Leto II.	V Celju, dne 17. oktobra 1907.	Št. 46
NARODNI UST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov. „Narodni List" w Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. ^Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna čtevilka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Opozarjamo ponovno na glavni zbor narodne stranke, ki se vrši dne 8. novembra 1907 od pol 11. ure dopoldne naprej. Letošnji glavni zbor se bo imel baviti s tako nujnimi in važnimi političnimi in gospodarskimi vprašanji, da ne sme manjkati nihče, kateri hoče resno soodločevati pri ljudskem napredku. Opozarjamo posebej, da bosta govorila na zborovanju o važnih političnih in gospodarskih zadevah tudi
državna poslanca gg. Roblek in Ježovnik.	n iiAMiiilinii mm PaIiaV
— Štajerski narodni Slovenci, v nedeljo, UIH5 Om Bi O M t? 911KJ If l#Glje ■
Prvi vseslovenski trgovski shod,
ki ga priredi slovensko trgovsko društvo „ Merkur" v Ljubljani v nedeljo, dne 20. oktobra 1907 v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani, bode imel sledeči dnevni red: Ob 10. uri dopoldne: 1. Pozdrav. Govori društveni I. podpredsednik Alojzij Lilleg, trgovec v Ljubljani. 2. 0 vlogi trgovine v narodnem gospodarstvu zlasti slovenskem. Poroča dr. Danilo Majaron, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani. 3. 0 pomenu Trsta za naše narodnogospodarsko življenje. Poroča dr. Henrik Turna, odvetnik in dež. poslanec v Gorici. 4. 0 slovenskem trgovstvu na Štajerskem in Koroškem. Poroča Josip Smrtnik, posojilnični knjigovodja v Celju.
Ob 3. uri popoldne: 5. 0 slovenski trgovski izobrazbi in o višji trgovski šoli v Ljubljani. Poroča Josip Ulčakar, hranilnični ravnatelj in trgovec v Trstu. 6. 0 koristi trgovske organizacije; naša organizacija in nje smotri. Poročata Leopold Fiirsager, trgovec v Radovljici in Karol Meglič, trgovec v Ljubljani. 7. Stališče slovenskih trgovskih sotrudnikov. Poroča Ivan Volk, trgovski so-trudnik v Ljubljani. 8. O novem obrtnem redu in njega vplivu za našo trgovino. Poroča dr. Fran Windischer, koncipist trg. in obrtne zbornice v Ljubljani.
Slovensko trgovstvo in druge interesente vabimo k obilni udeležbi ter pripominjamo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala.
Avstro-ogrska nagodba.
Piše dr. Z.
II.
Povrnimo se torej k zgodovinsko odločilnim dogodkom, ki so pripravljali in pripravili tla današnji dvo-državi Avstro-Ogrski.
Ustava podeljena Ogrom leta 1848. je bila mnogo popolnejša in razdeljevala monarhijo na dva dela mnogo bolj nego poslednja iz leta 1867. Današnje politične razmere ogrske se dado bolje razumeti, če se pozna vsaj bistvene določbe one ustave. Po njej so imeli Ogri lastno odgovorno ministerstvo, svoj državni zbor; v finančnih, vojnih in sploh v vseh zadevah deželne obrambe je pristojala izvrševalna moč kralju izključno po ogrskem ministerstvu; o uporabi ogrske armade izven ogrske meje, o imenovanju na vojaška mesta sme kralj odločevati le skupno z ministrom, ki biva na strani kralja in ki ima tudi vpliv na vse zadeve, ki se tičejo obeh državnih polovic. Katere stvari pa je smatrati skupnimi, o tem se ogrski zakoni prav nič niso zmenili, saj je šlo Ogrom za dosego popolne samostojnosti. Kaj je vezalo po tej ustavi Ogre z Avstrijo, je bila zgolj oseba vladarjeva.
Na Dunaju so se takoj zavedali dalekosež-nosti ogrskih marčnih zakonov. Sočasno, ko je
potrdil cesar prvo ogrsko ministerstvo, je zahteval za pogoj spremembo zakona o odgovornem ogrgkem ministerstvu v tem smislu, da se njegov delokrog v okviru skupnih zadev omeji — da se tedaj obdrži dvorna kanclija, skupnost carinskih in trgovinskih predpisov, da se oddavajo dohodki v državno blagajno, izljčijo vojne zadeve iz območja ogrskega ministerstva za deželno obrambo itd. A iz strahu pred vstajo so na Dunaju od teh zahtev odstopili in ogrski marčevi zakoni so bili nato brez sprememb potrjeni. Nato pa so začeli Ogri koj izvajati posledice, ki so izvirale iz zakonitih določeb. Ogrsko ministerstvo je razpolagalo z ogrsko armado samostojno, postavivši samo 200.000 mož, ogrske polke je odpoklicalo iz Italije, izdalo je ogrski papirnati denar, davke je pridrževalo v ogrskih blagajnah in tako naprej. Ministra ob strani vladarjevi je premenilo v ogrskega zunanjega ministra.
Da je ta ustava ostala na Ogrskem do danes v veljavi, ne bi bilo govora o Avstro-Ogrski monarhiji, imeli bi marveč dve med seboj popolnoma neodvisni državi, ki bi se dogovarjali o skupnih zadevah, če in v kolikor bi bili voljni. Toda Ogri, na čelu jim Ludvik Košut so postopali tako skrajno sovražno proti nemadžarskim narodnostim in proti avstrijski vladi, da je prišlo naposled do revolucije, katere prvi del se je končal s porazom Ogrov pri Kapolni 27. februarja 1849. Tudi na Dunaju je počila revolucija. Dunajski državni zbor je bil vsled tega prekinjen, a ko je bil punt potlačen, je zborovanje v Kromerižu nadaljevalo. Kromerižki državni zbor je izdelal za tostransko polovico ustavo, ki je priznavala razdelitev monarhije na dve polovici. A med dunajsko vlado in med kromerižkim drž. zborom ni vladalo sporazumljenje. To in pa smer avstrijske politike napram težnjam na Nemškem kakor tudi poraz Ogrov pri Kapolni je ustavil naglo razvoj ustavnega življenja v obeh polovicah. 7. marca 1849 je bil kromeriški drž. zbor razgnan in proglašena nova „državna ustava avstrijskega cesarstva" z dne 4. marca 1849. Namen te ustave je bil odpraviti dvo-državje in uvesti znova popolnoma zedinjeno, enotno državo avstrijsko z jedi-nim državnim zborom za vse dežele, v katerih bi imel edino in nerazdelno izvršilno moč izključno le cesar. Ogrom se je njih ustava sicer pustila v kolikor ni nasprotovala novi ustavi. Nasprotovala pa je v vsem, zato je obstojala le na papirju. Razven tega pa je nova ustava proglasila Sedmograško, Hrvatsko s Slavonijo in Vojvodino za samostojne dežele avstrijske krone.
Umevno, da je nova ustava Ogre skrajno razjarila. Na saboru v Debrecinu proglasila se ie Ogrska dne 14. marca za s^mostalno državo, odstavila Habsburžane in izvolila za državnega predsednika Ludvika Košuta. Sicer pa ni nova ustava niti v Avstriji niti na Ogrskem v veljavo stopila, tu niti po porazu Ogrov pri Vilagošu. Kajti že dne 31. dec. 1851 je bila izrecno odpravljena. Po celej monarhiji je zavladal zopet najkrutejši ab-
solutizem, katerega so zlasti Ogri občutili. Absolutizem je	na Ogrskem vse sledi nekdanje ustave zatreti in Ogrsko Avstriji priklopiti tako, kakor so priklopljene ostale dežele. T^ko je vladal Bach neomejeno do 1. 1859. Med tem so se sicer Ogri skušali z dunajsko viado sprijazniti, priznavajoč enotnost države, a dunajska vlada je v svoji kratkovidnosti vse približevalne poskuse odbila, dasi je bilo takrat mogoče z manjšimi žrtvami obojestranske razmere rešiti nego je bilo tO 1. 1867. (Dalje prihodnjič.)
Gospodarski shod v Gornjem gradu.*)
Okrajna organizacija narodne stranke je dne 29. marca t. 1. priredila v Gornjem gradu gospodarski shod. Prvotno sta bila določena kot govornika gospoda dr. A. Božič iz Celja, in pa kmetijski potovalni učitelj Goričan. Naznanil pa,je svoj prihod tudi državni poslanec g. Je-žovniK. Ko so nasprotniki narodne stranke izvedeli za prihod Ježovnikov, so najpoprej nameravali priti na shod in ga razgnati, ali uvidevši, da ne bodo mogli doseči večine, so zadnje dneve delali na to, da bi kmetje ne prišli na shod.
Toda nabralo se je vendar čez 300 ljudi, med njimi je bilo precej takih, ki so bili pri volitvah Ježovnikovi nasprotniki.
Shod je otvoril predsednik tukajšnje organizacije narodne stranke, gornjegrajski notar g. Drukar. Ko je v pozdravu omenjal drž. posl. g. Ježovnika, je zabučal po obširni dvorani mogočni: „Živio naš poslanec!" Predsednik omenja, da je prišel g. Ježovnik sem, da poroča o minulem zasedanju državnega zbora ter da zasliši želje svojih volilcev.
,.Današnji shod naj se vrši v dostojni obliki, kajti dana bo vsakemu beseda, bodisi te ali one stranke."
Podpredsednikom se volita gornjegrajski župan g. Kol en c Anton in župan iz Bočne g. Le v ar, rediteljem gospodje Pevec iz Bočne, Krivec iz Sv. Lenarta in M a t j a ž ml. iz Štajn-groba, zapisnikarjem pa gospoda Presečnik in S i j a n e c. '
Prvi je govoril gosp. Goričan o vprašanju: „Zakaj propada kmečki stan in kako temu odpomoči?" Hočemo podati glavne točke izbornega govora.
Da gre kmetu slabo, vsak ve; večina pa ne ve: zakaj ? Vzroki se navadno iščejo tam, kjer jih ni. Največ kmetov ima oči, da ž njimi spi, ne pa da gleda. Kje so torej vzroki in kateri?
Glavni trije vzroki so: 1. da si kmet ne more pomagati, 2. da si noče in 3. da si ne zna pomagati.
Govornik je zanimivo razvijal te tri vzroke.
Ne more si pomagati naš kmet, ker je preveč zadolžen; kajti posestvo je predrago kupil, in dokupoval zemljo, to pa navadno brez kapitala Zadolžil se je deloma po svoji lastni krivdi. Kmet potrebuje denar, ki je gospodarstvu tako potreben kot kri človeku. Če ni kapitala, se tudi ne more umno gospodariti.
*) PoroCilo prinašamo, ker bo vsakemu bralcu nudilo nov vir izobrazbe, posebej v kmetijstvu. Radi obsežnosti ga doslej nismo mogli priobčiti.
f-> c3
fl
c8 KI
Ph
• H ~ fl
O <D
fl
cž O fl <35
I«
PH cg
s N
O O
m h
es cž Ti
O O
o ^
&D
® S B S
03 sS
CO •!—.
'S ^ & o« N
O O
s-l >
'N
O
<x>
co <35
"C Ph
o
Ph O
0
-M
se fl
m
<35
1
<35 >S3
<35
ce
o
*	B
a
o	<35
!>	^
O	co
fl fl
M <35
^
TO o
® 53 ® ,
5	|
•	i—i fl
<35 >
S-<
6
O
. 1—I
-)-=>
co
<35 >
O Ph
<35 -fl
3 Ph
CSJ <35
L
(B
TI
«
O
S
»o 0)
S
(0 S
0) >
e
Kmet si noče pomagati, ker vse le po svoji astni glavi dela. Ne da se poučiti, še manj pa pridobiti za združitev v skupne organizacije. Naši kmetje bi se morali združiti, kakor so se združili že razni drugi stanovi. Misel združitve je vele-važna. Vzgled nam daje Danska. V tej mali državi so pred kakimi 40 leti začeli delati na združitev in sedaj so kmetje na Danskem najbolj premožni v vsej Evropi. To je napravila organizacija. Brez organizacije ne dosežemo zboljšanja razmer. Imamo že eno organizacijo, ki pa se na spodnjem Štajerskem premalo uvažuje. To je „Kme-tijska družba", to so njene podružnice. Ta dobiva od države čez 200 tisoč kron podpore. Ali ta denar se porabi večinoma za zgornje in srednje Štajersko, ker se spodnji Štajerci premalo brigajo za Kmetijsko družbo in njene naprave. Kmetijska družba preskrbuje kmetom zastonj ali proti malenkostni odškodnini bike, gnojila, stroje, semena itd. Sploh se naši kmetje vse premalo brigajo za javne zadeve, kakor so davki, postave itd. Pri volitvah, bodisi za državni ali deželni zbor, za okrajni in občinski zastop, morajo kmetje združeno nastopati, potem bodo lahko kaj dosegli v lastno korist, v tem ko se pri sedajni nebrižnosti kmetov samih, marsikaj napravi brez kmetskega stanu.
