ISSN^S 1-6407 I En 9_ 77 riT«; ki VREME I E mobitel Murska Sobota, 6. julija 1995, leto XLVII, št. 27, cena 150 SIT MladiMika. uLS ' * A s komaj za hrenovko Usoda soboške Mesne industrije ostaja še naprej neznenka Tako kot smo včasih Vojvodino označevali za jugoslovansko žil- rajšnji številki Uradnega lista ob- nicu, tako so nekateri tudi za Pomutje radi pravili, da je žitnica javljena uvedba prisilne porav- Slovenije. Tistim Pomurccm, ki se vsaj malo bolj spoznajo na agrarno Ti so hkrati tudi najvet^i dobavi- na voljo, ne more zagotavljati dovo^ dohodka za vse tiste, ki se Ali bo to svojo vlogo uspela prodajo ponudil kmetijskim za- * 8 F fotografija: Jure Zauneker J. ena od naj večji h in najsodobnej- ■ ■ in V !seh Vkr?, P*'®dajalnah Pn?;|TRGOVINE ^Trošnik do 20. julija d.o?o., v«flovi 11, m. »abota, tel.: 12 71ft, fti: it 9S4 u RAČUNALNIKI, Kt LETIJO! HINKIH pomiv. posode, konc., 0,51 1 Fn::!y, Flora) 250 ml Fo^fffskf i/r do/^ačew ■jSfH se/v/sif/ ladinski ' vestnik in ©PViS r' ■ — -1" I* potivodijov Ijana Informacije: 061/264 382 HFt 1 liki 1 Microsoft'Dealer E U R O T N F M n Država ne izpusti Pomurke iz svojih krempljev Namesto safalade zagotovljene druge stalne vire dohodka in jim kmetijstvo predstavlja le dodaten dohodek. Ein-inp|-H'‘ nave, šele takrat, ko bodo povsem razčistili s preteklostjo, pa Sih v takratni državi. Takšna ostaja seveda še danes, žal pa so se medtem razmere na tržišču in industrije ostati Se naprej enaka, kot je bila takrat, ko so jo gradili. hoteli ohraniti sedanji obseg proizvodnje, bi morali po njegovih besedah dobavitelji zagotoviti Mesni industriji vsaj 100 glav MFC in od 300 do 350 prašičev tedensko, to pa ne bi smel biti čeprav se letošnja žetev že začenja, tokrat ne želim komentirati te teme, pač pa naj mi ta uvod služi le kot iztočnica za razmišljanje o neki drugi problematiki, ki je morda v tem trenutku za pomurske k meti j ce posredno veliko bolj aktualna. Razvoj kmetijstva na tem območju lahko temelji le na delovno intenzivnih dejavnostih, in ena od takšnih je gotovo živinoreja. Tega so se dobro zavedali tudi snovalci nove soboške Mesne industrije, ko so v začetku sedemdesetih let začeli z gradnjo nove klavnice. Z njeno dograditvijo se je del mesarske bo usoda soboške Mesne industrije. Ob vsem tem je najbolj zvito zrinil s sebe odgovornost Sklad za razvoj, ki je s tem, ko je o o« >0 (q O\ O NJ O I II Moravski župan »50 %« uspešen 1 4 maloprod. cena 163,30 SIT ...98,00 SIT . 227,50 SIT . 227,50 SIT . 245,00 SIT . 235,50 Sn 197,90 SIT Vabljeni k vpisu delnic n, emisije! Ob koncu tedna bo sončno in toplo. Vestnikov koledar 6. julij, četrtek, Izak 7, julij, petek, dan izgnancev 8. julij, sobota, Špela 9. julij, nedelja, Veronika to. julij, ponedeljek, Amalija 11, julij, torek. Olga 12. julij, sreda, Mohor 2. mesto v Sloveniji n* t«fcinov«fy(i MieroMftovA parOMoeir v IriM/iv Wortli Sta •“^Pravila Naivna pomurska dekleta v nemških bordelih za 3000 DEM CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavskall, tel.: 21 780 v primeru Pomurke. Ugotovitev. da Sklad pri razreševanju težav problem, saj je po nekaterih po- i posledično s tem tudi v tovarni L bistveno spremenile. Vzroki, za-I kaj je do tega prišlo, so znani in P jih ne kaže ponavljati, velja pa si I zapomniti, da mora vloga Mesne 8 ekonomijo, takšen vzdevek seveda ni ugajal, saj Pomuije ne more in . . . ne sme postati slovenska žitnica. Je že res, da na tem obmogu bo možno Pomurko tudi prodati. I dejavnosti preselil iz samega centra mesta, ta klavnica pa je bila pomurski študentski servis M. Sobota, Štefana Kovača 30 (v soboškem kinu), tel., faic 069 21 038 ohraniti, je seveda vprašanje, saj Mesna industrija že lep Čas preživlja izredno težke čase, žal pa je njena usoda v naj večji meri zdaj v rokah drugih. Ko se je podjetje pred leti odločilo, da se prepusti v reševanje Skladu za razvoj, so vsi pričakovali, da bo država uspela najti zanjo najboljšo rešitev, žal pa so se pri tem ušteli. Prav imajo tisti, ki trdijo, da je država najslabSi lastnik. saj se je to potrdilo tudi Pregovor Če julija so hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi, prazni hlevi. drugam, žogico vrgel tem solastnikom. Slednji so namreč zagrozili, da bodo ustavili vso dobavo živine Pomurki, in če bi se to zgodilo, sedanjemu direktorju Milanu Bratkoviču ne preostane drugega, kot da začne s postopnim zapiranjem tovarne. Če bi datkih živine na tem območju trenutno dovolj. Če bi se kmetijske zadruge odločile na nakup Pomurke po vzoru mlekarne v Arji vasi, bi bila to morda za Pomurko najboljša rešitev, vendar bi se hkrati moral menjati tudi njihov odnos do tovarne. Če bi že doslej pretežni del živine, ki sojo prodajali mimo Mesne industrije, zaklali v soboški klavnici, le-ta ne bi ustvaijala mesečno 30 milijonov tolarjev izgube, ugodnejše poslovanje Pomurke pa bi sc vsekakor ustrezno odražalo tudi v sami živinoreji. Pomurkine zmogljivosti so bile navsezadnje zgrajene prav zaradi razvoja živinoreje na tem območju in s ciljem, da Pomurje ne bi bilo zgolj surovinska osnova za druge regije. Če nam ustreznih rešitev za Pomurko ne bo uspelo najti, omenjenega cilja seveda ne bomo dosegli. In odločilno potezo pri tem lahko zdaj potegnejo prav zadružniki. LUDVIK KOVAČ ; a pridelamo največ tržnih presežkov pšenice, več kot polovico vsega Ob Angležih in domačem posl o venskega odkupa zagotovijo tukajšnji pridelovalci, tudi naravni djetniku Prekoršku so se med pogoji za pridelavo so tukaj najprimernejši, vendar si Pomurci s pride- potencialnimi kupci zdaj pojavih lavi) pšenice ne moremo zamišljati svojega preživetja. Pšenica je še zadružniki, ki so že tako ali namreč izrazito delovno ekstenzivna poljščina, ki na površinah, ki so tako solastniki Mesne industrije. v Pomurki ni naredil ničesar, bi bila seveda nepoštena, zameriti pa mu moramo, da je bil preveč nedoločen, predvsem pa nesamostojen, ko je ponudil Pomurko v prodajo. Ob domačih kupcih so se med dokaj resnimi pojavili tudi angleži, vendar se je tej prodaji odločno zoperstavila predvsem politika. In zakaj je Sklad zavlačeval s prodajo in bil pri tem premalo odloiSen? Po vsej verjetnosti je nekoliko taktiziral, saj je na eni strani računal, da se bo nekdanje jugoslovansko tržišče ponovno odprlo, na drugi strani pa je pričakoval, da se bo našel bogat trgovec, ki bo pripravljen plačali kakršnokoli ceno. Ne eno in ne drugo se ni zgodilo in Pomurka tako Se naprej ostaja v statusu quo. Kaže, da so v skladu vendarle spoznali, da bo potrebno nekaj ukreniti in presekati s preteklostjo. Na osnovi sklepov po-' slovno upravnega sveta in skupščine Pomurke je bila v predvče- NIK VISriHg vestnik vestnik VESTNIK VES vestnik vestnik KIH VESTNIK VES' vestnik vestnik ; KEK vestnik ves fAtodbv in tfruši Thuidia 116 S __A____ 3' PvramidiA 5 I® rSu u pomivanje posode, 11. &*ir D Aru 1 pomiv, posode, konc., 0,51 Ban’ ** FnJ«,, Floral, 250 ml...... biih ’HN ’ * 1 Frii-tr, Floral 250 Oam* ’*!*■ JUnior k. bleščicami. sLLilfAkHT_..................... ^^^ttlUcna zobna krema ............ S u s kmetijstvom Še ukvaijajo. Taje lahko zanimiva le za tiste, ki imajo telji živine, zato bo zdaj od njih ■■ " ■ .................... ■■ ■ ■■ v največji meri odvisno, kakšna fp^nm n m \ L1 ■ \ A \ \ \ 1 \ \ \ ^MiČ> •• V 2 vestnik, 6. juliiC^ aktualno okoli nas PO SLOVENIJI Panonsko pravo ■ LJUBLJANA - Člani skupščine Gospodarske zbornice Slovenije so se zbrali na ustanovni seji in med tremi kandidati izvolili za novega predsednika zbornice Jožka Čuka. Poleg njega sta se za to mesto potegovala še dosedanji predsednik Dagmar Šuster in direktor Belinke Marjan Cerar. ■ LJUBLJANA - Po štirih dneh razprav so na izredni seji državnega zbora sprejeli letošnji proračun. Sprejeti proračunski odhodki bodo znašali približno 510,8 milijarde tolarjev, prihodkov pa bo za 519,5 milijarde. Proračunski presežek bo tako znašal nekaj več kot 8,6 milijarde tolarjev. ■ POSTOJNA - Letošnje jubilejno 40. srečanje v moji deželi jc bilo drugič po vrsti na prireditvenem prostoru v parku pred postojnsko jamo. Slovenski izseljenci z vsega sveta, njihovi svojci in prijatelji so bili pred tem na maši v koncertni dvorani v jami. Tretji princ v pravljici o varstvu okolja PO SVETU Ker narava ne pozna bolečine, se moramo proti mulcem na mopedih boriti na lastno pest - Soseda, ki vam je zastrupil vrt, lahko tožite - Slovenija, Etiopija, Burkina Paso slovensko kazensko tev, torej tretji, aplikativni , de v sodobnem varovMjn -Razvrednotenje okolja z nim vozilom povzroči, ■ 334. člen kazenskega Republike Slovenije (K^J »izven javno označenih pn f reja treninge tn tekmovanji^ tornimi vozili.