■ pc mmwmm$
'f-OpmSmm

m r \ -

MODELARSTVO*

NOVEMBER  1 993, CENA 158,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI NA POSTI 61102

V OBJEKTIVU

1. Andrej Vrbec, član ARK Komorov iz Ljubljane, je eden najbolj obe¬
tavnih mladih maketarjev. Njegov najnovejši izdelek, maKsimaketa
nemške rakete A4, je uspešno prestal prvo lansiranje v Stični. Maketo
poganja snop motorjev s skupnim impulzom 1 10 Ns, izmetavanje padala
pa opravi s pomočjo RV naprave.

2. Švicarska demonstracijska skupina Svviss Pulsojet Team s svojimi atrak¬
tivnimi nastopi vzbuja pozornost na vseh večjih modelarskih prireditvah
po Evropi. Modele s pulzoreakcijskim motorjem, s katerimi so nastopili v
Logatcu, so jim izdelali v tamkajšnji firmi MIBO modeli.

3. Marjan Ficko se je na modelarskem mitingu v Škofji Loki predstavil z
maketo letala Christen Eagle II. Model na sklepni stopnji gradnje je resda
poziral le na tleh, vendar ga bomo lahko po zagotovilih avtorja kmalu
občudovali tudi v zraku. Model z razpetino kril 1560 mm je dolg 1440
mm in tehta 4 kg. Poganjal ga bo 15-cm 3  motor Webra.

4. Turimaster je šolski trenažni model z razpetino kril 2000 mm, ki ga
poganja 10-cm 3  motor. Namenjen je šolanju RV-letenja, učenju osnovnih
akrobacij, aerovleki in vleki reklamnih transparentov.

5. Modelarji z osnovne šole Pirniče dosegajo na tekmovanjih z modeli
motornih čolnov izvrstne rezultate. Modeli kategorij MC, s katerimi
nastopajo, so klasične gradnje in so konstruirani po njihovi lastni zamis¬
li. Čoln na sliki je izdelek Aleša Jamnika.

[Foto: Jože Čuden in Bogo Štempihar)




<r>

REPORTAŽA

16. Euromeeting
Val di Fassa

Značilnost dolomitske pokrajine je
raznolikost v strukturi skal, nastale v
času triasa pred približno 200 milijoni
let. Z odtokom prasrednjega morja so
ostale koralne stene in atoli. Sass Pordoi
je eden izmed vrhov skalnate skupine
Sella. Vzdolž t.i. dolomitske turistične
ceste med Cortino di Ampezzo in
Bolzanom leži tudi gorski prelaz Pordoi
(2300 m) v obliki travnatega sedla s str¬
mimi, valovitimi pobočji, primernimi za
pobočno jadranje z modeli, padali ali
zmaji. Leti se lahko pri vseh smereh
vetra. Stalna termika omogoča tudi
neizkušenemu modelarju letenje ves
dan. V takih razmerah je omogočeno
neomejeno akrobatsko-hitrostno (do
300 km/h) in prostorsko "široko" lete¬
nje z modeli z razponom kril tudi nad 5
m. Poleg tega so ti kraji idealen prostor
za dopust v vseh letnih časih.

Skupina italijanskih modelarjev z
imenom Fassatal vsako leto ob istem
času (zadnji vikend v juliju) organizira
Euromeeting Val di Fassa za pobočno
jadranje. Prireditev poteka na višini
2536 m, traja dva dni in nima tek¬
movalnega značaja - kljub temu, da
točkujejo vsak let modela. Ocenjujejo
po šestih merilih, od katerih vsak lahko
prinese modelarju 10 točk. Merila so:
natančna izdelava modela, varnost leta,
akrobacija, lepota pristanka, točnost
pristanka in stopnja nevarnosti leta za
gledalce. Leti se v skupinah po 10 mo¬
delov naenkrat po 10 minut. Akrobacije
niso obvezne, so pa zaželene. Vsak

16' EURj^fMEETIVC} %

pilot sam izbere potek leta, ki je
primeren modelu in znanju. Leti se v
sedmih kategorijah: jadralni modeli z
razponom kril do 375 cm, jadralni mod¬
eli z razponom kril nad 375 cm, akro¬
batski modeli, modeli delta in leteča
krila, modeli canard in kombinacija.

Letos je bil od 23. do 25. julija že
šestnajsti Euromeeting Val di Fassa.
Prijavljenih je bilo 172 modelarjev iz
Italije, Avstrije, Nemčije, Anglije in
uradno prvič tudi iz Slovenije (avtor
tega poročila). Letalna dneva ki sta se
začela približno ob 10. in končala ob
17. uri, sta minila v idealnih razmerah
z zmernim jugozahodnim vetrom. Videti
je bilo mogoče jadralne modele vseh
velikosti in barv. Največji model - samo¬
gradnja italijanskega modelarja - je
imel razpon kril 1 1,4 m (I) in maso 23
kg, najmanjši pa je imel razpon kril
manj kot 50 cm.

Najbolj se mi je vtisnil v spomin let
modela globoko v dolini, ki je moral
zaradi pomanjkanja termike pristati na
strmem travnatem pobočju. Vse se je
izteklo brez poškodb. Zaradi strmine je
potem model začel sam od sebe drseti
po pobočju - in ob začudenju vseh spet
vzletel, našel termiko in po 10-minutnem
kroženju je spreten pilot ob navdušenju
gledalcev in vseh sodelujočih uspešno
pristal. To je res treba doživeti.

Urednikov predal

S prireditvami in tekmovanji boga¬
ta modelarska sezona je za nami. Z
dosežki so nekateri zadovoljni bolj,
drugi pa manj. Pričakovanja vseh so
bila pač velika, uspelo pa je - tako
kot povsod - le najbolje pripravlje¬
nim. Med že uveljavljenimi imeni so
se pojavila nova, in česar smo letos
lahko najbolj veseli, med njimi je
veliko mladih, ki so na nekaterih tek¬
movanjih ugnali tudi najbolj izku¬
šene stare mačke. Bojazen, da bo
gospodarska kriza vplivala na šte¬
vilo udeležencev na tekmovanjih, se
je pokazala za neutemeljeno, saj se
za najljubše konjičke v družinskem
proračunu še vedno najde nekaj
denarja. Resnici na ljubo je treba
poudariti, da se naše strokovne ko¬
misije trudijo pospeševati in razvijati
take tehnično-športne discipline, kjer
oprema za nastop ni pretirano
draga, predvsem pa je dostopna
širšemu krogu zlasti mladih mode¬
larjev.

Na področju vrhunskega športa
letos nismo zabeležili tako odmevnih
tekmovalnih dosežkov kot lani, po¬
membno pa je, da smo uspešno pre¬
brodili najtežje obdobje vključeva¬
nja v mednarodna združenja in se
uspeli uveljaviti v hudi mednarodni
konkurenci. Največje priznanje pri¬
zadevnim organizatorjem je vseka¬
kor odziv tujih tekmovalcev in ude¬
ležba tudi nekaterih največjih moj¬
strov na naših mednarodnih tek¬
movanjih. Tujci nas znova "odkriva-

K " in počasi izgubljajo strah pred
ižino kriznih dogajanj. Deležni
smo laskavih ocen glede priprav
prireditev in tekmovalnih razmer, kar
obeta, da nam bodo morda že v
bližnji prihodnosti zaupali tudi orga¬
nizacijo največjih mednarodnih pr¬
venstev.

Z revijo TIM skušamo vsaj neko¬
liko povezovati omenjena dogajanja
in slediti nekaterim tehničnim novos¬
tim na teh področjih; predvsem pa
ostaja naš temeljni cilj posredovati
čim več informacij, napotkov in
načrtov za delo doma, v šoli in
društvih tehnične kulture.

Jože Čuden, urednik

TIM 3 • november 1993 • 1

REPORTAŽA


M



V nedeljo popoldne je bila pri hotelu
Bellavista slovesna razglasitev rezulta¬
tov. Podeljenih je bilo 35 pokalov in
izžrebanih 40 praktičnih nagrad (od
servomotorjev do kompletnih RV na¬
prav). Vsak sodelujoči je prejel spomin¬
sko medaljo. Glavna sponzorja prired¬
itve sta bila firmi Graupner in Aviodelli.
Največ pokalov (6) si je prislužil
Thomas Lomb, najlepši model (model
leteče ladje) pa je naredil znani Josef
Wimmer. Najštevilčnejša in najglasne¬
jša je bila ekipa iz Avstrijske Štajerske.
Tudi najboljša ženska in pilot z najbolj
nesrečno razbitim modelom sta dobila
pokal. Skratka - to je bila resnično
prireditev, ki je v Evropi priznano
največja in edinstvena tudi zaradi izred¬
no lepe pokrajine; združuje šport, nara¬
vo, kulturo in prijateljstvo.

Zaradi bližine mesta dogajanja
(gledano zemljepisno) zato vabim

slovenske modelarje, naj prihodnje leto
pridejo in si ogledajo ta modelarski
spektakel "med vrhovi in večnostjo", ki
mu ni para. Stavim, da ne bo nikomur
dolgčas.

Miran Kos

Y tru P

detajl

Najprej izžagamo dve podporni
deščici (A), ki ju na eni strani koničasto
odžagamo. Druga stran mora biti odža¬
gana pod pravim kotom. V koničasti
konec zabijemo buciko. Potem izža¬
gamo spodnjo deščico (B), ki naj bo
široka 4 cm, dolžina pa je odvisna od
širine trupa pod krili. Podporni deščici
pritrdimo k spodnji z vijaki za les. Vse
ostre robove obrusimo s smirkovim
papirjem in pripravo prelakiramo z
brezbarvnim nitrolakom. Ko se ta
posuši, lahko že prekontroliramo težišče
našega letalskega modela. Z malo
mizarsko svoro pripravo preprosto
pritrdimo na mizo. Na modelu (na
spodnjem delu kril v neposredni bližini
trupa) s puščico ali krogom označimo
težišče. Model postavimo na pripravo
tako, da se označeno mesto in kroglica
na vrhu bucik na podpornih deščicah
prekrivata. Sedaj opazujmo naš model!
Ce omahne nazaj, mu v nos svinec
dodamo, sicer pa ga odvzamemo. V
trenutku, ko se nos modela povesi pod
rahlim kotom proti mizi, je težišče mo¬
dela na pravem mestu.

Miran Kos

Priprava za točno določitev težišča

težišče

yz/y/y//////////////////č ryyyyy/yyyyy/yyk

Priprava za
določitev težišča
letalskih modelov

Potem ko sem več let s svojimi debeli¬
mi prsti zaman poizkušal točno določiti
težišče jadralnih modelov, sem si omis¬
lil preprosto pripravo. Z *njo lahko z
milimetrsko natančnostjo določimo
položaj težišča, ki je pri vsakem modelu
zelo važen dejavnik.

Za izdelavo potrebujemo tri smrekove
deščice z merami 1 x 4 x 20 cm, dve
buciki s kroglico na vrhu in nekaj nifro-
laka, od orodja pa modelarsko žagico,
kladivo, izvijač, čopič in pilo oziroma
smirkov papir.

2 • TIM 3 • november 1993

REPORTAŽA

Medklubsko tekmovanje letalskih 18667
modelarjev v kategoriji F3J

Na športnem letališču KLC Slovenj
Gradec so v soboto, T9. junija, slove¬
njegraški modelarji in ljubitelji letal¬
skega modelarstva prvič organizirali
medklubsko tekmovanje letalskih RV ja¬
dralnih modelov kategorije F3J. Udele¬
žilo se ga je 19 tekmovalcev iz sedmih
klubov LZS. Najavljeni so bili tudi tek¬
movalci iz sosednje Hrvaške, vendar
niso prišli. Dobra organizacija in ugod¬
ne vremenske razmere so omogočile do¬
bro termično letenje in izredno lep šport¬
ni dogodek. Tekmovanje je potekalo po
veljavnem športnem pravilniku FAI-CIAM
za leto 1993. Vsi tekmovalci, razpore¬
jeni v skupine, so v predtekmovanju
opravili tri kvalifikacijske lete. Po sešte¬
vanju doseženih rezultatov v predtek¬
movanju je devet najboljših tekmovalo
naprej in še dvakrat v finalnem boju
opravilo sklepni obračun. Zmagal je
član AK M. Sobota, Rajko Grčar, drugo
in tretje mesto pa sta zasedla tekmoval¬
ca iz AK Kranj, Borut Perpar in Sašo
Kolar. Vsem trem je prireditelj tekmo¬
vanja podelil zaslužene nagrade, po¬
kale in diplome.

Kategorija F3J se je šele leta 1990
razvila v športni pravilnik FAI-CIAM.
Tehnična pravila za tekmovanje so bila
sprejeta dve leti kasneje. Glede na
dejstvo, da je ta kategorija v svetu in pri
nas razmeroma nova, je bilo doslej le
malo tekmovanj (prva v Sloveniji so bila
že leta 1991). Prvo medklubsko tek¬
movanje so pripravili modelarji iz ALC
Lesce-Bled, 1. državno prvenstvo pa MK
Kamnik.

Modeli F3J so preprosti; večinoma so
krmiljeni samo po višini in smeri, za
dober pristanek v določen cilj pa pride¬
jo prav tudi zavore. Na splošno mora
model ustrezati predpisom, ki jih določa
pravilnik FAI-CIAM: največja dovoljena
površina (krila + višinski stabilizator) je
150 dm 2 , največja dovoljena masa
5 kg, največja dovoljena obremenitev
75 g/dm 2  in najmanjši dovoljeni polmer
nosu modela 7,5 mm. Na tekmovanjih
srečujemo modele, ki imajo razpetino
kril od 2,5 do 3,5 m, masa se giblje
med 1,3 in 2,1 kg, obremenitev med
20 in 35 g/dm 2 , površina kril in višina
stabilizatorja skupaj pa v povprečju
znaša 65 dm 2 . Profili kril so vzgonski.
Najbolj pogosto je v rabi profil Selig
3021, sledita pa Eppler 205 in 193.
Gradnja in konstrukcija kril je v večini
primerov klasična (rebra). Krila so

Borut Perpar se redno udeležuje tekmovanj v
kategoriji F3J.

navadno brez eleronov, zaradi česar
imajo veliki "V"-lom.

Program tekmovanja je zelo zanimiv
in dostopen večjem številu tekmovalcev
(visoki štart - vleka modela je ročna).
Dolžina vlečne vrvi ne sme presegati
150 m pri obremenitvi 2 kg. Program
tekmovanja je sestavljen iz dveh delov:

predtekmovanja (kvalifikacijski leti) in
finala. V predtekmovanju sodelujejo vsi
tekmovalci, v finalnem delu pa najmanj
devet najboljših iz predtekmovanja. Leti
se v skupinah, zato morajo sodelujoči
razpolagati z več kanali (kristali). V
predtekmovanju ima vsak tekmovalec
na razpolago 10 minut, v finalu pa 15
minut časa. Za vsako sekundo letenja
dobi eno točko. Ko tem prištejejo še
točke za pristanek, dobijo rezultat.
Prekoračitev časa letenja se kaznuje z
odbitnimi točkami, pristanek pa se ne
šteje. Ce se določeni čas 10 oziroma
15 minut prekorači za več kot 60 se¬
kund, se cel let izniči.

Za morebitne graditelje modelov kate¬
gorije F3J objavljamo profile in koordi¬
nate za le-te. Pri gradnji in letenju vam
želimo veliko uspeha in zadovoljstva.

Otokar Hluchy

Profil Eppler 205

TIM 3 • november 1993 • 3

 MODELARSTVO

Lovsko letalo
Fiat CR.32 < 2 . de«

Izdelava kril

Krila so klasična, sestavljena iz reber
in nosilne konstrukcije iz letvic. Spodnje
krilo je narejeno v enem kosu; na trup
ga pritrdite z dvema plastičnima vijako¬
ma, spredaj pa z dvema zatičema.
Zgornje glavno krilo je tridelno. Srednji
del (centroplan) je pritrjen na trup
nepremično, saj konstrukcijsko nosi celo
zgornje krilo, leva in desna polovica pa
sta odstranljivi in se držita letala prek
kovinskega jeklenega nosilca. Krilne
opornice utrjujejo konstrukcijo kril in
dajejo videz pravega letala.

Rebra glavnega krila so narisana v
naravni velikosti in v prerezih skozi
krilo. Za sestavljanje pripravite narisano
podlago, razdeljeno na štiri ločene
dele: levo in desno polovico ter dve
olovici centroplana. Na podlago z
ucikami pritrdite najprej spodnjo
smrekovo letvico, nanjo pa potem
prilepite rebra ter zadnjo in sprednjo
letvico iz balse s prerezom 3x14  mm.
Sledi lepljenje zgornje letvice in vlep-
Ijanje končnih manjših reber. Krilo se
proti koncu zgoraj in spodaj enakomer¬
no tanjša, zato spodnjo letvico pod¬
ložite. Ločni zaključek naredite iz ravnih
koščkov balse med rebri. Med nosilne
letvice in rebra vlepite balso tako, da
dobite močno nosilno konstrukcijo. V
predel stika kril in centroplana z dvo-
komponentnim lepilom za jeklen nosilec
vlepite na obeh straneh zaprto medeni¬
nasto cevko. V tako narejeno krilo
vlepite nosilec iz vezane plošče in
bukove nosilce s prerezom 10x5  mm
za pritrditev opornic, v centroplan pa
na stiku s polovico krila še čep iz jek¬
lene žice s premerom 3 mm.

Ker sta servomotorja vgrajena v krila,
morate od sprejemnika ao njiju speljati
žico, ki naj ima na stiku centroplana in
krila zaradi razstavljanja oziroma ses¬
tavljanja konektor, iz centroplana pa jo
speljite v trup. Na rebru K2 na mestih,
kamor pridejo opornice iz trupa, nare¬
dite na spodnji strani odprto ohišje iz
vezane plošče; pri montaži centroplan
potem samo nataknete na zakrivljene
nosilce. Mere ohišja morajo biti take,
da je mogoče zakrivljene dele nosilcev
kril, narejenih iz 4 mm debele jeklene
žice, tesno vstaviti vanj. Zadnjo letvico
zbrusite po profilu in vse tri dele glavne¬
ga krila prekrijte z 1,5 mm debelo
balso. Površino narahlo zbrusite in celo
krilo prekrijte z epoksidnim laminatom
(steklena tkanina 2 x 90 g/m 2 ).

Sedaj je na vrsti lepljenje prednje
letvice in krožnega zaključka ter "vid¬
nih" konstrukcijskih reber krila, ki jih
naredite iz balse s prerezom 3 x 3 in
2x3 mm. Na mestu, kamor boste vgra¬
dili servomotor, s spodnje strani krila
odrežite pokrovček, notranjost krila in
pokrovčka pa zalaminirajte. Srednji,
podaljšani del centroplana (v pravem
letalu je bil na tem mestu dodatni rezer¬
voar) naredite iz stiropora (stirodura) in
epoksidnega laminata (steklena tkanina

3 x 90 g/m 2 ). Izrežite profil krila, vse
skupaj prilagodite obliki in prilepite na
krilo. Celo vidno konstrukcijo krila
prelakirajte z nitrolakom in samo  nanjo
nalepite folijo z motivom imitacije tka¬
nine v bež barvi. Tako boste dobili kon¬
strukcijsko reliefno površino kril.

V nagibna krilca prilepite zračno pro¬
tiutež nagibnih krilc, ročici za pogon
krilc ter na stiku polovic kril in centro¬
plana še kapljasto obrušen kos balse.
Vse skupaj prelakirajte. Povezavo na¬
gibnih krilc s servomotorjem naredite iz
žice s premerom 2 mm. V centroplan na
mestih, kjer ste prej naredili ohišja,
izrežite odprtine, nataknite centroplan
na trup, odprtino pa do vrha zalijte z
gosto epoksidno smolo. Pri tem leplje¬
nju je najbolje položiti model hrbtno na
popolnoma sestavljena krila. Paziti
morate, da so ta vzporedna z višinskim
stabilizatorjem oziroma pravokotna na
smerni stabilizator, ter da znaša razda¬
lja med krilom in trupom 35 mm.

Spodnje krilo naredite enako kot
zgornjega, le da imate na začetku ses¬
tavljanja samo dve polovici. Pred prekri¬
vanjem 2  površine z 1,5-mm balso morate
skozi prednjo letvico do nosilca KI 6
vlepiti oba zatiča s premerom 8 mm iz
bukovine. V del, kjer bo pritrditev kril na
trup (luknji za vijake), vlepite polno
balso, spodaj pa prek lukenj še ojačitev
iz 2 mm debele vezane plošče. Sledi že
prej opisano nadaljevanje gradnje.

V srednji del spodaj prilepite stiropor
in ga zbrusite, da bo trup spodaj glad¬
ko zaključen. Na konca prilepite rebri
KI 7 in KI 8 iz 2 mm debele vezane
plošče ter ju zbrusite po prerezu trupa.
Stiropor zalaminirajte (steklena tkanina

4 x 90 g/m 2 ). Krilo na koncu še prekrij¬
te na enak način in z enako folijo kot
prej.

Opornice naredite tako, da iz 3 mm
debele balse odrežete 18 mm široke
trakove (širina opornice), ki morajo biti

daljši od prave dolžine opornic. Te
namreč šele kasneje, na sestavljenem
modelu odrežete na pravo dolžino. Po
dva trakova, zlepljena z epoksidnim
laminatom (1 x 90 g/m 2 ), najprej
obrusite (glej profil), po celi dolžini
vrežite kanal za steklene rowinge in vso
površino zalaminirajte (steklena tkanina
3 x 90 g/m 2 ). Opornice obrusite,
odrežite na pravo doižino in še enkrat
premažite z epoksidno smolo. Pritrditev
opornic na krila poteka prek medeni¬
nastih ležišč, ki so s 3 mm debelimi
samoreznimi vijaki privita k nosilcem v
krilih. Samo na zunanjih ležiščih opor¬
nic naredite še križno-diagonalno pove¬
zavo iz pletene jeklene žice 01,5 mm
(glej načrt).

