Našim malckom Vekoslav Skuhala: Lo|zhOY i»ožicni fcčei* Lojzek je zdaj velik gospod, a svoj čas je bil tudi on deček med dečki, enak med enakimi, to se pravi, deček s srcem. Da je bil Lojzek res deček s srcem, naj izpriča sledeča zgodbica izza davnih dni njegovih. Lojzek je nekoč na sveti božični večer dobil od svoje dobre botre božični kolaček kruha. O, kako bi mu bile teknile rozine v kruhu, pa kuhane suhe hruške in razrezane smokve v njem! Saj je za otroke sladek božični kruh nekaj najboljšega na vsem božjem svetu. Vendar se je Lojzek to leto namenil, da bo od tega, kar bo dobil od botre, čim največ porazdelil med druge otroke, ki so revnejši od njega. Botrino darilce naj gre torej v ta namen! Mati, ki je imela kruh še v peči, gotovo ne bi svojemu Ijubemu Lojzku branila tega dobrega dela, zato jo je Lojzek bolj obvestil ko pa poprosil: »Kaj ne, mati, ta botrin kruh smem nesti temu ali drugemu šolskemu tovarišu? Brž ko brž se bom vrnil.« »Bog vam plačaj, kuma, da ste mi prinesli ta kolač! Ne bcdite hudi, če rornam z njim k ubožnejšim od mene!« Tako se je Lojzek spretno opravičil tudi pred strmečo in molčečo svojo krstno botro. Nato je stekel v sobo, da si obleče še eno suknjo. Božični večer je bil tisto leto ves zimski. V sobi je vzel nekaj starega časopisnega papirja, da bi z njim ovil kolač. Ko je šel skozd kuhinjo in kar grede želel »Lahko noč!« svoji materi in botri, ga je mati hitro ujela in mu kruhek vzela. Da pa se Loizek ne bi začel jokati, je v istem trenutku dejala: »Ne, tako ne boš nesel kruha, naj ti ga načnem!« Vzela je nož, prekrižala z njim spodnji del kolača vse počez ter ga zarezala na osem enako velikih delov. Čisto prerezala pa ni, da bi mogel Lojzek laže nesti. Ko je tako nekako nakazala, koliko otrok naj s krahom obdaruj^, je Lojzek odbrzel v prvi večerni mrak po vasi. V mislih pa je iskal družinico otroško, ki bi jo osrečil. Ravno osem jih mora biti lačnih ustec, da, ravno osem! V takih zadregicah Bog kaj rad pomaga s svojimi navdihi. Pomagal je tudi Lojzku. Naravnost proti Kovačevim je urno stopal in računal in izračunal, da jih je tam res osem otrok. Seveda jih je osem! Ivan je in Anton, Lizika in Anica, vsi že šolarji. Štirje pa so še v srajčkah, eden morda v prvih hlačkah. Vsi pa so gotovo potrebni kruha, ker ga mati le od časa do časa more speči, ko oče slabo zasluži. H Kovačevim roma Lojzek, z njim pa kolač, z obema pa Jezušček, prijatelj otrok ... Pri Kovačevih so bili vsi doma. Oče je pospravljal po dvorišču, mati pa je molzla kravo, ki jih je vse vzdrževala pri življenju. V hiši so bili torej sami malčki, Lojzkovi obdarovančki. Komaj, ko je vstopil v sobo, ni mogel niti prvi pozdraviti, ampak je od peči in raize priletel iz otroških grl pozdrav: »Lojzek, pozdravljen!« Meci žvegljanjem tega pozdrava je Lojzek vendar prišel do besede. Začel je raz- vijati papir s prinešeno dobroto, navmes pa je po vseh pogledal in se vsem nasmehljal ter kar najprijazneje voščil: »Vesel božič vam vsem želim!« »Joj, kaj si nam prinesel?« so vsi revčki obenem vprašali Lojzka. »Mati pošiijajo,« se je odrezal Lojzek. Poznana mu je bila že ponižnost, ki je temelj vseh kreposti. »Pa Bog povrni tebi in materi, ki so te poslali k nam!« In že so se začele stegovati otroške roke po sladko duhtečem kruhu. »Zdaj pa le jejte, jejte!« je spodbujal Lojzek, ko je vsakemu košeek kruha stisnil v roke. Kakor je lilijin cvet cdprt, da vsrka sončne žarke, tako so se te otroške roke odpirale kruhu, božičnemu kruliu. Vsa usta so bila v hipu zaposlena. V vseh srcih je plalo obilno veselje nad nepričakovano dobroto. V vseh dušah je Jezušček obhajal svoj priliod, novo rojstvo, blaženo otroštvo med otroki.. j (Konec prihodnjič) • Za zimsiic wečere Neki oče, ki še ni imel otrok, je naredil oporoko, v kateri je določil, da če po smrti dobi fantka, dobi ta iz zapuščine dvakrat toliko kot mati. Če pa dobi hčerko, naj dobi mati dvakrat toliko kot hčerka. — Oče je umrl in kmalu po smrti sta se rodila dvojčka: fantek in deklica. Kako so razdelili zapuščino, da so izpolnili očetovo poslednjo voljo? (•ainossnd-BZ app ui;s Bd uis 'Bpp ¦BAp i^-bui 'pp ua Bjrqop »C iojj) * Soba ima štiri kote, v vsakera kotu sedi ena mačka, na repu vsake mačke sedi po ena mačka in pred vsako mačko sede tri mačke. Koliko mačk je v sobi? (•»aCutJiBCoa« iji mw% ipj} a buii "ed Loqas paad 'ndai rasCoAS ¦eit tpas ¦BJfBSA J931 'iqOS A OS 3JfOBUI UI}S) * Dve deklici sta gnali goske na pašo. Prva je rekla: »Daj mi eno gosko, potem jih bom imela toliko ko ti.« Druga je rekla: Ne dam. Rajši daj ti meni eno, potem jih bom imela dvakrat toliko kot ti.« Koliko gosk je imela prva deklica, koliko druga? (•uiapas ¦ed •egnjp 'y[so8 }ad ^pun aC •BotRap ¦bajj) Neki gospod je povabil na obed nekega čarovnika. Pred obedom sta se sprehajala. Čarovnik je čez čas vprašal gospoda, koliko je ura. Gospod je segel v žep — ure pa ni bilo v žepu. Ni rekel nič, samo smehljal se je, ker je bil prepričan, da jo je čarovnik pričaral iz žepa. Čez čas sta srečala deklico. Čarovnik jo je vprašal, kaj nese v košari. — »Krape?« je odgovorila deklica. — »Daj mi enega!« — Deklica je dala. Čarovnik ga je nekaj časa obračal in mrmral nad njim nerazumljive besede. Nato ga je dal gospodu z naročilom, naj ga razpolovi. Gospod je to storil in kaj mislite da je gospod našel v krapu? CopBpuuBj^) * Katera stvar ve točno, kako daleč je pekel od nebes? (•ipSire tuaCftnSod ut u^-eg)