« To kaznivo^ nje se lahko zgodi sa^^^^ ■ VATIKAN - Papež Janez Pavel IL in pravoslavni patriarh Bar-tolomej l. sta se skupaj udeležila maše v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Ob tej priložnosti sta dejala, da bosta svoja prizadevanja usmerila v združitev krščanskih cerkva. Papež in patriarh sta se zavzela za zgladitev zgodovinskih nesporazumov, ki so v 11. stoletju ločili kristjane Zahoda in Vzhoda, ■ CRANS-MONTANA - Z razpravo o Tajvanu kot enem najpomembnejših med porajajočimi sc trgi se je v tem švicarskem turističnem središču pričel Forum 1995. ki bo posvečen predvsem gospodarskim in političnim procesom v državah v tranziciji. V sklepni sintezi prve plenarne razprave j c nekdanji predsednik francoskega ustavnega sveta Robert Badinter opozoril na pomen politične in instituciofiSlilS reforme med razsipanjem Evropske unije. Med udeleženci je bila tudi slovenska deičgaClja na čelu z ministrom za gospodarske odnose in razvoj Jankom Deželakom. ZAGREB - »Z nadvse uspešnim državniškim obiskom v Avstraliji in Novi Zelandiji smo sklenili preporod hrvaškega naroda v tem obdobju, povezanost domovinske in izseljeniške Hrvaške«, je ob vrnitvi v domovino izjavil predsednik Hrvaške dr, Franjo Tudman. ■ MOSKVA - Ruska politika je doživela eno največjih senzacij zadnjih let: na zasedanju sveta za nacionalno varnost, ki je obravnaval ozadje drame s talci v Budenovsku, so vsi represivni ministri Gracov, Jerin, Stepašin, Jegorov, Lobov in Kuznecov ponudili Borisu Jelcinu odstop. Predsednik jc obljubil, da bo prošnje obravnaval posamično in jih do 10. julija sprejel ali zavrnil. Medtem je Jelcin že podpisal ukaze, s katerimi je odstavil notranjega ministra Vik topa Jerina, podpredsednika vlade Nikolaja Jegorova, načelnika zvezne protiobveščevalne službe Sergeja Stepašina in guvernerja stavropolskc pokrajine Jevgenija Kuznccova. ■ NEW VORK - Ameriško vesoljsko plovilo Atlanti s je uspešno pristalo na spodnjem modulu ruske vesoljske postaje Mir, imenovanem Kristal. Manever je trajal dobro poldrugo uro. Kot pravijo v ameriški vesoljski agenciji Nasa, je bilo to zgodovinsko dejanje, saj sta se združili dve, doslej naj večji in najtežji vesoljski napravi. ■ BRATISLAVA - Papež Janez Pavel IL je bil na štiridnevnem obisku na Slovaškem. Sprejel gaje slovaški predsednik Michal Kovač. ■ STOCKHOLM - Kitajska in Švedska sta podpisali memorandum, s katerim se Švedska zavezuje zagotovi ti kitajski vladi denarna posojila pod ugodnejšimi pogoji. Tako naj bi Švedska v letu 1995 zagotovila Kitajski približno 70 milijonov dolapev posojil, namenjenih devetnajstim projektom, poleg tega pa še približno pet milijonov dolarjev, namenjenih šolanju kitajskih strokovnjakov, ki bodo delali na omenjenih projektih. ■ TRST - Tamkajšnji kongresni center jc gostil predstavnike osmih držav Srednjeevropske pobude, med katerimi je tudi Slovenija. Na dvodnevnem posvetovanju so se seznanili s pravnimi vidiki investiranja in poslovanja v Evropski uniji. Vse članice pobude imajo namreč ambicije, da bi postale njene polnopravne članice. Tako kakor so v krščanstvu tri božje osebe in bi večini drugih indoevropskih verstev lahko našteli po tri vrhovna božanstva, kakor so v pravljicah po trlie princi, kakor se na severovzhodni slovenski meji stikajo tri države in trije pravni sistemi, se tudi pravno varovanje okolja dogaja po triadnem načelu. Najprej, preden se triadno zapovrstjo sploh začne, je nereBektirano naravno stanje, ki ne šteje kot racionalni sistem, a blagodejno deluje. Poškodovanju narave se reče skrunitev, prestopek zoper svetost in je po religiozni opredelitvi greh. Skušnjava, ki nenehno vabi, ne postane prevelika, ker ni na voljo sredstev. Potem ko se mitološki občutek odmika in se greha nihče več ne boji, civilizacijska sredstva pa se razvijejo, se začetka, ko so neumne posledice takega ravnanja že nadvse razločne, razsvetljenstvo. Narava ni nekaj, kar nam je podvrženo, naša rodnica je - tako se glasi zadnje človeško razsvetljenje. Sledi faza deklaracij, protokolov, svetovnih ekoloških vrhov, konferenc iS jSVUHi tribun. Poskuša sc z zarotitvami, z razglasi, apeli in lacionalLstičnimi formulacijami. Trčijo f^za je slednjič poskus aplika- c|j novega stanja duha v redu nove pravičnosti. Kršitev reda. Vi Ui J* ll^ dolgih možganskih mukah spet spoznan za univerzalnega, naj bi se začela sankcionirati. Nastopijo pravniki. Od 23. do 25. junija je bil v Moravskih Toplicah Xn. simpozij panonskih pravnikov. Posvetovali so se o varovanja okolja in, po separatih sodeč, so pravna določila o varovanju okolja v Avstriji, Madžarski in Sloveniji, kakor se za indoevropski pravni prostor spodobi, triadna: pri čemer je aplikacij najmapj, deklaracij »aj-več, razsvetljenost pa je zmerna. Ker so najbolj udarne aplikacije oziroma sankcije, kijih pravni sistemi uvajajo s tako imenovanimi izvedbenimi akti, jc pri varovanju okolja najdlje Avstrija, Madžarska in Slovenija pa sta pač tranzicijski državi. večja vsota. Povračila škode pa sploh ni, če poškodovanja okolja z ustreznimi ukrepi ni mogoče odpraviti. Okolju se torej ne priznava pretrpela bolečina. ~ Poleg Rcindla je Avstrijce zastopal še dr. Manfred Schausberger. jo madžarski profesor omenja pri teževah ob določanju objektivne odgovornosti. Dejstvo je namreč, da še za tako scefrano pokrajino po naravni ujmi ne pravimo, da je grda, za monokultumo pa po čedalje večjem soglasju človeškega roda velja, da vsaj ni lepa. Maksi-mo za estetsko sodbo in ugotavljanje objektivne odgovornosti torej imamo, vendar njen obstoj nekako ne sodi v tridelni sistem uvajanja enakopravnosti med ljudmi in naravo. Začasno je ukinjena, ker je ukinjen inštitut svetosti. , pom, kazen zanj pa je do treh let. Očitno za snuM , motorjih u zakon ni [primerih bo potrebno še n čakati na priložnost M če te prej ne poderejo ali p tijo oni. Po 342. .. členu KZ se živaljo ali JI P’" »surovo ravna z;— potrebnem povzroči trplje^^jj predpisu kaznuje z ^enar^^^^ nijo ali gre sedet za scev. K^nivost dejanja je gala skupina poslancev, kor tudi onega po 334. dstavniki društev proti ® živali pa so nezadovolp' p ... .. 16 nizko J ■ STRASBOURG - Tu je potekal tretji del letošnjega zasedanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope, na katerem je sodelovala tudi delegacija državnega zbora pod vodstvom Boruta Pahorja, ki seje udeležila slovesnega odprtja Palače človekovih pravic, v kateri bosta delovala Evropsko sodišče za človekove pravice in evropska komisija za človekove pravice, ■ INTERLAKEN - Na 13, ministrski konferenci Eureke seje zbralo 24 ministrov za znanost ali njihovih predstavnikov, med njimi tudi slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. Na konferenci so razglasili kar 147 novih projektov Eureke, sprejetih v preteklem letu, ko je evropski program vodila Švica. Skupna vrednost znaša približno 328 milijonov ekujev, ■ BRUSELJ - Španija je s 1. julijem od Francije prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji in nadaljevala sredozemski del vodenja. V Evropski uniji bodo nadaljevali prizadevanja za tesnejše sodelovanje v Sredozemlju. M. J. VESTNIK Izd^a Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Ci-gut Ziatko Erlih, mag Dalibor Geder^ Cilka Jakdj, Rajko Stupar, dr, Aleksander Šiftar. VrednlStvo: Inna Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgo-vomi urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balaiic-PeČek, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerEe, Feri Maučec, Stefan Smej. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. SL: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinaiji Vestnika), Venera (trženje) 33 015,5t. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za H. trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,(X) SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota; 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje il. 16/lB z dne 30.1. 