Da se zgornji polovici kril ne bi
staknili s centroplana, ju v območju stika
na glavnem nosilcu povežite z medeni¬
nasto ploščico. Ta je na centroplan pritr¬
jena nepremično, polovica krila pa se
pri vsakokratnem. sestavljanju modela
pritrdi z vijakom.

Vgradnja RV naprave in motorja

Za pogon in krmarjenje modela potre¬
bujete 10-cm 3  letalski motorček, z RV
napravo pa lahko spreminjate smerni in
višinski stabilizator, plin in nagib. Motor
je nameščen v prednjem nosnem delu
letala in je pritrjen na plastičnem nosil¬
cu na rebru T2 (z glavo je obrnjen navz¬
dol). Plastičen rezervoar za gorivo, ki
naj ima prostornino 3,5 do 4,5 del,
namestite zgoraj - torej nad 5-mm balso
in med rebra T2 do T4; ovijte ga s
penasto gumo.

Sprejemnik naprave za radijsko
vodenje vgradite v prostor nad spod¬
njim krilom in čim bolj spredaj, vendar
ravno še toliko, da bo mogoče izvleči
rezervoar. Servomotorji za smerni in
višinski stabilizator ter plin so v trupu,
servomotorja za nagib pa sta vgrajena
v krilih.

Pri popolnoma gotovem modelu je
treba prekontrolirati še težišče. Dodatno
svinčeno utež z vijaki dobro pritrdite na
rebro T2.

(Prihodnjič: Barvanje modela)

Sašo Krašovec

4 • TIM 3 • november 1993

MODELARSTVO

Tekmovalni model

RV čolna

Pred dvema letoma sva začela zaha¬
jati ob koseški bajer, kjer so se odvijala
tekmovanja RV čolnov na električni
pogon. Majhna, hitra plovila so naju
tako pritegnila, da sva se začela tudi
midva ukvarjati z modelarstvom te vrste.
Najtežja je bila prva odločitev: čoln
kupiti ali ga narediti doma. Navkljub
dokaj bogati ponudbi komercialnih la¬
dijskih modelov sva začela iskati prime¬
ren načrt. Glede na najino dotedanje
znanje sva se odločila za gradnjo mod¬
ela iz balse za pogon s šestimi celicami
(model TP no. 3 Tomaža Perše, ki je bil
objavljen v TIMU). Model sva gradila
celo zimo, toda ko sva prišla do pogo¬
na, so se pojavile prve težave. Kot
začetnika nisva imela nobenega občut¬
ka, kakšen motor in kako velika elisa bi
najbolj ustrezala modelu. V čoln sva
zato vgradila motor, ki sva ga imela v
RV avtomobilu (zelo močan motor Star-
max 540 SE HS), na os pa sva natakni¬
la največjo eliso (Robbe S40), ki sva jo
dobila v Modelarskem centru. Kot v
vsaki taki trgovini te prodajalec ne
vpraša, kaj boš počel s tako veliko
eliso, ampak ti jo kratko malo prodp. Po
prvi poskusni vožnji sva skoraj uničila
motor (krtačke in priključne žice so bile
podobne zgorelemu kosu bakra) in re¬
gulator hitrosti, ki je bil podoben kepi
plastike. Sreča, da sva oboje še lahko
popravila. (Zelo vesela sva bila, ko sva
iz avstrijske firme SCI, ki je najbolj spe¬
cializirana za področje regulatorjev
hitrosti, dobila iz rok prijaznih ljudi
brezplačno kar tri rezervna plastična
ohišja z vsem potrebnim materialom,
vključno s kupom nalepk.) Zato nasvet
vsem, ki se začenjate ukvarjati z bro¬
darskim modelarstvom: elise izbirajte po
sistemu od majhne proti večji, v model
a ne vgradite najmočnejšega motorja,
i vam pride v roke.

Na prvem tekmovanju na koseškem
bajerju, ki sva se ga udeležila, sva se z
najinim modelom uvrstila v zlato sredi¬
no. To naju je ohrabrilo, vendar je bilo
treba za poseganje po boljših uvrstitvah
na čolnu marsikaj spremeniti. Ker nove¬
ga modela ni mogoče narediti čez noč,
sva začela spreminjati obstoječega. Kaj
spremeniti, so nama na začetku sveto¬
vali stari modelarski mački, posebno
Peter Burkeljc. Modelu sva naredila
stranske kanale, s čimer sva zmanjšala
drsenje modela pri zavijanju in dosegla
boljšo vzdolžno stabilnost. To sva do¬
segla tako, da sva na obe strani mo-

(1. del)

dela do premčnega rebra z epoksidnim
lepilom prilepila 15 mm širok ter 4 mm
debel kos balse, ki sva ga s smirkovim
papirjem obdelala do oblike navzdol
obrnjenega žleba. Ker je model potem
mirneje glisiral, sva pomaknila težišče
čolna nekoliko nazaj, kar je zmanjšalo
njegovo potapljanje s kljunom, pri
uporabi istega motorja pa se je pove¬
čala tudi hitrost.

Kakšen motor vgraditi v tekmovalni
čoln za 6-7 celic?

Potem ko iskanje v bližnjih in sosed¬
njih modelarskih trgovinah ni obrodilo
sadov, sva po precejšnjih zapletih s
carinsko službo le dobila ne tako drag
motor ameriške firme Trinity, narejen
prav za to disciplino. Ima 17 enojnih
ovojev ter mokro oblikovane 4.9 mag¬
nete (wet magnets) z dvema ležajema in
nastavljivim "timingom". Pri izbiri motor¬
ja (posebno za kategorijo 6 in 7 celic)
je treba biti zelo previden. Večina
izdelkov ameriških proizvajalcev nam¬
reč nima nobenih "pravih" podatkov,
kakršnih smo vajeni pri nekaterih evrop¬
skih. Na uporabnost zato lahko skle¬
pamo le iz opisa motorja. Ne kupujte
izdelkov z malo ovoji (5-10); namenjeni
so hitrostnim preizkušnjam, saj imajo
veliko število vrtljajev in veliko porabo
toka. Dobra izbira so zato motorji s 15
in več ovoji, narejeni za napetosti od
7,2 do 9,4 V. Ko kupujete motor,
poglejte njegovo zadnjo stran, kjer so
nameščene krtačke. Biti mora čim
masivnejša, po možnosti kovinska (slika
1). Naredite hlajenje krtačk, kajti to jim
bo podaljšalo življenjsko dobo. Skupaj
z motorjem kupite vsaj en par rezervnih
krtačk. Npr. firma Trinity priporoča men¬
javo krtačk vsakih pet voženj, kar je
sicer nekoliko pretirano, po 20-30 vož¬
njah pa vseeno začnite resno razmišljati
o zamenjavi. Kontrolirate lahko samo
krtačke, priključene na pozitivni pol aku¬
mulatorja, kajti te se obrabijo hitreje.
Oksidirane priključne žice na krtačkah
so posledica preobremenitve motorja,
zato jih moramo nemudoma zamenjati,
izboljšati hlajenja krtačk ter spremeniti
velikost elise.

Ob zamenjavi krtačk razstavite cel
motor in ga očistite z namakanjem v čis¬
tem bencinu. Odstranite vse drobne
kose bakra obrabljenih krtačk. Komu¬
tator motorja naj bo take barve, kakršne
je očiščen baker. Če ni tak, se ga pre¬

slika 1. Elektromotor v modelu čolna za po¬
gon s 6-7 Ni-Cd celicami. Vidno je hlajenje
statoria in krtačk, ki pripomore k boljšemu iz¬
koristku in daljši življenjski dobi motorja.

vidno (!) lotite s smirkovim papirjem
zrnatosti 1000 ali več. Narebričen in
opraskan komutator boste zelo težko
popravili; tak motor ne teče več mirno,
ampak se mu število vrtljajev ves čas
spreminja. Za resnejše preizkušnje tak¬
šen ni več primeren, zato kupite nov
rotor.

Ko merite porabo električnega toka
prostega teka, bodite pozorni na njeno
spreminjanje. Če je sunkovito, to
pomeni, da je v motorju slab električni
stik (najpogosteje krtačke - komutator).
Pred sestavljanjem motorja kapnite v
ležaja dve do tri kapljice olja (modro
olje Robbe) in motor bo "zadihal" kot
nov. Na komutator olje ne sodi, zato ga
morate takoj odstraniti. Med iskrenjem
se namreč razkroji in nastane slabo pre¬
vodna črna prevleka. Ne pozabite tudi
na vtekanje novih krtačk (vsaj 5 minut
pri napetosti 4-5 V).

Kakšna naj bo poraba električnega
toka neobremenjenega motorja? Ce
tega podatka nimate, izmerite tok, ki ga
porablja nov, neobremenjen motor, in
zapišite dobljeno vrednost. Ta znaša od
2 A za nemodificirane motorje (Ma-
buchi 540) do 3 A za modificirane
motorje. Večje spremembe (okrog 0,5
A) med uporabo pomenijo napako in
slediti mora pregled motorja. Najpo¬
gostejši vzrok za to so nenamazani
ležaji in slabe oziroma izrabljene
krtačke.

Poglavje zase je izbira primernih
krtačk in vzmeti za krtačke ter nastav¬
ljanje "fiminga" motorja. Najine izku¬
šnje govorijo v prid razmeroma trdim
krtačkam in močnim vzmetem, po
možnosti kompozitu srebro-grafit z
debelimi posrebrenimi priključnimi žica¬
mi (za motor s feritnimi magneti in sred¬
nje velikim številom vrtljajev). O nastav¬
ljanju "timinga" motorja kdaj kasneje,
za zdaj pa se držite tistega, ki je nas¬
tavljen tovarniško. Trde krtačke se malo
obrabljajo, za velike tokove pa proiz¬
vajalci priporočajo mehke, kajti te so v
boljšem stiku s komutatorjem. Zelo
primerne so tudi prerezane krtačke, ker

TIM 3 • november 1993 • 5

MODELARSTVO

se dobro hladijo. Če je le mogoče,
priključne žice privijte skupaj s priključ¬
nimi žicami krtačk na ohišje ali hlajenje
krtačk. Tako boste kar najbolj zmanjšali
prehodne upornosti.

Iz doslej napisanega marsikomu
najbrž ni prav nič bolj jasno, kakšen
oziroma kateri motor je "najboljši". Če
šele začenjate tekmovati, nikar ne ku-
ujte "najboljših" motorjev, saj vas
odo zelo razočarali. Ker zahtevajo, da
je tudi ostala oprema čolna "najboljša",
se boste znebili samo velikih vsot tolar¬
jev (DEM), pa še težko boste ujeli pravo
kombinacijo elisa - motor - akumulatorji.
V trgovini ne preizkušajte "moči" motor¬
ja z vrtenjem rotorja, kajti zelo dobri
motorji imajo lahko rotor s poli, ki
potekajo pod kotom in se zelo lahko
vrtijo, so pa izjemno močni in požrešni.

Motor cenovnega razreda 50-100
DEM popolnoma zadošča. Ko ga kupu¬
jete, se pozanimajte, ali je zanj mogoče
dobiti nadomestne dele (krtačke, rotor,
ležaji...) in ali ga je mogoče izboljšati z
nakupom boljšega rotorja, krtačk in
vzmeti, kar je bistvenega pomena. Tako
bo motor rasel s potrebami in željami.
Motor je treba po vsaki tekmi ali tudi
rekreativnih vožnjah pregledati, očistiti,
namazati in izmeriti porabo električne¬
ga toka v prostem teku; le tako bo
vedno v "kondiciji" (slika 2).

Posebno pozornost sva namenila
sklopu motor - os - elisa. Meritve porabe
toka v prostem teku tega sklopa namreč
marsikaj razjasnijo. Ugotovila sva, da
je po zelo natančnem nastavljanju pora¬
ba toka pri osi s tornimi ležaji (Robbe)
0,4-0,5 A, pri osi s krogličnimi ležaji
domače izdelave pa se giblje od 0,05
do 0,15 A. Soosnost motorja in osi
najlaže nastavite tako, da os vzamete iz
ležišča ter pogledate skozi zadnji ležaj
proti motorju. Motor privijete takrat, ko
se vam zazdi, da je os motorja na sre¬
dini cevke. Z nekaj vaje boste to opra¬
vili v eni minuti. Natančnejši je način s
togo vezjo med motorjem in osjo. Na
motor privijte vmesnik z izvrtino 0 3,2
mm za motor in npr. 0 4 mm za os.
Motor premikajte toliko časa, da os
med poskušanjem brez posebnega
odpora zdrsne v izvrtino. Ko to nare¬
dite, obvezno preverite porabo toka in
po potrebi še enkrat ponovite nastav¬
ljanje. Ko nastavljate sklop motor - os,
naj bodo ležaji namazani z nevis-
koznim oljem (npr. Robbejevo olje
modre barve za ležaje ali olje za
šivalne stroje); če bi namreč os namaza¬
li z viskoznim oljem ali celo mastjo, ne
bi vedeli, kdaj ste dosegli najmanjšo
porabo toka. Se droben nasvet glede
mazanja osi pred tekmovanjem: za
mazanje osi nikoli ne uporabljajte
viskoznih olj ali masti! S takim oljem ali
mastjo namazana os bo sicer zelo
redko puščala vodo, toda poraba toka
bo precej narasla (s srednje viskozno

Slika 2. Po vsakem tekmovanju ali treningu
morate pregledati, priviti in namazati vse
dele modela čolna in RV opreme, kajti po
znanem pravilu stvari vedno odpovedo v
najbolj kritičnih trenutkih.

teflonsko mastjo napolnjena os je pora¬
bila cele 3 A (!), k čemur moramo
prišteti še porabo motorja v prostem
teku), kar na tekmovanju nikakor ni
dobrodošlo. Po številnih poskusih sva se
odločila za teflonsko belo mast Robbe,
ležaje pa maževa z modrim oljem
Robbe. Mast je nizkoviskozna in ob
primerno majhni porabljeni količini ne
povzroča prevelikih dodatnih izgub.
Seveda je treba mazanje ponoviti po
skoraj vsaki vožnji. Ce zaradi tega
prihranite nekaj dragocene energije
akumulatorja za premikanje naprej, se
to še kako izplača.

Motor je električno vezan na regula¬
tor hitrosti in akumulator. O akumulator¬
jih je bilo v reviji TIM že veliko
napisanega, zato si raje oglejmo regu¬
latorje hitrosti. Kot je omenil Jan
Lokovšek v članku "Test regulatorjev
hitrosti" (TIM 1993, št. 9/10), je
odločitev pred nakupom zelo težka.
Poleg že znanih regulatorjev firme
Robbe, Futaba in Multiplex obstaja še
nekaj proizvajalcev: Novak, Tekin, SCI,
Astro Flight in drugi. Ker je čoln v
primerjavi z letalskimi in cestnimi mo¬
deli popolnoma zaprta naprava, meni¬
va, aa mora biti regulator hitrosti v čol¬
nih hlajen z vodo ali pa mora imeti velik
hladilnik. Vodni hladilnik za svoj regu¬
lator hitrosti lahko naredite sami (glej
TIM 1993, št. 9/10) ali pa tak regula¬
tor kar kupite. Kdor bo po načrtih Jana
Lokovška sam gradil regulator hitrosti za
ladijski model, naj razmisli, ali se mu ne
izplača narediti vodnega hlajenja za
MOS FET tranzistorje. Za sprejemljivo
vsoto je mogoče v bližnjih avstrijskih
trgovinah dobiti hlajen SCI regulator, ki
zdrži deklarirano 260, v konici pa celo

1000 A toka. Je zelo vzdržljiv, zato ga
še tako "orjaški" motor ne bo spravil iz
tira. Z vodnim hlajenjem se boste goto¬
vo izognili menjavam stopljene plastike
in neprijetnem smradu po ožganem iz
vašega modela po tekmi. Po nekaterih
podatkih vodno hlajene regulatorje iz¬
delujeta tudi firma Novak in Tekin.

Nekaj uvodnih besed o modelu

Pozimi, ko ni modelarskih temovanj,
je najprimernejši čas, da se med sezono
pridobljene izkušnje uporabijo pri grad¬
nji novega modela. Odločila sva se, da
zgradiva dva čolna: manjšega za kate¬
gorijo 6 in 7 celic ter povečan model za
12 celic. Čeprav naj bi bil "resen" tek¬
movalni model iz takih gradiv, kot je z
vlakni kevlarja ali grafita ojačana epok-
sidna smola, sva se odločila, da ostane¬
va pri "klasiki" - torej lesu. Ustrezno
površinsko obdelan po svojih lastnostih
v modelarstvu namreč prav nič ne
zaostaja za svojimi tekmeci, pa še to
prednost ima, da je poceni. Gradnja
lesenega modela je napram plastične¬
mu, ki že "skoraj dokončanega" vza¬
memo iz kalupa, res dolgotrajna, saj
moramo posamezne dele čolna pred
lepljenjem izrezati, obrusiti, kitati, laki¬
rati itd., izdelava plastičnega čolna pa
je veliko zahtevnejša, zato se je loteva¬
jo samo tega postopka vajeni modelar¬
ji-

Za izhodišče sva vzela obstoječi
model z V-prerezom, ki sva ga znižala,
mu spremenila obliko in položaj krme
ter dodala vzdolžne žlebove in še nekaj
manjših izboljšav. Nastal je čoln, ki je
ob primerni notranji opremi in s
težiščem na pravem mestu zelo hiter.
Načrt tega modela čolna za pogon s 6-
7 Ni-Cd celicami bo objavljen v pri¬
hodnji številki; enako tudi navodila za
izdelavo osi s krogličnimi ležaji in krmi¬
la.

Miha in Janez Holc

Lahko gibljivi šarnirji

Kupljeni šarnirji se pregibajo gladko,
ko pa jih vgradimo v krilo, se vse spre¬
meni. Vzrok temu je lepilo v zgibu šarnir-
ja.

Prva rešitev problema je, da pred lep¬
ljenjem zgib premažemo z vazelinom, ki
ga lahko tudi segrejemo do tekočega
stanja. Nato krilo (ali smerno krmilo) in
gibljivi del povežemo s šarnirjem ter
počakamo, da se lepilo posuši. Na
koncu vazelin odstranimo z metilnim
alkoholom.

Pri drugi rešitvi najprej vtaknemo
šarnir skozi košček polivinilne folije, ki jo
pustimo ob zgibu, dokler se lepilo
povsem ne posuši. Ko je naposled suho,
folijo preprosto odstranimo.

Miran Kos

6* TIM 3 • november 1993

MODELARSTVO

Mingo - jadralni model
za spuščanje iz roke

Jadralni model Mingo je namenjen
najmlajšim modelarjem, saj je zelo
nezahteven za izdelavo. Ne potrebuje¬
mo ne posebnega orodja ne gradiva,
pač pa le ostanke balse.

Trup (1) naredimo iz srednje trde, 3
mm debele balse. Pri njegovi obdelavi
moramo paziti na nastavitveni kot krila
in višinskega stabilizatorja (3). Na obeh
straneh nos trupa oblepimo z ojačitvami

(5) iz 1 mm debelega vezanega lesa. S
pomočjo šablon iz enakega gradiva
izrežemo še štiri opore (6) za krilo ter
jih nalepimo na trup. Tega zbrusimo
tako, da se enakomerno tanjša do debe¬
line 1,5 mm na zadnjem delu.

Krilo (2) izrežemo iz lahke, 2 mm
debele balse, ter ga zelo pazljivo in
natančno obrusimo do pravilne oblike

profila (spodnja stran je ravna).
Sprednji rob ojačamo s tankim japon¬
skim papirjem, nato pa krilo razrežemo
v osi V-loma na dve polovici, ki jih
zalepimo na opore. Višinski stabilizator

(3) iz mehke 1,5-mm balse pod pravim
kotom prilepimo na trup, smerno krmilo

(4) iz 1- mm balse pa pod pravim kotom
in vzporedno s srednjico trupa na višin¬
ski stabilizator. Model zlepimo s kako¬
vostnim lepilom. Vse dele trikrat prelaki-
ramo z razredčenim nitrolakom. Po
vsakem lakiranju jih narahlo zbrusimo s
finim brusnim papirjem (000). Na krilo
s tušem ali Letrasetom napišemo številke
in črke. Kabino pobarvamo s svetlo
modro.

TIM 3 • november 1993 • 7

MODELARSTVO


1

Zelo pomembna je natančna nas¬
tavitev kotov krila in višinskega krmila.
Položaj težišča moramo nastaviti tako,
kot je označen v načrtu. Reglažo leta
modela opravimo v brezvetrju. Pri

rahlem vetru mora model leteti v ravni
črti. Ce leti preveč proti tlom, to pomeni,
da je spredaj pretežak, zato nos trupa
nekoliko obrusimo, če pa med letenjem
model »purripa«, ga moramo dodatno

obtežiti s primerno težkim žebljičkom, ki
ga zadremo v nos trupa. Pri spuščanju
modela v vetru na nos trupa zalepimo
kepico plastilina.

Otokar Hluchy

V

Krmilo za MC modele

Krmilo za MČ modele z vijakom se je
na tekmovanjih zelo dobro obneslo. Od
navadnega krmila, ki ga utrdimo z
vzmetno ter navadno podložko in mati¬
co, se razlikuje po tem, da ima več ses¬
tavnih delov, ki jih moramo zelo
natančno narediti. Z njimi je mogoče
model zelo natančno usmerjati. Ko ga

namreč nastavimo, se zlepa ne pre¬
makne - in prav to je njegova največja
prednost.