Zakaj si ne zna kmet pomagati? Zato, ker ima premalo strokovnega znanja, premalo strokovne izobrazbe. Pri nas se navadno misli, da kmetu ni potreba pouka in da je za kmeta vsak dober, če le zna držati motiko in plug. Časi so od leta do leta slabši, vse je dražje, pridela se pa na eni in isti zemlji vedno manj. Treba je gledati na zboljšanje. To pa dosežemo na dva načina: ali zmanjšamo stroške ali pa zvišamo dohodke. Prvi način je nemogoč pri sedanjih razmerah, moramo se tedaj zateči k drugemu: zvišati dohodke. Toda kako? To dosežemo na primer z boljšim obdelovanjem zemlje in zlasti z obilno gnojitvijo. Če bodemo na eni in isti zemlji več pridelali, bodo tudi dohodki večji. Naši ljudje ne znajo ali pa tudi nočejo z gnojem prav ravnati. Za gnojnico se ne brigajo, pustijo jo, da se odteka po cestah. Gnoj pa pustijo na solnce, da ga veter in solnce izsušita. Stelja sama ni dosti vredna, kajti redilne snovi za rastline so le v odpadkih, ne pa v stelji. Rastlina potrebuje redilne snovi, torej odpadke in gnojnico. Njive je potrebno na jesen globoko izorati, da pridejo redilne snovi iz globokejše zemlje bolj na površje. Dobro je, sejati več detelje. V gornjegrajskem okraju je razun gozdarstva ena najvažnejših panog živinoreja. Torej je umestno gledati na to da se travniki in pašniki zboljšajo. Zato se premalo skrbi. Moramo jih pošteno gnojiti. Na nepognojenih travnikih raste bolj kisla mrva in še te dosti manj, kakor bi je raslo, ako bi bili travniki pognojeni. Na pognojenih travnikih zraste dobro prebavna trava, ki ima v sebi mnogo redilnih snovi. Kosi se navadno prepozno. Prepozna košnja je za nič, ker je popolnoma zrela mrva slamnata in nepre-bavna. Rana košnja je tudi za travnike boljša.— To kaže primer na žitnih bilkah. Če pustimo, da žitne bilke dozore, potem ne zrastejo iz korenin nove, če pa žitne bilke še zelene pokosimo, poženejo iz korenin nove bilke. Tako je pri vseh travah.
Nato je še razpravljal govornik o hlevu in o gnojiščih. Zopet je povdarjal, da stelja ni gnoj Zato je gledati na to, da ostane gnoj masten, po-' livati ga je često z gnojnico, kajti redilne snovi so v mokroti. Gnojišče mora biti neprodorno, hlev tlakan, da se kolikor najmanj gnojnice izgubi. Za gnojnico je pa treba posebne gnojnične jame. Naprava gnojnične jame in dobrega gnojišča ne stane mnogo, pa neizmerno koristi.
Konečno je še posebno priporočal sadje-r e j o Vsak kmet naj bi gledal na to, da ima doma zadosti sadne pijače. Tudi suho sadje ne sme manjkati pri hiši. Sveže sadje pa ni samo za otroke, temveč je tudi zdravo, redilno in osvežujoče odrastlim. V sadjereji so zakladi zakopani, samo vzdigniti jih je potreba.
Predavatelj je pokazal zbirko vrst takega sadja, kateremu bi tukajšnje podnebje ugajalo.
Navzoči so z velikim zanimanjem sledili go-vornikovim besedam. Ravno tako so vestno poslušali g. dr. Antona Božiča iz Celja, ki je razpravljal o nekaterih kmečko-gospodarskih vprašanjih.
Kmečki stan je podoben bolniku, kateremu hočejo pomagati razni zdravniki. Vse vpije, da se kmetu slabo godi in vsak se čuti poklicanega, da bi mu pomagal. Govori se mnogo. Obljubljajo kmetom zlate gradove, katerih pa mu dati ne morejo. Tudi pri drugih stanovih je bilo tako. dokler niso sami spregledali.
Kmetom obljubljajo podpore iz državnih in deželnih sredstev, znižanje davkov, odpravo raznih doklad, znižanje vojaštva, razbremenenje istega, znižanje voznine na železnicah za kmetske pridelke, nadalje obljubljajo,, da bode država prevzela stroške za šolstvo, za ceste itd.
Toda če se tudi vse to doseže, vendar to še ne izda.
Država in dežela ne bodeta sama rešila kmeta. Rešitev je le v samopomoči. Kmet se mora rešiti sam. Naš pregovor pravi: „Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal."
Prebivalci gornjegrajskega okraja se pečajo v prvi vrsti « lesom in živino. Toda premalo se brigajo za zemljo. Zemlja tudi takorekoč umre,
ako se ne skrbi za njo. Potreba je gnojitve. Naš kmet pa pusti gnojnico odtekati in s tem mu odteka tudi denar. Tudi planinske pašnike je potreba gnojiti in popravljati, ako hočemo povzdigniti živinorejo.
V Švici zvozijo in znosijo tisoče in tisoče kilogramov umetnega gnoja na planinske pašnike; s posebnimi valjarji izvaljajo planinske pašnike, da se poizgubijo jamice in grabenčki. Zato pa je tudi živinoreja v Švici na tako visoki stopnji in njen dohodek je v primeri z dohodkom naše ve-likansk.
Glede gozdarstva pravi govornik, naj kmet varuje kolikor možno svoj gozd. To bodi njegova hranilnica, iz katere naj jemlje le v sili. Omenja kot vzgled — Kras. Pred časom so bili tam krasni gozdovi, bogatija je vladala tam. A danes — vse posekano, vse golo, siromaštvo se vidi povsod. Človek si mora z velikim naporom obdelovati svojo njivico, ker mu burja hoče vzeti še to trohico.
Gozd je velike važnosti, ker nam namaka naše njive. Če bi gozdov ne bilo, imeli bi veter, burjo, podnebje bi se neugodno izpremenilo, nalivi < bi odnesli rodovitno prst, ostale bi pečine. Zima bi bila huda, po leti pa neznosna vročina, Treba bode tudi o gornjegrajski grajščini govoriti odkrito besedo. Če se bode tako sekalo, kot sedaj, se bodo uničili tudi gozdovi kmetov. Zahtevati je državno odpomoč.
Glede plavbe lesa se mora tudi kmetom ustreči. Zakaj bi bile tukaj kakšne predpravice? To ne gre, da bi vedno grajščina svoj les naj-prva plavila, kadar nastane voda, kmet pa naj čaka in čaka, često tako dolgo, da voda odteče in da pozneje sploh več plaviti ne more.
Tudi s a d j e r e j o je predavatelj priporočal. Navajal je številke, koliko nese na leto. Z drevjem ni velikega dela, vendar nese zlato, če se pravilno zna ravnati. Da se lažje in boljše sadje spravi v denar, se morajo osnovati sadjarske zadruge.
Zraven sadjereje naj bi se naš kmet pečal tudi z umnim čebelarstvom. Vsak čebelar si lahko pri čebelah toliko pridobi na leto, da plača s tem dohodkom vsaj svoje davke.
Svoj govor je sklenil govornik s tem, da je opozoril na najvažnejše, kar je dandanes kmetu potrebno: strokovno izobrazbo. Ako bo naš kmet tako izobražen, kakor so n. pr. danski, švedski in češki kmetje, potem si bode tudi znal vse dobro prevdariti, premisliti in si vse tako uravnati, da bode gospodaril z dobičkom. Na Danskem se imenitno obnesejo kmetijske nadaljevalne šole, kmetijske zimske šole in kmetijska univerza. Vsega tega mi Slovenci nimamo, ali potrebujemo pa zelo.
Kot tretji govornik je nastopil državni poslanec g. Vinko Ježovnik. Bil je z burnimi živiorklici pozdravljen.
Pravi: „Še le danes mi je bilo mogoče se Vam predstaviti; kajti bil sem klican na več krajev, ali nisem se mogel povsod odzvati. Zvedel sem za današnji shod in porabil sem to priliko, da pridem k Vam. Zahvaljujem se Vam za zaupanje, katero ste pokazali s tem, da ste me volili državnim poslancem. Pravili so sicer moji nasprotniki, da se bodo po moji izvolitvi cerkve podrle in iz njih napravili magacini, veronauk se bode pregnal iz šol itd. To je vse laž. Z mojo pomočjo se kaj takega nikdar ne bode zgodilo. Čutim v svojih prsih, da sem veren katoličan, kakor je mene moja mati učila."
Glede državnega zbora povdarja g. Ježovnik, da je on pristopil v jugoslovanski klub. — Zakaj? „Poslanci vseh narodnosti so se združevali v različne klube. Poslanci, ki so sedaj v jugoslovanskem klubu, so delovali za združitev vseh jugoslovanskih poslancev v en klub. Toda zaman. Vsled trme dveh oseb so pogajanja bila brezuspešna."
Govornik je tudi delal in še dela za združitev. Nasprotniki pravijo, da v jugoslovanskem klubu ni zastopnikov kmečkega stanu in da ni prav katoliški. „V njem je več posestnikov in tudi duhovnikov, ki so voljeni od kmetov."
„Kot zastopnik kmečkega stanu sem tudi vstopil v agrarno zvezo, kjer je združenih 270 poslancev, samih zastopnikov kmečkega stanu. Ta zveza hoče mnogo storiti za zboljšanje kmečkega stanu in bode gotovo tudi mnogo dosegla.
Pri otvoritvi državnega zbora se je naš cesar izrekel za postavo, ki določa zavarovanje za starost in onemoglost in izrazil željo, naj se za kmeta kaj stori. Državni zbor se bode gotovo izrekel za to postavo, ter v posebnem odseku se je sklenilo predlagati v ta namen sto milijonov. Moje mnenje je, ako kmet n. pr. 40 let davke plačuje, naj se mu tudi država hvaležna izkaže, da mu ne bode treba na stara leta po občini beračiti. Zavarovanje za starost bode imelo posledico, da delavci ne bodo toliko silili v mesta in na tuje, ter bodo raje ostali doma.
Nadalje sem za to, da se vojaška služba zniža na dve leti. Poročati moram, da se že izdeluje postava, vsled katere se zadnji dve orožni vaji odpravita. Delal bodem tudi v tem smislu, da se vojaki ob času žetve in košnje, sploh v času največjega dela spuste na dopust domu.
Veliko Jbreme davkoplačevalcem je stavba novih šolskih poslopij. Potegoval se bodem za to, da se šoja podržavi in da postanejo učitelji državni uradniki.
Radi lova je tudi potrebno besedo izprego-voriti. Sicer spada to bolj v deželni zbor, pač pa hočem storiti tudi v tej zadevi, kolikor bom mogel. Zajec je poljski tat, potrebna bode postava, da ga sme vsak ustreliti in uničiti.
Velik je dolg — vknjižen na kmečkih posestvih. Ta dolg rapidno narašča — zlasti v zadnji dobi. Delovati hočem zlasti z vso vnemo na to, da država prevzame ta dolg ali vsaj poskrbi, da se bode na kak način amortiziral.
Informirali so me tudi glede pašnikov, katere dobivajo tuokrajni kmetje od graščine v najem. Za Vas je to zelo važna točka."
Državni poslanec je na to s številkami dokazal, kako se vsled vedno slabše in zanemarjene paše od leta do leta manjša število živine na planini, najemnina pa se leto za letom povišuje. Obljubi, da hoče vplivati pri poljedelskem ministerstvu, da ono pošlje strokovnjaka sem, ki naj pašnike pregleda, potem pa naj ministerstvo po nasvetu istega kaj ukrene v zboljšanje planšar-stva.
Glede ujm pravi, da naj v takem slučaju župan iz vsake vasi izbere takoj 2 ali 3 može, ki cenijo škodo in naj tozadevno takoj kar naravnost njemu naznani. On hoče vedno potrebno takoj ukreniti v korist poškodovancev.
Konečno se še zahvali državni poslanec g. Ježovnik za naklonjenost ter sklene svoje poročilo z obljubo, da hoče vedno delovati v korist svojega volilnega okraja.
Burni Živio-klici zadonijo po dvorani. Ploskali so mu tudi tisti, ki niso pri volitvah glasovali zanj.
Predsednik g. Drukar se zahvali poslancu za obširno poročilo, ter pravi, da je v začetku shoda obljubil vsakomur besedo; sedaj je dana prilika, naj se oglasi vsakdo, ki hoče kakega pojasnila.