1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje pet-od-stotni davek od prometa proizvodov. Kmet škropi in se zastrupi, kaj potem? če je v prevodu referata, ki ga je imel avstrijski generalni javni tožilec dr. Peter Reindl, izraz »jamstvo« ekvialenten, potem avstrijska zakonodaja pri varovanju okoja predvideva nekega pravno anonimnega skrbnika oziroma varuha, ki naj jamči za varovanje okolja. Navzgor je ta jamstvenik definiran z višjo silo, kajti samo v primeru, ko ekološko škodo povzroči višja sila, se po zakonu ne jamči zanjo, navzdol pa se njegova identiteta izkazuje v vsakokratnem povzročitelju škode. »Podjetnik jamči za delovanje, ki ogroža okolje,« Referent meni, da razen v čisto duhovnih poklicih ni dejavnosti, ki ne bi rokovala z nevarnimi snovmi, načeloma pa ni predvideno, koliko je lahko te snovi, da postane nevarna. V prevodu referata bi lahko bil v tej zvezi razlagalen eden redkih jasnih ali vsaj deloma jasnih stavkov, ki pravi; »Jamstvo torej točno vzeto, ni jamstvo glede varstva okolja, ampak jamstvo za ogrožanje zaradi ravnanja z nevarnimi snovmi, ker ni domneve jamstva, da je nastala škoda na »stezi okolja«, da je snov ali organizem učinkoval na oškodovanca prek medija okolje ...»Če to in nadaljnjo zapletenost skušamo poenostaviti, naj bi to, v primeru kmeta, ki se je pri škropljenju njiv zastrupil s škropivom, pomenilo, da zastruplejni ne more tožiti izdelovalca škropiva, saj je bila povzročena škoda »izvršena zakonito v interesu oškodovanca« in je bila zanj »kljub nevarnosti smiselna«. Avstrijski zakon tudi, med drugim, določa, da povrnitev škode, povzročene na zemljišču, ne more biti višja od vrednosti tega zemljišča, čeprav je za njeno odstranitev potrebna Kako oceniti lepotno škodo na okolju? Madžare sta zastopala dr, Ka-rrfy Bard in univertzitetni profesor Janos Bruhneš, ki jc v referatu z naslovom O civilnopravnih problemih varstva okolja per tangen-tem (samo po dotiku), kakor je zapisal, omenil tudi težavo, ki nastane, ko je potrebno »individualizirati estetsko vrednost okolja«, To Je res težko zaradi neenotnosti estetske sodbe, ker nekomu zbuja ugodje drugačna pokrajina kakor drugemu, vendar bi bilo morda tukaj smiselno izhajati iz oblikovalskih posegov v okolje, ki jih opravlja vis maior, višja sila, ki Kaj pa smrkavci na mopedih? Slovenski minister za okolje dr. Pavel Gantarje govoril »o politiki varstva okolja v kontekstu družbenih in inštitucionalnih sprememb«. Krenil je po lineranem razumevanju razvoja, ki ruši nara-vano ravnovesje, po konceptu gospostva, »v katerem je človek edini lastnik in absolutni gospodar narave«, povedal je, da v Sloveniji »na podlagi nekaterih ocen« odnese škoda zaradi čezmernega onesnaževanja okolja od 4 do 6 odstotkov BDP - kar je, to je pripomba pisca, skoraj toliko kot v Burkini Faso in Etiopiji ali toliko kot na Poljskem, v državah torej, kijih svetovne lestvice uvrščajo v vrh ekološko nerazumno gospo-darjenih držav. Gantarje obljubil skorajšnjo izdelavo izvršilnih predpisov s področja mejnih vrednosti hrupa, določitev taks za obremenjevanje vode ter zakone o vodah, ribah, divjadi in mineralnih surovinah. Mag. Štefan Horvat je v svojem ko referatu prikazoval kaznijo. Zadnjih J® otožno notožila, da? , gospa otožno potožila, svaj'*' sed, ki jc škropil sicer n3!i . uničil vrt. Lahko bi , 340. členu KZ: > ( »povzročena večja _■« »povzročena vo ji jc bila, ker se pn -bitjih upošteva bolečina da kaj bi ji v tem primet^ i čl«« StCS'< čistih lo 5 povprečnih čistih p ,,j pod^tvu, kotikršnaje I zen? V pravljicah je tre H sicer najmanj obetaven, učinkovitejši. Pozakomtosu^^» UVUiKUVlLCJil. I v de in po pravilu pravljičai^rt . v pravljici, pa čeprav pi varstvu okolja ne more gače. Dokler se v človeška povriK, ie sč povntft ,.:f skromnost pred svetost Na XII. simpoziju P*^jpU** pravnikov sta bila poleg dr. Gantarja še dva ministrca: pravosodna Avstrije in Madžarske, laus Michalek tn dr. ___1_____.^1___ < '1 on sfv« d' ter slovenska pravosodno' ter slovenska pravusu'-;' ca Meta Zupančič. slovenski veleposlanik žarskem Hajos Ferenc, med ori m Hajos Ferenv, — , ■ganizatot^^^^^ > V Gornji Radgoni še brez občinskega statuta »Manjšina« močnejša od večinj popustiti stališča .ji** Skorai edino razhajanje na se je nanašalo na sprejemanja občinskega Pravzaprav so (ega amandmaja nazadnje e koliko spremenili, in pfčžf' bil pogoj dvotretjiii^ jjj' prisotnih na sklepčni f jgfP dez so torej popustili, tudi na ta način lahko^ »nagajali« pri odločanj ■[] druga stran ni da!a p jjpfO nos. Večina je tudi spremenjenerriu — Skoraj edino razhajanje pa seje nanašalo na način sprejemanja občinskega proračuna Vse kaže, da so se člani občinskega sveta v Gornji Radgoni pri sprejemanju statuta občine postavili na dva bregova, ki ju bo težko povezati, kajti vsaka stran vidi le svojo politično računico. Vsi pa skoraj v en glas prisegajo na demokracijo. Seveda ni nič narobe. Če so pogledi različni, vendar če gre vse skupaj predaleč, je lahko demokracija tudi izrabliena. Domala vse se je vrtelo le okrog 83. člena občinskega statuta, v katerem je (bilo) zapisano, da je občinski proračun sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta. Ker jih je skupaj 22, bi to pomenilo, da bi zadostovalo 12 glasov. Skupina 9 svetnikov iz različnih strank (tudi neodvisni) pa je podala amandma, s katerim jc predlagala dvotretjinsko večino vseh članov (15 glasov). MARJAN BANFI (SDSS) je v imenu podpisnikov povedal, da je občinski proračun po svoji naravi in vsebini eden izmed najpomembnejših aktov iz pristojnosti občinskega sveta, oblikovanje in razporejanje proračunskih sredstev pa izredno občutljiva in pomembna zadeva za slehernega občana občine, kakor tudi za vse ustanove, ki se »napajajo« iz tega vira. Z dvotretijn- sko večino pa bi bila dosežena višja stopnja demokratičnosti in objektivnosti pri sprejemanju proračuna. Podobnega mnenja so bili Se Albina Horvat, Janez Perko, Ivan Kajdič, Anton Tro-penauer, Anto Kegel, Srečko Žižek, Janez Kramberger in Feliks Petek. Skoraj vsi drugi pa so menili, da bi bilo dovolj, Če bi proračun sprejeli s tako imenovano absolutno večino in v medsebojnem prepričevanju smo slišali tudi več pikrih besed. Ivan Kajdič seje moral celo opravičiti, ker je izjavil, da bo proračun res dobro usklajen le v primeru, Če ga sprejme dvotretjinska večina, ne pa da se zanj zmeni »par mandeljcev«. »Mandeljci* so očitno nekatere užalili. Vsi so poudarjali, da bi kazalo statut sprejeti že na tej seji, vendar nobena stran ni želela sprejemanja na. lir je luui spre ni c lij ene mu Enako pa seje pri tajnem glasovanj ženem statutu, ki P J® je tak« _ ■ pal oziroma Je *manjšin®*^pfsV J statuta niso sprejeli-njeni argumenti j sprejemljivi, panajo^ zelo pomembno, 12^ sprejem proračuna 15 glasov. V sosednji denci so se na primer kar 2 navadno večinm ptej® ni, da bo lahko samo J od 16 svetn^>£e -J tega vprašanja si sp ■ pj 12 svetnikov. In skupaj končalo s ni, da bo lahko prof*' samo 5 od "KTflK - belil glave. Ko pa 5, ti dveh nasprotujoči‘pfin nih blokov, tako ko« J^ v Gornji Radgoni. S’ J J If? F* I et at n<-litt P J* * ',tl Id »' dIi tt ■ ll* JU (f tt it (f d D (f n 5| if! ji ff st t It 1* Iti d pii |Ž i. J Jt iD it ■i If 6 č d. I l I ( I } f I I j I i aktualno doma Seja občinskega sveta v Lendavi Kako je z dokumentacijo za obvoznico? n - — _ _____________________________________________ —osta Galerija in Knjižnica res ločili? Kaj pa direktoiji? ----------------------------------- ^^hiitom * ®'’*nl5tičneg« zavoda iz Murske Sobote je lendavskim izlili da bodo projektno dokumentacija za obvoznico urbuilstičnega zavoda iz Murske Sobote je lendavskim ‘^W|. ---- " uvno projeKuio uoKumenuieua za oovozmco dg ,^^*QrRoega 15. aprila prUiodiuega leta. Svetniki so pre- posredno vključeval tudi morebitno traso E« udi v o in Lentijem. S tem so samo pritrdili da se bo v *^**'"’ ® drugim, ki jim ne gre v glavo, kako je mo-^*liarsko ’ *** i^^e, Slovenija po gorički železnici povezala z da (noče?) pa se s svojim mestom Lendavo. Rečeno ^*^**f*uBo^ »politično« železniško povezavo, am- indmMkL ” '*'**'** Wti gospodama, ko pa Je v Lendavi pomemb-. Mislili so predvsem na Nafto, Kjer letno prede-ilari^jo, ■rezidtat^^^'*^^^ argumente, ki jih nenehno pou- da nk dva *'l«oda« iavniK^^ odlokov o usta-in Galerija- ki v dc- "f”' ^®'^oda za kultu- okriljem je tudi Kino. Svet- ali je ločitev pa ita z osnutkom P seve^^‘"'^klorski i....