Vodilo (1) za os je navadno medeni¬
nasta cev z notrajnim premerom 3 mm
(krmilo na načrtu ima 50 mm dolgo
vodilo za os in je predvideno za model,
ki ima rebro na krmi visoka 45-47 mm).

B-®

-©


Sestavni deli:

1 - vodilo za os

2 - os krmila

3 - krmilna ploščica (manjša)

4 - krmilna ploščica (večja)

5 - zareza za krmilno ploščico

6 - tudo krmila

7 - zareza za rudo krmila

8 - nosilec

9 - vijak M3

10 - matica M3
1 1 - žebljička

1 2 - podložka M3

13 - krma modela

8* TIM 3 • november 1993

MODELARSTVO

Os (2) naredimo iz 3 mm debele me¬
deninaste žice, ki mora biti popolnoma
ravna. Zareze na obeh koncih osi
zažagamo z žagico za kovine ali z
rezljačo, v katero vpnemo posebno
žagico za kovine. Pred žaganjem žagi¬
co namažemo z milom.

Večjo ali manjšo krmilno ploščico (3
ali 4) ter rudo (6) izrežemo iz tanke
medeninaste pločevine, robove pa
obdelamo s fino pilo. Posebno natančno
opilimo z obeh strani (na nož) 3-mm
utor, ki pri sestavljenem krmilu nasede v
navoj M3 na vijaku, s katerim pre¬
mikamo krmilo v levo ali desno.

Nosilec (8) najlaže in najhitreje
naredimo iz aluminijastega profila 10 x
15 mm.

Vgradnja krmila

Najprej vodilo za os (1) zalepimo
tako, da gleda vrh cevke 1.5-2 mm na
palubo. Lepimo z epoksidnim lepilom. V
zarezo (5) prispajkamo krmilno ploščico
(3 ali 4) in tik nadnjo še podložko M3
(10). Vse skupaj z epoksidnim lepilom
zalepimo pred sredino vodila za os (2).
Ko se lepilo osuši vstavimo rudo krmila
(6), ga trdo pritisnemo na vijak tako, da
se z zarezo natančno prilega v navoj,
in zaspajkamo. Nato z izvijačem vrtimo
vijak in opazujemo, če se krmilna
ploščica premika v levo in desno. Ce se
to ne zogdi smo najbrž premalo
natančno nastavili rudo krmila (6), zato
moramo postopek ponoviti.

Ko krmilo deluje, ga med spuščanjem
nastavimo tako, da model vozi nar¬
avnost, in ga v tej legi pustimo. Seveda
ne pozabimo prej utrditi in založiti aku¬
mulatorskih baterij, ker bo sicer njihovo
premikanje med vožnjo močno vplivalo
na spremembo smeri in nam še tako
dobro krmilo ne bo prav nič pomagalo.

Roman Zupančič

I TIM 3 1

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

KUPON ZA BREZPLAČNO
O  *V OBJAVO MALEGA OGLASA

NACIONALNI MODELARSKI PRAVILNIK
Prostoleteči jadralni model kategorije A-l (F1H)

Splošni del

1. Pravico do nastopa na tekmovanju
imajo tekmovalci, ki v letu tekmovanja
dopolnijo starost 1 8 let.

2. Tekmovalec mora sam izdelati mo¬
dele, s katerimi tekmuje.

3. Med tekmovanjem ima lahko tek¬
movalec enega pomočnika.

4. Tekmovalec ima lahko na tekmo¬
vanju dva modela.

5. Merjenje časa na tekmovanju
opravlja sodnik s štoperico, k| ima
možnost odčitka 1/5 sekunde. Število
sodnikov določi organizator glede na
število tekmovalcev.

6. Kadar dva ali več tekmovalcev
doseže enak rezultat, zmagovalca
določi četrti let, v katerem ni časovne
omejitve - FLYOFF.

Tekmovalni del

1. Tekmovanje se odvija v disciplini
trajanja leta.

2. Površina modela je projekcija
skupne površine kril in repa glede na
ravnino horizontalnega leta in je največ
18 dm 2 .

3. Skupna teža in obremenitev nista
omejeni.

4. Za pristanek se šteje prvi dotik
modela s tlemi ali vodo.

5. Za prekinitev leta se šteje:

- prvi dotik modela s tlemi,

- trenutek udarca v oviro, ki dokončno
ustavi model,

- izguba modela iz vida za več kot
10 sekund.

6. Dolžina vlečne vrvice ne sme zna¬
šati več kot 30 m pri obremenitvi 2 kg
in mora biti opremljena z najmanj 2,5
dm 2  veliko zastavico.

7. Vsak tekmovalec ima pravico do
treh uradnih letov (v vsakem turnusu, ki
traja od 30 do 90 minut, en let).

8. Definicija uradnega leta. Kot urad¬
ni let šteje:

- čas, ki ga tekmovalec doseže v pr¬
vem poizkusu, razen če le-ta ni bil
uspešen po definiciji 9,

- čas, ki ga tekmovalec doseže v dru¬
gem poizkusu; če tudi ta po definiciji 9
ni uspešen, se let oceni z 0 točkami.

9. Definicija neuspelega poizkusa.
Poizkus je neuspel:

- če se model dotakne tal, ne da bi se
vlečna vrvica odklopila,

- zaradi napake sodnika pri določa¬
nju začetka poleta (ko se odklopi vleč¬
na vrvica od modela),

- kadar med vleko ali prostim letom
odpade kak del modela,

- kadar polet traja manj kot 10
sekund.

10. Uradni let se ponovi, če:

- model med vleko zadene ob kako
osebo,

- model med vleko zadene v drug
prostoleteči model in se vleka ne more
nadaljevati,

- model v prostem letu zadene v kak
drug model ali vlečno vrvico.

1 1. Tekmovalec mora biti med star¬
tom modela na tleh in mora obvezno
sam vleči model. Dovoljeno je odmeta¬
vanje vlečne vrvice.

1 2. Cas trajanja leta je omejen na 90
sekund. Za rezultat se šteje čas od
odklopa modela do pristanka oziroma
prekinitve leta.

13. Sodnik se med merjenjem časa
ne sme premakniti za več kot 1 0 metrov
od mesta, kjer se je začelo merjenje.

TIM 3 • november 1993 • 9

MAKETARSTVO

Šola plastičnega maketarstva (13. del)

Barvanje s čopiči

Čeprav v§l msketarskl zanesenjaki
prisegaj© na tehnike zračnega žepiča
(alrbrusm, ie ikera| vil najprej osvojili
tehnike barvan|a i žepičem, Ta ima
sicer le redki prednosti In neka| velikih
poman|kl|ivastl, vendar emegeža zado¬
voljive dosežke, pa tudi desegan|e
kakeveifl tekmovalnih maket,

Na|pege§te|ia začetniška napaka ie
debeli naneil ivetlečih barv, ki v
posušenih kapl|ah vlil|e z makete,
Pretlravan|el Ne, z začetnilklmi težava-
mi ie ireiu|eme vil, Slabi naneil kovin-
iklh barv, težave i prekrivanem ble»
ičeiih barv, eitankl ščetin žepičev In
peiip pralnih delcev se eblča|nl pe|avi
ter na|vež|e peman|kl|iveiti tehnike bar-

van|a $ žepiči, Teda ne ebupajte, ka|fi
ta tehnika |e le vedne najpegosfejša In
deitepna tudi pl!tve|lemu žepu,

Za začetek petrebu|ete deber žepič,
Ne sedite pe ceni, ia| ta na domačem
trgu ni vedne edraz kakeveitl, Izberite
talsega i kakeveitne, tanke In prožne
dlake ali kar ilnfetlžn! žepič, Za večje

□ ršlne In via pegiavltna opravile
e zadoščale tri različne velikosti (0,
1 In 3), za makete v več|em merilu pa
be treba dodati ie kak širši žepič (6),

Vzdrževale žepičev |e ene ed
ključnih ©pravil, ia| vam pemage ohra¬
niti n|lheve kakovost in preprečuje
nevieinesfi med barvanjem, Vsakemu
nanašanju barve mera zate slediti
temel|ife čiščenje v ustreznem topilu, pe
končanem delu pa žepič večkrat
pedrgnlte eb toaletni robček, dokler ne
Izgine še zadn|l ostanek barve in topile
zapusti le vlažno sled, Cepič nate
operite le v mlačni milnici, mu pred
shranitvijo posvaljka|fe keniee, nate pa
mu nataknite zaščitni tulec Iz kartona ali
PVC folije, Čepiče pred uporabo znova
navlažite v topilu, kI  ga boste uporab¬
ljali za redčenje barv, in preverite, ali Je
med dlakami v konici kaj poškodovanih,
Ker so te navadno ob robovih, jih
odstranite z razžarjeno keniee vžigali*
ee,

Tudi barve zahtevajo priprave,
Navadne lake morate razredčiti, Ce
boste potrebovali man|šo količine
barve, potem za n|lheve redčenje In
mešanje uporabite priročne palete,
Na|preproste|Ša rešitev sta kalup za
pripravo ledenih kock iz starega hladil¬
nike ali plastično embalaža več|!h
tablet, Posamezen odtenek barve vedno
pripravite v primerni količini v posebni
posedi In ne redčite barve v originalni

Razlika v kakovosti čopiča In vzdrževan]u je
očitna. 1  barvo zamazan čopič |e ostal brez
kakršne koli uporabne vrednosti. V njegovem
korenu se namreč nabira barva, ki razmika
posamezne dlačice.

Posodo za čličen|a čopičev sestavljata več|a
In man|ia pločevinka. Man|io ovijemo v kos
zavržene ženske nogavice, ki služi kot opna,
na kateri brez poškodb očistimo čopič.
Usedlina se nabira na dnu manjše pločevinke
In |o zato laže odstranimo. Pločevinko napol¬
nimo z belim špiritom.

Iz originalne embalaže nikoli ne jeml|lte
barve s čopiči, pač pa s plastično Injekcijo.
Tako bo ustje embalaže ostalo čisto In bo
dobro tesnilo, barva se ne bo sušila, pa še
količino bo ve je tako laže odmerjati,

embalaži, saj večina razredčil povzroči
staranje in strjevanje barv. Prav zato
tudi ne segajte s čopiči v originalno
embalažo, temveč za to uporabite
pipete, za manjše količine pa zadošča¬
jo že leseni zobotrebci.

Oljne barve je treba navadno
razredčiti z 1/3 topila, Barva je primer¬
no razredčena, ko v čim tanjšem
nepretrganem curku teče s čopiča, Pri
navadnih lakih si lahko pomagate tudi s
segrevanje barve do 40 ali 50° C.

Pred začetkom barvanja preizkusite
ustreznost odtenkov na sivem, gladkem
kartonu, Nanose barve posušite s sušil¬
cem za lase, da se izognete varljivosti
odtenka še mokre barve. Če v embalaži
najdete že strjene kose barve, potem to
raje zavrzite ali pa shranite za potrebe
t.i, "vveatheringa" - ponazoritve obrab-
.Ijenosti površine, Pretirano kopičenje
barv ni smiselno, saj se z leti, čeprav je
embalaža nepredušno zaprta, te posta¬
rajo. Nekateri priporočajo hranjenje ori¬
ginalne embalaže v obrnjeni legi, ko
barva zalije stik embalaže in pokrova,
vendar to ni najboljša rešitev. S topili
umazana barva in večja količina zraka
v embalaži bosta namreč vseeno storila
svoje, V zalogi imejte zato le barve os¬
novne barvne lestvice, ki jih ne morete
dobiti z mešanjem ostalih.

Pripravo makete smo opisali že v prej¬
šnji številki TIMA. Zapletene maskirne
vzorce narišete na podlago z mehkim
svinčnikom. Če makete ne pritrdite na
stojalo, morate izbrati mesto, kjer jo
boste držali in preprijemali, Vedno
začnemo z barvanjem spodnjih površin
in prehajamo na zgornje, praviloma od
svetlejših k temnejšim tonom, Na krilih
začnemo pri korenu krila in z nekaj krat¬
kimi vzporednimi potezami nanašamo
pasove barve, Čopič namočite samo do
polovice njegove dolžite in rahlo otrite.
Poteze vlecite od prednjega roba kril
proti zadnjemu tako, da v drugo nane¬
sete še izdaten sloj barve nekaj stran od
prvega nanosa, s tretjim pa združite
oba predhodna, Praviloma en nanos
barve zadošča za tri do štiri poteze. Če
je barva primerno razredčena, dodatno
glajenje barve ni potrebno. Nikakor pa
ne vlecite potez v nasprotni smeri, ker
se nesvetleče barve zelo hitro sušijo in
posledice bodo neprijetni brazdasti sle¬
dovi čopiča, Kolikšno površino ie mo¬
goče pokriti z enkratnim zajetjem barve,
boste najlaže ugotovili na plastični
paleti ali kaki odsluženi maketi.

Na temeljni sivi barvi bodo tudi svet¬
lejše barve primerne gostote prekrivale
podlago že pri prvem nanosu. Druga

E  last barve mora biti za spoznanje red-
ejša od prve in nanesena v pravokotni
smeri na poprejšnji nanos. Oblika leta¬
la sicer včasih onemogoča dosledno

10» TIM 3 '  november 1993

MAKETARSTVO

uporabo tega pravila, toda s križnim
nanosom se izognemo brazdasti površi¬
ni.

Barva se suši vsaj 24 ur. Ne hitite, saj
vas videz barve lahko prevara! Če
boste prekmalu nanesli drugo plast, bo
topilo začelo delovati na spodnjo, še ne
posušeno plast, jo hitro načelo in poteg¬
nilo za čopičem. Včasih je to mogoče
popraviti, največkrat pa boste morali s
topili odstraniti vso barvo in začeti
znova.

Nanašanje svetlečih barv terja večjo
spretnost. Priporočamo vsaj trikratni
nanos redkejše barve s križnim prekri¬
vanjem. Dosledno morate upoštevati
pravilo, da že nanesene barve ne gla¬
dite, kajti svetleče barve se izredno lepo
prelivajo. Ker ob robovih in zarezah
slabše prekrijejo podlago, morate upo¬
rabiti nesvetlečo temeljno barvo. Njene
hrapave površine se prvi nanos svetleče
barve namreč dobro oprime.

Kovinske barve so pogost razlog za
glavobol. Običajni nanosi so progasti in
neenakomerni, zato je glajenje barve
tokrat izjema. Napol suho barvo lahko
zagladimo s širokim čopičem, nekateri
pa bolj priporočajo tehniko vtiranja
izredno goste barve s krožnim barva¬
njem. Kapljico goste barve razmažemo
s krožnimi potezami in pri barvanju lovi¬
mo proces strjevanja sosednjih nanosov.
Posebno zdravilo za brazdaste nanose
kovinskih barv je tudi poliranje, seveda
če nam površina makete to dopušča.

Pri barvanju si lahko pomagamo z
vrezanimi razmejitvami na površini
makete in barvamo zaplato za zaplato.
Robovi med nanosi bodo tako potekali
po utorih in ne bodo tako opazni.
Seveda večbarvna kamuflaža s tem
postopkom ni izvedljiva. Najprej poteg¬
nemo razmejitveno črto, potem pa na
sredino površine nanesemo izdatnejšo
kapljo barve, ki jo razmažemo z
vzporednimi potezami. Pozorneje se
lotimo površin na robovih. Delo moramo
opraviti hitro in brez prekinitev, da se
nam barva na mestih, kamor nameramo
nanesti naslednji sloj, ne posuši.

Ravne barvne pasove izvedemo z
uporabo maskirnega lepilnega traku. Z
nohtom preverimo tesnenje traku in šele
nato nanesemo vzporedno z maskirnimi
trakovi tudi prvo plast barve. Če bi nam¬
reč vlekli čopič pravokotno na zapore
ob robovih, bi se ob traku nabralo pre¬
več barve.

Barvanje s čopiči ima tudi nekaj pred¬
nosti. Ponazoritev zapletenih italijanskih
kamuflaž z drobnimi spiralami različnih
barv je tudi z vrhunskim zračnim
čopičem prava mora, v merilu 1 : 72

Prvi sloj barve vedno nanašamo z vzpored¬
nimi potezami. Na čopič zajamemo za tri do
štiri poteze barve. Vsaka naslednja poteza
sega s polovico širine čopiča na že pobar¬
vano površino.

Odslužen čopič odrežemo in s strženom
nanašamo skoraj suho barvo na površino
kril. Za kamuflaže z barvnimi packami na
maketah v merilu 1 : 72 je to najbolj pre¬
prosta tehnika.

pa boste nalogi kos predvsem s
čopičem. Na dobro osušeno podlago,
morda prekrito s plastjo brezbarvnega
laka, nanesemo tanek sloj topila. Ko se
ta nekoliko osuši, nanesemo sloj goste
barve ter jo z rahlim vtiranjem razvleče¬
mo in ustvarimo meglene prehode.
Večje packe naredimo tako, da topilo
nanesemo na stičišča obeh barv in z
razglajevanjem temnejšega tona pona¬
zorimo meglen prehod. Drobno pikasto
kamuflažo dosežemo s pristriženim
čopičem, s katerim nanašamo napol
suho barvo.

Tanke barvne črte bomo prostoročno
izredno težko pobarvali, zato si vedno
pomagamo z maskiranjem ali pa upora¬
bimo nalepke različnih barv. S kako¬
vostnimi tankimi čopiči lahko nanesemo
poljubno majhno količino barve, vendar
je bolj priporočljivo majhne barvne pike
nanesti s konico obrušene igle. Nekateri
maketarji si pri barvanju pomagajo tudi
s kapilarnim učinkom. Ta nastane ob
nanosu dovolj razredčene barve, ki se
zlije in razleze ob vrezanem kanalu na
površini makete. V ta namen z jekleno
konico naredijo tanko brazdo in z
redko barvo najprej prekrijejo mejni
sloj, ki ga kasneje utrdijo z gostejšim
nanosom. Ta metoda je najbolj
učinkovita le pri črni in temno modri
barvi.

Čopič je nepogrešljiv pri ponazoritvi
obrabe letala - od oljnih pack do prask
in oluščenih površin.  O tem več v pri¬
hodnjih nadaljevanjih.

Mitja Maruško

Timovo

izložbeno okno

V rubriki z naslovom Timovo izložbeno
okno vam bomo v prihodnje predstav¬
ljali novosti z domačega, pa tudi s tuje¬
ga maketarskega trga, ki nam jih bodo
trgovci oziroma proizvajalci poslali v
oceno. Potrudili se bomo izpostaviti ka¬
kovost in opozoriti na pomanjkljivosti.
Toda, katera stvar pa je popolna?

Eduard: Messerschmitt Bf-109 E-4

Dolgo časa je bilo mogoče kupiti le
nekaj maket tega slavnega nemškega
lovca, v zadnjih dveh letih pa so pri
japonski firmi Hasegawa in kanadski
firmi Hobbycraft izdali celo serijo maket
messerschmitta Bf-109 - od izvedenk B,
C, D, E (-1, -2, -3, -4/7) do kasnejših F
(-2, -4) in G-2 - v pripravi pa so tudi še
zadnji modeli G-6 do K-4, ki jih obljub¬
ljajo pri Hasegavvi in Fujimiju. Ce so
vse omenjene makete v merilu 1 : 48,
potem ne smemo prezreti tudi novosti v
merilu 1 : 72, ki so jih pripravili pri
Hasegav/i, vendar niso odpravili po-

Utr'

manjkljivosti. Pri Eduardu so zato pohi¬
teli s kovinskimi deli prav za te, nove
makete. Komplet 72-101 prinaša v mei-
lu 1 : 72 nekaj prepotrebnih delov za
pilotsko kabino: instrumentalno ploščo,
stransko stikalno konzolo, koles-je za
repni trimer, stopalke za smerno krmilo
in oklepno ploščo za pokrov kabine.
Vse te dele najdemo tudi v kompletu 48-
082 v merilu 1 : 48. Posebnost tega
merila so opiate za kolesa, notranje
stene prostora za kolesje v krilih ter
rešetke za hladilnike v krilih in nosu leta¬
la. Messerschmitt Bf 109 E-4 je bil lovs¬
ki bombnik, zato so pri Eduardu dodali
krilca za klasično nemško 500-kg
bombo. Zelo priročen dodatek so lopute
hladilnikov na krilih, v merilu 1 : 48 pa
najdemo še nekaj ročic v kabini, verižni

TIM 3 • november 1993 • 11

MODELARSTVO

Modelarski triki

prenos trimerja, dele nosilca sedeža in
luknjičasto oplato za kisikovo bombo.
Čeprav Hasegawine makete premorejo
zadovoljivo kakovost detajlov v kabini,
so Eduardovi deli vseeno dobrodošla
popestritev.

Milja Maruško

TEŽAVE Z MODELI V MERILU 1:41

‘Ne, ne! Tista ročica na levi - nazaj jo potegni!"

Kako popraviti
strgano vlečno vrvico

Pri visokem startu letalskega modela
se zaradi preobremenitve ali obrablje¬
nosti vlečne vrvice (laksa) lahko zgodi,
da se ta strga. Ker med tekmovanjem
nimamo dovolj časa, da bi jo zamenjali
z novo, jo je najbolje zavezati. Za ta
postopek ne zadošča navaden vozel,
saj se bo pri vnovičnem štartu razvezal,
ač pa moramo narediti poseben vozel,
i bo zagotavljal normalno vleko in
odvijanje oziroma navijanje na boben.

H

Obstaja več načinov vezanja vlečne
vrvice, vendar sta med modelarji najbolj
razširjena dva: prvega kažejo risbe T
4, drugega, ki je manj zahteven, pa
risba 5.