Oglasi se k besedi župan g. Kolenc in predlaga rezolucijo:
„Na gospodarskem shodu v Gornjemgradu dne 2 9. septembra 1907. 1. zbrani zborovalci odobravajo popolnoma dosedanje delovanje svojega državnega poslanca g. Vinka Ježovnik a, se strinjajo z njegovim vstopom v Jugoslovanski klub ter mu izrekajo svoje neomajano zaupanje in pričakujejo še tudi nadaljno njegovo izdatno podporo v njih gospodarskih težnjah."'
Predsednik zaupnico še enkrat prečita in jo da na glasovanje. Z glasnim odobravanjem se ista soglasno sprejme. Vršilo se je protiglasovanje, nihče ni nasprotoval. S tem so navzoči pokazali — tudi veliko število prejšnjih nasprotnikov — da se strinjajo z državnim poslancem g. Ježovnikom.
O železniškem vprašanju je govoril g. Drukar. Ta zadeva se zavlačuje že več let, četudi je za naš okraj velike važnosti. Predlaga rezolucijo, ki se soglasno sprejme:
,,Gospodu poslancu se naroča, naj stori takoj primerne korake, da se istočasno, ko se bode gradila baje že zagotovljena železnica Polzela-Kam-nik, tudi zgradi železnicaRečiškavas-Gornjigrad-Novaštift a."
G. Kocbek povdarja, da je poleg cest, železnic, potreben še brzojav. Potrebujemo brzojavno zvezo Ljubno-Luče-Solčava, kakor tudi brzojav po Zadreški dolini. V turistični sezoni je potrebna dvakratna dnevna vozna pošta Ksaverij-Luče-Sol-čava. Velevažna je tudi vozna poštna zveza Gor-njigrad-Kamnik. V Gradcu imajo za take naše potrebe gluha ušesa. Tam zahtevajo, naj občine take naprave plačujejo. Pritiskati je na ministerstvo, da nam da, kar nam gre. Predlaga tozadevno rezolucijo:
„Gospodu poslancu se naroča, naj v trgovinskem ministerstvu odločno zahteva, da se napravi brzojavna zveza Ljubno-Solčava inpo Zadreški dolini, da se vpelje v mesecih juni, juli, avgust in september dvakratna dnevna vožna pošta Ksaverij-Solčava in da se uvede vozna poštna zveza Gornji-grad-Kamnik, topa brez posebnih stroškov občin. Na vseh poštnih uradih v našem okraju se naj uvede j o brzojavne postaje."
Tudi ta rezolucija se soglasno sprejme.
G. Ježovnik govori o železnici in o poštnih zadevah in obljubi vse storiti, da se izvršijo tozadevne želje.
K tej točki, zlasti glede železnice je govorilo več navzočih. — Soglasno se je sprejela tudi sledeča rezolucija:
,,Gospodarski shod v Gornjemgradu izreka kot neobhodno potrebno, da se v povzdigo kmetijstva ustanovi na deželne in državne stroške v gornjegrajskem okraju vzorna kmetija z gozdarskim poukom in zimsko kmetijsko šolo — ter se obrača na svojega državnega in deželnega poslanca, da se z vso močjo zavzameta za to opravičeno zahtevo."
Utemeljeval je to rezolucijo g. dr. Božič.
G. Pevec iz Bočne je predlagal: „Zbrani zborovalci z ogorčenjem obsojajo ro-goviljenje državnih poslancev dr. Ko-
rošcain dr. Benkoviča v našem volilnem okraju zoper narodno stranko in nje poslance ter ostudno, nesramno pisavo »Slovenskega Gospodar j a." — Sprejeto z vsemi glasovi razun enega. K temu še opomni g. Zidarn iz Šmartnega, naj bi se delalo na to, da to ščuvanje nasprotnikov preneha.
Ker se ne oglasi nihče več k besedi, izreče predsednik v imenu okrajne organizacije narodne stranke in v imenu zborovalcev državnemu poslancu g. Vinku Ježovniku, g. dr. Božiču in g. Goričanu zahvalo in izreka željo, naj bi nauki teh treh mož padli na rodovitna tla.
Minul je več kot dve uri trajajoči shod, ki se je vršil v najlepšem redu in na katerem je čez 300 mož z velikim zanimanjem in navdušenjem sledilo govornikom. Vsak se je veselil lepega izida »Gospodarskega shoda" in izražala se je splošna želja: »kmalu kaj enakega".
Državni poslanec g. Ježovnik se je še dalje č^sa razgovarjal s posameznimi volilci. Slišali smo, da so navzoči kmetje splošno hvalili svojega poslanca in tudi taki, ki ga niso volili, so dejali: „Ko bi bila sedaj volitov, nobenemu drugemu ne dam glasa, kakor Ježovniku."
Iz političnega sveta.
Cesar — bolan.
Vznemirljive in razburljive vesti prihajajo zadnji teden z Dunaja o našem cesarju. Cesar je hudo bolan. Baje je že sedaj nekoliko se okre-nilo na bolje, toda z druge strani zopet prihajajo vesti, da oficijelni krogi samo skušajo zakrivati resnični položaj. Seveda bi ne bilo čuda, ko bi res bila bolezen v tem letnem času pri 77 letnem starcu, četudi je močne konštitucije, nevarna Cesar se je hudo prehladil, imel je hudo mrzlico, katar in mučil ga je kašelj. — Kakor poročajo zadnje vesti, se je obrnilo nekoliko na bolje. — Vsekakor pa moramo biti pripravljeni tudi na najhujše, in svesti si moramo biti baš mi Slovenci, da zna s cesarjevo smrtjo nastopiti za nas važen trenutek. Vsakomur je jasno, da je edino oseba častitljivega vladarja zadržala in utišala že marsikatero strast v naši državi, in veliki dogodki znajo napočiti po smrti Franca Jožefa I.
Državni zbor
se je včeraj sešel. Naši slovenski poslanci so bili že v torek na Dunaju, kjer so se v klubih posvetovali o položaju.
Na Nizozemskem je vlada predložila načrt za novi volilni red, sloneč na splošni in enaki volilni pravici. Tudi ženske dobe volilno pravico.
Zveza južnih Slovanov.
Predsednik zveze (ali kakor je splošno imenujejo: jugoslovanski klub) dr. Ivčevič ne more v početku zasedanja državnega zbora na Dunaj. Zato je prevzel vodstvo kluba podpredsednik dr. Ploj.
Volilna reforma v Istri.
Pogajanja, ki so se vršila med poslanci italijanske na eni ter slovenske in hrvaške narodnosti na drugi strani, so se razbila, ker so Lahi izjavili, da so zahteve Slovencev in Hrvatov zanje nesprejemljive. Volilo se bo torej v deželni zbor v Istri še po starem volilnem redu.
Trgovinska pogajanja med Srbijo in Avstrijo se začno znova dne 24. t. m.
Nemške svobodomiselne stranke v državnem zboru so zopet začele pogajanja zaradi združitve.
Skupni češki klub.
Kakor se je včeraj poročalo z Dunaja, se je ponesrečil poskus, ustvariti skupni češki klub.
Takozvana nagodba
med Avstrijo in Ogrsko je torej zopet sklenjena. Kdo se ne spominja, kako so se avstrijski ministri, na čelu jim min. predsednik Beck, junaško bili na prsa, ko so se začela pogajanja, češ: mi se ne udamo. Takrat je površni svet res domneval, da je konečno prišel čas, ko se bo Madžarom pošteno bralo lekcije. A človek, ki je gledal globlje, je dobro vedel, da bodo avstrijski ministri pohlevno zlezli pod klop pred divjimi pogledi Madžarov. In res! To, kar imenujejo naši politiki »srečno in za Avstrijo dobro sklenjeno nagodbo", ni druzega, kakor velika blamaža za avstrijske visoke kroge. Nagodba bi morala, ako bi naj bila dobra, biti sklenjena na več deset let — Beck jo je srečno sklenil na 10 let. Med obema državnima polovicama bi se morala skleniti carinska zveza, ne pa carinska pogodba, kako jih sklepajo med sabo tuje si države. Beck je srečno sklenil carinsko pogodbo. Takozvani bančni privilegij poteče letos in obenem z nagodbo bi se bilo moralo rešiti vprašanje, ali se ta privilegij podaljša ali ne, ali pa si vsaka državna polovica ustvari
svojo banko. Beck je srečno »dosegel", da s^ bančno vprašanje ni rešilo skupno z nagodbo. Avstrija je doslej v primeri z Ogrsko najmanj 10% več prispevala k skupnim stroškom, Beck je srečno dosegel, da se je povišala ogrska kvota za — 1'6%. To so torej tiste dobrote, ki so jih ministri razglašali po časopisih. Dobrote seveda, pa ne za Avstrijo, ampak za Ogrsko. — Zdaj seveda išče vlada na vseh koncih in krajih stranke, ki bi jih dobila za sprejetje nagodbe. Če se nagodba že sprejme, ji morejo pritrditi naši zastopniki edino pod pogojem dalekosežnih narodnih koncesij. Brez zasiguranja naših narodnih pravic naši poslanci ne smejo poznati nagodbe. Posebej morajo zaklicati tokrat naši zastopniki odločno vladi na ušesa: slovensko uradništvo na slovenska tla — ali pa nobene nagodbe!
Madžarska klerikalna stranka, ki se je imenovala ljudska stranka, se bo imenovala odslej madžarska krščansko-socijalna stranka. Ureditev častniških plač. Baje je že izgotovljen tozadevni postavni načrt in bo predložen drž. zboru že to jesen.
Novi poštni in telefonski red izdelujejo v trgovinskem ministerstvu. V veljavo bi stopil šele po letu 1908.
Zaradi poskušenega veleizdajstva je obsojen vodja socijalnih demokratov v Nemčiji dr. K. Liebknecht na poldrugo leto ječe. Za splošno in enako volilno pravico. Velikanska je bila demonstracija, ki jo je priredilo ogrsko socijalistično delavstvo ob otvoritvi ogrskega državnega zbora dne 10. t. m. Po vsej Ogrski je delo počivalo ta dan in v Budimpešti sami se je zbralo do 200.000 delavcev v veličasten sprevod. Tako znajo nastopati delavske mase za svoje zahteve.
Hrvatska napredna ljudska stranka je imela dne 6. t. m. svoj II. strankini glavni zbor v Oseku ob Dravi. Zborovanje je pokazalo, kako se širi sila stranke od dne do dne. Do 1000 zborovalcev je bilo, in kar je bilo posebno veselo znamenje, ogromno število seljakov (kmetov), ki so tvorili večino zborovalcev. Hrvatska napr. ljud. stranka je začela z izrazitim kulturnim in gospodarskim delom, ne puščajoč z vidika končne narodne ideale, a vedno se ozirajoč na realne potrebe. V spoznanju, da narod, ki se zapre pred velikimi svetovnimi kulturnimi in narodnogospodarskimi vprašanji, ki danzadnem hujše pljuskajo tudi v naše kraje, da tak narod ni sposoben življenja, je stranka vedno gledala, da je ostala na višini časa. Stranka je priredila tekom enega leta, odkar je organizirana, v 42 volilnih okrajih okoli 200 shodov. To je naravnost ogromno število, kakoršnega je zmožna le stranka, v kateri je vsak poedinec prepojen s plemenitimi mislimi napredka in človečanstva. — Na tem zborovanju se je sklenila tudi združitev hrv. napr. ljud. str. za Hrvatsko in Slavonijo z napredno ljudsko stranko iz Dalmacije.
K glavnemu zboru narodne stranke.
V svrho čim lepšega uspeha strankinega glav nega zbora je potrebno, da pridejo oni, ki hočejo staviti na zborovanju kake važne, globoko v strankino delovanje sezajoče predloge, že v soboto dne 2. nov. zvečer v Celje ter prisostvujejo posvetovanjem izvrševalnega odbora. — Javljamo pa tudi, da bo v soboto,
dne 2. novembra t. 1. zvečer seja glavnega odbora stranke ter poživljamo vse okrajne odbore, da pošljejo svoje zastopnike.
Slovensko ženstvo,
ki trdno stoji ob naši strani, pozivljemo, naj se polnoštevilno udeleži glavnega zbora narodne stranke. Iskreno bodi pozdravljeno v naši sredini
Dopisi.