-, .''J®*ni!i izdatek, ne k'"' osebne '^hidi^daiZ^ dati več. mesti. zdai“'“H uati več, H ločitev “''■ektoija zavesi oblikovanje kori. pa (1^^' ‘■'oSenjem “ in bsHh•’."’“^PJska i h ■ nič ne J'^itiBi^’*“sodaleiida-" ^^UiTlcn, financi- __ 'jern . '^,'’’entQv pa ni bilo ^^instega pro- ga metra stanovanjske površine in, stopnje opremljenosti 78.600 tolarjev. Nič strahu, da bi vam kdo zaračunal nove dajatve, saj, kot je bilo pojasnjeno na občinski seji, se te in druge »cifre« uporabljajo le pri cenilnih zapisnikih (prodajal), V redu. računa, nekaj pa seveda iz vstopnine. Kino je v stavbi, ki je bila po vojni nacionalizirana, na podlagi odločbe, izdane I. februarja 1995, pa je bilo odločeno, da se denacionalicijskemu upravičencu vrne v solast in posest tako imenovana idealna (nekonkret-na) polovica stavbe. Denacionalizacijski postopek še ni povsem sklenjen. Kolikšna cena za kvadratni meter? Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Lendava za leto 1995 (tak je uradni naziv akta), ki so ga svetniki sprejeli, je strokovni pripomoček za izračun vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin, na njegovi podlagi pa je mogoče izračunati še sorazmerni del stroškov priprav in samega opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti. Tako znaša povprečna gradbena cena kvadratne- Zelenih Slovenije Zaprli dolgovaški prehod »‘ihSi?.?'?!’.'?«!'«* s kokMm po Slo-ekbi -b Joii(|b do JulOa, holih opozoriti na **’i, kS» pri nas. Nedeljsko steljo sO sklenili v ftii Ob 1'*** minut protestno zaFh tamkajiitp mejni k **^*erih*^ PodaB tudi protestno izjam apriml točka-reševalce pr-oneEnlli zagat v rf neučinkovitost državnih organov. vpij- n ^'^tocestnega ogromen so rt Pou- ^®P“bliko 5*^ ogromen gospo- državni iLi? dnjd Jevat?^ Popravljena na-dr- S ik ^.‘^"mučinko-Sv,,. “"“OJdne pogodbe št. 14, 12. avgust 1993, str,793). Ta isti sporazum pa ne predvideva železniške proge v smeri Italija-Madžarska, prav tako ne avtoceste v tej smeri. Zapisali so tudi, da je Gospodarska unija že izničila največjo geopolitično in strateško prednost naše države. Na podlagi tega sporazuma Zeleni Slovenije ocenjujejo, da je Vlada republike Slovenije že popolnoma popustila pred Unijo in v primeru Dolga vas zavaja slovensko javnost. Prav tako Ministrstvo za promet in zveze zavaja, ko pravi, da sc načrtuje prenos tranzitnega blaga na železnice. ANR V stražnici bo (Ob)šolska dejavnost Lendavski župan Jože Kocon je svetnike (in sedmo silo) najprej pisno, na sami seji pa Še ustno seznanil s svojim delom med dvema sejama. Tako smo slišali, da stražnice Štefana Kovača v Lendavskih Goricah ne bodo prodali zasebniku, kakor je bilo svojčas slišati, ampak jo bodo še vtem letu posodobili in v njej naj bi delov^ Center šolskih in obšolskih dejavnosti Re- publike Slovenije. Zupan pa vse doslej še ni dobil odgovora od družbe z omejeno odgovornostjo Vinska klet, Le-ta je nastala z denarjem, ki so ga dobili na račun odškodnine po elementarnih nesrečah, saj so se posamezne zadruge odpovedale izplačilom odškodnin, zdaj, ko pa je treba dati lastni denar oziroma dati deleže v nepremičninah, pa naj bi se potuhnili tako v zadrugah kot Kmetijskem gospodarstvu Rakičan. Občina Lendava želi biti solastnik kleti (dala je denar), a to bojda po zadružnih predpisih ni mogoče. Moravske Toplice izzivajo Nekateri lendavski svetniki so se zdrznili (zlasti pa veterinar Šetinc), ko so iz sredstev obveščanja zvedeli, da kani občina Moravske Toplice zgraditi v bližini Bukovniškega jezera (leto je v katastrski občini Strehovci, torej v občini Lendava) policijski hotel. Če bi do tega res prišlo, potem bi to bilo v neskladju z načrti, kijih ob tem jezeru imajo možni naložbeniki iz lendavske občine. Kako pa bo letos z občinskim praznikom? Prej so praznovali v juliju, medtem pa še niso določili datuma morebitnega (novega) praznovanja. Občina Lendava tudi nima svojega grba in tako malo zaostaja za drugimi občinami, ki so se »odcepile« (Crenšo-vci na primer), kjer grb že imajo. Sicer pa prazniki in simboli niso toliko važni, pomembnejši so gospodarska rast, infrastruktura, zaposlovanje, tudi kultura. No, kulturni dom pa bodo le graditi, saj so dela že razpisali. Š, SOBOČAN Volitve v Občini Hodbš - Šalovci Bedič novi občinski svetnik Namesto novoizvoljenega župana Občine Hodoš - Šalovci Aleksandra Abrahama, ki mu je na ta način prenehala funkcija člana občinskega sveta, so se na nadomestilih volitvah v 2. volilni enoti štirje kandidati pomerili za novega svetnika. Od 648 volilnih upravičencev se je nedeljskih volitev udeležilo 334 ali dobra polovica vseh, vpisanih v volilni imenik. Največ glasov je dobil 67-letiii kmetovalec Karel Bedič iz Dolenec, ki so ga predlagali Drago Zorjan in krajevna organizacije Slovenskih krščanskih demokratov Dolenci. Zanj se je odločilo 121 volivcev. S tem je Karel Bedič tudi uradno postal novi član Občinskega sveta Hodoš -Šalovci. Za svetnika so sc potegovali še avtobusni šofer Ernest Matuš iz Šalovec, ki sta ga predlagala Jožef Šomenek in občinski odbor Socialdemokratske stranke Hodoš - Šalovci (dobil je 106 glasov), ekonomski tehnik Anton Knaus iz Dolenec (predlagatelja sta bila Ludvik Lepoša in podruž- nica Slovenske ljudske stranke Šalovci), za katerega seje odločilo 52 volivcev, in PTT prometnik Iztok Fartek iz Šalovec, ki je prejel 40 glasov (predlagatelja: Emil Balek in zbor občanov 2. volilne enote). Poleg tega so opravili tudi volitve v štiri svete krajevnih skupnosti. V Domanjševcih so izvolili 7-članski svet KS, v KS Čepin-ci ( v Markovcih in Čepincih po 4 člane, v Budincih pa 3), v KS Šalovci ( 7 v Šalovcih in 4 v Dolencih) in v KS Hodoš (7 na Hodošu in 4 v Krplivniku) pa 11-članske svete krajevnih skupno- sti. M. JERŠE Z Dunaja piše J. J. in njegovi Slovenski kulturni center na Dunaju - do pred kratkim znan pod imenom Dom koroških Slovencev-Korotan - je že nekaj mesecev po obnovitvi glavnega poslopja na dobri poli, da upraviči svoje ime; postal naj bi dejansko kulturno zbirališče ne sama koroških, marveč vseh Slovencev, ki bivamo na Dunaju. Gostovanja kulturnikov, včasih celo umetnikov iz matice, so poslala sestavni det vstovenskega iivtjav na Dunaju. In tako Je tudi dobro. Vendar vsaka še tako dobra kulturna ideja največkrat stoji na takšni ali drugačni ideološki vpodstatie; kultura v tem primeru potem služi za promocijo določene politike. Tako je Korotan do pred kratkim slovel kot zbirališče katoliško usmerjenega dela slovenstva na Dunaju, in to predvsem tistega, ki ni spadal med zmagovalce v vojni pred 50 leti. Po zmagi opozicije na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji in vojni, Id je sledila tem političnim spremembam. Je prišlo tudi do nekakšne deideologl zacije v Korotanu. Razloge teh sprememb lahko vidimo predvsem v dejstvu, da smo Slovenci poleg svoje države dobili tudi nove oblastnike. Toda že na naslednjih volitvah so nove oblastnike zamenjali stari, in kot Je lo za vsako demokratično družbo pač normalno, smo dobili tudi močno opozicijo. Janez Janša (J. J), eden od retorično »najboljJasniht predstavnikov opozicije na Slovenskem. Je pred dobrim tednom dni imel v Korotanu predstavitev nemškega prevoda svoje knjige Nastanek in razvoj Slovenije I9SS-1992. V nabito potni kletni dvorani dunajskega Korotana se Je zbrala »crem la creme slovenstva na Dunaju; od veleposlanice Bohove do poročevalcev najpomembnejših slovenskih medijev (Vestnik, Delo, Radio Slovenija), prisotnih pa je bito tudi nekaj poslancev v avstrijskem parlamentu. J. J. Je v svojem predavanju na kratko predstavil politični razvoj slovenske države v zadnjih štirih letih ter tudi perspektive za prihodnost. Zatem so sledila vprašanja iz občinstva, torej najzanimivejši del tega »literarnega večera s politično vsebinof. Pogovor bi lahko strnili v tri tematske sklope. V prvem je ljudi zanimala predvsem relacija J. J. kot nekdanjega člana ZK (»Stranka, ki Je takrat imela v Sloveniji 100.000 članove,» VZKsem vstopil kot J 7Jetni mulec in ko sem začel postavljati vprašanja, so me izključili^; vsi citati J. J.) do njegovega očeta, nekdanjega domobranca, ki mu Je uspelo pobegniti pred smrtjo v Jamah (»Vse to si lahko preberete v moji