136
Iz državnega zbora.
(Konec.)
V Avstriji se ne gane ta način samolastne pomoči, ampak toliko glasneje kličemo po državni pomoči. To pa nas nikakor ne zadržuje, da bi prebivalstvu na kmetih, katero ima toliko trpeti pred potepini, ne prišli vspešno na pomoč.
Večina komisije je izrekla, da zveza med obema načrtama postav ni tako tesna, da bi se druga brez druge ne mogla sprejeti. — Govornik ne more se pridružiti temu mnenju. Zbornica poslancev stavila je postavo o kazenskih naredbah pred ono o ustanovitvi prisilnih delavnic zarad tega, ker se mora najprej ustanoviti postava, po katerih se morajo oni prijeti, ki so namenjeni za prisilne delavnice,   ker  po čemu bile bi
137
take naprave, ako bi se prisiljenci ne mogli doseči. Deželni zbori ozirali se bodo najprej na to vprašanje, potem bodo še le privolili stroške za take naprave. Kdor tedaj eno hoče, mora hoteti tudi drugo. Zveza obeh postav je tako tesna, da bi ne bilo potrebnega vzroka za drugo postavo, ako bi se ena odbila in vse tako nujno prizadevanje pozgubilo bi se kakor voda med peskom. — Ne da se tajiti, da je obstoječim napakam mnogokrat vzrok v tem, da se postava dosti strogo ne izvršuje. To pa je stvar uradov, pa ne postavodajstva. To se ima samo vprašati, jeli vzrok napak ni v tem, da so postave pomanjkljive ali da se celo pogrešajo, in ako se temu pritrai, treba je pomoči. Poročilo komisije zanikava potrebo takega postavnega zdravila, pa pri tem pride samo s seboj v protislovje, ker konečno od vlade zahteva, da naj eventuelno predloži načrt postave. Res je, da se je stvar sprožila v zbornici poslancev in to od vseh strank, ker se je vsestransko čutila potreba za spremembo postavodajstva. Vlada vstregla je zadovoljno izrečenim željam, predložila je svoj prav v miru izdelan načrt postave zbornici in ta je načrt z malenkostnimi premembami brez nasprotja strank sprejela. Poročilo tedaj trdi, da po eni strani v postavo-dajstvu ni treba premembe, in po drugi strani zahteva poročilo, da naj vlada stori, kar se poročilu samemu nepotrebno zdi in kar je vrh tega vlada uže storila.
Govornik dalje še obširneje dokazuje neutemeljenost poročila, razlaga nadrobno pomenljivost posameznih paragrafov, se dalje sklicuje na to, da imajo na pr. na Francoskem uže zdavnej še veliko bolj stroge naredbe zoper potepuhe in vkljub temu se beračem tam ne godi slabeje, kakor v Avstriji, in konečno priporoča sprejeti obe postavi po sklepu zbornice poslancev.
Dalje govoril je grof Leo Thun pritrjujoč sicer poročevalcu manjšine, vendar pa je predlagal, da se postava vrne odseku.
Predsednik ugovarjal je temu predlogu, ker je proti upravilnemu redu.
Dalje govoril je še vladni zastopnik ministerijalni svetovalec Kralj, potem poročevalec večine baron Hye in konečno sprejele ste se obe postavi po sklepu zbornice poslancev.
V daljnih dveh sejah rešilo se je še vse ostalo gradivo izrekoma krajne železnice in pa pogodba o severni železnici.