Vir: FMT7/89

Otokar Hluchy

Belo lepilo kot
temeljni premaz
za folijo

Z balso ali abachi furnirjem prekrita
krila je s folijo težko oblepiti. Pri likanju
na krilo se lepilni nanos na spodnji
strani folije pod vplivom temperature
zmehča, vendar težko prodre v slabo
vpijajočo površino furnirja. V ta namen
v trgovinah prodajajo t.i. »primerje«, s
katerimi namažemo krilo, preden ga
začnemo prekrivati.

Odličen doma narejen nadomestek
za kupljen primer je belo mizarsko lepi¬
lo. Dobro ga razredčimo z vodo, nato
pa ga s čopičem nanesemo na balso,
smrekove nosilce kril, rebra oziroma tja,
kjer naj bi bila kasneje folija. Redko
tekoče lepilo globoko prodre v material.
Ko je lepilo suho, površino krila zgladi¬
mo s finim brusnim papirjem, s sesalcem
posesamo prah in že lahko prekrivamo
s folijo.

Miran Kos

TIMOVI OGLASI

UGODNO PRODAM akumulatorske celice (brez
barvnega tiska in s sponkami za spajkanje)
Sanvo SCR CUT-OFF 1,2 Ah, primerne za
letafske elektromodele, čolne, oddajnike in spre¬
jemnike. Cena je 4,2 DEM (v tolarski protivred¬
nosti) za kos.

Miran Kos

p.p. 3, 61106 Maribor
Tel.: (062) 37-147

KUPIM miniaturne servomehanizme (npr.
Graupner C 311 ali C 341, Robbe RS 500,
Futaba S 143) in vsaj 5-kanalni miniaturni spre¬
jemnik 40 MHz (npr. Graupner C 12).

Roni Leben
Tri n kova 4
61111 Ljubljana
Tel.: (061) 263-813

PRODAM 12-kanalno Graupnerjevo RV napravo
Varioprop z manjšo okvaro na sprejemniku, štiri
servomehanizme, polnilec, kable, baterije,
motor HB 61 (10 cm3) brez RV uplinjača, nov
motor MVVS 6,5 GFR-ABC, motor TONO 3,5
RC, več elis in model jadralnega letala DG 100
z razponom kril 3 m. Cena je zelo ugodna.
Boštjan Zajc
Pekel 1 1
68210 Trebnje
Tel.: (068) 45-387

PRODAM nekaj disket z igrami za PC AT/XT
(1,2 MB, 5,25") po 200 SIT za kos, 90-minutno
kaseto s približno 100 kakovostnimi igrami in
uporabnimi programi za C-64 (350 SIT), prib¬
ližno 30-minutno italijansko videokaseto VHS s
testom vozila Ford Fiesta 1.8 16V (400 SIT) ter
tri nove in še zapakirane videokasete VVatson E-
195 (1000 SIT).

Bojan Lukač
Krog, Rožna ulica 5
69000 Murska Sobota
Tel.: (069) 26-438 (po 19. uri)

PRODAM fotolak POSITIV 20 PLUS (200 ml),
kupim pa najmanj pol litra tekočine za jedkanje.
Borut Kastelic

Slakova 3, 68210 Trebnje
Tel.: (068) 44-936

PRODAM tire s peskovnim nasipom za malo
železnico sistema HO.

Blaž Garbajs
Dolina 28

61351 Brezovica pri Ljubljani
Tel.: (061)653-695

PRODAM usmernik z nastavljanjem napetosti
(1,7-35 V) in toka (0,2-5 A). Cena je 12 000
SIT.

Tel.: (0602) 71-006 (od 18. do 19. ure)
PRODAM komplet delov (brez prekritja) modela
ameriškega jadralnega letala Spectra na elektro-
pogon (razpetina kril 2000 mm), malo rabljene

Ni-Cd celice (Robbe, Graupner) 7,2 V/1,5-1,7
Ah s pozlačenimi sponkami, model tekmovalne¬
ga čolna za pogon s šestimi celicami, polnilnik
7,2- V in 8,4- V Ni-Cd akumulatorjev Delta Peak
(z možnostjo sočasnega polnjenja treh akumula¬
torjev in priključitvijo na 220- V omrežje ali avto¬
mobilski akumulator) ter še nekaj drobnega mate¬
riala (pozlačeni MC-priključki, releji, ležaji, os za
čoln, elektromotorji itd.).

Miha Holc, tel.: (061) 1406-502

KUPIM načrt modela Klub 20 z navodili za

izdelavo.

Matej Gošte

Trg Pohorskega bataljona 5

61412 Kisovec

Tel.: (0601) 71-803 (zvečer)

PRODAM jadralno letalo RV Uno z RV napravo,
dvema servomotorjema, 1,5-cm 3  motorčkom,
baterijami in polnilnikom. Prodam tudi metanol.
Cena po dogovoru.

Slavko Glamočanin
Clevelandska 43
61000 Ljubljana
Tel.: (061) 452-691

PRODAM maketo motornega letala Tiger Moth z
razpetino kril 1,8 m in jadralni model z razpetino
kril 2,6 m.

Otokar Hluchy

Metoda Mikuža 18

61000 Ljubljana, tel.: (061) 342-469

12 • TIM 3 • november 1993

MAKETARSTVO

Mala železnica

Izdelava nosilnega
za maketo

ogrodja

Poznamo dva načina gradnje makete.
Pri prvem tire in pokrajino namestimo
neposredno na ploščo, pri drugem pa te
sploh ni in na okvirno ogrodje pritrdimo
le letvice s tiri. Največkrat delamo manj¬
še in začetne makete po prvem načinu,
ker je preprostejši. Ploščo, po kateri bo
tekla proga, moramo položiti ali pritrditi
na stojalo. Najbolje je - tako kot pri
mizi za namizni tenis - postaviti ploščo
na "koze". Seveda se nam lahko zgodi,
da se bo plošča, ko se bomo naslonili
nanjo, nagnila, zato naj bo skoraj
zapoved, da jo je treba dobro pritrditi
na nalašč za to narejena stojala.

Ne glede na to, kakšno maketo bomo
delali, moramo najprej narisati načrt
ogrodja z merami, da bomo vedeli,
kakšen les in koliko naj ga kupimo.
Lahko bi sicer uporabili odpadke ali
dele kakega zaboja oziroma palete, a
verjemite mi, da je veliko bolje kupiti
nekaj poskobljanih letev. Delo z njimi
namreč omogoča večjo natančnost, za
lepljenje pa morajo biti površine tako
ali tako obrušene. Če bomo delali nosil¬
no ogrodje za dva metra dolgo ploščo,
bomo potrebovali približno 3 m dolgo
letev s prerezom 6x6 cm, 6 m dolgo
letev s prerezom 3x7 cm in 4 m dolgo
letev s prerezom 2x5 cm, kar res ne
bo prevelik izdatek. Mere prenesemo
na letve in pred žaganjem še enkrat
skrbno preverimo, če smo dolžine
pravilno označili. Ko bo kos enkrat
odžagan, ga namreč ne bomo mogli
več podaljšati, če bo prekratek.

Najprej iz letvic s prerezom 3 x 7 cm
naredimo okvir, na katerega bomo kas¬
neje privijačili ploščo. Na ta okvir bomo
v vogalih in - če je plošča daljša od
dveh metrov - tudi na sredini pritrdili
noge iz letev s prerezom 6x6 cm.
Seveda bi se taka konstrukcija zibala,
če bi letve kar preprosto zabijali drugo
na drugo. V stične ploskve moramo zato
vrezati utore, jih namazati z lepilom in
šele nato oba dela združiti z vijaki.
Utorov za prečne letve s prerezom 2 x
5 cm, ki bodo na zgornji strani na vsa¬
kih 50 cm povezovale ogrodje, ne bo
težko narediti, pač pa bo nekaj več
dela s sestavljanjem letev in z utori
zanje v kotih. Tak lesni spoj, ki se
imenuje rogljičenje, kaže risba.

S črtalnikom na ploskev ene deske
zarišemo debelino druge in nasprotno.
Utore (roglje) zarišemo na čelno stran

ene deske in jih s kotnikom prenesemo
na ploskev iste deske. Nato s čelne
strani zažagamo roglje. Važno je, da
žagamo točno ob risu in zares pra¬
vokotno. Z ostrim dletom nato izdolbe¬
mo presledke med roglji. Najprej
zasekamo ob širinskem risu, da dobimo
čist naslon za nadaljnje delo. Delamo
pazljivo in se izogibamo grbastim
rezom. Ko smo s tem gotovi, prenesemo
obliko rogljev na drugo desko tako, da
že obdelano desko navpično prislonimo
k neobdelani in z ošiljenim trdim
svinčnikom zarišemo obrise rogljev. Te s
kotnikom prenesemo prek čelne strani
neobdelane deske. Dobro premislimo,
na kateri strani posameznih risov
moramo žagati. Sedaj lahko zažagamo
roglje. To storimo vselej tik ob risu in na
tisti strani, kjer bo presledek med roglji.
Presledke izdolbemo tako, kot pri prvi
deski. Presledkov ob robovih desk seve¬
da ne dolbemo, temveč jih odžagamo.
Če smo delali natančno, se bosta^ oba
kosa ujemala, kot bi bila zrasla. Če se
roglji in presledki ne skladajo, kot bi se
morali, z dletom previdno porežemo
"nagajive" roglje, če pa je med njimi
preveč zraka, rogljično zvezo vseeno
zlepimo in v presledke zabijemo ozke
zagozdice. Ko se lepilo posuši, spoje
poravnamo z rašpo in jih obrusimo. Z
notranje strani v vogale privijemo na
enako dolžino odžagane noge. Na

Na ploščo položimo tire, na zgornji plato pa
speljemo progo po podpornih stebrih.

Pri okvirni konstrukciji osnovne plošče ni, pač
pa leži letev za progo na pokončnih letvah,
pritrjenih na ogrodje.

TIM 3 • november 1993 • 13

MAKETARSTVO

PRITRDITEV PREČNIH LETEV PRITRDITEV NOGE

MED SEBOJ NA OKVIR

zgornjem koncu jim odžagamo del, ki
ustreza višini in širini okvirja (glej risbo),
da okvir ne bo mogel "zdrsniti" ob nogi
navzdol. Ogrodje bo bolj stabilno -

E  osebno, če ne sloni ob steni - če noge
akih 20 cm nad tlemi prečno poveže¬
mo z letvami 3x5 cm. Utorov ni treba
izžagovati, saj bodo vijaki povsem
zadostovali. Pozneje lahko na te letve
položimo deske, s čimer bomo dobili
pod maketo veliko polico za odlaganje.
Sedaj na ogrodje privijemo ploščo.
Najboljša, pa čeprav dražja od
navadne iverne, je 10 mm debela
vezana ali panelna plošča. Maketa bo
bolj stabilna, drobne vijake za pritrditev
tirov pa bo v tako podlago laže privi¬
jati. Pri tem načinu izdelave makete
bomo namreč tire privili neposredno na
ploščo, pa tudi pokrajina se bo dvigala
s plošče navzgor. Navzdol pri tem
načinu na žalost ne moremo, kar je
slaba stran, zato bo nekaj več dela s
hribi, dolinami in klančinami, po ka¬
terih bo tekla proga na zgornji plato.
Ce imamo znanca, ki ima varilni aparat
in je vešč dela s kovinami, si lahko
privoščimo nosilno ogrodje iz okroglih
ali kvadratnih železnih cevi, iz kakršnih
so narejene pisalne mize. Ogrodje bo
zelo trdno in zavzelo bo malo prostora,
zaradi česar ga bo ostalo več za elek¬
trične napeljave in naše plazenje pod
ploščo.

Izdelava odprtega okvirnega ogrodja
je bolj zahtevna in natančna, zato je za
začetek ne priporočam. Ce pa bi se je
kdo vseeno želel lotiti, naj počaka do
prihodnjega leta, ko bo pri Tehniški
založbi Slovenije v zbirki Timova
knjižnica izšla knjiga o mali železnici. V
njej bo podrobno opisan tudi način
izdelave prej omenjene makete.

Osnova je okvirna tvorba iz letev z
nogami, ki je odprta na vse strani.
Zgoraj jo bo pozneje zaprlo površje
makete, spodaj pa bo omogočala ne¬
moten dostop do vlakov v predorih. Na
mrežo iz letev se pritrdijo pokončne
letvice, na katerih slonita proga in
cesta, ter plošča za postajo. Na druge

primerno oblikovane deščice se pritrdi
površje makete - hribi in doline.

Ko je plošča pritrjena, se je treba lotiti
izdelave trase za progo. Za primer sem
izbral obliko proge, ki je na sliki, vsak
pa bo seveda naredil svoj načrt. Ker je
dana ploskev bolj majhna, bo treba del
proge speljati še na zgornji plato, ki je
15 cm nad glavno ploščo. S tem bomo
pridobili nekaj več možnosti za vožnjo,
glavna postaja bo spodaj, manjša pa

Izdelava rogljičnega spoja dveh letev v
vogalu

au -!■- ms

Načrt proge na osnovni plošči in na zgor¬
njem platoju

i

zgoraj. Najprej narišemo ločena načrta
proge za spodnji in zgornji oval. S
spodnjega se proga odcepi na zgornje¬
ga na levem robu makete. Najprej po
načrtu na plošči sestavimo tire in kret¬
nice spodnje proge, pri tem pa moramo
tir ob zgornjem robu plošče odmakniti
vsaj 1 2 cm od roba, kajti ob njem bo
tekla tudi zgornja proga, ki pa tam še
ne bo dovolj visoko; če bi bila tira drug
nad drugim, bi lahko ovirala spodnji
promet. Tudi na levem robu moramo
pustiti malo več prostora za odcep na
zgornji plato. Za krivine sem uporabil
zavite tire kroga s polmerom 36 cm; z
drugačnimi bi morali biti tudi zavoji
speljani nekoliko drugače. Ko smo
progo sestavili, zarišemo ob obeh
straneh tira črto, da bomo vedeli, kje bo
potekala proga, saj bomo morali tire
vmes še odstraniti. Posebno natančno
zarišemo levo kretnico. V ta namen jo je
priporočljivo z dvema žebljičkoma
narahlo pribiti na podlago.

Narisane podložne letvice za progo na
zgornjem platoju

Ko vse tire (z izjemo omenjene kret¬
nice) odstranimo, na ploščo položimo
debelejši papir (ob kretnici ga obreže¬
mo) in ga pritrdimo z risalnimi žebljički.
Po načrtu sestavimo še zgornji del
proge in ga pazljivo priključimo na
pritrjen odcep. Ravni del zgornje proge
naj teče 4 cm od zgornjega roba (torej
ne nad spodnjim tirom!). Zopet zariše¬
mo obris tira, potem pa progo raz-
dremo in tire spravimo. Narisani obris
tira razširimo na 5 cm, tako da bo tir
tekel natančno po sredini. Iz papirja
izrežemo najprej levo krivuljo z ravnim
delom, nato pa še desno krivuljo, kretni¬
co (zanjo zarišemo ustrezen širši pros¬
tor) in pentljo. Od te bomo izkoristili
samo dve tretjini krivine na levi, vmesni
prostor do obeh krakov kretnice pa
bosta zapolnila mostova. Šablone pre¬
nesemo na 6 mm debelo vezano ploščo
in jih natančno prerišemo ter skrbno

14 • TIM 3 • november 1993

MAKiTARSTVO

izžagamo z električno vbodno žogo,
Komur se ne zdi škoda razrezati cel®
dvometrske plošče, lahko izžaga kar
celo zgornjo progo v enem kesu, kar
mu bo olajšalo postavitev. Če režemo
posamezne, krajše kose, seveda porabi¬
mo manj materiala, Tako smo dobili štiri
kose podlage za zgornjo progo - torej
nekaj podobnega, kot je na sliki,

Sedaj moramo narediti podporne ste¬
bre, na katere bomo pritrdili izžagane
dele plošče. Strmina klanca, po katerem
se vzpenja proga, ne sme biti prevelika,
Pri mali železnici je to kvečjemu 5 %,
kar pomeni, da se proga lahko na
meter dolžine dvigne za 5 cm, V našem
primeru znaša dolžina proge ©d odce¬
pa spodaj pa do kretnice zgoraj ©koli 3
metre. Kretnica bo 15 cm nad ploščo,
torej bomo imeli dvig ©koli 5 cm na
meter tira. Prvi steber bomo postavili
tam, kjer bo priključek desne krivine,
torej pod desnim koncem levega loka z
ravnim delom, Na tem mestu naj bo
visok 10 cm. Steber naj bo iz kosa lesa
s prerezom 4 sc 5 cm, obrnili pa ga

Ko bodo vsi kosi no pravom mostu, bo videz
makete približno tok,

bomo tako, da bo širina tira počivala
na 5 cm stebra. Na levi polovici naj bo
2 cm levega, na desni polovici' pa 2 cm
desnega loka. Sedaj levi del izžagane
podlage namestimo natančno na zari¬
sani odcep, ravni del pa vzporedno in
kake 3 cm ©d roba plošče. Podstavimo
steber in na podlago zarišemo obris ste¬
bra, Lok in steber odstranimo in v
ploščo na sredini ©brisa stebra izvrtamo
dve luknjici. Steber spodaj namažemo z
lepilom, postavimo ga na ©bris in s
spodnje strani makete skozi prej nare¬
jeni odprtinici izvrtamo še dve luknjici v
steber ter ga privijemo z dvema vija¬
koma, Medtem obdelamo levi krak pod¬
lage, ki bo pritrjen na ploščo, Ker je
podlaga debela 6 mm, Pi' pri pritrditvi
nastal 6 mm visok 'prag", ki bi nas
motil pri postavljanju tira. Pomagamo si
lahko na dva načina; podlago v dolžini
5 cm zbrusimo z rašpo, da dobimo kli¬
nasto obliko, s čimer se prag zniža le
na kok milimeter, ali pa podlago pritrdi¬

Pokenžne ploščice služijo hkrati ket ped luga
ze prage in oblikovanja griže,

mo, nanjo položimo tir ter razpoko med
tirom in ploščo na dveh ali treh mestih
podložimo s koščki različno debelega
kartona, Tako tir ne bo "visel", ampak
bo trdno slonel na njih, Ko smo podlago
na levi strani na prvi ali drugi način
pritrdili, desni ravni krak z dvema
vijakoma privijemo na steber, Vmes
moramo pritrditi Še tri stebre, enega
pod lokom in dva pod ravnim delom,
Naredimo jih iz letve s prerezom 2x5
cm, Odžagane stebre spodaj namaže¬
mo z lepilom in jih podstavimo pod
podlago na izbrana mesta tako, da bo
le-ta dobro slonela na njih, Podlogo
nato na vsak steber privijemo § po
dvema vijakoma. Sedaj moramo nare¬
diti če stebre za ©stale dele podlage,

ajprej pod spodnji konec desne kri¬
vine enako kot prej podstavimo 15 cm

podpornik, Nanj privijsčimo lok,
oba stebra pa še dva loka,
Podobno poteka tudi pritrditev podlage
za kretnico na višino )5 cm.

Ostane nam še pentlja. Podpore te so
drugačne, saj bodo Hkrati sestavljale
hrib in vhode v predore. Visoke naj
bodo 15 cm, njihove oblike (ki so lahko
seveda tudi drugačne), si ©glejte na
risbi. Prilepimo jin na ploščo in jih na
spodnji strani utrdite s trikotno letvico.
Za natančno namestitev podlage za
pentljo moramo zgornjo progo popolno¬
ma sestaviti, saj sicer ne moremo vedeti,
koliko prostora ©stajo za mostova med
krakoma kretnice in odrezano podlago
pentlje. Sedaj lahko privijemo tudi pod¬
lag® za pentl jo,

Ko  smo tako v ee/ott nomdili podlago
m namestitev tirov, prida  na vrsto pritr¬
jevanja tirov, ki pa bo podrobneje
opisano v prihodnjem nadaljevanju,

Vlade Zupan

J IM 3 * november 1993 »IS

RADIJSKO VODENJE

RV letalsko modelarstvo

Prof. dr. Rafael Cajhen

Kaj je RV letalsko modelarstvo

Dragi mladi prijatelj! Morda se boš
začudil, ker ti v naslovu postavljam
takšno vprašanje, ko pa vendarle že
nekai veš o RV- ali radijsko vodenih le¬
talskih modelih. Vseeno pokramljajva v
tem in v prihodnjih nadaljevanjih o tej
zanimivi dejavnosti ali, če hočeš, športu
oziroma hobiju! Verjetno boš v teh na¬
daljevanjih našel marsikateri nov poda¬
tek ali koristen nasvet.

RV letalsko modelarstvo, ki ga v tujini
označujejo s kraticama RC (angl. Radio
Control ali po naše "radijsko vodenje"),
se torej ukvarja z daljinsko ali radijsko
vodenimi letalskimi modeli. V primerjavi
s preprostimi prosto letečimi letalskimi
modeli, ki jih vržemo iz roke in potem
letijo prosto ter se njihov let zaradi ne¬
želenega zavijanja ali padanja modela
navadno kaj kmalu konča, pa lahko RV
modele med letom zelo natančno vodi¬
mo, tj. pilotiramo. To je možno zato, ker
imajo ti modeli vgrajene krmilne površi¬
ne, npr. repno smerno krmilo in repno
višinsko krmilo, in lahko z njimi sproti
uravnavamo let modela - podobno torej,
kot to počenja pilot, ki sedi v kabini
pravega letala in premika t.i. krmilno
palico levo-desno in naprej-nazaj (za
spuščanje in dviganje). Kako je to
možno pri modelu, saj je vendarle pre¬
majhen, da bi lahko sedli vanj? Rešitev
je radijska zveza. Pilot-modelar ima v
rokah poseben radijski oddajnik, na
katerem je premična krmilna ročica
(navadno sta kar dve), ki potem prek
majhne zložljive (teleskopske) antene na
oddajniku pošilja njegova povelja radij¬
skemu sprejemniku. Ta je vgrajen v tru¬
pu letalskega modela. Je majhen (veli¬
kosti škatlice vžigalic) in lahek ter ima
tudi svojo sprejemno anteno v obliki pri¬
bližno en meter dolge žice. Sprejemnik
prek posebnih elektromotorčkov v skla¬
du z ukazi pilota-modelarja premika
omenjene krmilne površine. Tako lahko
modelar s tal ves čas vodi svoj model
po smeri in višini, in če je spreten, lahko
z njim vzleta, leti in pristaja, kot če bi
sam sedel v njem. Zanimivo in privlačno
hkrati, kajne.