najnovejši knjigir). In zakaj se je po razpustitvi Demokratske stranke odločil za članstvo ravno v Pučnikovi SDSS (»Gospod PučnikJe moj prijatelj. Človek, kiJe šest let sedel» zaporu zaradi svojega prepričanja, Je vreden mojega zaupanja«). Drugi sklop vprašanj se je nanašat na prizadevanja Slovenije za članstvo v mednarodnih organizacijah, in sicer čisto konkretno v Natu in Evropski uniji. Na vprašanje, kako bi predstavniki SDSS-a v slovenskem parlamentu glasovali v - seveda hipotetičnem - primeru, da komisija EU našo prošnjo za članstvo Že Jutri predloži Svetu EU, parlament EU pa nima nič proti. Je J. J. odgovoril predvsem iz pozicije »enakopravnih partnerjeve ter naštel nekatere pogoje, ki bi Jih morala - po mnenju SDSS^i - EU izpolnili, da bi bila vredna slovenskega Članstva. Naj samo na robu omenim, daje profesor Jože Mencinger pred mesecem dni na strokovnem srečanju na temo razširjanja EV proti Vzhodu na Dunaju povedal, daJe Slovenija s priboritvijo politične izgubita ekonomsko samostojnost in daje ob skoraj Jdodstotni gospodarski izmenjavi z EU vprašanje članstva v EU zgolj stvar politike - ekonomsko so stvari jasne. J. J. se Je potem zadržal na področju, kjer Je že po svoji akademski izobrazbi tudi najbolj kompetenten. Poudarilje nujnost bodočega članstva oziroma čim tesnejše navezave Slovenije na Severnoatlantsko zvezo. Zadnji, torej tretji, tematski sklop pogovora je potekal okrog njegove vloge ljudskega tribuna, ki J. J. - pri tem pogovoru večkratno ponavljanje uspehov (tudi) njegove stranke na slovenskih občinskih volitvah - v mednarodnih medijih postavlja ob bok uspehov francoskega Le Penna, po karizmi pa celo avstrijskega Jorga Haiderja. Da tudi Slovenci končno dobivamo svojega »vodjo«, ki mu množice vzklikajo na Javnik zborovanjih, je postalo očitno ob repliki iz občinstva, da namreč »enega Janeza Janše, ki je za to državo trpel in bil ponižan, nikakor ne smemo povezovati s hudobnimi populisti, kot sta Jean-Marie Le Penn in Haider«. Replika Je doživela burne ovacije prisotnih in nič niso pomagala pojasnila dunajskega dopisnika uglednega tednika (njegova tiskarska barva vam ravnokar maže prste), da vsaka Čast temu, kar Je J. J. naredil za Slovenijo v preteklosti, vendar gre sedanji razvoj predstavnika »edine resne opozicije na Slovenskem« - vsem dobrim namenom za slovenski narod navkljub - pač v smeri populizma. Toda nič ni pomagalo: J. J. je bil med svojimi. Če sklenem, moram priznati, da je bila razprava zanimiva, neposredna in konec koncev tudi zabavna. J. J. Je dokazal, da se je v zadnjik štirih letih -tudi kar zadeva njegovo dikcijo - razvil v enega od boljših slovenskih politikov; njegovi odgovori na razpravi so bili jasni, ponekod okrašeni z inteligentnimi ironičnimi okraski na račun sedanje politične oblasti v Sloveniji, drugod zopet s pridržanim osebnim podtonom na račun nekaterih, mogoče nekoliko provokativnih vprašanj iz občinstva. Ob vsej izkazani besedni spretnosti pa se mi vseeno vsiljuje vprašanje, ali gre v primeru J. J. zgolj za spretnega politika, ki Je z uporabo nekaterih - politično sicer dovoljenih - prijemov iz zakladnice političnega marketinga pač nekaj korakov pred svojo konkurenco ati pa se za herojem slovenske pomladi skriva zgolj demagog, ki mu ni več mar za blagov slovenskega naroda kot takega, marveč za zastopanje določene inte- resne skupine. ANDREJ HORVAT Ostro lokalizirana lokalpatriotka Če drži, kar o svetnici v občinskem svetu na Kuzmi Elizabeti Klement pripoveduje njen kolega Ivan Marič, potem je gospa zelo ostro lokalizirana lokalpatriotka. Ona je od Grada, on iz Kuzme, ona Je pri krščanskih demokratih, on pri združeni listi socialdemokratov, oba pa sta v kuzemskem občinskem svetu. Lokalpatriotizem gre svetniku Mariču v nos, je potemtakem tak, kakor je za značilno razmerje med tema dvema krajema pričakovati. Pravzaprav ji očita »gradocen-trizem«. Potem ko po nočni seji občinskega sveta, ki je bila 7, junija do polnoči in čez, vse tja v jutro ni mogel zaspati, je poklic^ v redakcijo in povedal, da ga je nespečnost dajala zaradi načina, kako je bila sklicana seja, in zaradi nakan, ki jih je imela gospa Klementova, ki je predsednica občinskega sveta. »Na seji smo sprejemali statut, toda seja je bila izredna, ker je bila sklicana na izreden način. Vabila smo dobivali dan prej in na dan, ko je seja bila. Sprejeli smo ga, pred tem smo ga že trikrat obravnavali. Od 16 članov svctajih je bilo 15 zanj, proti je bila samo ona, in to zaradi določila, da se proračun sprejema z dvetretjinsko večino. Ona pa je zagovarjala navadno večino, ker bi to pomenilo, da ga lahko sprejmejo samo svetniki od Gra- da brez nas iz Kuzme.* Marič pravi, da je zdajšnji osnutek odloka proračuna popolnoma neuravnotežen, tako da je v »ogorčenje in prizadetost kuzemskim svetnikom«. Občina Kuzma, ki vključuje Grad, naselje z dolgo trško samozavestjo, zaradi česar se ne more pomiriti z izgubo občinskega sedeža, naj bi imela po tem osnutku v blagajni 86 mikjonov tolarjev za naložbe, od tega bi se »na območju KS Grad porabilo 83,2 milijona ali 97 odstotkov«. Svetnik Marič je osupel. Odločitev, ki bi to potrjevala, ni sprejeta, javna razprava bo do 18. junija. toda njega zanima, kdo je dajal te podatke, kdo je mogel tak proračun predlagati! Pri sprejemanju statuta so graški svetniki sicer glasovali tako rekoč proti svojo rojakinji, toda Kuzmečana Mariča bode, ker je njegova krajevna skupnost tudi že pri delitvi funkcij občinskega sveta potegnila kratko. »Čeprav so bili drugi graški svetniki pri glasovanju o statutu korektnejši kot Klementova, to ne pomeni, da bodo taki tudi Še vnaprej.« Gospa Klementova sc je nas-menila, ko sem ji prebral Maričeve izjave, in rekla, da nima k temu kaj dodati. »Glasovanje je bilo res tako. A, da vas je on poklical in vam poročal? Veste, jutri grem na dopust in povedati hočem samo tole: želim, da živimo skupaj kot normalni ljudje.« £sm 4 vestnik, I Odkupna cena pšenice usklajena z rastjo drobnoprodajnih cen 25,53 tolaija i za kilogram Toliko naj bi pridelovalci dobili za pšenico standardne kakovosti Vlada Republike Slovenije je s sprejemom tržnega reda za pšenico, ki velja do naslednje žetve, določila odkupno ceno pšenice letine 1995, pridelovalci pa naj bi za kilogram pšenice standardne kakovosti prejeli 25,29 tolarja. Ker je bil ta tržni red sprejet pred koncem maja, je vlada določila, da se odkupne cene uskladijo z rastjo drobnoprodajnih cen, in si- cer se povečajo za 80 odstotkov rasti teh cen v obdobju april- junjj. ta rastje zdaj že znana in tako je znana tudi dokončna odkupna cena ietošitie pšenice, po kateri bodo pridelovalci . za kilogram pšenice s 13 odstotki vlage, 2 odstotkoma pri- ; mesi, 11,5 odstotka beljakovin in hektolitrsko težo 76 kilo- gramov dobili 25,53 tolarja. Kot smo že zapisali v prejšnjih številkah, je to le izhodiščna cena, saj se bo dejanska odkupna cena oblikovala na osnovi rezultatov analize. Za vsebnost beljakovin nad ; pod 11,5 odstotka oziroma pod to vrednostjo se bo namreč cena ustrezno povečala ali zmanjšala; pšenico, ki ne bo ustrezala predpisani kakovosti, pa bodo izplačali po 18 tolarjev za kilogram. Upoštevaje tabelo za izračun cene na osnovi vsebnosti beljakovin bi pridelovalci tako lahko za kilogram pšenice dobili od 22,85 tolarja (ob vsebnosti 10 odstotkov bcljakovin) do 31,78 tolarja (ob vsebnosti 15 in več odstotkov beljakovin). Slednje so seveda le utvare, saj Je dejstvo, da pšenica na našem območju takšne kakovosti ne more dosegati. Sodeč po lanskoletnih rezultatih se prej lahko zgodi, da pšenica ne bo dosegala ustrezne kakovosti, kar bi seveda za pridelovalce pomenilo nižjo ceno. Da bi bila ta nižja od lanske, pa si seveda ne bi smeli privoščiti, saj z njo ne bi pokrili pridelovalnih stroškov. L. KOVAČ gospodarstvo Edini »turoperator« iz severovzhodne Slovenije pripravil novo turistično ponudbo Pomurski tumpemto Agencija z Lendavske ulice v Murski Soboti spet pripravila novo ponudbo; po Romuniji in Malti ponuja Portugalsko in Dubrovnik Intelekta ima sedež v Lendavski 19b v Murski Soboti. Je eden najprodornejših slovenskih »turoperatorjev«, ki se v zadnjih letih pojavlja z vedno z novimi programi počitnic. Toda le malokdo od skoraj 7 tisoč turistov, kolikor jih je doslej potovalo z Intelekto, ve, da je sedež družbe z omejeno odgovornostjo prav v Murski Soboti, kajti soboški »turoperator« sodeluje z okrog 100 slovenskimi agencija ml, večina gostov, ki se odločajo za njeno ponudbo, pa prihaja iz Ljubljane in še- verozahodnih delov Slovenije. Boris Farkaš se je odločil za ustanovitev podjetja za organizacijo turistične ponudbe v letu 1989. Danes so v Intelekti še vedno zaposleni le dva delavca in ena pripravnica, kjjab temu pa je njihova ponudba med zelo iskanimi. V sezoni imajo pogodbeno zaposlene vodnike. Zanimivo je, da se njihovi gostje vračajo, kdor je torej začel potovati in počitnikovati z Intelekto, se zanjo odloči tudi nasledrtie leto. Takih gostov imajo več kot 50 odstotkov, kar je svojevrsten dokaz kakovostno opravljene storitve. Njihovo načelo je: zanimivo, novo, ne predrago in ne prezahtevno. V minulih letih so si že izoblikovali svoj krog interesentov, ki imajo radi doživetja in normalno ponudbo na dovolj visoki ravni. 