Sv, J ur" i ob juž. žet. (Naša ljud s k a k n j i ž n i c a.) V nedeljo 29. sept. t. 1. smo dali pri cerkvi oglasiti, da dobi vsakdo brezplačno knjige na posodo, kakšne knjige imamo, kdaj in kje se dobe in pod katerimi pogoji. Bliža se zimski čas, ko imajo ljudje več časa čitati. »Knjižnica" pa je namenjena v prvi vrsti našemu
ljudstvu. Tekom poletja smo pridno nabirali in nakupovali knjige in sedaj imamo:
Ljubljanski Zvon, 20 lepo vezanih letnikov; Slovan, 7 lepo vezanih letnikov; Dom in svet, 4 lepo vezanih letnikov; I. Jurčičevi zbrani spisi 11 lepo vezanih knjig; J. Krsnikovi zbrani spisi
4	lepo vezanih knjig; J. Tavčarjevi zbrani spisi.
5	lepo vezanih knjig; Sjenkjevič, 12 lepo vezanih knjig; Knezova knjižnica, 16 lepo vezanih knjig; Zabavna knjižnica Slovenske Matice 15 knjig; Slovanska knjižnica 20 knjig; Stritarjevi zbrani spisi, 6 knjig; Svetovna knjižnica 40 knjig; Raznih kmetijskih gospodarskih knjig 20; Spisi An-drejčkovega Jožeta, Šenoa, Meška, Turgenjeva in raznih držgih slovečih pisateljev so tudi na razpolago.
Vse knjige so vezane. Nevezanih ne izposo-jujemo, ter je vezava sama že stala skoro 100 K.
Nek član »Prosvete" si je »Knjižnico" ogledal in jo imenoval »elitno" knjižnico.
Ustanovljena je za Št. Jurčane, kot sredstvo v vsestransko izomiko in povzdigo. Knjižnica zavzema vedno stališče, da morajo biti dobre knjige pristopne tudi najrevnejšemu izmed ljudstva. V ta namen se je »Knjižnica" ustanovila in je namenjena Št. Jurčanom brez izjeme.
Vsak razsoden rodoljub nam bo priznal, da je tak način delovanja »Knjižnice" za povzdigo izomike in razvoja našega naroda prepotreben ter vsled tega hvalevreden. Tako čtivo, kakor ga poseduje zdaj že Knjižnica, je gotovo najbolj izbirčnemu užitek in najboljši vir nadaljne samo-izobrazbe. Tudi vodstvo in odbor Knjižnice je, kdor pozna gospode, v dobrih in razumnih rokah, ki vsakemu prišlecu ustrežejo s čtivom po individualnosti.
To bi bila sodba razumnih in mislečih ljudi. Popolnoma drugače pa sodijo naši klerikalci po želji g. duhovnikov, katerim je Knjižnica brez vsakega vzroka trn / p^ii. Mjida res mislijo, da slovenski človek, posebno iz ljudstva, ne sme drugega čitati, kakor molitvene bukvice, k večjemu še Bogoljuba, izmed časopisov pa samo »resnicoljubnega" Slov. Gospodarja. Bilo bi res nekaj strašnega, ko bi ljudstvo poznalo tudi naše dobre prijatelje, sploh boljšo literaturo ter gospodarske nauke!
Takoj po oglasu pri cerkvi je bilo v prihodnji številki Slov. Gospodarja čitati prav zarobljen članek o »liberalni" knjižnici, ki vsiljuje ljudem knjige, ki jih pa nihče ne mara, ter da je tisto nedeljo po oglasu samo gospodična T. G. nesla nekaj »razcapanih" knjig domov. (No, tiste »razcapane" knjige so bile: Ljublj. Zvon 1. do 5. vezan, 1. zvezek Krsnikovih spisov, elegantno vezan, Šenoa 2. zvezek, vkup vrednost 18 K.) Razun tega je bilo čitati v SI. Gospodarju „£eljo", da misli predsednik Knjižnice odstopiti. Po hudobiji in laži soditi, je pri tem članku najbrž gospod kaplan Žgank imel svoj dolgi nos zraven.
To nedeljo so se pa razljutili gospod župnik na prižnici zaradi delovanja Knjižnice. Ta oglas, ta oglas jih je tako v slabo voljo spravil. Ljudje so se kar bali, da gospod ne padejo s prižnice. Čudno je res, zaradi oglasa Knjižnice se tako razburjati. Rotili so ljudi, naj nikar ne čitajo knjižic, ker to jim je baje v pohujšanje. Kako lepo skrbijo gospod za naobrazbo in povzdigo našega ljudstva! Ljudstvo naj ostane nevedno in neomikano v težkem boju za obstanek, seve, ker ga vi ne poznate in ga ne boste nikdar, ki ste vsega siti. Človek bi večkrat skoro zgubil pogum, ako mora gledati, kako se povsod pri nas skuša ubiti vsako moderno kulturno delo med narodom, ki odgovarja zahtevam napredka in duhu časa.
Št. Jurčani! Ne dajte se ^motiti od takih ljudi! Toliko in takih knjig, kakor Vam jih daje na posodo za čitanje Knjižnica, si posameznik sploh ne more nakupiti, kajti tudi najbogatejši izmed vas ne more v to svrho toliko žrtvovati.
Izposojujte si brez pomisleka knjige, le radi Vas je Knjižnica ustanovljena, zato jih dobivate vsi revnejši in manj premožnejši brezplačno, tudi udje Vam ni treba postati, in ne bo Vam žal.
Ob zimskih večerih boste napravili sebi in svojim mnogo prijetne in koristne zabave.
Ne zmenimo se pa za tiste, ki nimajo za plemenitost in človekoljubnost niti toliko smisla, kakor slepec za barvo, naj se le naprej ujedajo in ljutijo.
Ponikva ob j. ž. Na tukajšnjem poštnem uradu so čudne razmere, in stavimo kaj, da ni kmalo najti takega urada. Če pride stranka kmalu po enajstih dopoldne na pošto, je že vse zaprto, dasi stoji napisano, da je urad odprt do 12. ure. Poštni vlak vozi tukaj ob tri četrt na
S
02 C3 >o
<35 >32
s-l 'c?

Sh
<35
-M
02 O
i—I
>ESJ O
o
rt • I—I
r^l fl
TZ Sh
GG
O
"o*
& s
c® S-
<35 in
rt
O
Sh rO
<35 o rt •m es
Si
cS rt O
o
s "Sa
'm O O PH
S-I O
L
es ■s
o
jt
5
>o o
E
je
(J)
S
0) >
o
Si
<35 cS
N
• i—i
0	>
• i—;
• I
-S ® S s
1	o •"—a
rt
05 o rt ^ o rt
<35
J. £
o. >■ C
Sf
"S 2
S13
O) M ©
< 'S6
>0Q T3
^ S
•I—I
P rt
.S °
©
O m cc ,-H
•43 č.D
>o O
o
c8
1—H
• rH fl
'o6
Ph
c8
L R ■B
O
O
■s
S >0 0)
S
iS
m
c 0) s e
5i
os tsj
"t ©
--s £ ®
3 « "g""
pP o
o :pr
_ >»
3 ca

O
^	-
O	c3
f-H
-I"3	~ O
-S	3
gg	KS
s
<D	f>
O i—i
C/2
tsa o
Ph
10 dop. Če n- pr. pride stranka, ki bi pošiljatev rada takoj odposlala, že ob tri četrt na 9. ali še preje — kar se je tudi v resnici dogodilo nekemu kmetu — ga poštarica kratkomalo odpravi, češ, da bi že moral ob 8. uri tamkaj biti, pošiljatev pa se s tem zakasni, dočim bi — če bi poštarica upoštevala ljudske potrebe — pošiljatev pravočasno še dospela do dotičnega vlaka, kajti poštni urad je oddaljen komaj četrt ure od žel. postaje. Toda kaj to poštarico briga, kmet le naj čaka in dela nepotrebne pote, saj slovenski kmet je neumen, kdo bi ga upošteval, si domišlja frajlica.
Kakor kmeta, tako prezira tudi naš slovenski jezik, kjerkoli ga more. Nekdo je prišel na pošto in zahteval „Vplačilnico c. kr. davčnega urada"; poštarica ga seveda ni hotela razumeti, ker je zahteval slovensko; še le ko ji je neka oseba s pomanjkljivo nemško besedo „Steuer-Schein" pojasnila, kaj oni zahteva, je poštarica razumela.
Neki kmet T. R. je poslal pošiljatev na Kranjsko, torej v čisto slovensko deželo, s slovenskim naslovom. Poštarica pa je v svoji modrosti razveljavila pravilno pisani slovenski naslov in samolastno zapisala nemškega. Ti slučaji niso edini; o škandaloznem uradovanju in o zapostavljanju slovenskega jezika oziroma kršenja jezikovnih pravic od strani tukajšnje poštne upravi-viteljice bi "napisali še lahko desetero. Merodajne faktorje pa opozarjamo, naj poskrbijo, da se taki škandali ne bodo več ponavljali.
Iz Savinske doline. (Zakaj ustanavljajo klerikalci duhovniške posojilnice? Našim rojakom v pojasnilo! Pri zadnjih državnozborskih volitvah so se naši stari komandantje prepričali, da se jih je kmet naveličal, da se hoče postaviti na svoje noge. Kmet in delavec hočeta z združenimi močmi delati na svoj napredek, kar se jima potom prejšnje politike ni posrečilo. Veselo, marljivo gibanje se je vsled tega počelo po celi naši južni Štajerski in pri zadnji državnozborski volitvi smo se prepričali, da se začne vedriti v naši domovini, da je začelo vstajati naše ljudstvo in se otresati neznosnega jarma.
Napredna misel je v dveh južnoštajerskih volilnih okrajih popolnoma zmagala, v ostalih pa dosegla lepe uspehe. Dejstvo, da smo se katoliški kmetje postavili na svoje noge, da se ne pustimo več za noge voditi, je naše dosedajne komandante napolnilo s takim strahom, da so začeli premišljati, kako bi naj zanaprej še ovirali napredek kmetijskega stanu in nas spravili popolnoma v svojo oblast.
Pri tem „gruntanju" so se spomnili na star pregovor ,.Denar je sveta vladar" in sklenili so ustanavljati duhovniške posojilnice, potom katerih naj postane kmet kot dolžnik odvisen od duhov-ništva, ali po domače rečeno, duhovniki ga dobijo popolnoma v svojo oblast.
Pri volitvah in pri vsaki drugi priložnosti, ko bodo hoteli ti sebičneži naše nepokorne kmete izkoriščati in uporabljati kot slepo orodje za svoje sebične namene, se bode potem začela divja klerikalna gonja in kmet-dolžnik bo moral plesati, kakor bode duhovniška posojilnica žvižgala, in gorje mu, kateri ne bo ubogal. Klerikalne posojilnice so torej politično-strankarski zavodi, kateri imajo namen, utrditi klerikalno nadvlado in uničiti samostojni uspešni gospodarski in politični razvoj, z eno besedo: uničiti zdrav napredek našega poštenega ljudstva.
Ko bi Odrešenik človeštva še enkrat prišel na zemljo in ko bi videl, kaj en del onih, kateri imajo nalogo delovati v smislu njegovih lepih naukov, na tem svetu vse uganja! Sin Božji bi pretakal grenke solze, pa tudi njega bi križali oni, ki ne poznajo ne usmiljenja, ne ljubezni do bližnjega, ampak samo prepir, preganjanje in ljubezen do lastnega žepa.
Te skromne vrstice naj služijo našim dragim rojakom in kmetom-trpinom v pojasnilo!
Gornjigrad. Tukajšnje „Pevsko društvo" je imelo dne 26. m. m. svoj redni letni občni zbor.
V minuli društveni dobi ni moglo društvo tako delovati, kakor bi bilo rado. Manjka mu močnega prvega tenorja. Vendar je nastopilo v skupni veselici s čitalnico dne 9. svečana, nadalje je zapelo nagrobnice podpornim članom g. Jožetu Mikušu in g. Francetu Perne ob Vseh svetnikih na pokopališču.
Dokodkov je bilo 66 K 49 v., stroškov pa 70 K 93 v., tako da je primanjkljaja 4 K 44 v. Društvo pa ima naloženo v hranilnici 100 K.
Novi odbor se je izvolil sledeče: predsednik g. notar Avgust Drukar; podpredsednik in blagajnik g. Josip Kranj c mL, lesni trgovec; tajnik g. Alfonz Ribič, davk. uradnik; pevovodja g. A. Juršič, sodn. uradnik; odbornika g. Jos. K r a n j c star., velepostnik in g. Ign. Š i j a n e c , učitelj. Poslednje imenovani je tudi arhivar. Vsi v Gornjem gradu.
Pregledovalca računov g. dr. Konečnik in g. V i d e m š e k sta račune našla v redu za kar se je blagajniku in sploh odboru izreklo priznanje in zahvala.
Novemu odboru želimo dosti uspeha, zlasti da bi se mu posrečilo pridobiti močnega prvega tenorista.