Čeprav se to sliši zelo preprosto, pa
temu vendarle ni tako! Nasprotno, pre¬
cej težavno je; celo zahtevnejše od
pilotiranja pravega letala, kot vedo
povedati piloti, ki so hkrati tudi modelar¬
ji. Zakaj? Težava izhaja iz dejstva, da
pilot-modelar ne sedi v modelu, zato ne
gleda, kot to počne pilot pravega letala,

Motorni nizkokrilni model na stezi pred vzletanjem
natančno. Temu se pridruži še velika
neprijetnost, ko model zavije in leti proti
modelarju. Takrat ta ne gleda modela
več v smeri vožnje, ampak v nasprotni
smeri, tako kot če bi se pilot v letalu
obrnil za 180 ° in gledal nazaj.
Posledica tega je, da se desna pilotova
smer ne ujema več z desno smerjo leta¬
la in leva ne z levo. To je enako, kot če
bi voznik sedel v avtomobil v nasprotni
smeri vožnje - in vozil. Kaj hitro bi se
znašel v jarku.

Letalski model med letom seveda tudi
zavija, leti zdaj stran od pilota, pa spet
proti njemu, čez čas prečno v levo, pa
prečno v desno, zato se pilotu smeri
nenehno menjavata: sedaj je desna des¬
na, naslednji trenutek je desna leva itd.
To začetnika povsem zmede, še pose¬
bej, ker si ne more vzeti časa za pre¬
mislek, saj model leti in ga ni mogoče
niti za hip ustaviti ali v zraku parkirati.
Zapleteno, kajne? In vendar se je mo¬
goče z dovolj vaje naučiti pilotirati RV
letalski model; ne sicer s premislekom
ali "na pamet", temveč tako rekoč z re¬
fleksi. Podobno torej, kot pri vožnji s
kolesom; tudi tu ne gre "na pamet". Za
takšno priučitev refleksov pa potrebuje¬
mo kar precej ur. Pri tem lahko veliko
pomaga izkušen inštruktor, ki ga je v
modelarskih klubih vedno mogoče najti.

Pilot-modelar je prek oddajne in sprejemne
antene povezan z modelom. Ves čas mora
skrbno opazovati in ocenjevati njegov let ter
ga sproti krmiliti.

vedno v smeri vožnje in tudi nima pred
seboj podatkov z merilnih inštrumentov
(npr. o hitrosti letenja). Pilot-modelar
lahko le z večje ali manjše razdalje
(nekaj metrov do nekaj sto metrov)
opazuje in ocenjuje lego ter hitrost mo¬
dela in nato ukrepa. To ocenjevanje pa
zaradi različne oddaljenosti in različnih
pogledov (perspektiv) ne more biti zelo

Radijski oddajniki s paličasto anteno in dve¬
ma komandnima ročicama, ki ju pilot-mode¬
lar premika podobno kot igralni palici (joy-
stick) pri videoigrah.

Vsakdanji prizor na modelarskem letališču

16 • TIM 3 • november 1993

MODELARSTVO

Test modelarskih

elektromotor j ev

Mnogi modelarji imajo kup upra¬
vičenih pripomb na rubriko TEST v naši
reviji, saj bi želeli v njej prebrati test
tega ali onega aktualnega novega mo¬
delarskega izdelka - in v to od mnogih
različnih proizvajalcev. Zal lahko testi¬
ramo samo izdelke, ki so nam jih za
daljši čas pripravljeni posoditi sponzorji
ali posamezniki. Takih ni veliko - vsaj za
zdaj ne - saj tvegajo, da izdelek
preizkušanja ne preživi..., zakladnica
uredništva revije pa tudi ni tako mogoč¬
na, da bi izbrane izdelke za testiranje
kupovali sami.

Izbira pogonskega elektromotorja je
brez dvoma ena najpomembnejših
nalog modelarja. Nikjer namreč ni
rečeno, da so najdražji motorji tudi
najboljši. Razlike so navadno majhne in
prednost pregrešno dragega elektromo¬
torja kaj hitro ulovimo s smotrno izrabo.
Zato pa je nujno potrebno poznati nji¬
hove lastnosti, da jih lahko primerno
izkoristimo.

Izmeriti elektromotor in nato različne
elektromotorje primerjati med seboj je
sen marsikaterega modelarja. Ko
začnemo tako rekoč iz nič, potrebujemo
za test dva enaka elektromotorja.
Pritrdimo ju na testno stojalo in osi
povežemo prek sklopke. Na sklopko
montiramo še dodatek, ki omogoča mer¬
jenje vrtljajev. Prvi elektromotor bo delo¬
val kot motor, drugi pa kot generator.
Tako prvega napajamo z električno
energijo, drugega pa obremenimo. Pri
elektromotorjih navadno želimo čim
večji izkoristek pri pravšnji porabi in
ustreznih vrtljajih.

Slika 2. Motor MABUCHI 550 PH na testni
mizici

motor polovica. Tok in napetost merimo
neposredno; prav tako tudi število vrtlja¬
jev.

Navor izračunamo iz moči na osi in
števila vrtljajev po enačbi:

m = P / (2 . it. n)

V enačbi pomeni P moč na osi, k =
3,14, n pa število vrtljajev v sekundi.
(Več o takih meritvah pa tudi o eno¬
smernih elektromotorjih najdete v knjigi
"Preizkušanje električnih strojev" avtor¬
jev F. Avčina in P, Jereba, ki je izšla pri
Tehniški založbi Slovenije.)

zaslonka

Risba 1. Mehanska montaža dveh elektromo¬
torjev za preizkus

Oglejmo si rezultate meritev motorja
MABUCHI RS 550 PH, ki ga pod
imenom POVVER 600/24 prodaja tudi
ROBBE (vzorce za test je posodil
Modelarski Center iz Ljubljane). Na levi
motor (risba 3) sem pripeljal napajalno
napetost in meril porabo. Kot breme je
služil zmogljiv tokov generator, ki ga
sicer uporabljam za preizkušanje bate¬
rij. Poleg napetosti in toka, ki ga je
dajal drugi generator, sem meril tudi
število vrtljajev.

Meritve sem opravljal pri stalni napa¬
jalni napetosti in določenem vhodnem
toku oziroma moči; omejil sem se zgolj
na področje, zanimivo za modelarje.
Napajalna napetost nastopa v tabelah
meritev kot parameter, okrajšave v
tabelah pa pomenijo vh  za vhodne
veličine, iz  za izhodne veličine, e je
izkoristek, m  navor in P  moč na osi
enega motorja. Tako razberemo iz prve
vrstice, da porablja merjeni motor pri
napetosti 6 V in toku 4 A moč 4x6 =
24 W, na osi pa daje ob 55-% izko¬
ristku 13,2 W moči; navor znaša 1,1
Nem.

Motor MABUCHI 550 PH ima obroč
iz feritnih magnetov za ojačanje mag¬
netnega polja. Najbrž vas zanima,
kako se obnaša, če mu ta obroč
snamemo, saj ima tudi marsikateri drug
elektromotor tak obroč. Meritev sem
opravil pri napetosti 8 in 9 V, podane
pa so v tabelah V in VI.

Spoznanje je nedvoumno: snet obroč
povzroči, da ima motor pri enaki obre¬
menitvi približno 200-300 vrtljajev na
minuto več, manjši navor in za pribižno
4 % slabši izkoristek.

Iz literature smo navajeni najrazličnej¬
ših diagramov, ki opisujejo lastnosti
elektromotorjev. Iz gornjih tabel ni težko
narediti takega diagrama za izbrano
delovno napetost.

Vhodno moč pri meritvi pomeni
zmnožek vrednosti toka in napetosti na
vhodni strani. Enako velja za izhodno
moč.

Izkoristek izračunamo iz razmerja
med izhodno in vhodno močjo takega
sistema, pri čemer odpade na vsak

Slika 4. Pribor za merjenje lastnosti elektro¬
motorjev. V ospredju sta na merilni mizici
oba elektromotorja. Levo spredaj je optični
merilnik vrtljajev, ki ga uporabljam v le¬
talskem modelarstvu, za motorjema je močne¬
jši tokov generator, desno od njega pa dva
digitalna merilnika napetosti in toka ter Ni-
Cd akumulator.

Risba 5. Lastnosti elektromotorja MABUCHI
RS 550 PH za napetosti 7 in 9 V

Vrisal sem krivulje za delovne
napetosti 7 in 9 V. Vidimo, da ima izko¬
ristek izrazit maksimum oziroma področ¬
je, ki ga priporočamo za določeno

TIM 3 • november 1993 *25

MODELARSTVO

delovno napetost. Le ta je z a 7 V (reci¬
mo 6 celic) med 10 000 in 12 500 vrtl¬
jaji. Nadalje iz takega diagrama lahko
razberemo porabo: približno 15 A pri
10 000 in samo 6 A pri 12 500 vrtlja¬
jih. Ustrezno velja za moč itd.

Primerjajmo izmerjene vrednosti še s
tovarniškimi podatki. Ti pravijo, da je
nazivna napetost 8,4 V, najboljši izko¬
ristek pri toku 10 A in 14 000 vrt/min
pa 74 %. Kako daleč od resnice smo?

Vprašajmo se, ali je ta motor
primeren za ladijski model v kategoriji
FSR (7 celic). Najprej poglejmo izkoris¬
tek pri zahtevani porabi. Iz zahtevane¬
ga časa vožnje (5 minut) in raz¬
položljive kapacitete 1,5-Ah akumulator¬
jev dobimo tok 1 8 A. Pri tej porabi je
izkoristek že manjši. Meritve sem res
opravljal le do 14 A, vendar lahko
uganemo nadaljevanje krivulje in ga
ocenimo na 55 %. Kako je z vrtljaji pri
8 V in 18 A? Manj kot 10 000 na mi-

Risba 6. Snet obroč pri motorju MABUCHI
RS 550 PH poveča število vrtljajev, zmanjša
navor in poslabša izkoristek.

nuto, kar pomeni velik vijak. Vsi ti
podatki nam povedo, da ta motor ni
ravno najboljši za namen, ki sem ga

postavil za zgled. Kako je z močjo? 8 V
in 18 A pomeni 144 VV, od katerih gre
pri 55-% izkoristku približno 80 W v os,
preostalih 64 W pa segreva motor. Če
bi bil izkoristek npr. 75-%, bi vijak vrte¬
lo 108 W in "le" 36 bi jih šlo v izgubo.
Nadaljnji komentar najbrž ni potreben.
Kategorija FSR za 5 minut (glede na
določene baterije) namreč zahteva elek¬
tromotorje, ki imajo najboljše izkoristke
pri tokovih 18-20 A. Nasprotno velja za
7-minutne poraba 15-18 A.

Kje se potemtakem motor MABUCHI
550 dobro odreže? Kot pomožni motor
v jadralnem modelu, kjer deluje v svo¬
jem najboljšem režimu - in to pri porabi
v razredu okoli 10 A. Pri prej ome¬
njenih Ni-Cd celicah imamo na razpola¬
go več kot deset minut delovanja, kar je
za športno letenje kot nalašč.

dr. Jan I, Lokovšek

Modelarski

zaboj

Vodenje modelov je vedno velik
užitek, vendar pa je treba pred tem še
marsikaj postoriti; če nič drugega,
moramo na poligon prinesti kup
opreme. Posebno tekmovanja zahtevajo
na licu mesta kopico orodja, akumula¬
torjev in pribora, da o modelih in stojal¬
ih zanje niti ne govorimo. Modelarji te
težave rešujejo vsak po svoje ter z večjo
ali manjšo mero iznajdljivosti,

"Motorni" modelarji že dolgo pozna¬
jo zaboje s priborom, ki so lahko ob¬
enem tudi stojala za vžig, to pot pa
vam predstavljam modelarski zabojček,
ki je namenjen t.i. "električnim" mode¬
larjem in bo služil enakemu namenu.
Vanj sem spravil 12-V avtomobilski aku¬
mulator, terenski polnilnik N-Cd bate-rij
in poličko za baterije med polnjenjem.
Vrh je oblikovan tako, da lahko obenem
služi tudi kot stojalo za model.

iz 10 mm debele vezane plošče narejen
modelarski zaboj z akumulatorjem, TIM-ovim
polnilnikom in NrCd baterijami v ospredju

26 • TIM 3 • november 1993

ELEKTRONIKA

2 kosa

IA

Oblika sestavnih delov modelarskega zaboja

Modelarski zaboj z vgrajenim akumulatorjem
in modelom ECO-STAR na podstavku

Velikost tlorisa (23 x 22 cm) sem pri¬
lagodil akumulatorju "TOP- LA" 12 V /
36 Ah. Zaboj je iz debelejše vezane
plošče (6 do 10 mm), za njegovo dno
sem uporabil 2 cm debelo desko, za
ročaj pa kos držala odslužene metle.
Dele sem najprej zlepil z Mekolom,
nato pa za vsak primer zbil še z žeblji.
Posebno dobro (npr. s 6 mm debelimi
vijaki za les) je treba pritrditi ročaj za
nošenje, saj lahko masa polnega zabo¬
ja preseže 20 kg. Kdor želi, naj za¬
bojčku doda predal za pribor ali drobn-
jarije, ki naj ga prilagodi kompletu plas¬
tičnih predalnikov, kakršne je mogoče
kupiti v nekaterih trgovinah. Zaboj je
priporočljivo pobarvati in postaviti na
gumijaste nožiče, v dno pred akumula¬
tor privit večji vijak za les pa bo
preprečeval, da bi akumulator med pre¬
našanjem zaboja zdrsnil s svojega pros¬
tora. Uporaben dodatek je tudi izolacijs¬
ki trak na zgornjem robu zaboja, kamor
bomo odlagali model.

dr. Jan I. Lokovšek

V

Časovno
za avto

Skoraj vsi avtomobili imajo v kabini
lučko, ki jo prižigajo stikala v vratih. Ce
se katera koli vrata odprejo, se stikalo
sklene in lučka zagori. Pri tem pa nas¬
tane težava, če vrata malomarno zapre¬
mo in stikalo ne izklopi luči. Nevarnost
je še večja, če vozila nekaj dni ne
uporabljamo, saj tudi mala žarnica v
tem času popolnoma izprazni še tako
dober akumulator. Vsekakor teh težav
nimajo lastniki avtomobilov, ki puščajo
svoje jeklene konjičke na parkirnih pros¬
torih, saj si slabega zapiranja vrat ne
morejo privoščiti. V naj-boljšem primeru
namreč ostanejo brez avtoradia.

Vezje na risbi nas reši vseh težav. Prik¬
ljučimo ga zaporedno z žarnico in brez
skrbi pustimo vsa vrata vozila odprta -
seveda le, če so garažna vrata zaklenje¬
na.

Jedro vezja je integrirano vezje NE
555, ki deluje v monostabilnem režimu.
Po prožilnem impulzu, ki ga povzroči
eno od stikal v vratih avtomobila, vezje
za približno štiri minute prižge luč v
kabini. Ta čas, ki ga določata konden¬
zator C2 in upor R2, lahko po želji
spreminjamo. Priporočljivo je, da spre¬
minjamo le vrednost kondenzatorja C2,
vrednost upora R2 pa naj ostane enaka.
Zanesljivo proženje integriranega vezja
v trenutku priklopa na napajanje zago¬
tavljata upor R1 in kondenzator Cl.
Izhod integriranega vezja prek tranzis¬
torja Tl krmili rele Rel. Ta mora izpol¬
njevati le dva pogoja: preklopiti mora
že pri napetosti, ki je nižja od 12 V, pri
čemer električni tok skozenj ne sme biti
večji od 200 mA. Takoj ko časovno
stikalo izključi luč v kabini, tok skozi
vezje pade na 6 mA, pri uporabi inte¬
griranega vezja NE 555 C pa celo na
0,5 mA. Tako majhen električni tok tudi
v nekaj tednih ne izprazni akumulatorja.

Pred vgradnjo vezja v vozilo moramo
ugotoviti, kako so vezana stikala v
vratih. Ce stikala na žarnico priključuje¬
jo pozitivni pol napajanja, vezje
staknemo po različici A, če pa stikala
na žarnico priključujejo negativni pol,
vezje staknemo po različici B. Vezje
vgradimo tako, da prekinemo žico, ki
vodi od vseh stikal k žarnici, in vmes
vstavimo vezje. Pri montaži moramo

stikalo

VEZJE ©12V

vezje pravilno priključiti na napajanje,
ker ni zaščiteno pred obrnjeno pola¬
rizacijo napajalne napetosti.

Miha Zorec

SEZNAM ELEMENTOV:

Upori:

R1 =6,8 k Q
R2 = 2,7 M Q
R3 = 330 £2

Kondenzatorji:

Cl = 47 pF / 35 V
C2 = 100 nF / 35 V
C3 = 100 nF

Polprevodniki:

Dl = 1N4001
Tl =BD 139
IC1 = NE 555

TIM 3 • november 1993 *27

ELEKTRONIKA

Pocenimo

(1. del)

Bolj ko se bližajo hladni dnevi,
pogosteje mislimo na ogrevanje pros¬
torov. Ni namreč vseeno, Kako se lotimo
te naloge, saj nas bo zaradi slabe
rešitve prav lahko zeblo ali pa bodo
prostori preveč topli. Ko naposled uspe¬
mo nastaviti prijetno temperaturo v hiši,
se takoj postavi vprašanje, kakšno ceno
smo morali za to plačati. Prave rešitve
ni lahko najti. Problem je tako zelo
zapleten, da se najboljši rešitvi celo s
pomočjo računalnika bolj ali manj samo
približamo. In prav to da slutiti, da
največkrat vse le ni tako, kot bi lahko
bilo, in bi zato veljalo poiskati ugod¬
nejšo rešitev za krmiljenje domačega
centralnega ogrevanja. Prepričan sem,
da bo večini uspelo z bolj preudarnim
režimom delovanja privarčevati kar
nekaj denarja - in to brez posega v
"drobovje" ogrevalne naprave.

Risba 1. Potek temperature pri slabi (a) in
uspešni (b) regulaciji

RADIATORJI

O

o

VENTIL

GORILNIK
+ KOTEL

Risba 2. Uporaba mešalnega ventila pomeni
neko vrsto mehanske rešitve iste naloge, kot
jo opravlja v prispevku opisana elektronska
regulacija.

ogrevanj e

Nekaj temeljnih teoretičnih
zakonitosti

v  Zal brez teoretičnega znanja ne gre.
Če ne poznamo ali vsaj ne slutimo
temeljnih zakonitosti regulacije naprav,
potem imamo precej podobno verjet¬
nost, da uspemo, kot takrat, ko kupimo
srečko. Drži, da ima vsako živo bitje v
sebi celo vrsto zelo uspešnih rešitev
vzdrževanja življenjskih funkcij (bitje
srca, dihanje, hoja oziroma gibanje
nasploh), toda teh mehanizmov večini ni
dano razumeti, kaj šele prenesti v svet
aparatov.

Oglejmo si primer današnje naloge.
Grelec se vključi, ko temperatura v pros¬

mn

toru pade pod temperaturo, ki jo navad¬
no merimo s pomočjo termostata.
Temperatura v sobi, ki jo ogrevamo, bo
lahko kljub vključenemu grelcu še naprej
padala, čez čas (nekaj minut) pa bo
seveda začela naraščati in v nekem
trenutku bo termostat izdal povelje za
izklop grelca. Toda kljub izključenem
grelcu bo temperatura v prostoru še
vedno naraščala. V prostoru bo, vsaj za
nekaj časa, bolj toplo kot bi želeli, s tem
pa po nepotrebnem porabimo nekaj več
dragocene energije. Proti tej nevšečnosti
se mnogi borimo s tem, da nekoliko pre¬
maknemo gumb na termostatu. Nihanju
temperature (risba 1) se ne moremo
izogniti, lahko pa ga kar se da zman¬
jšamo. In prav za to gre pri uspešni reg¬
ulaciji!

Da bi se nekoliko bolj spoznali z za¬
koni regulacije, naredimo poskus.
Pokrijmo termostat s kapo iz stiropora,
ki je dober toplotni izolator. Tempera¬
tura v sobi se bo povzpela precej nad
i +12u  Rt

TčT

CZ

i

.CH

"W"“i

ISm

Gl

■■ .. t _i_i_

jtO" dtO” X

I«* *

100*

Risba 3. Shema

28 • TIM 3 • november 1993

ELEKTRONIKA

prvotno, preden bo temperatura pod
kapo toliko narasla, da bo termostat
izključil grelec. Podobno zakasnitev
lahko pričakujemo pri ponovnem
vklopu; temperatura v sobi bo namreč
padla daleč pod želeno. Tako znatno
nihanje temperature kaže, da je sistem
nestabilen oziroma da niha, oscilira.
Seveda, porečete, vzrok tiči v pokrivalu
nad termostatom. Toda ali ne predstav¬
lja že sam prostor, v katerem je termo¬
stat, neko vrsto pokrivala? Se marsika¬
tera ogrevalna naprava bi zanihala, če
ne bi vsebovala tudi elementov za
dušenje nihanj.