1990. in 1991. leta so začeli kot vse druge turistične agencije, ki so se v minulih letih pojavljale kot gobe po dežju: organi- nova pokrajina in ljudje so že v prvem letu pritegnili 1500 potnikov. Naslednje leto jih je v Romuniji letovalo že 2000, lani pa 1500 turistov. Lani so ponudli novo možnost počitnikovanja na sredozemskem otoku Malti. Tudi Malto so me. Malta je to dvsem za srednješolsko''^, (maturante), medpoč'^'* se zanjo odločajo dnihn*' Letos naj bi prek i"* potovalo v tujino še več saj so ponudili spet ga: Portugalsko in Letošnja novost je tudi sklenitev pogodbe z Zavarovalnico Triglav, Vsak potnik je med trajanjem aranžmaja zavarovan za primer nezgodne smrti ali splošne delovne nesposobnosti, nezgodnemu zavarovanju pa je dodano Se zavarovanje prtljage in osebnih stvari, kar predstavlja dodatno kakovost turistične storitve in jo vključujejo le redke turistične agencije. zirali so avtobusne izlete, predvsem za maturantske in absolventske skupine. Medtem ko so drugi ostali vse do danes pri tej dolgočasni dejavnosti prodajalca že uveljavljenih ali že odpisanih turističnih programov, so se v Inte-lekti odločili za svojo pot. 1992, leta so slovenskemu trgu prvi ponudili neodkrito Romunijo in Črno morje - takrat je bila to poleg Španije najcenejša počit- Ca niška turistična ponudba. Carter- skl poleti z Adrio Arveis z mari* borskega ali ljubljanskega letališča, organizirano spoznavanje romunske obale Črnega morja. ponudili prvi (letos je slovenska letalska družba organizirala lastne prevoze za druge agencije, Intelekta pa se je odločila za konkurenčnejšega prevoznika -malteško letalsko družbo). Daje bila odločitev pravilna in ob pravem času, dokazuje število turistov: nad vsemi pričakovanji je prek Inteiekte na Malti že prvo leto letovalo čez 2100 turistov. Tudi letos je zanimanje zelo veliko. to potrjujejo tudi vse agencije, ki prodajajo njihove progra- tudi s to ponudbo so vse druge slovenske torje«, kajti doslej še tio^| venska agencija ni potiuji^ tugalske, od Hrvaškeg^P pa so ponujali v glavne®’ Kakor se razvija, JiP šuje njihova ponudba^ tako so vedno bolj tudi katalogi; v z2Četi®"l^| ponudba napisana na®', dveh listih, lanski katakSr slovenskem in (že lani je z Intelekto P®’ počitnice tudi veliko a* in italijanskih državljan^'’^ sem iz obmejnih obmoi"', pa so izdali obsežen ka*®^^ venskem, madžarske®’’ škem in italijanskem j®^^ Zaslužka je tolike. *। normalno delajo, jim tačas dobiček ni zaradi samega denat)®’ ' vidijo v njem možnost izboljševanja ponudbe. Lahko smo nemal® 1^^ na eno najprodomejfb nih organizacij. BERNARDA B Na podlagi sklepa o javnem razpisu za podelitev lekarniški dejavnosti v občini Gornji Petrovci z dne 23.6. ' občinski svet Občine G. Petrovci objavlja Seja vlade Ali bo TAM izgubljena zgodba? JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE V LEKARNIŠKI DEJAVNOSTI ZA OBMOČJE GORNJI PETROVCI Na zadnji seji je vlada obravnavala predlog zakona o bančništvu, predsanacijski program mariborskega TAM-a in ljubljanske Avtomontaže ter izbrala odbor za pripravo obiska papeža Janeza Pavla 2. v Sloveniji maja prihodnje leto. nih nemških mark zagotovljene letne realizacije. Uprava TAM-a in upravni odbor imata še za 60 milijonov nemških mark naročil. Po ministrovih besedah bo moralo priti tudi do kadrovskih sprememb pri vodenju podjetja, saj zdajšnja uprava ni obvladovala 1. Predmet razpisa: j Lekarniška dejavnost kot javna služba, ki jo opravlja las® - lekarnar na podlagi koncesije. Lekarnar lahko poleg lekarniške dejavnosti opravlja - preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, Na seji je vlada obravnavala predlog zakona o bančništvu, ki ga bo poslala v obravnavo v državni zlmr. Banke so opredeljene kot delniške družbe z natančno opredelitvijo finančnih storitev. To so predvsem storitve, ki so že po smernicah Evropske unije opredeljene kot tipični bančni posli. Hkrati gre tudi za storitve, za katere predlagatelj meni, da jih je glede na njihov dosežen razvoj v našem prostoru smiselno opredeliti kot storitve, ki jih smejo oprav^ati banke na podlagi dovoljenja Banke Slovenije. Obenem pa so v 2. členu zakona podrobno naštete Gnančne storitve, ki jih lahko opravljajo druge pravne osebe. Storitve faktorinega, finančnega zakupa, posle z vrednostnimi papirji ter nepremičninami sme banka opravljati v gospodarski družbi, v kateri ima 10 % celotnega števila delnic, ali pa v banki sami. Zaradi težav pri izvajanju učinkovitih sankcij ua podlagi veljavnega zakona predlagatelj v 126. členu predlaga za pravne osebe in podjetnike posameznike, ki finančne storitve opravljajo brez dovoUei^a, stroge sankcije v smislu izbrisa iz sodnega registra. V 2. poglavju predlog zakona govori o odstopanju od določit od zakona o gospodarskih družbah. 3. poglavje vsebuje določbe, ki se nanašajo na vsebino vloge za dovoljenje in rok za izdajo dovoljenja. V S. poglavju so določbe, ki govorijo o podružnicah in tujih bankah v Sloveniji. V 6. poglavju pa so določene obveznosti članov uprave in nadzornega sveta banke za izpolnjevanje načd varnega in skrbnega poslovanja banke. V 7. poglavju so določbe, kijih banka mora upoštevati, kadar kreditira člane uprave, nadzornega sveta in prokuriste banke (in mihove sorodnike). 9. poglavje je novo in natančno določa, kdaj se posamezne osebe štejejo za povezane osebe. V bančno skupino so povezane samo banke, za finančno skupino pa se štejejo banke in gospodarske družbe, ki opravljajo finančne storitve. TAM - 8 milijard tolarjev izgube Na tiskovni konferenci je mni-ster za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar spregovoril o predhodnem sanacijskem programu TAM-a Maribor in Avtomontaže AM-Bus. Ocenil je, da je njegov položaj izredno težak in zapleten, bolj kot takrat, ko sc je sprejemal z^on o sanaciji. Predvideva se, da bo imel letos TAM 8 milijard tolarjev izgube. Po mne- nju vlade predhodni sanacijski program TAM-a nakazuje momente. ki dajejo trdna zagotovila za pripravo dokončnega sanacijskega programa. Dokončne ocene o tem, ali bo sanacija uspešna ali ne, ta trenutek Še ni mogoče podati. Razlogi so v tem, da informacijska neutransparent-nost kalkulacij po programih še ne omogoča v tem trenutkih jasne slike, kjer je prag rentabilnosti in v katerih programih, Ker TAM proizv^a multi izdelek, pri katerem so posamezni deli pro- duktov tudi sestavni del drugih produktov, je problem v natančnem alociranju direktnih in indirektnih fiksnih stroškov. Drugi del, ki zamegljuje sliko o TAMu, so neknjižene stare obveznosti iz preteklih let, ki se sedaj odkrivajo in knjižijo. Podjetje se nahaja na robu nevarnosti propada. Napoved izgube v letu 1995 v višini 8 milijard tolatjev pomeni velik odpis trajnega kapitala, ki je že sedaj negativen v višini 3110 milijard tolatjev, tako da se takoj izničijo pozitivni učinki, ki bi jih kapitalizacija obveznosti bank (2850 milijard tolarjev) za TAM imela. Sanacijski program bo moral dokončno odgovoriti nato vprašanje, saj bi bilo postrebno po nekaterih izračunih poslovati S let 2 zelo visoko interno stopnjo donosnosti, da bi lahko TAM sam s pozitivnimposlovanjem ponovno ustvaril trajni kapital in odplačal vse zapadle stare obveznosti in obveznosti, ki jih je prejel in odplačal na osnovi zakona o sanaciji, kar pa je po mnenju vlade popolnoma nerealno pričakovanje. Upravni odbor TAM-a