Javno ljudsko knjižnico, svoio prvo, je ustanovila gornjegrajska organizacija narodne stranke v zvezi z gornjegrajsko „Čitalnico" dne 29. sept. v Gornjem gradu.
Knjižnica je vsakomur dostopna in je nastanjena v čitalniški sobi v novi hiši gospe Mikuš. V prvi vrsti je namenjena prebivalcem občin Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna, Ljubno, Luče, Solčava, sploh pa si pride knjige izposojevat vsak ali vsaka. Knjig je čez 500 pripovedne, gospo-darsko-kmetijske, poučne, mladinske itd. vsebine. Pomnoževala se bode knjižnica po nakupu novih knjig in po darilih. Upravlja knjižnico g. učitelj Šijanec in je uradna ura vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne, sicer pa knjižničar tudi med tednom izposojuje, ako se pri njem oglasiš. Tudi po pošti se knjige pošiljajo, samo da mora poravnati poštnino izposojevalec sam. Pogoji: Knjige se izposojujejo le na posebno izkaznico, katera se dobi pri knjižničarju za 20 vin. Na tako izkaznico si lahko izposodiš 48 knjig po eno na enkrat. Na dve izkaznici se posodijo po tri knjige na enkrat. Za vsako izposojeno knjigo je plačati dva vinarja. Knjige se izposojajo na 14 dni. Ta rok lahko knjižničar podaljša. Izposojevalec jamči, da povrne škodo izgubljenih in pokvarjenih knjig.
Pridno segajte po knjigah, zlasti sedaj, ko prihaja zima!	/
Od Sv. Martina pri Slov. Gradcu. Cenjeni gospod urednik, sprejmite par vrstic od nas.
Šmarska občina je lahko ponosna na svojega novega župana gosp. Ivana Kača. Sklenil je samo slovensko uradovati; prejšnji župan je tuui še dobro županoval, pa to napako je imel, da je živinske potne listke popisoval v blaženi „tajč šprahi", kar ni bilo lepo.
Novi župan se je spravil tudi na občinske ceste; bilo je že zdavnaj potrebno, da se posu-jejo; eno so že posuli; pa še dve cesti sta jako potrebni, še morda bolj, kot prva. Upamo, da ne pozabi nanje.
Pa tudi našega gospoda poslanca bi enkrat še radi imeli v svoji sredi, da bi se pogovorili zaradi uravnave 'Mislinje, in o lovski postavi* in še marsikaj dragega; to je želja nas kmetov, ker smo tudi volili gosp. Ježovnika.
Z letino smo še precej zadovoljni, le sadja nam letos ni dal Bog.
Iz Loke pri Zidanem mostu. Naša posojilnica dobro napreduje. Že v kratki dobi svojega obstanka ima okroglo 15.000 kron prometa. Iz tega je pa tudi razvidno, da je posojilnica res v dobrih rokah, in da načelstvu ljudstvo zaupa. To pa seveda našemu gosp. župniku Sketu ne da miru in ljubezen do bližnjega mu je velevala, ustanoviti proti posojilnico, seveda klerikalno. Rodila se je 29. sept., kumoval jej je g. profesor Fon iz Celja.
Največja nesramnost je, da je župnik vabil celo ude načelstva naše posojilnice na ustanovni shod svoje klerikalue posojilnice. Vabil je osebno in ker moških slučajno ni dobil doma, vabil je ženske, češ, saj je vsejedno.
Posluje pa posojilnica seveda v farovžu, saj so ja gospod sami načelnik, to bolj drži. Udje načelstva so še, Sulčič Janez, Koren Franc, Moro Vincenc (Lah) in neki Čamar.
^Ko so blagajno vlačili v farovž, vpil je župnik: Ne vdajmo se liberalcem, ne vdajmo se! No, povemo Vam: Nam se ni treba vdati, ker Vas ne lovimo; gospodarskih in političnih ničel nas Bog obvaruj.
Ljudstvo pa že ve, kam bo zahajalo; toliko že ve razločevati, kjer je kaj, in kjer ni — nič
Loka pri Žusmu. K zadnjemu dopisu o „Žusemskih vrabcih" moramo dodati, da je bila v „Štajercu" štev. 35. napovedana prizivna obravnava radi obsodbe onega „v tej zadevi popolnoma nedolžnega delavca" in da je „pri tej razpravi prišlo marsikaj na dan. Škoda le, da Štajercev
poročevalec ni prišel k razpravi, da bi tam bil dokazal svoje trditve. Tako se je pa zgodilo samo to, da je bila prva obsodba potrjena. Sedaj pa upamo, da bo enakih nesramnosti konec.
Iz Slovenskih Goric. Slovenski duhovnik nam piše: Krvoločnega trinoga ugonobiti je vsakogar sveta dolžnost. In trinoži že mnogo let Kristusu nasprotni duh svetnega dušnega pastirstva kot prvega in glavnega činitelja ljudstva. Pot škofom Slomšekom je bila celo druga. Takrat je živel duhovnik na deželi spoštovan, ljubljen. Potlej ? Stepišnik je ravnal z nekaj značajnimi kaplani kakor z vrablji, očividno v prevelikem oziru na deželno oblast, in tukaj je sedaj sad. Dandanes dušno pastirstvo ni več poslanstvo božje, ne utrja vere v ljudstvu, ampak mu jo šiloma jemlje.
Evo: Nakupili so se novi zvonovi Vse, mlado in staro se veseli sloves ne vzdige, ali vara se. Celo na tihem, kakor bi jih ukradli, so se v stolp spravili. Ali bi Židom ali Tatarom njih duhovnik upal storiti? Ali stvar še nima konca. Ko se pričakuje zvonenje vseh zvonov, se veliki ne sliši, ne sliši niti v nedeljo in praznik, in to tako dolgo, dokler se ljudstvo ne spunta.
Ali pa: Že 1893. leta tukaj umrli dekan in župnik iz Ljubna (Leoben) je spoznal potrebo nove ure, ter je sporočil v enak namen čez 1000 gl. Ali ure še ni!!! Ko bi vsaj staro pustili na mestu, bi vsaj ne bili dve veliki luknji in ne bili bi farani tujcem v posmeh. Zdaj paproklinja vse, mlado kakor staro, osobito ubogi delavci in gospodarji. Ali je možno, da v takem dušnem pastirju biva iskra ljubezni, kakor je Kristus uči. Kaj pa škof?
Izpod Soča. Pretečeni teden se je sli-, šalo iz naših goric v Cerovcu, Negonji, Zgornjem Sečovem neprenehoma petje in strel. Posestniki samega veselja poskakujejo, ker je vinska trta tako dobro in obilno obrodila. Sliši se, da se letošnjega mošta izpod stiskalnice napije. To je veselje za nas, da nas je Bog toče obvaroval. Enako dobro je trta tudi v občini Plat, sv. Mokor in deloma na Topolah obrodila. Vse drugače je v občinah Sv. Trojica, Brestovec, Sv. Katarina; tam so že pred tremi tedni potrgali (obrali), kar jim je trikratna toča pustila. Nabrali so prav malo in še tisto slabo grozdje je dalo slab in kisel mošt.
Dr. Korošec, naš državni poslanec, še ud prve toče dne 11. maja t. 1. ni utegnil priti, da bi si poškodovane kraje ogledal, toraj ni mogel v državnem zboru ziniti, da bi se poškodovancem državna podpora podelila.
Kakor čujemo, je baje Marckhl 48.000 kron izprosil, ki se bodo razdelile.
Želimo pa, da se podpora pravično med uboge vinogradnike razdeli, ki so letos po toči oškodovani.
PoSessšak. Naš g. župnik Valenko so me dne 22. septembra pred službo božjo enkrat v cerkvi pred ljudstvom, drugokrat pa s prižnice brez povoda javno napadli, češ. da pišem po časnikih proti duhovnikom.
Izjavljam torej, da doslej nisem zoper du-huvnike nikdar govoril, niti po časnikih pisal.
Drugokrat pa želim, da mi g. župnik, če ima kaj takega proti meni, to pove na drugem mestu, pa ne v cerkvi.
Bratislavci, 1. oktobra 1907.
Martin Bec.
Z Murskega polja. (Shod S. K. Z. v
Veržeju — v pravi luži.) Ob razmeroma precej slabi udeležbi se je vršil dne 6. oktobra v Veržeju zvezarski shod poslanca Roškarja in gro-movnika dr. Kovačiča. Navzočih je bilo na dvorišču — kjer je stal govorniški oder — kvečjemu 130 oseb, a skoraj polovica od teh je pripadala narodni stranki. Ako še odštejemo precejšnje število radovednih žensk, ostane nam prav pičlo število pristnih zvezarjev. In vendar se dopisunče v „Slov. Gospodarju" bije prav bahavo na prsa, češ „shod je bila sijajna obsodba politike zlum-panih študentov in ljudskih oderuhov". — Trezen in razsoden človek res več ne more doumevati, ali so ti posili-voditelji S. K. Z. tako slepi ali pa prismojeni, da ne znajo več prav šteti ter da se kakor zbesneli zaganjajo v neko pošast, ki jo vidijo sami v svoji — menda od premočnega vina — razgreti domišljiji naslikano na steno. V slepi svoji strasti in brezprimerni pohlepnosti po nadvladi nad narodom mlatijo brezobzirno po vsakomur, ki jim ne ukloni v skromni ponižnosti svo-
jega tilnika. In kako znajo biti ta gospoda osebnostni! Poln srda in svete krščanske (!) jeze, kakor tudi vnet za narodovo blaginjo (!) zagnal se je duhoviti možic v zadnji štev. „Slov. Gosp." v uglednega moža iz Veržeja, ker ga sumi, da je on vposlal zadnja dopisa v „Narodni List"' in v ,.Domovino". A motiš se, kmečki osrečevatelj, kakor menda že često! Vedi, da še smo tudi drugi zmožni napisati par vrstic resnice!
Poslanec Roškar je govoril še dokaj trezno.
Vendar je mož o dejanskih razmerah v ljutomerskem okraju vse premalo poučen.
Potem je nastopil propagator za S. K. Z., dr. Kovačič. Dasi doktor, vendar v govoru Roš-karju ni bil kos. Ko je izpovedal svoj namen, ustanoviti tu pododbor S. K. Z., razgnevil in razsrdil se je mož nad „Nar. Listom" in „Domovino", nad zlumpanimi študenti in liberalci.
Pododbor S. K. Z. se je sestavil iz 6 mož in še te je dr. K. moralno prisilil k vstopu; drug ni nihče pristopil. Neko od zvezarjev najeto člo-veče je govorniku v enomer klicalo živijo, dočim so drugi molčali; le v gostilni so nekateri prav sladko ginjeni klerikalčki ne baš ubiano prepevali.
Ob sklepu še to! Dasi imate zvezarski voditelji sedaj navidezno bogato žetev na Murskem polju — po zaslugah že vemo koga — vendar bo vaši slavi odklenkalo, kajti tukajšnjemu narodu se polagoma lušči mrena od oči in kmalu spozna, da samo sebi mehko postiljate, a napram kmetu so vaše obljube — prazna pena!
Štajerske novice.
Vseslovenski trgovski shod v Ljubljani se
vrši, kakor kaže poziv v današnjem listu, dne 20. t. m. Razpravljale se bodo za trgovstvo prevažne zadeve in zato še enkrat v zadnjem hipu poživljamo slovenske štajerske trgovce, da v čim največjem številu pohite v Ljubljano. Trgovstvo je važen činitelj v narodnem življenju in le trgovsko silno razvit narod je zmožen napredka in obstanka. Narodna stranka je v prvem hipu spoznala veliko važnost trgovstva in s paznim očesom zasleduje organizacijo trgovstva na slov. Štajerskem. Tudi na vseslovenskem trgovskem shodu bo zastopana po svojem odposlancu. Želimo, da porodi shod obilnih sadov za splošni razvoj in napredek slovenskega trgovstva.
Gospodarskega shoda v Ratanski vasi pri Slatini minolo nedeljo se je udeležilo do 60 oseb. Predsedoval je gosp. Vinko Žurman. Zanimivo je razpravljal g. Adolf Ribnikar iz Šmarja nekatero točke iz živinoreje. Povdarjal je posebej, da je prvi pogoj zdravja pri živini: svetloba, zrak in s n a g a. Razkladal je tudi, kako pri nekaterih manjših boleznih lahko kmet sam hitro pomaga in pokazal tudi nekaj praktičnih izgledov. — Gosp. Žurman je erovoril splošno o kmetijskem vprašanju, urednik Spindler pa o gospodarsko-kmeč-kih zahtevah v državnem zboru. Pozivalo se je kmete k stanovski organizaciji v kmetijski družbi ter se je osnoval odbor 7 vrlih mož iz slatinske okolice, ki imajo nabirati člane za kmetijsko podružnico. Med velikim navdušenjem je še g. Ribnikar povdaril, da je g. posl. Ploj dal vse dve-mesečne dijete revnim volilcem, in vprašal, kdo je že kaj od Korošca dobil. Sklenilo se je prirediti prihodnji gospodarski shod na Pristovi.