Načinov, kako dosežemo stabilno
delovanje sistema oziroma nastavimo
delovanje centralnega ogrevanja, je kar
nekaj. Elektrotehniku je domače delo¬
vanje ojačevalnika. Nihanje ojačevalni¬
ka lahko odpravimo, če spremenimo
povratno zvezo ali zmanjšamo ojača¬
nje. Pozoren opazovalec lahko podob¬
nost med ojačevalnikom in ogrevalno
napravo hitro odkrije: breme = radiator,
ojačevalni element = mešalni ventil,
povratna veja = termostat, baterija =
gorilnik.

Pred nakupom gorilnika moramo
določiti njegovo največjo moč, da bo
ogrevanje zadovoljivo tudi v najbolj
hudi zimi (navadno pri tem pomaga
strokovnjak). Največ težav oziroma
najbolj nestabilno utegne biti gretje
prav na začetku in ob koncu sezone ter
ob otoplitvah. Takrat moramo zmanjšati
moč gorilnika, sicer bo, kot rečeno,
ogrevanje "zanihalo". Tako ogrevanje
je neprijetno in dražje. Tisti, ki problem
poznajo, ga odpravljajo z mešalnim
ventilom (risba 2), s katerim uravnava¬
mo temperaturo v radiatorskem krogu.
Ventil lahko nastavimo ročno, kar je
manj ugodno, ali pa prek servomotorja,
katerega vhodna informacija je tem¬
peraturna razlika med zunanjo temper¬
aturo in temperaturo povratne ogrevalne
vode. Znani so tudi sistemi z dvopolnimi
termostati, ki napovedujejo skorajšnji
preklop termostata in s tem zgodnji izk¬
lop gorilnika. Večina uporablja najpre¬
prostejšo različico, tj. zgolj termostat, ki
neposredno krmili gorilnik ali obtočno
črpalko. V tem primeru vključimo polno
moč ogrevanja za čas, ki ga določa ter¬
mostat. Postavlja se vprašanje, kako tu
nastavljati (zmanjšati) dovod energije
(ojačanje), da bi se izognili pretiranemu
nihanju temperature (risba la).

Rešitev naloge

Delovanje gorilnika bomo časovno
omejili. Krmilni tokokrog termostata
bomo nasilno prekinili, pa čeprav termo¬
stat še ne bo izklopil. S tem bomo
dosegli, da bo gorilnik deloval samo 10
% tistega časa, ko bo vključen termo¬

127 mm

Risba 5. Pogled na tiskano vezje s strani elementov

127 mm

Risba 6. Tiskano vezje s spodnje strani

stat. Gorilnik se bo za to večkrat vključil
za kratek čas. S tem smo dejansko
zmanjšali ojačanje sistema (v časovni
enoti vložimo manj energije). Naj¬
manjše ojačanje (10 %) bo primerno le
v prehodnem obdobju, 80- ali 90-%
nastavitev pa bo potrebna, ko bo zima
bolj zavzeto opravljala svoje delo.

Prilagajanje moči gorilnika je možno
tudi avtomatizirati, vendar se bomo s
tem ukvarjali v januarski številki TIMA).
Ojačanje sistema bomo morali občasno
še vedno ročno prilagoditi. Omenjeno
regulacijo lahko brez težav tudi fizično
realiziramo. Sam poseg namreč z niče¬
mer ne vpliva na udobje, ki ga ponuja
dosedanje ogrevanje. Nasprotno, celo
ugodnejše bo, ker bodo temperaturna
nihanja manjša. Temperaturo zraka še
vedno določa nastavitev termostata,
tako kot smo vajeni. In glavni argument:
pri ogrevanju utegnemo tudi nekaj
prihraniti.

Opis delovanja vezja

Vezje Ul s pripadajočimi elementi
predstavlja klasični astabilni multivibra-
for s frekvenco okoli 80 Hz. Vezje U2
zmanjša frekvenco oscilatorja za faktor
4096, torej na vsega 0,02 Hz. Dese¬
tiški števec U3 poskrbi za proženje
bistabilnega vezja U4, ta pa krmili
tranzistor Tl oziroma rele A, ki s kon¬
taktom al vpliva na tokokrog termostata
(risba 3).

Risba 7. Časovni diagram pomembnejših sig¬
nalov

TIM 3 • november 1993 • 29

ELEKTRONIKA

ELEKTRONIKA

Risba 8. Preizkusno vezje

ELEKTRONIKA

Risba 9. Priključitev "varčevalnika" v napeljavo

Risba 7 kaže časovni potek nekaterih
signalov. Kako vezje U3 obdela vhodni
signal U3/14, vidimo na izhodih U3/3,
U3/2, U3/4 in U3/11. Dvig impulza
U3/1 1 prevrže multivibrator U4, vendar
le do dviga U3/2. Vezje U4 je v stanju
"1" le 80 % možnega časa (glede na
Pl v shemi), če ročico preklopnika Pl
postavimo v kak drug položaj, pa
ustrezno manj ali več. Vezje U4 ne
zmore neposredno krmiliti releja, zato
moramo uporabiti (ojačevalni) tranzistor
Tl. Napajalnik je povsem klasičen
Graetzov usmernik, saj vezje ni kdo ve
kako zahtevno glede napajanja, zato
naj enostavnost ne preseneča.

Omenjeno vezje je primerno za
neposredno krmiljenje obtočne črpalke,
ki poganja vodo skozi radiatorje, ali
enako krmiljenje plinskega gorilnika. V
primeru gorilnika na kurilno olje
povečamo čas gretja za približno
petkrat (razmerje greje/ne greje ostane
enako), ker se mora gorilnik pred
vsakim zagonom popolnoma ohladiti.
Osnovna frekvenca oscilatorja Ul mora
biti v tem primeru okoli 16 Hz, kar
dosežemo s spremembo kondenzatorja
C5. Vezje je primerno tudi za krmilje¬
nje vseh vrst električnega ogrevanja.

Izdelava vezja

Za napravico zlahka najdemo primer¬
no mesto v bližini ali celo v notranjosti
ogrevalne naprave. Najprej si priskr¬
bimo vse elemente na risbi 3. Sedaj je
tudi še čas, da po potrebi priredimo
tiskano vezje, čeprav ni pričakovati
posebnih presenečenj. Omrežni trans¬
formator TRI je edini, ki bi utegnil
povzročiti nekaj preglavic, vendar zgolj
zaradi njegovih mer. Lahko ga pritrdi¬
mo povsem samostojno, vendar tedaj
ustrezno priredimo tiskano vezje. Glede
na velikost transformatorja izberemo
primerno ohišje za elektroniko. Origi¬
nalna izvedba je prirejena za ohišje
A4, ki ga izdeluje firma Ready d. o. o.
iz Izole, kupimo pa ga lahko v skoraj
vsaki elektrotehniški trgovini. Glede na
skromno tokovno porabo vezja lahko
varovanje zaupamo kar varovalki v
razdelilni električni omarici, torej te tu
ne vgradimo. Za povezavo z zunanjim
svetom uporabimo priključne sponke.

Obe LED diodi pritrdimo na tiskano
vezje tako, da delno gledata iz ohišja,
ko ga zapremo. Preklopnik Pl in stikalo
Sl (risba 9) pritrdimo na ohišje.
Preklopnik je priključen v podnožje Pl

prek ploščatega kabla. Stikalo Sl (risba
9) povežemo tako, da prekinja 220-volt-
no napajanje elektronike. Priporočam,
da za integrirana vezja in rele upora¬
bite ustrezna podnožja.

Preizkus vezja

Namen preizkusa vezja je preverja¬
nje uspešnosti izdelave naprave, kar
najlaže storimo tako, da na delovni mizi
simuliramo njeno delovanje. Najprej
skrbno pregledamo spajkana mesta na
tiskanem vezju ter ostale žične pove¬
zave. Če ne opazimo nič sumljivega,
vezje priključimo na omrežno napetost
(220 V), tokrat še brez integriranih vezij
v podnožjih. LED dioda Dl mora takoj
zagoreti. Z voltmetrom preverimo
velikost napajalne napetosti, ki mora
biti približno + 12 V. Po uspešno
opravljenem preverjanju izključimo
napajanje, v podnožja vstavimo integri¬
rana vezja ter znova vključimo napajan¬
je. Gumb preklopnika Pl prestavimo v
položaj 10 %. Opazujmo LED diodo D3
in izmerimo čas, ko le-ta sveti oziroma
ne sveti. Pravilna časa sta 5 in 45
sekund (za kurilno olje petkrat več).
Testno vezje kaže risba 8. Zaradi
nevarnosti električnega udara bodite pri
delu zelo pazljivi!

Priključitev

Priključitev opravite pri izključeni
ogrevalni napravi. O tem se prepričajte
s preizkuševalnikom faze, šele nato pa
lahko prekinete tokokrog termostata in
ga povežete s kontaktoma priključka
K2, kar kaže risba 9. Povezave morajo
biti solidno izvedene in dobro izolirane.
Ohišje A4 lahko pritrdite na podlago z
dvema od štirih vijakov, s katerimi ses¬
tavite ohišje. Naposled vključimo napa¬
janje, da preverimo delovanje naprave
še "v živo". Preverjamo preudarno, da
po nepotrebnem ne porabljamo drago¬
cene energije.

Uporaba

Najprej preverimo delovanje naprave
pri izključenem stikalu Sl (risba 9).
Ogrevanje je tedaj tako, kakršnega smo
bili vajeni prej. Stikalo sicer uporabimo,
ko zataji ogrevanje (da potolažimo
domače). Ko gori LED dioda Dl, je
"varčevalnik" vključen. Termostat nas¬
tavite na najvišjo temperaturo, preklop¬
nik Pl pa na 10 %.  Izmerite čas delo¬
vanja gorilnika oziroma obtočne čr¬
palke. Ce je vse v pričakovanih mejah,
nastavite termostat na želeno tempera¬

turo (npr. 21° C), preklopnik Pl pa na
70 %. Vsaj dva dni opazujte delovanje
in uspešnost ogrevanja ter šele nato
ukrepajte. Prepričan sem, da boste pre¬
senečeni, saj bo ogrevanje popolnoma
zadovoljivo celo pri 10-% nastavitvi Pl.
To je znak, da so projektanti napačno
izbrali moč vaše ogrevalne naprave in
da ste jo preplačali. Če je projektant
dobro opravil svoje delo, bo treba v
zelo hladnih dneh premakniti gumb
preklopnika Pl na 70, 80 ali celo na
90 %. Ne po-zabite tudi na redni servis¬
ni pregled gorilnika, ki je prvi pogoj za
optimalno zgorevanje v gorilniku!

Če popolnoma razumete način delo¬
vanja naprave, ki bo poskrbela za
varčnejše ogrevanje, potem o tem ni
več kaj reči. Veselo na delo in mnogo
zabave!

Jernej Bohm

SEZNAM ELEMENTOV:

Upori:

R1 =2,2 kfi/0,25 W(10%)

R2 = 270 kQ / 0,25 W (10 %)

R3 = 2,2 k£2 / 0,25 W (10 %)

R4 = 1 kQ / 0,25 W (10 %)

Kondenzatorji:

C1 = 220 pF / 25 V (10 %)

C2 ■= 100 nF / 25 V (10 %), poliestrski

C3 = 100 nF / 25 V (10 %), poliestrski

C4 = 100 nF / 25 V (10 %), poliestrski

C5 = 10 nF / 25 V (10 %), poliestrski

Polprevodniki:

Gl = Graetzov mostič B40 C1200 (Iskra)

Dl = LED dioda, 4 mm (rdeča)

D2= 1N4007

D3 = LED dioda, 4 mm (zelena)

Tl = BC 107
Ul = CD 4047
U2 = CD 4060
U3 = CD 4017
U4 = CD 4001

Ostali elementi:

A = rele TRK 14, 12 V (Iskra)

KI = priključna sponka (220 V)

K2 = priključna sponka (termostat)

Pl = 10-polni preklopnik

TRI = toroidni transformator 220 V / 10 V,

3 VA (premer 42 mm, višina 20 mm)

30 • TIM 3 • november 1993

RAČUNALNIŠTVO

Moj osebni računalnik (3. del)

Kaj moramo vedeti pred nakupom računalnika

Nakup osebnega računalnika ni samo
velik izdatek, temveč je lahko tudi prava
loterija. Velika večina ljudi, ki pri svo¬
jem delu uporablja računalnik, le
površno sledi hitremu tehnološkemu
napredku in predvsem padaniu cen
računalniških komponent, Največkrat pa
se za to sploh ne zmenijo, vse dokler
pri sosedu ne kupijo novega računalni¬
ka. Takrat se pojavi vprašanje, kakšen
računalnik kupiti. S podobnim proble¬
mom se srečujejo tudi starši, ki želijo
svojim otrokom kupiti računalnik, vendar
jih sami ne uporabljajo In tudi ne poz¬
najo. Zato se navadno zgodi, da pride
k hiši računalnik, ki je ali precej pre¬
drag ali preveč zmogljiv. Redkeje se
zgodi, da bi kupili slabši računalnik, kot
ga potrebujemo. Iz izkušenj lahko
povem, da v marsikaterem slovenskem
domu računalnike s procesorjem 486
uporabljajo le za kratkočasenje z igrica¬
mi. Podobno ali še slabše se godi
računalnikom v pisarnah nekaterih
direktorjev, ki jih imajo tam le kot
obveznl v dekorativni predmet svoje rezi¬
dence. Še več je tudi računalnikov, ki so
le deloma izkoriščeni.

Pred nakupom računalnika moramo
zato dobro premisliti, kaj bomo z njim
sploh počeli, Včasih je bila odločitev,
kakšen računalnik kupiti, veliko lažja kot
danes, saj tedaj kake izbire skoraj ni
bilo, Čeprav si sedaj lahko konfiguraci¬
jo računalnika popolnoma prilagodimo,
le redko kdaj kupimo računalnik, ki bi
zadovoljil samo naše potrebe, S
pomočjo "sposobnega" prodajalca se
navadno odločimo za računalnik, ki
močno presega potrebno konfiguracijo.

Kljub velikemu znižanju cen, s katerim
so postali hitri in zmogljivi računalniki
dostopni tudi navadnim smrtnikom, ne
kaže po nepotrebnem razmetavati z
denarjem. Če kupujemo svoj prvi raču¬
nalnik, na katerem se bo učila vsa druži¬
na, nikakor ne pride v poštev superhitri
računalnik tipa 486DX/50 MHz, Z na¬
kupom nekoliko počasnejšega računal¬
nika s procesorjem 386DX in urinim tak¬
tom 40 MHz namreč privarčujemo
toliko več kot 1000 DEM), da si na ta
račun ahko privoščimo precej večji trdi
disk, obe disketni enoti (1,2 Mb in 1,44
Mb), večji RAM-pomnilnik in celo CD-
-pogon. Pri tem povejmo, da povprečni
uporabnik, splon pa začetnik, ne upo¬
rablja profesionalne programske opre¬

me (npr. ACAD, CORELDRAW itd.), pri
katerih šele pride do izraza hitrejši in
zmogljivejši procesor 486.

Za računalniški zaslon ali monitor
lahko rečemo, da je drugi najpomemb¬
nejši del računalnika, saj omogoča
komunikacijo med njim in uporabnikom,
kar pomeni, da ves čas aela strmimo
vanj in moramo zato še posebno dobro
premisliti, kakšnega bomo kupili. Pozna¬
mo več vrst monitorjev, ki se ločijo gle¬
de na velikost in na barvo. Pred časom
smo lahko izbirali med črno-belimi,
črno-zelenimi, črno-rumenimi in barvnimi

monitorji, v nekaj letih pa so ru-meni in
zeleni zasloni skoraj popolnoma
izginili. Danes se še vedno uporabljajo
črno-beli monitorji z grafično kartico
HERKULES, ki pa jih neusmiljeno spodri¬
vajo črno-beli in barvni zasloni z
grafično kartico tipa VGA. Črno-beli
monitorji s kartico HERKULES so se
nekako obdržali predvsem zaradi izred¬
no nizke cene, vendar se je njihov živ¬
ljenjski prostor skrčil le na razne pis¬
arne, kjer prikazujejo dolgočasne raču¬
novodske obrazce in podobne stvari.
Za domači računalnik se vsekakor
splača kupiti nekoliko boljši barvni
zaslon, saj imamo le ene oči. Za dober
monitor se je pametno odločiti tudi zara¬
di otrok, ki navadno po cele ure
presedijo pred njim.

Je sevanje računalnika nevarno?

V zadnjem času se vse več govori o
nevarnem sevanju računalnikov. Prito¬
žujejo se predvsem tisti, ki večino svoje¬
ga delovnega časa prebijejo pred raču¬
nalniki. Vse glavobole in bolečine,
živčnost ter slabšanje vida pripisujejo
računalniku. Prav gotovo tudi računalnik
prispeva nekaj k vsem tem tegobam, res
pa je, da naštete težave niso značilne

NEPRAVILNA DRŽA

samo za delo z računalnikom. S prav
takšnimi težavami se srečujejo tudi tam,
kjer računalnikov ne uporabljajo, ven¬
dar njihovo statično delo (veliko sede¬
nja) zahteva napor oči in prisiljeno držo
telesa. Velikemu številu težav, ki jih
povzroča narava dela z računalnikom,
se lahko s pravilno izbiro opreme in ure¬
ditve delovnega mesta izognemo. Zato
bi bilo najbolje, če bi vsak začetni raču¬
nalniški tečaj vseboval tudi navodila za
pravilno in zdravo delo z računalnikom.
Ker pa temu večinoma ni tako, se vse
težave, ki se pojavijo s prihodom raču¬
nalnika na delovno mesto, pripišejo
raznim "sevanjem". Neutemeljeno pani¬
ko spretno izkoriščajo in z raznimi alar¬
mantnimi članki spodbujajo tudi proiz¬
vajalci in prodajalci zaščitnih filtrov za
računalniške zaslone.

TIM 3 • november 1993 *31

RAČUNALNIŠTVO

Uporabo filtra največkrat napačno
utemeljujejo, češ da varuje pred sevan¬
jem računalniškega zaslona. Ta sicer
res oddaja več vrst elektromagnetnih
valov, rentgenske žarke ter infrardečo,
vidno in ultravijolično svetlobo, vendar
je jakost teh sevanj izredno majhna in
nič kaj večja od npr. sevanja, ki smo
mu vsak dan izpostavljeni pred TV-ekra-
nom. Glavna vloga filtrov ni pre¬
prečevanje sevanja, temveč odpravlja¬
nje motečih odbojev na površini zaslo¬

na. Na sliki vidimo, da filter motečo
svetlobo, izvirajočo za hrbtom osebe, ki
dela z računalnikom, dvakrat oslabi,
medtem ko svetlobo iz ekrana le enkrat,
kar resnično izboljša kontrast zaslona.
Pri tem pa se moramo zavedati, da fil¬
tra sploh ne bi potrebovali, če bi bil
prostor primerno osvetljen, saj ne bi bilo
zrcaljenja na ekranu.

Zaščitne filtre delimo na mrežičaste in
polarizacijske. Pri prvih je zanimiva le
cena in nič drugega (za malo denarja
malo muzike), polarizacijski filtri pa so
neprimerno dražji. Vsekakor velja: če se
že odločimo za nakup filtra, naj bo ta
kakovosten.

Pri delu z računalnikom je torej
najpomembnejša osvetlitev zaslona in
delovnega mesta. Naravna in umetna
svetloba morata enakomerno osvetliti

E rostor, ne smeta utripati in ne smeta
iti premočni. Pri tem morata biti kon¬
trast in ostrina ekrana pravilno nastav¬
ljena. Oko se namreč samodejno prila¬
gaja različnim svetlostim, vendar za to
potrebuje čas in nek napor. Velik napor
za oko je npr., če je besedilo, ki ga
prepisujemo v računalnik, veliko močne¬
je osvetljeno kot zaslon ali narobe. Tudi
različna oddaljenost lista in ekrana je
naporna za oko, saj se mora to ob
vsakem pogledu na list prilagoditi novi
oddaljenosti. Moteča je tudi svetloba, ki
prihaja iz prednje ali zadnje strani
zaslona, kar pomeni, da naj bi bila
okna in luči ob straneh monitorja.
Odboje (refleksijo), ki jih povzroča svet¬
loba za hrbtom uporabnika, lahko v
precejšnji meri odpravimo z dobrim
zaslonskim filtrom. Svetloba s prednje
strani ekrana nam nadležno sveti v oči,
zaradi česar moramo povečati osvetl¬
jenost zaslona, kar dodatno obremeni

oči. Te nadloge se ne moremo rešiti dru¬
gače kot tako, da zatemnimo moteči
svetlobni vir.

Miza za računalnik in tiskalnik

Dovolj velika in prav visoka miza za
računalnik je za uspešno delo z njim
izrednega pomena. V praksi redko kje
vidimo take mize. Ker računalniški mo¬
nitor, tipkovnica in miška navadno za¬
sedejo celo'več kot polovico mize (okoli
80 cm v širino), začnemo polagati
delovno gradivo na kolena, na radiator
ali pa kar na tla. Nakup računalnika je
prav gotovo prevelik izdatek, da bi si
omislili še naj<up posebej zanj obliko¬
vane mize. Čeprav so te res izredno
drage, zaradi tega vseeno ne kaže
računalnika postaviti kamor koli. Z malo
truda in dobre volje se da narediti
primerno računalniško mizico kar doma
- seveda, če jo imate kam postaviti. V
nasprotnem primeru moramo ustrezno
predelati kako obstoječo mizo.

Računalnik naj bi imel vsaj svoj
kotiček, če ne že sobice, saj za kakršno
koli resnejše delo z računalnikom potre¬
bujemo predvsem mir. Kar predstavljajte
si, kako bi se počutili, če bi vam po
večurnem delu mlajši bratec nehote
ugasnil računalnik. Po drugi strani tudi

Priporočene mere mize za računalnik in
tiskalnik

starši raje vidijo, da jim ni treba ure in
ure poslušati "škrebljanja" po tipkovnici
in raznih zvočnih efektov.