je namreč ugotovil, da zakonsko planiranih 7,1 milijard tolarjev ne bo zadoščalo za zakon proizvodnje, ki bi zagotovil čez določen čas pozitivni denarni tok. Obseg podpisanih naročil znaša 150 milijonov nemških mark in je bistveno manjši, kot je bilo prikazovano v Času sprejemanja zakona, ko je bil govor o 320 milijo- situacije. Se nadalje pa iščejo partnerja za TAM v tujini; predvsem takega, ki bi bil pripravljen vložiti kapital v podjetje, V Avto-montaži AM-Bus d.o.o. je situacija nekoliko lažja. Osnovni problem je v tem, ker jim sedaj delo pretežno zagotavlja TAM, v bodoče pa naj bi dobili nove strateške partnerje. Bilanca uspeha sicer Se kaže v letu 1995 izgubo v znesku 497 milijonov tolarjev, za leto 1996 pa se predvideva poslovanje z dobičkom 62 oz. 127 milj ono v tolarjev. Papež v Sloveniji Vlada je ustanovila Odbor za organizacijo obiska papeža Janeza Pavla 2. v Sloveniji, ki bo 18. in 19. maja 1998. Odbor bo skrbel za določanje, koordinacijo in izvedbo vseh ukrepov, ki so nujni za nemoten, varen in v skladu s protokolarnimi praviti uresničen obisk papeža Janeza Pavla 2. V Odboru so Andrej Šter, minister za noranje zadeve, Zoran Thaler, minister za zunanje zadeve, Igor Umek, minister za promet in zveze, Meta Zupančič, ministrica za pravosodje, Borut Šuklje, direktor Urada Vlade Republike Slovenije, Miran Bogataj, državni sekretar v Ministrstvu za obrambo, Milojka Kolar, državna sekretarka v Ministrstvu za finance, in Rado Lenard, šef protokola Vlade Republike Slovenije. Marjan Horvat pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varo' zdravja, - izdaja veterinarskih zdravil - izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in P®' zdravilnih sredstev, - svetovanje pri predpisovarviu in porabi zdravil. 2. Koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti se p®"’ območje Gornji Petrovci. (J(l JI I 3. Lokacija sedeža: Gornji Petrovci, 33 a. 4. I Koncesija se podeli posamezniku, ki izpolnjuje našle®'’” - da je diplomirani inženir farmacije in izpolnjuje sr" pogoje za sklenitev delovnega razmetja, - ima opravljen strokovni izpit, - obvlada slovenski jezi, • da mu ni s pravnomočno sodbo sodišča prepovedan^ vljati poklica oz. lekarniško dejavnost, - da ima urejene premoženjskopravne zadeve za up' štorov. lora*^^ - je vpisan v register farmacevtskih strokovnih delavcev nah in evidenco o rednem strokovnem izpopolnjen®™^ 5. Rok za prijavo za razpis je 8 dni po objavi javnega raJiP'®’' Prednost pri izbiri prijavljenih kandidatov na skih in razpisnih pogojev ina lekarnar, ki je bil zap‘’^ vključen v obstoječo mrežo lekarniške dejavnosti. ' . nb' Pogodbo o podeltivi koncesije skleneta lekarnar m Gornji Petrovci, s katero uredita medsebojno razmeO® zi z opravljanjem lekarniške dejavnosti na podlagi J®” (d' 8. Kandidati pošljejo prijave na razpis: Mestna občina Sobota, kardoševa 2. Postopek za podelitev koncesij® Mestna občina Murska Sobota, po predhodnem mneiV'’*^^^ skega sveta Gornji Petrovci, ki na podlagi odločitve o siji izda odločbo o podelitvi koncesije. Župan občine Gornji Franc Sbl*^ a LulNa 1955 5 gospodarstvo f^omurska mlekarska zadruga v treh letih upravičila svoj obstoj idW onJrf [flia* Podvojili program mlečnih izdelkov —"7—---------------------------- 'J; J^^odnje še večji vpliv rejcev pri odločanju eM* tu ituttf' obe*; lujfj lin«* eae*.' Pomorske mlekarske zadruge so minila tri leta, v tem času upravičila svoj obstoj. Tak-m zadnjega občnega zbora članov te specializirane ^»inikiii ** MiveČ pozornosti namenili delovanju zadruge Ksihn dbdobju, opozorili pa so zlasti na težave, ki vse in pridelovalce mleka. Kaže, da prihaja na tem saj se po podatkih Pomurskih •»bttočii udeka na tem območju zmanjšuje, na večini dru-kot B ’ ****®niih prvih petih mesecih odkupili precej več •»nskem obdobju. let naz^i kaže- "“"J *aze-'^PiUleSri'^ "lekarnah i:a_ ICmo nVftlJ 20 „ »s, V primerjavi z letom 1993 se je odkup mleka lani povsod v Sloveniji povečal. Najbolj na območju celjske mlekarne, ki ga je odkupila 18 odstotkov več, na mariborskem območju se je odkup povečal za 14, na punskem za 10, Ijubljanskran za 9 in na tjutomerskem območju za 8 odstotkov, medtem ko so ga Pomurske mlekarne odkupile za 5,6 odstotka več kot leto prej. Tudi letos se odkup mleka skorajda povsod povečuj igema so le Pomurske mlekarne, Id so v prvih petih mesecih odkupile 2,16 odstotkov numi mleta kot v enakem lanskem obdobju. “jUJonov («2. Takrat “'Mikotaanekaj tihio Dm,.x nnlijona litrov, ®'*bK^„\'®^’^emletu.koso “eboite , ®e“ocju takratne “'■bpiii ^/^“»Javske občine '^2 K “ilijona litrov 01^ aslerj v 1^1,’'^^'’ ov.Cc . I v tuji-Sc povečal. vse bi I Pfefllaa^'-J"« ■■ (L »nltetije, P“U5unotetri a^UHU . I m Je pustimo kar Ji I“jc vsako '*• (čeprav Jc politika pozitivnega, skra- tka zelo primernega - ker kar je nevtralno, naj bi bilo v vsakem primeru dobro, predvsem pa ne narobe. Vendar pa nobenemu ekonomistu ni prav čisto jasno, kaj je s tem mišljeno, kajti takega ekonomskega izraza v literaturi ni mogoče zaslediti. Mogoče je s tem mišljena de-reciacija tolaija v skladu s stopnjo inflacije, kar je na prvi pogled najbolj primerno. In to samo na prvi pogled, kajti stvari niso tako pavšalne. Zastavimo d vprašanje, kaj je privedlo do tega, da imamo relativno visoko stopnjo inflacije in stabilno valuto? Za stabilno valuto je najboj zaslužna prav Banka Slovenije, ki sc na drugi strani trudi pomagati tudi izvoznikom, saj bi bili brez njenega posredovanja tečaji tujih valut še nižji, kot so sedaj. Glavni problem za ta razkorak Je pri inflaciji, ki Je previsoka in je med drugim posledica rasti plač, ki se večajo ne glede na produktivnost dela. Eden od vzrokov za to je neka čudna miselnost, kajti premnogo-krat je zaslediti, da so uspešna tista podjetja, v katerih imajo zaposleni visoke plače, dobiček podjetja pa se . v takih »poročilih o uspešnosti« niti 1 dobrih 18 odstotkov vseh prevzetih količin mleka. Sodeč po vseh teh podatkih prireja mleka navkljub vsemu zaenkrat še ni ogrožena, saj se hkrati z zmanjševanjem staleža povečuje mlečnost po kravt Če Je še pred petnajstimi leti prekmurska kmetija oddala povprečno nekaj čez 4.900 litrov mleka oziroma 1.900 litrov po kravi, zdaj oddaja mleka po kravi dosega že 2.300 litrov oziroma 7.290 litrov po kmetiji. Iz tega je moč tudi zaključiti, da z oddajo mleka dosegajo kmetije večji odstotek dohodka, zato Na občnem zboru Pomurske mlekarske zadruge so podelili priznanja naj-bojjSm pridelovalcem mleka v lanskem leta Za higirac sko najbolj kakovostno mleko je prvo mesto pripadlo Viktorju Andrejču iz Sodiši-nec, na drugo mesto se je uvrstil Alojz Omar iz Bankovec in na tretjo Jože Han iz SodiSinoc. Največ mleka, 137.115 litrov, Je v lanskem letu oddal Jože GyerkeS iz tipe, Ludvik Vukanič iz Ad-rejec je oddsJ 93.013 litrov in Antcm PerSa iz Oeriinec 86.256 litrov mleka. ctaliziTano mlekarsko zadrugo, v katero seje ob ustanovitvi včlanilo 4.091 Članov, zdaj pa Jih Je 4,039. Z razmerami, kakršne so v Pomurskih mlekarnah, so zaenkrat zadovoljni, saj kljub zaostrenim raznteram doslej še ni bilo večjih težav z izplačilom oddanega mleka, Če morajo v nekaterih mlekarnah rejci na plačilo čakati tudi mesec, dva ali Se več, v Pomurskih mlekarnah prevzeto mleko izplačujejo mesečno, v enem delu, saj jim je doslej uspevalo sproti razreševati likvidnostne težave. Tudi v Pomurskih mlekarnah se namreč srečujejo s presežki mleka, ki jih ni moč prodati na domačem tigu in jih morajo izvoziti. Predelano v mlečne izdelke so lani izvozili več kot 18 milijonov litrov mleka, tako mleko v Ob tem, ko plačilo za oddano mleto rejci na območju Pomurskih ndekaru dobivajo redno in pravočasno, so tudi sicer v ugodnejšem položaju kot rejci na območju nekaterih drugih slovenskih mlekarn. Ce dobivajo slovenski pridelovalci mleka v povprečju 40,72 tolaija za liter mleka, ga v Pomurskih mlekarnah plačujejo po 41,20 tolarja, tudi strc^ odkupa, ki jih pokrivajo rejci, so tu za polovico nižji, kmetje, ki oddajmo mleko v soboško mlekarno, pa tudi ne plačujejo stripov analize odvzetih vzorcev. V dru^ mlekarnah znaša ta strošek 0,92 tolarja po litru. rejcem, ki so se usmerili v prirejo mleka, ni vseeno, kaj se bo dogajalo na tem področju. Prav iz teh razlogov so se povezali tudi vspe- ne omenja. In zaradi tega plače