Šmartno v Rožni dolini. Pretečeno nedeljo je sklical pri Stožirju g. državni poslanec Fran Roblek shod volilcev, ki je uspel v splošno za-dovoljnost. V predsedstvo shoda so bili izvoljeni g. župan Videnšek. g. Brežnik in g. Trobiš. —■ G. poslanec je poročal v poljudnih besedah o sestavi klubov v državnem zboru in o sedanjem političnem položaju, ki vsled razcepljenosti naših sil, ki so jo povzročili brezvestni klerikalci — ni najugodnejši. Govoril je obširneje o hmeljski postavi in o delitvi večjih kronovin v samostojna okrožja. — Zborovalci so izvajanjem g. poslanca s pritrjevanjem sledili. — G. abs. fil. Ivan Pre-koršek je govoril o kmečki samopomoči, ne v obupavanju in tarnanju — v združevanjutin organiziranju gospodarskih sil leži lepša bodočnost kmetijstva; omenjal je važnost kmetijskih podružnic, ki jih moramo snovati, da vsaj nekoliko popravimo to, česar nam dežela in Nemci, ki imajo moč v rokah, nočejo dati. — Sklenilo se je, da se ustanovi skupno z Novocerkvijo in Vojnikom še letos kmetijska podružnica; v ta namen se bodo izvršila še potrebna posvetovanja. Na predlog g. Prekoršeka so bile sprejete soglasno sle-
deče rezolucije: 1. Volilci odobravajo nastopanje svojega drž. poslanca in mu izrekajo popolno zaupanje; 2. izražajo željo po enotnem jugoslovanskem klubu; 3. zahtevajo ustanovitev potrebnih kmetijskih šol; 4. obsojajo hujskajočo pisavo duhovniških listov, posebno ,.Slov. Gospodarja".
Gospodarski shod v Zrečah pri Konjicah se vrši po rani maši pri g. Hinku Dobniku. Govoril bo med drugimi g. potovalni učitelj Goričan.
Zaupni shod v Konjicah. Opozarjamo še enkrat nanj narodne Slovence konjiškega okraja. Vrši se ob pol 4. pop. v Narodnem domu.
Javni gospodarski shod v Ormožu se vrši dne 27. okt. 1907. ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu so važne gospodarske zadeve. — Po gospodarskem shodu je sestanek somišljenikov narodne stranke v svrho izvolitve novega okrajnega odbora stranke.
Javni gospodarski shod v Braslovčah se vrši dne 27. okt. 1907. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Vrankoviča. Razpravljalo se bo o kmečkem vprašanju, položaju kmetijstva, o stanovski kmečki organizaciji itd. — Po gospodarskem shodu je zaupni shod somišljenikov narodne stranke, na katerem shodu se sestavi novi okrajni odbor za Braslovče - Polzelo - Gomilsko - Rečico ob Paki. — Kmetje, na shod!
Tržaška „Edinost" je postala vališče za kukavičja jajca naših „starih rodoljubov". V eni zadnjih številk se je spravil zopet eden teh rodoljubov" na obe štajerski stranki. Gospodarjeva stranka naj obračuna s tem „rodoljubom" kakor hoče po svoje. Mi hočemo samo kratko zavrniti zlobno in neumno podtikanje nedoslednosti vodstva narodne stranke. Gotovo je, in na tem stališču bomo stali vedno, da je bil dr. Dečko eden najidealnejših boriteljev za narodove pravice. In ker je to bil, so ga oficijelni „rodoljubi" ubijali in ubili. Niso trpeli poleg sebe ljudi, ki bi bili res kaj pozitivnega storili. Narodna stranka pa nikdar ni kratila zaslug tudi raznim drugim Rodoljubom", če so jih kaj imeli. S človekom pa, ki je v političnem razvoju tako zaostal, da ne vidi, kako klerikalizem danzadnem odklanja vsako skupno delo, s človekom-sanjačem, ki ne vidi realnih razmer, ki sam samo joče po časnikih, pri tem pa lepo komodno sedi za pečjo, ki vedno le druge sumniči, da nič ne delajo, med tem ko bi lahko tudi kaj sam storil, a spi, s takim človekom je razgovor o politiki nemogoč. Če pa Edinosti" primanjkuje snovi, da mora polniti svoje predale s sanjami političnih impotentov, — ji pustimo radi to otročje veselje.
Za narodni sklad je nabral g. Julij Sevnik na Polzeli K 8. Narodnjaki, posnemajte!
Celjsko porotno sodišče začne z zasedanjem
dne 21. t. m.
Zadnja povodenj pri Celju je zopet pokazala, kako prav so imeli tisti, ki so obsojali le delno regulacijo Hudinje in kako kratkoviden, neveden je deželni odbor. Hudinja je v zgornjem delu regulirana. Prebivalci iz Trnovelj so trdili takoj, ko so izvedeli, da se namerava Hudinjo samo v zgornjem delu regulirati in ne tudi do izliva, da bo to v tem večjo škodo in nesrečo za Trnovlje, ker bode vsled večjega navala povodenj v Trn ovijali tem večja. Deželni odbor pa se je naravnost posmehoval tej trditvi. Zadnja povodenj je pa pokazala resničnost domnevanj, kajti bolj kakor kedaj so bile Trnovlje poplavljene. 3 met. 20 cm čez normalno stanje je nastopila Hudinja in škoda, ki jo je napravila posebej po Trnov-ljah, je ogromna. To kriči v nebo in je obenem rezka obsodba lahkomiselnosti deželnega odbora. Poslance celjskega okraja nujno pozivljemo, da zastavijo vse sile v rešitev te zadeve.
Iz laškega okraja. Učiteljstvo laškega okraja je dne 7. t. m. izvolilo za svojega zastopnika v okrajni šolski svet namesto umrlega nadučitelja zidanmoškega, g. Kropeja, vrlega Slovenca g. A. Gnusa iz Dola. Nemci se zaradi tega razburjajo. Čemu ?
Iz šole. Razpisana so: mesti nadučiteljev v Št. Petru na Medv. selu in v Štorah, mesti učiteljev za Trbovlje-Vode in Ptujsko goro.
Rodoviten trs. Pri Sv. Antonu v Slov. gor. je pred sedmini leti neki vinogradnik vsadil vko-reninjeno rozgo Jork-Madeira za hišo poleg plota ter jo v kratkem času razpeljal na 30 korakov v dolžino. Letos so šteli grozde na trti in so jih našteli 1653.
Žaloigra v Trbovljah. Žena trboveljskega paznika Jurija Naglasa je bila zadnji čas umo-bolna. Opazovali so jo že 14 dni. Dne 10. t. m. je šel mož na delo, njen oče in njena mati pa
sta šla v hlev po opravilih k živini. Ko se vrneta v hišo, najdeta 3 otroke in ženo mrtve. Vsem je umobolna žena z britvo prerezala vratove. Otroci so bili stari po 5 let, 3 leta in 9 mesecev.
Obrtno-nadaljevalna šola v Šoštanju. C. kr. naučno ministerstvo je definitivno potrdilo pravila za to šolo. Politične oblasti so delale ustanovitvi šole skozi pet let ovire, končno se je pa vendar posrečilo vkljub šikanam šolo doseči.
Iz šole. V zadnji številki našega lista se je vrinila mala pomota. G. Pavla Jaklič ni imenovana za učiteljico v Šmarje pri Jelšah, ampak za Sv. Marka niže Ptuja. Služba učiteljice v Šmarju bo šele razpisana po zimi. Že sedaj opozarjamo slovenske učiteljico na to lepo mesto.
Gorica pri Pragerskem. Dne 10. t. m. si je izvolil naš občinski odbor za župana vrlega narodnjaka g. Franca Vodušeka, tuk. veleposestnika. Živeli zavedni kmetje!
Pri Sv. Marjeti na dravskem polju so dne 10. t. m. odkrili spomenik umrlemu nadučitelju Golobu. Zbralo se je mnogo ljudstva. G. nadučitelj Avgust Požegar je v lepem govoru slavil pokojnika.
Pri Sv. Martinu pri Vurberku je umrl posestnik Daniel Ramuta.
Uslužbenci južne železnice s« imeli v nedeljo 13. t. m. shod v Mariboru. Prišlo je 200 zastopnikov, ki so razpravljali o poboljških, katere je dovolilo ravnateljstvo. Izjavili so se, da ne morejo biti zadovoljni s takim povišanjem, posebno premikači. Sklenili so, naj perzonalna komisija skuša pri ravnateljstvu doseči še več ugodnosti.
Članom komisije za odmero pridobninske komisije III. razreda za okraj Ptuj-dežela, izvoljen je g. Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Središču.
Brežice. G. davkar Simon Wutt je prosil za trimesečni dopust. Potem stopi najbrže v pokoj.
Že zopet! Komaj smo „preboleli", da je zapustil gostilno ..Deutsches Haus" v Celjn slavni Ursprung, že zopet izvemo „žalostno novico", da pojde tudi sedanja najemnica Zorzini. Ej, ej! Čudna znamenja!
Sulmtalsko železnico, od postaje juž. žel. v Lipnici do Zelenega travnika Koflaške železnice, so otvorili minolo nedeljo.
V zadevi g. dr. Branka Žižka v Vojniku kot provizoričnega distriktnega zdravnika konštati-ramo resnici na ljubo, da je gosp. dr. Hrašovec storil na pristojnem mestu korake, da se bo stvar rešila čimprej. Upamo torej, da deželni odbor popravi kmalu in temeljito svoje protipostavno, krivično in pristransko postopanje.
Dr. Korošca smo v poročilu o dežel, zboru štajerskem v zadnji številki po krivici in neza-služeno napravili za deželnega poslanca, ter smo mu pripisali zaslugo, da je stavil predlog za ustanovitev vzornega vinograda v Grižah. Samoobsebi umevno je, da je to tiskovna pomota in da gre ta zasluga g. dr. Hrašovcu, ne pa nadutencu dr. Korošcu, ki dozdaj še k sreči ni mogel priti v deželni zbor, dasi je to že enkrat poskušal, pa je nerodno padel in propadel.
Krasen telegram. Iz Brežic nam pišejo: Kako znajo naše frajlice na pošti slovenski, naj priča brzojav, ki je prišel iz Žalca o priliki odhodnice g. dr. Josipa Strašeka: „Slavni Sokol Rann. Nezko gi biio pustiti druimvo ko je je dana enji v od-slavljenec troj velicasuno vodir tesnejsi mi pai sacu da zvubite tako imeditnega napredjaka klicem mu krepek na zdar
Periner."
Prav kineško! Ali nima gospa poštarica, katera je nekdaj vneta bila za slovensko stvar, toliko upliva na svoje gospodične, da s slovenskimi strankami slovensko občujejo in si prizadevajo slovenske brzojave vsaj nokoliko razumljivo sprejemati. Sploh pa vladajo na naši pošti razmere, katere bo treba osvetliti.
Laški trg. V ponedeljek zjutraj je pogorelo trgovcu Zorku v Laškem trgu skladišče blaga in je ogenj povzročil mnogo škode.
Na „vinski trgatvi" v Laškem trgu je preostalo čistega dobička za Ciril-Metodovo družbo blizu 300 kron.
Šulferajnsko šolo v Hrastniku je v nedeljo 'blagoslovil župnik Anton Veternik iz Dola. Bla-goslavljanja in skupnega obeda, kjer se je prvi govor končal s „Heil auf die deutsche Schule!", so se udeležile tudi nekatere učiteljice iz slovenske šole ter nekateri člani okr. šol. sveta. Brez komentarja!
Nek hrastniški nemškutar se je baje pred kratkim izrazil o našem delavstvu tako-le: „Daje
mnogo teh ljudi norih, sem vedel, a da se jih bo dalo toliko ujeti v naše mreže, bi nikoli ne verjel!''
„Od Sv. Martina pod Vurbekom." V številki 43. II. 1. z dne 26. septembra se je ponatisnila kratka notica pod zgornjim naslovom. Ker je ta kratka notica dala povod našemu č. g. župniku našo posojilnico na nečuveni uačin iz leče napasti in občinstvo odbornike hranilnice dolži kot dopisnike te notice, prosijo podpisani odborniki, da slavno uredništvo v prihodnji številki svojega cenj. lista izjavi, ali je kateri podpisanih odbornikov bil dopisnik gori omenjene notice.