Delovna površina mize za računalnik
mora biti predvsem dovolj globoka ali
pa odmaknjena od zidu, kar omogoča,
da je pred tipkovnico še okoli 10 cm
površine, kjer lahko počivajo roke. Zelo
Koristen dodatek na računalniški mizi je
polica za monitor, ki dvigne zaslon v
višino oči, hkrati pa pod njo pridobimo
nekaj prepotrebnega prostora. Veliko
delovne površine pridobimo tudi, če
ohišje računalnika ne stoji na mizi. Če
imamo dovolj široko mizo, lahko ohišje
računalnika postavimo kar na predalnik
pod mizo, še bolje pa je, da pri kupo¬
vanju izberemo onišje v obliki stolpa, ki
ga lahko postavimo kar na tla, tudi pod
nekoliko krajšo mizo. Pri postavitvi raču¬
nalnika moramo biti pozorni še na
hladilne odprtine na ohišju in na moni¬
torju. Nad in za temi odprtinami mora
biti namreč dovolj prostora, ki omogoča
normalno kroženje zraka in s tem hlaje¬
nje.

(Nadaljevanje prihodnjičj

Miha Zorec

ELEMENTI

HTE - PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN INŽENIRING
S PODROČJA ELEKTRONIKE d. o. o.

61000 LJUBLJANA, Roška 19 - Te!.: 061 /301 -178 in 061 /301 -234 - fax.: 061 /301 -234

Odprto: vsak delavnik od 9. do 17. ure

V naši prodajalni lahko dobite:

• kompletne serije logičnih, linearnih in
avdiovideovezij

• mikroprocesorje, spominska vezja in periferij'

• tranzistorje, triake, tristorje, diake in diode

• optoelektronske elemente, LED-diode in
displeye

• kristale in filtre

• upore, trimerne potenciometre in
kondenzatorje

• konektorje in kable

• inštrumente, multimetre in pribor

• proaramatorje

• hladilna telesa, ventilatorje in ohišja

• spajkalnike in drugo orodje

• strokovno literaturo

Material pošljemo tudi po povzetju. Naročniki revije TIM imajo pri nakupu kompletov vseh potrebnih
delov za izdelavo naprav, katerih načrti so objavljeni v reviji, 5 %  popusta. Cene kompletov veljajo
do spremembe tečaja SIT/DEM, če bo ta večja od 10 % (po tečaju BS).

32 • TIM 3 • november 1993

FOTOGRAFIJA

Brez fotoaparata ni

fotografije

Dobro se spominjam svojih prvih
fotografij. Takrat so v trgovinah proda¬
jali češke PyonirjeJn nemške aparate
Agfa Clic clack. Šlo je za dva tipa
najbolj preprostih "boksovk", kot so jim
rekli tiste čase, uporabljali pa smo zviti
film formata 120. Na enega je bilo
mogoče narediti 12 kvadratastih pos¬
netkov z velikostjo 6x6 cm.

Aparati na zviti film se uporabljajo še
danes, vendar le za zahtevnejšo profe¬
sionalno in studijsko fotografijo. Pred¬
nost filma širine dobrih 6 cm, navitega
na papir, je samo v velikosti negativa.
Nekdaj so bili za kakršno koli zahtevne¬
jše fotografiranje zviti filmi nujnost, saj
je bilo le z velikih negativov mogoče
narediti res kakovostne povečave na
fotografskem papirju - da o reprodukci¬
ji diapozitivov v tisku ne govorimo. A
tehnologija je tako napredovala, da so
filmi formata 120 in z njimi fotografski
aparati utonili v pozabo. Kljub vsemu
omenimo še danes zelo slaven in drago¬
cen, predvsem pa drag fotografski
aparat švedske izdelave, Hasselblad, ki
so ga vesoljci nesli s seboj na Mesec.
Danes tega zanesljivo ne bi več počeli.
Tehnologije izdelave emulzij so tako
napredovale, da veliki formati filmov
zares niso več potrebni.

Začelo se je z Leico

Skoraj petsto let je minilo, odkar je
Leonardo da Vinci odkril svojo "camero
obscuro". Šlo je za preprosto temno
sobo, v katero je svetloba prihajala le
skozi ozko luknjico, in se lomila tako,
da je na steni projecirala okoliške pred¬
mete - drevesa in naravo - a obrnjene
na glavo. Veliki mojster slikarstva je
svojo temno sobo uporabljal za slikanje
in ni niti slutil, da bo nekaj sto let kasne¬
je njegova iznajdba služila novi, črni
umetnosti, imenovani fotografija. V
nemškem mestu VVetzlar so leta 1913
izdelali prvi fotografski aparat na per-
foriran kinofilm s širino 35 mm. Rodila
se je prva Leica in z njo mit, čudež, ki
je dotedanje predstave o fotografiji
obrnil na glavo. Prva Leica je bila
napravica, s katero se je začela moder¬
na doba fotografije. Mirno lahko reče¬
mo, da je fotografija shodila šele z
Leico. Tudi za današnje pojme je bil
aparatek iz leta 1913 majhen, da ga je
bilo mogoče prenašati v žepu in z njimi

fotografirati iz roke kjer koli (ne da bi se
ob fotografu takoj zbrala gruča
radovednežev), ali da bi fotograf po
nepotrebnem razburjal zaljubljene pare.
Po drugi strani pa je z Leico fotografija
že začela postajati umetnost zase, brez

Spomini na preteklost. Aparat Hasselblad na
zviti film formata 120, ki se uporablja le še
za studijsko ali industrijsko fotografijo. Ta
švedski lepotec ima slavno zgodovino, saj so
ga med drugim uporabljali tudi ameriški
vesoljci na Luni.

Leica - legenda, ki še vedno živi in po kateri
se merijo vsi ostali fotografski aparati sveta.
Tudi najnovejši model M 6, R vsebuje vse
prvine svojega arhetipskega prednika iz leta
1913.

nadležnih primesi slikarstva in drugih
grafičnih umetnosti.

Začetek čudeža, ki se mu reče Leica,
sega v leto 1 849, ko je matematik Carl
Kellner v VVetzlarju ustanovil optični
inštitut. V njem so izdelovali daljnoglede
in mikroskope. Po Kellnerjevi smrti je
njegovo delavnico kupil Ernst Leitz, ki je
bil pionir v konstruiranju aparata za
slikanje na 35-milimetrski film, kakršen
je v najširši uporabi še danes. Tedaj je
bil to navaden format kinofilma in sprva
je bila tudi velikost negativa enaka kot v
kinu - 1 8 x 24 mm. Toda Ernst Leitz je
sprevidel, da je nepraktičen, zato je
spremenil format na 24 x 36 mm. To
velikost še danes uporabljajo vsi malo-
slikovni aparati.

Leta 1 924 je profesor Max Berek kon¬
struiral sloviti objektiv Elmar 3,5/50, ki
je še danes v nekoliko spremenjeni obli¬
ki vrhunski objektiv firme Leitz. Nasploh
Leica (njeno ime izhaja iz okrajšav LEI-tz
CA-mera, da ne bo pomote in zame¬
njave z imenom ruske vesoljske psičke
Lajke) še danes velja za pojem foto¬
grafskega aprata, po katerem se merijo
vsi drugi. Uradno nosi film, ki je sedaj v
najširši uporabi, oznako 135/36,
135/24 ali 135/12 (zadnje številke
pomenijo število posnetkov), je perfori-
ran (ob strani ima luknjice, v katere
zajemajo transportni zobci) in je navit v
pločevinaste ali plastične kasete. Reče
se mu preprosto "Leica format".

To je torej format filma, na katerega
bomo fotografirali. Pri tem je povsem
vseeno, kakšen fotografski aparat si
bomo izbrali, saj delajo vsi po enakih
načelih. Stvar je ie v ceni. Izbira v trgo¬
vinah je namreč tako velika, da bi bilo
kakršno koli svetovanje odveč.

Nadležni avtofokus

Včasih so fotografirali tako, da so
pogledali skozi iskalo fotografskega

Kljub veliki udobnosti, ki jo lahko ponuja
samodejna nastavitev ostrine, ostaja priokus
nečesa nehumanega. Po eni strani tak aparat
še ne zna misliti, po drugi pa je z njim
človeku odvzet eden izmed elementov umet¬
nosti - kreativnost. Avtofokus je zato
dobrodošel tistim, ki slabo vidijo, onim, ki
radi pogledajo v kozarec - in v izjemnih
primerih fotoreporterjem.

TIM 3 • november 1993 • 33

ZA SPRETNE ROKE

aparata, zavrteli obroček na objektivu
in izostrili motiv. Enako bomo počeli
tudi mi! Zakaj? Ko so se v 70. letih
pojavili prvi aparati s samodejno nas¬
tavitvijo ostrine (AF ali avtofokus), so bili
taki objektivi sedmo čudo sveta. Cez
čas se je pokazalo, da optika le ni tako
vsevedna, kot bi rad človek. Kar pre-
ogosto se je namreč dogajalo, da je
il stric Janez v ospredju popolnoma
zamegljen, podeželska šola in planine v
ozadju po ostre kot britev. Takšne
smešnice so se dogajale amaterjem in -
kar je najhuje - tudi poklicnim
fotografom vse do trenutka, ko velike
hiše (Canon, Nikon, Minolta itd.) tudi
poklicnim fotografom niso potisnile v
roke aparatov s samodejno nastavitvijo
ostrine. A nekako ni in ni šlo. Kakor

koli, avtofokus ni tisto, kar bi človek
pričakoval, saj aparati še nimajo svoje
pameti, da bi izostrili tisto, kar izbere
fotograf, in mu brali misli.

Samodejno nastavljanje ostrine je
včasih seveda še vseeno dobrodošlo;
predvsem tistim, ki slabo vidijo, ali
onim, ki radi pregloboko pogledajo v
kozarec... Takrat jih samodejna ostrina
utegne rešiti iz zagat. Za nas to ne
pride v poštev. Avtofokus pa ima še eno
grdo navado: zelo rad se pokvari.

Tadej Bratok

Izdelki iz papirne
embalaže

Namizna stojala so zgrajena iz kar¬
tonske in papirne embalaže.

Odprtine so izrezane poljubno.
Zgornji robovi škatlic so na zunanji in
notranji strani ojačani s prilepljenimi
trakovi.

Stojala prilepimo na podlago iz kar¬
tona, ki ga prej oblepimo z barvastim
papirjem.

Videz namiznega stojala

3 2 1

1 Podlaga 1 Karton

2 Prilagojena škatla 2 Karton

3 Prilagojena škatla 3 Karton

dr. Amand Popotnik

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE
IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate
ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, a. d., Lepi pot 6,
61111 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije,
poleg tega pa še 20-% popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. novembra 1993 prispele na naš
naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Jelka Lorber, Janka Mlakarja 23, 62000
Maribor; Tea Koban, llijeva 4, 62000 Maribor; Luka Pavlič, Zgornji Dolič 61,62382 Mislinja

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal
po položnici.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum:Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani

AntllS d.o.o. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK EBERHARD FABER

Cesta železarjev 12
64270 JESENICE
Tel. in fax: 064/81-094

Prodaja:

- ILA, Blatnica 12, Trzin, 61234 MENGEŠ

- MAPA, Železniška 12, 64248 LESCE

- GASILSKA OPREMA d.o.o., Levstikov
trg 7, LJUBLJANA

- OPUS d.o.o., C. Krških žrtev 44, KRŠKO

- SKRINJA d.o.o., Vetrinjska ul. 30,
MARIBOR

- TRGOVINA & PROIZVODNJA, Savinova
ul. 3, CELJE

Program EFA - EBERHARD FABER obsega:

~ materiale za modeliranje in oblikovanje (FIMO, HOLZY, EFAPLAST,
AOUAFORM, PAPPMACHE, plastelin),'

- materiale za odlivanje (CERAMOF!X, CERAMOFORM),

- svinčnike vseh vrst, barvice različnih debelin,

- akvarelne, vodene, tempera in prstne barve,

- voščenke in akvarelne voščenke,

- različno debele flomastre in lakirne flomastre,

- kemične svinčnike, peresa, šilčke, radirke, krede itd.

Vabimo vse trgovce, zainteresirane za prodajo kompletnega programa
tovarne EFA - EBERHARD FABER, da se nam oglasijo.

34 • TIM 3 • november 1993

ZA SPRETNE ROKE

Gumbi niso od včeraj...

Odveč so nam, kadar jih zapenjamo,
sitni smo, ko jih šivamo, a brez njih si je
življenje težko predstavljati. Gumbi so
se vtihotapili v našo vsakdanjost in
pogosto sploh ne pomislimo, kaj bi
počeli brez njih.

Človek jih je verjetno izumil takrat, ko
je hotel speti dva kosa blaga ali krzna.
Njihov natančen izvor je nejasen; arhe¬
ologi so mnenja, da njihove, gumbom
podobne najdbe izhajajo iz prazgo¬
dovine. Stari Grki in Etruščani so
uporabljali gumbe za spenjanje oblek
na rami, stari Perzijci pa so si z njimi
zapenjali škornje. Gumbi takrat niso
služili le za spenjanje; ker so jih mojstri
obrtniki izdelovali iz vseh vrst materi¬
alov, so bili prava paša za oči in hkrati
dragocen nakit.

Sodobni velikoserijski gumbi izhajajo
iz 13. stoletja, ko je zanko pri zape¬
njanju zamenjalo revolucionarno odkrit¬
je - gumbnica. Križarji so izum ob svoji
vrnitvi iz Srednjega vzhoda prinesli v
matične dežele, in ohlapne, plapolajoče
obleke so nadomestili bolj oprijeti kroji.
Moška oblačila so bila varno zapeta z
gumbi od brade do pasu in_od komol¬
cev do prstnih členkov. Zenske so
začele nositi elegantna oblačila z dolgi¬
mi, oprijetimi, z gumbi zapetimi rokavi.
Plemstvo je oboževalo zlate, srebrne in
bakrene gumbe z vdelanimi okraski iz
slonovine, želvovine in draguljev, pre-
rostejši ljudje pa so nosili gumbe iz
laga ali niti.

Pariški obrtniki - izdelovalci gumbov -
so se združevali v cehe in v vsakem
izmed njih so izdelovali le gumbe iz
materiala, za katerega uporabo so bili
izučeni (navadne kovine, slonovina,
roževina, žlahtne kovine, steklo). Do
začetka 1 4. stoletja je izdelovanje gum¬
bov postalo pomemben del evropskega
gospodarstva. Posebno cvetoča je bila
trgovina z dragocenimi gumbi, dokler
zakon za omejitev razkošja v Italiji ni
prepovedal pretirane uporabe dekora¬
tivnih gumbov in dopuščal le uporabo
srebrnih ali gumbov iz blaga. V 15. in
16. stoletju so zaradi uporabe cenejših
materialov (kost, les, medenina, kositer)
dekorativni gumbi postali dostopni tudi
širšim množicam, konec 16. stoletja pa
so bakreni, medeninasti, železni in
kositrni gumbi krasili vojaške uniforme.
Bogatejši sloji so pod vplivom renesanse
še naprej nosili razkošne gumbe. Od
16. stoletja dalje je bil zaščitnik izdelo¬
valcev gumbov Franc I., ki je nosil
oblačilo, okrašeno s 13 600 zlatimi

Slika 1. Navadne bele gumbe lahko takole
prebarvate.

gumbi, ter pozneje Ludvik IV., ki je
plačal velikansko vsoto za šest gumbov.
V tem obdobju dragoceni gumbi niso
bili prišiti na oblačilo z nitjo, ampak so
bili pripeti kot sponke, da jih je bilo
mogoče premeščati z oblačila na
oblačilo.

V času kolonizacije so v Ameriko
uvažali britanske gumbe, predvsem pre¬
proste in funkcionalne, saj so bili prvi
naseljenci predvsem kvekerji in puritan¬
ci. Ko se je v mladi ameriški družbi
oblikoval bogatejši sloj z zahtevami po
razkošju (začetek 17. stoletja), je stekel
uvoz gumbov "evropskega sloga".
Domače, ameriške gumbe so večinoma
izdelovali zlatarji in draguljarji, za urar-

Slika 2. Doma narejeni gumbi iz barvne
modelirne mase so videti neponovljivi.

je pa je bilo njihovo izdelovanje strans¬
ki zaslužek. Val domoljubja je v času
vojne za neodvisnost vplival na
ovečano proizvodnjo kovinskih gum-
ov in na poskuse uporabe drugih mate¬
rialov (npr. papirna kaša), da bi se
zmanjšal uvoz iz Evrope.

V 17. stoletju so bili v Evropi v modi
vezeni gumbi in gumbi iz blaga. Ker so
bili majhni, so se uporabljali v velikih
količinah, našiti v več vrstah po širokih
rokavih ali vzdolž prednjih delov dolgih
moških plaščev. Francozi so zaradi
zaščite svilarske industrije v Lyonu in
Parizu predpisovali gumbe, oblečene v
svileno blago, Angleži pa so ščitili
kovinsko industrijo in so zato pre¬
povedali tekstilne gumbe in predpisovali
kovinske.

Z razvojem 18. stoletja so gumbi
postajali vse bolj priljubljeni, nosili so se
v več vrstah, posebno še, ko je prišlo v
modo dvovrstno zapenjanje. Večina
gumbov je bila dekorativnih, zapenjala
pa sta se le dva ali trije. Gumbi so bili
prave male slike, narisane na porcelan
ali slonovo kost, vdelane v steklene ali
kovinske okvirje. Prodajali so se v
škatlicah, prevlečenih s svilenim bla¬
gom. Motivi so ponazarjali takratno
življenje, arhitekturo in romantično
pokrajino ali pa prizore iz mitologije in
pastirskega življenja.

V 18. in 19. stoletju se je splošni
industrijski razvoj kazal tudi v meha¬
nizaciji izdelave gumbov. V Veliki
Britaniji so bile odkrite nove metode
izdelave kovinskih gumbov, ki so v rabi

TIM 3 • november 1993 • 35

ZA SPRETNE ROKE

še danes. Hugenotski begunci so se
preusmerili od izdelave čipk k izdelavi
gumbov iz tekstila in trgovina z njihovi¬
mi izdelki je cvetela širom po svetu. Ko
je bil leta 1851 na svetovni razstavi

rikazan stroj za izdelavo lanenih gum-

ov, so stotine delavcev čez noč izgu¬
bile delo. Američani so v zgodnjem 19.
stoletju iz Anglije uvozili stroj za izdela¬
vo kovinskih gumbov, a ker so Angleži
skrbno varovali skrivnost izdelave, so
lahko domače gumbe za vojne uniforme
izdelali šele s pomočjo delavcev - bri¬
tanskih priseljencev - in izdatne industri¬
jske špijonaže.

Uporaba gumbov je bila do sredine

19. stoletja, ko so moška oblačila posta¬
la manj razkošna, predvsem moški privi¬
legij. Pod vplivom pariške visoke mode
so postali ženski gumbi za zapenjanje
in okras "samostojni". V času vdovstva
kraljice Viktorije so se v skladu s pred¬
pisi o žalovanju nosili črni gumbi. V
Ameriki so bili v modi gumbi v kitajskem
slogu, moški pa so v športne namene
nosili oblačila z roževinasfimi gumbi. V
90. letih preteklega stoletja so postajali
moški gumbi vse preprostejši, ženski pa
vse bolj ekstravagantni. Do začetka 20.
stoletja je razvoj svetovnih komunikacij
močno vplival na modo; razstava japon¬
skih predmetov je v Evropi vplivala na
Art Nouveau, ki je pomenil upor proti
tehnologiji in težkim oblikam prejšnjega
stoletja. Spet so prišle v veljavo stare
obrti in unikatna izdelava, med njimi
tudi oblikovanje lesenih gumbov. Leta
1925 je pariška razstava dekorativnih
umetnosti vdihnila rojstvo Art Decoja, ki
je pod vplivom ameriškega jazza, idej
nemškega gibanja Bauhaus in narašča¬
joče enakopravnosti žensk, tekoče linije
Belle Epoque prelevil v kvadratast videz

20. in 30. let. Ob odkritju bakelitne in
kazeinske plastike so trg preplavili osu-
plijivi gumbi vseh barv in oblik.

Ker je bilo vse več žensk zaposlenih,
so postala njihova oblačila preprostej¬
ša, gumbi pa vse bolj navadni in manj¬
ši. Med drugo svetovno vojno je priman¬
jkovalo naravnih materialov, zato so bili
tudi gumbi le uporabnega značaja. Po
voini se je povečalo povpraševanje po
dekorativnih gumbih, ki so jih spretni
poslovneži izdelovali iz ostankov
"vojnih" materialov. V 50. letih je
modna hiša Chanel postala prepoznav¬
na po okrasnih zlatih gumbih.

Povečano povpraševanje po konfek¬
cijskih oblačilih pa je zahtevalo upora¬
bo poliamida in poliestra tudi za izdela¬
vo gumbov. Ko je uporabnost prevlada¬
la nad obliko, je proizvodna učinkovi¬
tost narasla do te mere, da je strojno ši¬
vanje na oblačila zahtevalo enako veli¬
kost in obliko gumbov. Sele v poznih
70. letih, posebno v obdobju punka, so

Slika 3. Če nimate navdiha, lahko skušate
posneti kupljene dekorativne gumbe.

Slika 4. Slika iz gumbov

se na prizorišče vrnili kakovostni deko¬
rativni gumbi. V zadnjem času je trg
preplavljen s cenenimi kopijami
razkošnih gumbov, ki prihajajo z
Daljnega vzhoda, oblikovalci in umetna
obrt pa so odgovorni za preživetje
kakovostih dekorativnih gumbov.

Danes jih lahko izdelate sami...