Odbor hranilnice in posojilnice. Sv. Martin pri Vurberku, 13. dne oktobra 1907. Ig. Amer, Mihael Brumen, Nikolaj Pezdirc, Jožef Šantl, Franc Greifoner, Ant. Gselman, Jožef Jug.
Op. uredništva: Izjavljamo, da ni nobeden gori podpisanih pisal tozadevne notice za „Naroani List".
V	konkurz sta prišla v Mariboru izdelovalec masti za čevlje Jožef Hauke in trgovec s papirjem Andrej Platzer. Vsekakor čudna znamenja, če dve nemški firmi druga za drugo gresta pod nič.
V	Gradcu je umrl vpokojeni, večkrat odlikovani stotnik g. Martin Golnik, doma od Male-nedelje, v 85. letu starosti.
Krščansko socijalni mladenič Vitomir Žličar od Sv. Jurja ob juž. žel., slepo orodje kaplana Žganka, predsednik slavnega kat. bral. društva, ki je tako silno izomikan, da zna pisati lepe razglednice, kakor smo vsebino ene v zadnji številki priobčili, je stal minoli torek zaradi razžaljenja časti pred sodiščem v Celju in je milo prosil odpuščanja. G. Oset ga seveda ni hotel oškodovati in se je zato zadovoljil z izjavo.
Ormoška graščina še ni prodana. Nekateri časopisi so prinesli vest, da je graščino barona Zschoka v Ormožu kupil neki Pongratz. Sporoča se nam, da to ne odgovarja istini. Graščina še ni prodana.
Loka pri Zidanem mostu. Torej je vendar res, da so naši slavni občinski odborniki sklenili, da se uvede v 3. razredu, t. j. v četrtem šolskem letu nemški pouk. Najlepše pa je to, da baje za ta sklep niti sklepčni niso bili, temveč so občinske odbornike, kateri pri seji niso bili navzoči, potem okoli lovili, da so zapisnik podpisali. In to so storili slovenski možje! Vprašamo: Ali ni v celi občini moža, ki bi proti takemu postopanju odločno protestiral? Marsikaj nam sili izpod peresa, pa za danes naj zadostuje. Upamo, da se ta narodna pregreha še popravi.
Radgonsko okrajno glavarstvo si dovoljuje čudne predrznosti. V uradnem listu je nedavno svarilo pred raznimi agenti ter na nespodoben in drzen način posebej pred „gotovimi agenti slovanskih družb". Ali ima c. kr. glavarstvo v Radgoni agenturo za nemške družbe, ali pa je njihov priganjač ? To bi radi izvedeli od deželne vlade.
Štipendije za kovače. Na deželni podkovski
šoli v Gradcu se prične nov učni polletni tečaj z 2. januarjem 1908. Dežela razpisuje 10 štipendij po 100 kron in prostim stanovanjem za nbožne kovaške pomočnike, ki se hočejo na tej šoli izobraziti v podkovanju. Prošnjaki morajo biti vsaj 18 let stari, zdravi, rojeni Štajerci in morajo ska-zati vsaj 2 letno uporabo v podkovanju. Ako dobe štipendij, se morajo zavezati, da ostanejo 3 leta na Štajerskem na delu. Prošnje je treba vložiti vsaj do 20. novembra na ravnateljstvo deželne podkovne šole v Gradcu.
Male dnevne novice. Pri ličkanju koruze sta se stepla v Pekrah pri Mariboru Simon Šauperl in Ivan Arzenšek. Slednji je prvega sunil z nožem v vrat in ga težko ranil. — Iz Griž se je preselila v Ljubljano gospa Širca-Verbajs. — Pod kuratelo je dalo celjsko sodišče tovarnarja H. Stockerja v Št. Pavlu pri Preboldu, baje zaradi alkoholizma. — Zopet pretepi.
V	Dražji vasi pri Konjicah so se stepli fantje. Pri tem je Jožef Sattler težko ranil Vrbovšeka. ta pa je sunil Sattlerju nož s tako silo v glavo, da je ta umrl. Tudi v Ločah so se stepli fantje in sta kmečka sina Jožef in Janez Kidrič bila težko poškodovana. Gospodje duhovniki imajo seveda več opravka s posojilnicami kakor z učenjem poštenega življenja, — Srebrno poroko sta obhajala nfedavno v Cezanjevcih zakonska Franc in Marija Dunaj. —Smrt v pijanosti.
V	Mariboru so našli na cesti nekega človeka tako pijanega, da je na potu v bolnišnico umrl. — Treščilo je v Slivnici pri Celju v gospodarsko poslopje Fr. Završka. Pogorelo je do tal. —
Lugovo esenco je pil v Arclinu pri Vojniku 3 letni sin trgovca Primusa in v groznih mukah umrl. Skrivajte vendar takšne stvari, starši! — V O k i č u pri Ptuju je prišel kočar Kranjc pijan domov in je pretepal svojo ženo. Na pomoč ji je prišel 15 letni sin in je razklal očetu s sekiro glavo. Oče je bil takoj mrtev. — V Ljutomeru je postal insolventen trgovec Franc Repič. — Zaradi kride je bil v Mariboru obsojen na 4 tedne zapora hotelir Gustav Jauk, ki je 1. 1905. prevzel hotel pri zamorcu za 120.000 kron, pa ni imel denarja in si je še aro 10.000 kron moral izposoditi. V konkurzjeprišla graška banka Friedmana, ki se je v Trstu ustrelil. — V Ptuju je pogorela Pirschova usnjarija. — V L e i -tersbergu pri, Mariboru so stiskali v neki stiskalnici grozdje. 27 letni nadzornik vinogradov Henrik Glavič je prišel pogledat. Slučajno se je začel vrteti drog na vagi in je udaril Glaviča, da mu je iztrgalo oko in polovico lica. Nesli so ga v bolnišnico, pa je že na potu umrl. — Rudnik v Radanivasi pri Zrečah, last južne železnice, bo ta povečala. Dovolila je v ta namen tri milijone kron. — V gnojnici je utonil pri Sv. Miklavžu na dravskem polju enoletni sin delavca Partliča. — Iz strahu pred rubežno se je skušala zastrupiti v Mariboru žena železniškega ključavničarja Tereza Kolar. Zdravnik jo je rešil. — Nevarni tatici 17-letno Jožefo Pepelnik iz Rožpoha in 26 letno Katarino Zah iz Čadrama so prijeli v Mariboru. — Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom so zažgali cigarete kadeči otroci gospodarsko poslopje Mihaela Viltušnika. Pogorelo je do tal. — Iz Poljčan je baje pobegnil bivši zalagatelj del. druž. Mlakar ter vzel s seboj tudi precej druž-binega denarja. — Vceljski okolici, posebno v Zavodni, se je zadnji čas zopet pojavil legar.
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Narodno - napredna stranka na Kranjskem
začne izdajati svoje glasilo kot tednik pod imenom ,.Slovenija". Veselilo nas bo, ako bo začelo v stranki dihati novo življenje. Svetujemo gospodom, naj se omejijo š svojim delom na Kranjsko, ker ga imajo tam dovolj in — preveč.
Prvo vipavsko vinorejsko zadrugo so ustanovili 6. t. m. v Vipavi.
Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani prodaja mleko liter po 20 vin., na dom postavljeno 12 v-
Lahkomiselnost. V Lienfeldu pri Kočevju je bila 9. t. m. huda voda. Iz Mavre in Ajblja se je peljalo 14 krošnjarjev na kočevski kolodvor. Pred mostom v Lienfeldu je stala voda 1 meter visoko nad cesto. Dasi na nevarnost opozorjeni, so vendar šli z vozom v vodo. Ta pa je podrla konje in potegnila voz v dobino. 8 oseb je utonilo, 6 se jih je rešilo.
Slovenska umetniška razstava v Trstu se otvori v soboto dne 19. t., m.
Poroke. Vodja kranjske deželne blaznice dr. Fr. Gosti se je poročil v torek z gco Mici HO-nigschmidovo v Solkanu. — V Trstu se je poročil gosp. dr. Josip Mandič, nečak državnega poslanca, vodja narodne delavske organizacije, z gospico Josipino Kastelčevo, hčerko župana v Materiji.
Velikanski požar so imeli v soboto v Ljubljani. Zgorela so velika gospodarska poslopja g. Ilija Predoviča. Škode je do 100.000 kron.
Nad 600 kmetov je prišlo na glavni shod hrvatske ljudske napredne stranke, ki se je vršil dne 6. t. m. v Oseku. V velikih množicah so se kmetje iz bližnjih okrajev pripeljali na vozovih. To je kmečka zavednost.
Pisatelj Ivan Cankar piše novo igro »Pohujšanje v dolini šentflorjanski", ki se bo igrala še v tej sezoni.
Ljubljanski narodnjaki so sklenili, prispevati za družbo Cirila in Metoda po eno krono. Upamo, da bodo našli po drugod posnemalcev.
„Nemci na Gorenjskem." Pod tem naslovom prinaša „Slov. Narod" članek, v katerem opozarja na veliko nevarnost, da se Gorenjska v teku let ponemči. Neka družba za nakupovanje posestev iz nemškega rajha se je z vso silo vrgla na Gorenjsko, kjer je neizmeraa množina vodnih sil. In slovenski kapital leži mrtev v posojilnicah.
Na Dolenjskem imajo letos izboren vinski pridelek, kakor ga že niso imeli 30 let. Dne 14. t. m. bo vinska razstava v Krškem.
V Velikovcu je umrl c. kr. glavar V. Klebel. Bil je pravičen, nepristranski uradnik.
Po 22 letih. Pred 22 leti so našli kmeta Baričeviča pri Zagrebu ubitega. Morilcev niso mogli zaslediti. Šele pred kratkim so dognali, da sta ga ubila žena in njen nečak, s katerim je imela razmerje. Obsodili so vsakega na 12 let težke ječe.
Belokranjska železnica, t. j. zveza dolenjske železnice z Reko in Dalmacijo, bo se torej vendar zidala. Posledica je to nagodbe, po kateri so Madžari konečno privolili v železniško zvezo Dalmacije s Hrvaško.
„Rdeči Prapor", gladilo slov. soc. demokracije, začne izhajati dvakrat v tednu.
Napredni Slovenci na Koroškem nameravajo začeti izdajati svoj list, ker je ,.Mir" zadnji čas prešel popolnoma v najskrajnejšo klerikalno strujo. Kakor od nekod poročajo, je zgubil „Mir" tekom zadnih tednov več sto naročnikov. In to radi verjamemo.
Izvoz živine iz Bosne in Hercegovine bodo skušali agrarni poslanci popolnoma preprečiti, ker se baje izvaža iz Bosne večinoma iz Srbije vti-hotapljena živina.
III. shod jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Ker prihodnje leto slavimo 400 letnico rojstva Primoža Trubarja, je sklenilo društvo slovenskih književnikov in časnikarjev predlagati, da se vrši ta shod prihodnje leto ob priliki proslave te 400 letnice v Ljubljani.
Zadnja poročila.
Avstro-ogrska banka bo zaprosila meseca novembra za podaljšanje bančnega privilegija na dvanajst let. Če se ta termin ne dovoli, začne banka 1. 1909. z likvidacijo.
Na Španskem so bile zadnje dni zopet velike povodnji.
Španski kralj in kraljica sta nameravala priti te dni na obisk k našemu cesarju na Dunaj. Vsled cesarjeve bolezni se je obisk preložil.
Star zapeljivec. V Benetkah toži mlada grofica Eva Barbaro-Carnaro bivšega pravosodnega ministra Tajanija, češ, da jo je zapeljal. Tajani je star 87 let. Ljudstvo se seveda dogodku ne more nasmejati.
Ptujski mestni očetje so zopet izvolili Orniga za župana.
Strašna nesreča. V Fontanetu v Ameriki se je razletelo skladišče smodnika. Razpok se je slišal 100 km daleč naokoli. 35 ljudi je mrtvih, 600 ranjenih.
Slovenska šola v Trstu. Iz poslanskih krogov poroča »Parlamentarna korespondenca", da je za slovensko državno ljudsko šolo v Trstu vpisana postavka v proračun prihodnjega leta. Sigurno pa še ni, ali se dotlej slov. družbena šola podržavi ali pa vzame država le učiteljstvo v svoje roke.
Nemški agrarci in nagodba. Nemška sekcija dež. kulturnega sveta na Češkem je sklenila re-zolucijo, v kateri pravi, da je naarodba nesprejemljiva, če niso izpolnjeni 3 pogoji: 1. gospodarska ločitev Avstrije od Ogrske, 2. delitev astro-ogrske banke in 3. delitev carinskih dohodkov.
Poslanec Hribar je vložil v seji dne 16. t. m. 1 nujni predlog, 6 interpelacij in 9 predlogov. Med drugim je interpeliral zaradi delitve I. drž. gimnazije v Ljubljani ter stavil predlog glede izvedbe obrtne organizacije na Kranjskem in zaradi uvrstitve c. kr. gozdarjev v državni uradniški red.
Včerajšnje seje državnega zbora so se udeležili skoro vsi poslanci. Vlada je predložila zakonske predloge glede nagodbe. Mnenja o njej so deljena. Nekateri poslanci pravijo da je precej ugodna za Avstrijo, drugi jo smatrajo za popolnoma nesprejemljivo. Važen za Slovence je oni del nagodbe, ki govori o belokranjski železnici. Glasom sklenjenega dogovora se imajo zgraditi normalnotirne železniške proge od postaje Novomesto na dol. železnici preko Metlike v Kar-lovec in od postaje Ogulin karlovško-reške železnice prek Otočca, Gospiča, Gračaca in Plibu-diča v Knin, in sicer na ta način, da ima vsaka vlada skrbeti za zgradbo železniške proge na svojem ozemlju. Železniška proga Novo mesto-Karlovec mora biti dograjena do oktobra 1910 1., proga Ogulin-Knin pa do decembra 1911. 1. O ostalih točkah nagodbe bomo, v kolikor zadevajo Slovence in posebej kmetijstvo, spregovorili v prihodnji številki.
Zveza južnih Slovanov se je v svoji včerajšnji seji posvetovala o nagodbi. Pri razgovoru o političnem položaju je sklenila stopiti s hrvatskimi poslanci v ogrskem državnem zboru v tesni stik.
V istrskem deželnem zboru so laški poslanci dovolili 10.000 kron za laško šolsko družbo. Slovenci in Hrvati so odločno ugovarjali. Pozneje pa so laški poslanci odklonili prošnjo slovanske manjšine za podporo Ciril-Metodovi družbi. Tako dele Lahi pravico.
Na Ruskem še vedno razsaja kolera.
Velika železniška nesreča se je zgodila včeraj pri Šrevsburiju na Angleškem. Vlak je skočil s tira. 16 oseb je ubitih, 60 težko ranjenih.
Poročil se je gospod Josip Armič, učitelj v Velenju, z gdč. Elchnerjevo iz Svitave.
Hotel „Alwies" v Mariboru je baje kupil finančni komisar dr. Josip Povalej v Mariboru za 50.000 kron.
Davek na zabave (gledališče, ples, orfej, koncerte i. t. d.) hoče upeljati graška mestna občina.
Istrski deželni zbor je sprejel predlog posl. Mandiča, naj se ob 60 letnici cesarjevi doseže popolno pomiloščenje za izseljence, ki so vojaško-obvezni.
Shramba dinamita na Brnici, radi katere je „Narodni List" parkrat se pritoževal, je sedaj menda na „višji migljaj" vendar zginila od ceste. Naj bi se pravičnim zahtevam vselej tako
ustreglo!
Društvene vesti.
Čebelarska podružnica za konjiški okraj bode imela svoj občni zbor v,nedeljo, dne 20. oktobra t. 1.. ob
3.	uri popoldne v šoli v Čadram!jah s sledečim sporedom: 1. Letno poročilo načelnikovo (R. Jurko). 2. Letno poročilo blagajnikovo (A. Brumen). 3. Volitev odbora za prih. leto.
4.	Vzimljenje čebel (Jak. Pukmeister). 5. Kuhanje voska (A. Brumen). 6. Razni čebelarski pogovori.
Podp. društvo Franc - Jožefove šole v Ljutomeru naznani, da preloži na 20. t. m. namenjeno šolsko tombolo na 3. novembra t. 1.
I. redni občni zbor slovenskega akad. društva „Šlovenije" na Dunaju se vrši dne 19. t. m. ob 8. uri. Lokal: „Zum griinen Tor", VII. Lerchenfelderstrasse.
Zahvala.
Vsem, ki so dne 10. vinotoka s svojo prisotnostjo pri blagoslovi jen ju nagrobnega spomenika pokazali mojemu soprogu zadnjo čast, izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem velecenjenemu gospodu nadučitelju Požegarju za v srce nam segajoče besede, ki jih je govoril ob grobu, velečastitemu gospodu župniku Škorjancu za njegov trud, cenjenim gg. pevcem za krasni nagrobnici, slavnemu „Učiteljskemu društvu" za krasen venec in vsemu učiteljstvu iz okolice, ki se je v tako častnem številu udeležilo blagoslovljenja.
Sv. Mar jeta na Dr.p., 12.vinotoka 1907
Barta Golobi naduč. vdova.
Pšenico kutini e
I ^VIII%V OIMHHJ« V St. Lovrencu, p. Sv. Pavel
P" Preboldu. 162 17—5
Službo pistnonoše na
želi trajno nastopiti mlad mož, že več let samostojen krojač, ne-omadeževanega značaja, treznega življenja in vreden vsega zaupanja, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Spričevala služb prejšnjih let prve vrste. Nastopi lahko službo vsak čas; naslov pove uredništvo Narodnega Lista. 187 2—2
Gostilna
prej Tischler v Vitanju se da pod jako ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje
depoziter J. Koslerjeve in comp. pivovarne 180	v Celju.	3-3
deželi
Novoustanovljena hranilnica in posojilnica rajf-ajznovka v Globokem pri Brežicah začne poslovati v nedeljo dne 20. t. m. Zanaprej bodo uradni dnevi vsako nedeljo od 9.—12. ure predpoldne.
Izkaz društvene posredovalnice „Slov. trg. društva v Celju".
V službo se sprejme: 8 pomočnikov mešane, 4 pomoč, železninske stroke, 5 pomočnikov specerijske stroke. 1 poslovodja. 1 potnik proti proviziji.
Službo išče: 12 pomočn. mešane, 5 pomočnikov železninske, 6 pomoč, specerijske stroke, 4 prodajalke in 16 kontoristinj.
Posredovalnici delujeta za delodajalce brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Sadno drevje
in
cepljeno trs je
prodaja po nizkih cenah 190 2—1
Anton Kupčič, ekonom pošta PTUJSKA GORA.
prednost imajo taki, ki so vajoni mlinskega dela.
Josip Čretnik, RS-VjlTJ:
I učenec
sprejme
za mizarsko obrt. iss 1-1
Isto tam
se
za večje posestvo, kateri razume poljedelstvo, živinorejo in oskrbovanje gozda, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Prednost imajo oženjeni in tisti, ki so obiskovali kmetijsko šolo. — Ponudbe naj se pošiljajo na	191 3—i
v RUŠAH pri Mariboru.
Izjava.
Podpisani Vitomir Žličar obžalujem žalitev, katero sem prizadjal g. Hrabroslavu Osetu z vsebino dopisnice 1. oktobra t. 1.
Št. Jurij ob juž. žel., 15. okt. 1907.
Yit. Žličar.
192 1
se sprejmejo
vsak čas
Delauci
za visoko plačo
v premogovniku v Skalah, železniška postaja Velenje na progi Celje-Spodnji Dravograd. — Stanovanja na razpolago. 88 10-10
Hiša, hlevi in vrt, čez 600 sadežev hmelja — pri cesti — prostorno — za vsakega rokodelca pripravno — blizo cerkve v Petrovčah — cena 3400 kron — 1400 K ima posojilnica. — Več se izve pri Jurju Jelovšeku, restavracija, Petrovče.	2—2
Na prodaj
je enonadstropna hiša tik farne cerkve v Hočah z zelo dobro uspevajočo gostilno in vrtom; razven tega dva prilično pol ure oddaljena lepa vinograda. Cena je zelo primerna in vse podrobnosti se izvedo v uredništvu Narodnega Lista. Proda se samo Slovencem.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel
m
gostilno
,pri divjem možu'
v Sp. Hudinji pri Celju št. 13
in se priporočam za čim najobilnejši obisk. X Postrežem vedno s svežim marčnim pivom puntigamske pivovarne, s pristnimi bizeljskimi vini; imam tudi vedno topla in mrzla jedila.
gostilničar. E(3
Opravilna številka T
10./7. 7.
181 3—3
Amortizacija.
Po prošnji dr. Antona Božiča, zagovornika v Celju, kot kuratorja zapuščine po Ani Vre čer, bivše stanovnice pri Sv. Lovrencu pod Prožinom uvaja se postopanje v namen amortizacije nastopne po zapuščini baje izgubljene hranilne knjižice Savinjske posojilnice v Žalcu štev. 3562, glaseče se na ime Ane Vrečer s saldom 779 K 70 vin.
Imetnik te hranilne knjižice se torej poživlja, da uveljavi svoje pravice v 6 mescih, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da ta hranilna knjižica nima nobene moči.
C. kr. okrožno kot trgovsko sodišče v Celju
oddelek I. 27. septembra 1907.
Wurmsei».
>oooooooooooeoooooo&©ooooooooooooooo
© ©
e ©
© ©
e ©
NAZNANILO! SO
©e ©©
©©
f©e
©©
©e
©s ©©
Vljudno naznanjam, da sem vsled bolezni g. dr. Ivana Dečko prevzel njegovo odvetniško pisarno, jo s svojo združil ter da sem se z današnjim dnem preselil v prostore dosedanje dr. Dečkove pisarne v Rotovški ulici št. 29. nasproti svoji dosedanji pisarni. V CEL JI, dne 17. oktobra 1907.
Oet. Josip Karlovšek, odvetnik.
i©©© ©©©
uvu ©©©
©©© ©©© ©©© ©©©
00300000000 ©©©©©©©©©©©©©©©
T©
G
©
© © © © © © © © © © © © ©
Malo posestvo,
2 oziroma 4 orala, lepa, ravna zemljišča, z gospodarskimi poslopji, 15 minut od Glavnega trga v Celju oddaljeno, se da ceno v najem. Pojasnila daje uredništvo „Nar. Lista".
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
m	priporoča	mm
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVinčniKi peresa percjniKi radirH« Kamenčki tablice gobice črnilo
Trnovske knjige v vseh velikostih Črtane
_2- a z eno ali dvema kolonama. v papir, platno, gradi, ali pol nsnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
k.«, občinske urade kraj ne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga šot. zVezKoV in risanH.
Panlrna+o vmfa vseh velikosti po origi-rapirildie vreue nalnih tovarniških cenah
Č+amhilip P^^niki. Vignete, (Siegelmarken) OUlIIlUIIJc za nra(je in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času.
nnnienipp nmetne, pokrajinske in s cvetlicami UUpiSillUt/ 0(j najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. • (2) is
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppnilfi za tiskovine in pisarniške potrebščine IfCilIKI 80 brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
se takoj sprejme v uk starost od 16 let

\\
Učenec za fotografijsho obrt
naprej; z dobrimi šolskimi spričevali;] naslov pove upravništvo »Narodnega Lista" v Celju, kj Za odgovor naj se doda znamka za 10 vinarjev. kj Sprejme se tudi c?53c?a3
že izučeni fotografijshi pomočnik.
SVARILO
Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufakturnega in modnega blaga na drobno
debelo R" STERMECKI, CELJE
založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
i h
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
167 16—5
Franjo Butei
urar, očalar in = zlatninar
V /Mariboru
Tegetthofova ulica štev. 33.
priporoča si. občinstvu svojo bogato]zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, daljnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno »n hitro izvrše.
ovenci:
Kupujte samo cigaretni papir in svalčične storžke izborne kakovosti
Zahtevajte v vseh prodajalnah!
od katerega ima družba^sv. Cirila in Metoda določene odstotke.
Edina zaloga za Spodnje Štajersko: »ZVEZNA TRGOVINA11 v Celju.
Pazite na zvezdno znamko
temrnjte se manj
4 je najcenejši in dokazano najboljši umetni gnoj, ki
vsebuje fosforovo kislino; poraben za vsako vrsto rastlin in za vsako zemljo iz tovaren za Tomasov fosfat v Berolinu.
Glavni zastopnik za Spod je:tajersko je IVIERICUR^ P.Nlajdic
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji ^	m Celje,
Cenilci In poučni spisi zastonj.
Kdop naroči cel vagon, dLolbi posebni popust.

Kdop gnoji s Tomaževo žlindro naj rabi tudi zraven
ki se dobi po
najnižji ceni v
I kalijevo sol ali kajnit _______________
1 trgovini z železnino »MERKUR" P. Nlajdič, Celje
Gnojenje z umetnim gnojem se dvojno povrne, to pričajo dokazi, ueniki in poučni spisi zastonj.