Če so vam všeč nenavadni gumbi, jih
lahko kupite v veleblagovnicah ali trgo¬
vinah s šivalnimi potrebščinami. Ker pa
so njihove cene precej zasoljene, vam
predlagam, da jih poskusite izdelati
sami, pa še natančno takšnih barv in
oblik bodo, kot želite. Lahko kupite
navadne bele gumbe in jih okrasite z
modelarskimi barvami (slika 1), če pa
ste bolj spretni, jih izdelajte iz mode¬
larske mase, ki se oblikuje podobno kot
plastilin. Maso in barve lahko kupite v
trgovini PROMETEJ v Ljubljani na Tav¬
čarjevi ulici. Modelarsko maso oblikujte
s prsti v želene oblike in s šivanko pre¬
bodite gumbe, da jih boste lahko šivali.
Če pa ste se odločili za preste ali kake
podobne oblike s prazninami, luknjice
za šivanje seveda niso potrebne. Mode¬
larska masa se navadno strdi s suše¬
njem v štedilniku, ker pa jih je na trgu
več vrst, vam priporočam, da preberete
navodila za uporabo. V modelarsko

Slika 5. Modelarsko maso raznih barv po-
svaljkajte v "kačo".

Slika 6. "Kačo" razrežite na tri enake dele in
sestavite.

Slika 7. Maso z olfa nožem narežite na
okrogle ploščice z enakomernim prerezom.

Slika 8. Luknjice za šivanje gumbov naredite
s šivanko ali pletilko z obeh strani.

maso lahko seveda vdelate še bleščice,
umetne kamne, školjke in podobno.
Doma narejene gumbe kaže slika 2.

Če vam bodo vaši izdelki posebno
všeč, jih razstavite (slika 4). Prišijte jih
na kos blaga, napnite ga prek iverne ali
vezane plošče in na zadnji strani utrdite

36 • TIM 3 • november 1993

ZA SPRETNE ROKE

z žebljički. Na rob nalepite okrasne
letvice. Gumbe lahko sešijete tudi v
motiv (metulj, cvetlice, drevo itd.).

Če vam bo prvi poskus izdelave gum¬
bov iz modelarske mase uspel, se lotite
zahtevnejših izdelkov. Črno modelarsko
maso na tanko razvaljajte, na sredino
položite živobarvni svaljek, ga ovijte s
črno razvaljano maso in še enkrat pos-

valjkajte. Pripravite si več takih razno¬
barvnih "kač" (jedra so lahko različnih
živih barv) in jih narahlo stisnite skupaj -
kot kaže slika 5. "Kačo" z olfa nožem
razrežite na tri enake dele in sestavite
(slika 6). Vse skupaj znova posvaljkajte,
da dobite enakomeren okrogel prerez
primernega premera. Dobljeno osnovo
za izdelavo gumbov narežite z olfa
nožem na 3-4 mm debele kolobarje

(slika 7). Z debelejšo šivanko za šiva¬
nje volne ali s pletilko narezane plo¬
ščice na obeh straneh prebodite, da
dobite luknjice za šivanje gumbov (slika
S).

Vir: Joyce Whittemore: The Book of
Buttons

Alenka Pavko-Čuden

Domače sladkarije

Bliža se Miklavževo, otroški dan slad¬
karij. Če v letošnjem letu niste bili dovolj
pridni, bo vaš krožnik na okenski polici
bolj prazen, pa nič ne de. Do prihod¬
njega leta se boste gotovo poboljšali,
letos pa pljunite v dlani (pa ne čisto
zares) in si sladkarije naredite sami.
Podarite si jih, zavite v pisan papir.

Potrebujete 250 g sladkorja v prahu,
3 škatlice citronke, 2 čajni žlički medu,
1/2-1 jajčni beljak in zobotrebce. Če
vam limonini bonboni niso všeč, vzemite
kako drugo aromo, ki jo dobite v trgovi¬
nah z živili.

Najprej zmešajte sladkor v prahu s
citronko ali drugo aromo in dodajte
med. Razbijte jajce in ločite beljak od
rumenjaka. Rumenjak zmešajte s sladko¬
rjem in takoj pojejte (lahko ga odstopite
tudi mami, da vam bo spekla kolaček),
beljak pa počasi dodajte zmesi in preg¬
netite z vilico. Masa mora biti dovolj
trdna, da se pri oblikovanju ne lepi na
dlani. Če se vam zdi preveč redka,
dodajte še malo sladkorja v prahu. Za
en bonbon zajemite pol čajne žličke
mase in jo zgnetite v kroglico. Za liziko
zajemite nekoliko več, izoblikujte krogli¬
co in jo na kuhinjski deski sploščite, a
ne preveč; le toliko, da boste lahko v
sredino zabodli zobotrebec.

Ne bodite nestrpni; pustite sladkari¬
jam dovolj časa, da se dobro posušijo.
Suhe nato zavijte v svilen papir ali
barvni celofan, za silo pa lahko upora¬
bite tudi tanjši peki papir. Svilen ali peki
papir narežite na kvadrate z velikostjo
9 x 9 cm in dva nasprotna robova s
škarjami resasto narežite (približno 1
cm), kot kaže risba 1. Bombone zavijte,
kot kaže risba 2. Lizike lahko zavijete
na podoben način, še lepše pa bodo,
če jih boste zavili v celofan in spodaj
zavezali pentljo, kot kaže risba 3.

Ža sladkarije naredite tudi lično
apirnato darilno škatlico. Zanjo potre-
ujete trši barvni papir. Po kroju na risbi
4 izrežite dva dela in ju preluknjajte,

Domače sladkarije

kot kaže risba 5. Zlepite ju navzkriž, kot
kaže risba 6, skozi luknjice napeljite
darilno vrvico (lahko jo naredite po
navodilih iz prejšnje številke TIMA),

škatlico napotahe s sladkarijami (pri'tem
ne bodite^preveč skopi), zategnite vrvi¬
co in^j<5zavežite (risbi 7 in 8). Doma
ejena bonboniera je tako nared za
sladkanje.

Alenka Pavko-Čuden

TIM 3 • november 1993 • 37

ZA SPRETNE ROKE

Jurski

park

Najbrž je med vami precej takih, ki
ste si ogledali zadnji Spielbergov film z
naslovom Jurski park  ter se tako
pridružili nekaj milijonom starih in
mladih, ki po vsem svetu skušajo kar
najhitreje potolči rekord gledanosti
filma, producentom studia Universal in
avtorjem pa še povečati že tako
pričakovan velik zaslužek, ki bo s pro¬
dajo videa, novih serij licenčnih
izdelkov in televizijskih pravic v dveh ali
treh letih menda dosegel kar tri mili¬
jarde dolarjevl V to seveda niso všteti
Disneylandu podoben zabaviščni Jurski
park, (verjetno) nadaljevanje filma in
morebitne televizijske serije.

Čeprav bi težko govorili o kaki globo¬
ki vsebini filma, so gledalce brez dvoma
precej bolj navdušili res vrhunski poseb¬
ni efekti. Spielberg je kot glavnega sve¬
tovalca pri snemanju najel ameriškega
aleontologa (strokovnjaka za znanost,
i preučuje fosilne ostanke izumrlih živih
bitij) Jacka Homerja. Ta je zaslovel z
odkritjem velikega gnezdišča orni-
topodov iz rodu Maiasaura v Montani.
Robote dinozavrov v naravni velikosti je
naredila najboljša ekipa računalniških
animatorjev ter strokovnjakov za poseb¬
ne efekte, zato sta njihova prepričljivost
in učinek dinamičnih prizorov res izred¬
na.

Na kratko o dinozavrih

Prve fosilne ostanke orjaškega plazilca
sta leta 1 822 našla dr. Gideon Mantell
in njegova soproga Mary Ann.
Pripadali naj bi rastlinojedemu bitju
izjemne velikosti, ki so ga poimenovali
igvanodon. Leta 1841 je angleški
zdravnik in paleontolog Richard Owen
v Britanskem združenju za napredek
znanosti predstavil uradno listino, s
katero so tem bitjem dali skupno ime.
Owen je povezal korena grških besed
deinos  (strašen) in sauros  (kuščar) ter
tako dobil izraz dinosauria,  ki je v rabi
še danes. Odtlej so dinozavri posebna
živalska skupina..

Ko je Mantell objavil svoje odkritje, je
prej mirna Anglija postala kot obsedena
s prazgodovinskimi fantomi. (Od tega
je danes ostala le legenda o pošasti iz
škotskega jezera Loch Ness, ki jo imajo
mnogi še vedno za zadnjo pričo
izgubljenega sveta dinozavrov.) Owen
je prišel na izredno zamisel, da bi
lahko iz opeke, lesa, cementa in stare¬
ga železa naredil kopije (rekonstrukcije)
dotlej znanih prazgodovinskih bitij v

naravni velikosti. Ko so jih leta 1853 v
velikanski stavbi Crystal Palače, nare¬
jeni na poseben ukaz kraljice Viktorije,
slovesno predstavili javnosti, je bila ta
nepopisno navdušena. Čeprav se je čez
leta pokazalo, da so bile rekonstrukcije
dinozavrov popolnoma napačne, lahko
rečemo, da se je prav z razstavo v
Kristalni palači začel njihov prodor med
ljudstvo.

V Ameriki so po zaslugi filadelfij¬
skega paleontologa Josepha Leidyja
dobili prvi dokaz o nekdanjem obstoju
dinozavrov na njihovem ozemlju "šele"
leta 1858. Iskalcev ostankov dinozav¬
rov je bilo iz dneva v dan več, med
njimi pa sta bila proti koncu 19. stoletja
najpomembnejša, najbolj znana in
najbolj učinkovita Othniel Charles
Marsh in Edvvard Drinker Čope. Čeprav
zagrizena tekmeca, sta naslednikom,
med katerimi so sloveli zlasti Charles
Hazelius Sternberg in njegovi trije
sinovi, zapustila sijajno zbirko fosilov,
ki vsebuje prek 1 30 vrst dinozavrov.

Paleontološke raziskave afriške in
azijske celine so se začele na začetku
20. stoletja. Danes številni strokovnjaki
po vsem svetu odkrivajo vedno nove,
včasih bolj, včasih pa manj presenetljive
ter različno dobro ohranjene fosilne
ostanke teh skrivnostnih bitij. Doslej je
bilo po vsem svetu odkritih in opisanih
že prek 300 različnih rodov, ki so živeli
v različnih geoloških obdobjih in na
različnih celinah. Glede na to, kako so
bili posamezni deli kopnega v različnih
geoloških dobah povezani oziroma
ločeni, je bilo podobno ali različno tudi
takratno živalstvo. Tako se npr. še
danes razlikujeta živalstvi Afrike in
južne Amerike. Dinozavri so bili
dvonožni in štirinožni, rastlinojedi in
mesojedi, drobni in hitri, ki so se pre¬
mikali s hitrostjo tudi več kot 50 km/h,
ter veliki, nerodni in z debelim oklepom.

Dinozavri so na tak ali drugačen
način izginili pred približno 65 milijoni
let. Danes obstaja o tem več kot 60
hipotez, ki pa vse po vrsti slonijo na
trhlih nogah, saj uporabnih materialnih
dokazov ni. Največji dinozavri - in
hkrati največje živali, ki so kdaj koli
živele na Zemlji - so izumrli že na pre¬
hodu iz jure v kredo, torej pred pri¬
bližno 140 milijoni let. To so bili diplo-
doki, apatozavri, barozavri, brahioza-
vri in drugi manj znani orjaki. Zanimivo
je, da je od njihovega izumrtja do izum¬
rtja zadnjih velikih dinozavrov, kakršna
sta bila tiranozaver in triceratops,
preteklo prav toliko časa, kot od njune¬
ga izumrtja do danes.

V Sloveniji doslej še niso odkrili
ostankov teh prazgodovinskih bitij,
čeprav to ne pomeni, da tu nikoli niso
živeli. V južni Istri so na otočku Fenoliga
pri Puli našli sledi dinozavrov; med
njimi je tudi okrog 20 metrov dolga

steza, po kateri je hodil štirinožec, po
vsej verjetnosti zavropod. Jasni so samo
odtisi zadnjih nog. Sledi, ki so zelo
podobne sledem zavropoda iz Teksasa,
in so v svetu izredno redke, so najbrž
nastale v zgornji kredi, ko zavropodov
ni bilo več toliko kot ob koncu jure.

Naredimo dinozavre

Ob pravi poplavi najrazličnejših igrač
in drugih bolj ali manj uporabnih
izdelkov, ki so kakor koli povezani z
dinozavri, bomo "modelarski" lonček
pristavili tudi mi. Figuric ne bomo
naredili iz gume, plastike ali česa
podobno umetnega, pač pa kar iz lesa;
tudi pobliskavale, rjovele in nerodno
koracale ne bodo tako kot kupljene.
Namenjene so predvsem pridobivanju
izkušenj pri delu z modelarsko rezljačo,
uporabite pa jih lahko kot igračo, obe¬
sek, okrasek in še kaj. Namenoma smo
izbrali take živalske primerke, ki kažejo
pestrost njihovih oblik, hkrati pa terjajo
različno zahtevnost izžagovanja.

Orodje, ki ga bomo potrebovali,
gotovo že imate. Pripravimo trd svinčnik
in indigo papir za kopiranje, mode¬
larsko rezljačo z žogicami in podložno
mizico, košček mila, brusni papir ter
čopič.

Dinozavre bomo najlaže naredili iz
vezane plošče, ki naj bo debela 4-5
mm. Debelejšo je sicer nekoliko teže
žagati, zato pa figuric ne bo mogoče
kar tako zlomiti. Poleg lesa potrebujemo
za izdelavo še nekaj brezbarvnega laka
oziroma barve, ki je narejena na podla¬
gi naravnih snovi in ne more škodovati
otrokom, če nesejo igračo v usta.

Na gladko obrušeno površino vezane
plošče iz revije s pomočjo indigo papir¬
ja in trdega svinčnika natančno prene¬
semo obrise dinozavrov. Komur se zdijo
živalce prevelike oziroma premajhne,
naj celo stran revije na fotokopirnem
stroju ustrezno pomanjša oziroma
poveča. Rezljamo tik ob narisanih črtah.
Zagico, ki naj ves čas teče kolikor je
mogoče pravokotna na les, moramo
občasno namazati s koščkom mila, saj
otem lepše teče in tudi strga se ne tako
itro kot sicer. Ko izrezljane figurice po
robovih narahlo zgladimo z brusnim
papirjem, nam ostane le še površinska
zaščita, ki je vsekakor priporočljiva, saj
se bodo figurice sicer kmalu umazale,
takšne pa za majhne otroke niso najbolj
rimerne. Vsak naj se sam odloči, ali
o dinozavre poslikal na podlagi kake
barvne predloge oziroma z Te eno
barvo, ali pa jih bo samo dvakrat
prelakiral z brezbarvnim nitrolakom.
Najbolje je uporabiti barve, narejene
na podlagi naravnih smol.

Matej Pavlič

38 • TIM 3 * november 1993

CERATOPS

TIM 3 • november 1993 • 39

UGANKARSKI KOTIČEK

13

1. znak za liter, 2. kemijski znak za
lantan, 3. poganjek, klica, 4. loščilo, 5.
njorka, 6. drugi del imena priljubljene
brezalkoholne^ pijače, Koka-..., 7. trav¬
nik ob vodi, Škofja ..., 8. izguba čiste
teže, mere ali obsega, odpadek, 9.
obrtnik, ki je včasih popravljal vozove,
kmetijske stroje in orodje, 10. športni
rekvizit v obliki majhne deske na štirih
koleščkih, 1 1. najstarejše cerkveno
zborno petje, 12. priimek slovenskega
zdravnika in pisatelja (Danilo), 13.
izdelovalec kotlov;

Nebotičnik

Uganka z nekoliko nenavadnim
imenom (ki seveda izvira iz njene
oblike), je sestavljena podobno kot
piramida, klin ali vreteno, vendar so
enako dolge besede hkrati še anagra¬
mi. To pomeni, da so sestavljene iz
enakih črk (npr. TAROK - KOTAR -
KROTA), vsaki naslednji, daljši besedi
pa je dodana ena nova črka.


Serpentine

Besede vpisujte tako, kot tečejo
serpentine (v prvi vrsti v desno, v
drugi v levo, v tretji spet v desno
in tako do konca), in sicer od enega
polja s številko do drugega polja s šte¬
vilko. Zadnja črka prejšnje besede je
hkrati prva črka naslednje. Ob pravilni
rešitvi boste v tretjem in sedmem stolpcu

navpično dobili ime in priimek fizika, ki
je postavil temelje relativnostne teorije.

1. sloj nečesa, 2. žarnica, ki tli, 3.
znana zdravilna rastlina z rumenimi
cvetovi, 4. nekoliko daljša oblika
ženskega imena Lenka, 5. Kajnov brat
iz biblije, 6. zvita gozdna žival s koša¬
tim repom, 7. cirkuški igralec, umetnik,
8. slovenska televizijska oddaja, ki je
na sporedu vsak četrtek zvečer, opisuje
pa dogodke minulega tedna, 9. glavno
mesto Gorenjske, 10. jedilni list, 1 1. del
okostja, 12. kravji mladič (ljubkovalno),
13. strmina, breg;

Rešitve nagradnih ugank iz prejšnje
številke TIMA:

Klin: Amazonka, zanamka, znamka,
zanka, Anka, Aka, Ka, A;

Izrek v okviru: Zlati zakon življenja je
vedno kaj začenjati.

Lažna posetnica: parketarstvo

Nagrade za pravilno rešene uganke
v 2. številki revije TIM prejmejo:

1. Matej Maček, Molniške čete 1,

61110  Lj. Moste-Polje, 2. Matjaž Bo¬
gataj, Trebija 11, 64224 Gorenja Vas,
3. Jure Jeraj, Trške njive 12, 68360
Žužemberk.

Rešitve ugank prepišite na dopisnico
(ne trgajte revije!) ter najkasneje do 20.
novembra pošljite na naslov: Tehniška
založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6,

61111  Ljubljana (s pripisom "Timove
uganke"). Trije izžrebani reševalci bodo
po pošti prejeli lepe knjižne nagrade
naše založbe.

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

NOVEMBER 1993, LETNIK XXXII, CENA 158,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61102
Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d.d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61000 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo),
061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246

Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo na naslov uredništva. Posamezna številka stane
158,00 SIT, polletna naročnina pa 790,00 SIT.

Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec,

Roman Zupančič

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž
Urednik revije: Jože Čuden

Oblikovanje in tehnično urejanje: Božidar Grabnar
Tisk: Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije

Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa
proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo in šport št. 415-155/92 mb z dne
4.3.1992.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI:

Tekmovanja radijsko vodenih modelov čolnov z eksplozijskimi motorji so za obiskovalce
prava atrakcija; še posebej tedaj, ko na njih sodelujejo največji mojstri tega športa.

Mednje brez dvoma sodi svetovni prvak, Italijan Alessandro Mazzoni, ki je letos nastopil
tudi na Pokalu Ljubljane na koseškem bajerju.

Foto: Jože Čuden

KAZALO

UREDNIKOV PREDAL 1

16. EUROMEETING VAL Dl FASSA I

PRIPRAVA ZA DOLOČITEV TEŽIŠČA LETALSKIH MODELOV 2
MEDKLUBSKO TEKMOVANJE LETALSKIH
MODELARJEV V KATEGORIJI F3J 3

FIAT CR.32 {2. DEL) - PRILOGA 4

TEKMOVALNI MODEL RV ČOLNA (1. DEL] 5

LAHKO GIBLJIVI ŠARNIRII 6

MINGO - JADRALNI MODEL ZA SPUŠČANJE IZ ROKE 7

KRMILO ZA MČ MODELE 8

NACIONALNI MODELARSKI PRAVILNIK
PROSTOLETEČI JADRALNI MODEL KATEGORIJE F1H (A-l ] 9

ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (13. DEL]

BARVANJE S ČOPIČI 10

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO 11

MODELARSKI TRIKI

KAKO POPRAVITI STRGANO VLEČNO VRVICO 12

BELO LEPILO KOT TEMEUN! PREMAZ ZA FOLIJO 12

MALA ŽELEZNICA

IZDELAVA NOSILNEGA OGRODJA ZA MAKETO 13

KAJ JE RV-LETALSKO MODELARSTVO 16

TEST MODELARSKIH ELEKTROMOTORJEV 25

MODELARSKI ZABOJ 26

ČASOVNO STIKALO ZA AVTO 27

POCENIMO OGREVANJE (1. DEL) 28

MOJ OSEBNI RAČUNALNIK (3. DEL] 31

BREZ FOTOAPARATA NI FOTOGRAFIJE 33

IZDELKI IZ PAPIRNE EMBALAŽE 34

GUMBI NISO OD VČERAJ ... 35

DOMAČE SLADKARIJE 37

JURSKI PARK 38

UGANKARSKI KOTIČEK 40

40 • TIM 3 • november 1993

Pattex 1

Sekunden- |
Klebej^g

^ Pattex —■

Patronen



V SEB(NA

:ksss:

R4 iHE0CllQ

'"»mni?

IZBERITE PRAVO

LEPILO

UHU/  V DOBREM IN V ZLU

Lepila za vse materiale

UHU Glue Perf^l*

""‘jo.

UHU

ALLES-

KLEBER

UHU

1

hart


UHU ašipiast

UHU UHU ©

coli coli

Hdlzlcim Holzlcim .


UHU //X

& fesi

I HEM

d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana-Smartno
Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296

20 • TIM 3 • november 1993 TIM 3 • november 1993 • 21

24 • TIM 3 • november 1993 TIM  3 • november 1993 • 17

18 • TIM 3 • november 1993 TIM 3  * november 1993 • 23

22 • TIM 3 • november 1993 TIM 3 • november 1993 • 19