kar rastejo, v nekaterih primerih upravičeno, večinoma pa neupravičeno. Taka miselnost je žal še v lepem številu slovenskih podjetij. Na drugi strani pa se je s posebnim zakonom »izkazal* naš parlament, ki navzdol omejuje naj nižjo plačo, navzgor pa najvišjo in s tem tako rekoč kaznuje menedžerje uspešnih podjetij. Na koncu ugotovimo, da krivda za nastali položaj ni na strani Banke Slovenije. Najlaže Je reči, da je nekdo drug kriv za tvoje probleme. Tudi naši izvozniki niso vsi taka podjetja, za katera bi se lahko reklo, da dosegajo enako produktivnost kot primerljiva podjetja v razvitih državah. Sama se morajo potruditi, da bodo dosegala čim večjo produktivnost in s tem izničila zarje neugodno gibanje tečaja. Država bo morala več storiti za Čim prejšnje znižanje inflacije in za podporo izvoznikom, čeprav ne moremo reči, da sedaj ne dela tako. Tako pridemo do sklepa, da Je za stabilno in rastoče gospodarstvo potrebno dobro delovanje vseh treh skupin: podjetij, vlade in Banke Slovenije. Po mojem skromnem mnenju jc najbolje delujoči člen v tej verigi prav Banka Slovenije, BENJAMIN JOŠAR prahu kot maslo pa izvažajo z izgubo. Na račun izvoza so lani ustvarili za 2,8 milijona nemških mark negativne razlike, navkljub vsemu pa odkupa mleka niso omejev^. Težave v mlekarski proizvodnji v Pomurskih mlekarnah rešujejo z nemlečnim programom in z novimi izdelki. Če so še v letu 1990 izdelovali 15 različnih izdelkov mlečnega programa, zdaj delajo že 27 različnih izdelkov. V zadnjem času so razširili program otroške hrane, v sodelovanju z novomeško Krko razvijajo nov program izdelave otroške hrane, popestrili so izdelavo sladolednih mešanic za japonsko tržišče, s svojimi izdelki pa oskrbujejo tudi Mc Donalds. Sicer pa v vodstvu tovarne zatrjujejo, da ob ohranitvi sedanje kakovosti in strokovnosti v Pomurskih mlekarnah tudi v prihodnje ne bi smelo priti do večjih pretresov. Strah kmetov, da bi tudi v Pomurskih mlekarnah prišlo do omejevanja odkupa mleka, Je tako zaenkrat odveč, zasluge za dokaj ugodno stanje pa je treba pripisati predvsem dobrim poslovnim odločitvam v preteklosti. Pri takšnih odločitvah pa naj bi v prihodnje imeli zadružniki še več vpliva, saj so po zakonu o zadrugah postali lastniki dela tovarne. Pomurska mlekarska zadruga je tako postala lastnik 52-odstot-nega deleža tistega dela, ki pripada kmetijskim zadrugam, 6,2 odstotka deleža je pripadlo naslednicam nekdanje lendavske zadruge, preostanek pa Splošni kmetijski zadrug Panonka. So pa na občnem zboru bili nekateri člani specializirane mlekarske zadruge mnenja, daje takšno lastninjenje tovarne nepravično, saj bi morala mlekarska zadruga dobiti večji del lastništva v Pomurskih mlekarnah. LUDVIK KOVAČ I KOMENTAR j Po tranziciji tranzicija Kakšne so pravzaprav politične in političnockonomske implikacije sprejetega proračuna? Je edini povzetek sprejemanja samo to, da se Je vladna koalicija ponižujoče vedla do opozicije, ker je vklopila svoj glasovalni stroj, kot se reče, ko večinski del sklene glasovati apriorno? Najprej je dejstvo eno: če je opozicija imela k proračunu 200 dopolnil, od katerih menda nobeno ni bilo sprejeto (Hvalica, SDSS), potem so očitki opozicije, da koalicija deluje samo ob razdeljevanju denarja, le takrat, ko si njem partnerji zagotavljajo finančni vpliv, po eni strani sicer utem^eni, ne pa tudi verodostojni. Kaj jc namreč opozicija $ tem mnoštvom dopolnil želelela drugega, kot sodelovati v tej delitvi na drobtiočarski oziroma par-tikuiaristični način? Noben od opozicijinih kritikov sprejemanja državnega proračuna - razen morda Janše, ki pa to počne s presežkom populizma -ne kritizira formiranje državne blagajne na nekih programatskih izhodiščih. Govoreč ekonomistiCno. nihče v opoziciji ni imel pripomb na vladino makro-in mikroekonomijo. Opozicijino zoprvanje (nasprotovanje) je navadno javkanje. Kakor kakšni prestrašeni zagovorniki moooopartijnosti iz prejšnjega režima, ki so to metali v nos pojavljajočim se disidentom, očita vladi, da hoče vladati! Kar lahko pomeni samo dvoje, da je vladina ekonomska politika v bistvu tudi po volj) opozicije ali pa da opozicija nima svojega ektrnomskega programa. Dejstvo pa je tudi, da vizionarskega ekonomskega programa nima niti vlada. T«, kar se dogaja s sloTcnskim gospodarstvom, Je preprosto prežitkarstro na konjsaktuniein srka zahodne Evrope. Preprosto nam pokupijo, kar Jim prodajamo. Slovenija oživa sadove sreč^ okoliščin v svetovnem gospodarstva, vladiiii aradniki Jih frizirajo v podatke o najuspešaejšl (ranzi-ctji med vsemi postkontauističiuini državami, Drnovšek pa jb lanstra kot opombe pod Črto k svoji zgodbi o uspeha. Dejansko pa se v ekooemjji ni spremenilo nič in se nič ue spreminja. Sedanja tranzictia je to samo tohko, koOkor delaje čez(traiis) državnogospodarske meje, samo da v Augi smeri kot v prejšnji državi. Takrat so nam Utje kupovali na joga zaradi politike ritapne drijve, danes nam ga na zahodu zaradi gospodarske konjunkture. Do resničiK tran-zlcije bo očitno moralo še priti: šele po »tranzicl|i« tranzictiBl Sodeč po načinu, kako opozicija kritizira proračun, je rtjen gospodarski program zgolj zavist in tukaj je potrebno Peterletu priznati, da s svojo »malo notri, malo zunaj* vlogo v vladni koaliciji ravna premeteno. Kot da bi se učil od Kučana. V lem času se Icratkomalo splača biti na oblasti. To priznava Uidi znani ekonomtstični skeptik v času slovenskega osamosvajanja, poznejši podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger, ki je nedavno v intervjuju za beograjsko Našo Borbo izjavil, »daje Sloveniji gospodarska osamosvojitev vendarle koristila*. Zdajštiji trendi v svetovnem gospodarstvu kažejo, da bo konjunktura še nekaj trajala in če v tem kontekstu odgovarjamo na vprašanje, kakšno politično korist ima kdo od sprejetega proračuna, potem lahko rečemo, da v vsakem oziru, ne glede na to, kakšna je notranja struktura tega proračuna. kasira vlada. Ob opozicljenetn manku kakega alternativnega ekonomskega programa torej čisto upravičeno. To odsotnost ekonomske projekcije Je opozicija pokazala tudi, ko je šlo za pritisk izvoznikov na državno banko, da se devalvira tolar, kar na zelo aplicirani ravni pomeni, da naj bi se zaščitila njihova neproduktivnost in nekonkurečnost. Opozicija je molčala in ostajala na tej strani tranzicijskega področja. Kaže pa, da bo po proračunska vladina politika kljub temu sprožila politično tranzicijo med volivci. In to v najmočnejši vladni stranki - LDS. Državni zakladnik Mitja Gaspari je napovedal obdavčitev premoženja, ki bo najlMrij obrnila žepe prav dobršnemu delu volivcev njegove stranke. Srednjemu in višjemu sloju: od liberalne demokracije se bo oddaljil tisti del tega sloja, ki vleče izvor iz prejšnjega režima in Je zanj značilna nerazvita podjetniška kultura, čeprav se po značilnostih pridobitne dejavnosti šteje med podjetnike. Obdavčitev velikih stanovanj, debelih avtomobilov in počitniških hiš jc v zahodnih državah namreč nekaj samoumevnega, tukaj pa, v dikciji prvih komentaijev in simboliki metafor ohranja značaj nekdanjega »ugotavljanja izvora premoženja*. Ljudje, ki so vajeni uživati prestižni status po postopkih, ki so na meji med podjetništvom in mahinacijami, bodo to vzeli kot napad na svobodo pobude. Zakon o obdavčitvi »prestiža«, ki naj bi začel veljati 1. januarja naslednje leto, ki bo volilno, naj bi po davčni plati koristil občinam, po politični pa bi ga lahko opozicija obrnila v svojo še dodatno korist, mimo te, ki jo bo imela iz njegove nepriljubljenosti med cMavčenci. Na zahodu v takem obdavčenju že dolgo več ne vidijo poskusov egalitarizacije, temveč poudarjajo njegovo ekološko smotrnost. Velike hiše, več stanovanj, veliki avtomobili ,., vse to je energetsko zahtevnejše in se v tem smislu vzdržuje na račun skupne državne substance, ker povzroča dodatno ekološko obremenitev. Opozicija hi morala ta zakon sprejeti in ga podpirati kot ekološki zakon. To bi bilo prvo potranzicijsko tranzicijsko ekonomsko dejanje. Sicer ga bo pa liberalna demokracija, pa čeprav v nasprotju s svojim evropskim imenom, postavila v kontekst volilnega leta, torej v kontekst uvajanja socialne pravičnosti, kakor jo ljudje še pomnijo Iz prejšnjega režima in je množicam sploh pogodu. Pravo tranzicijsko obdobje nas v tej državi še čaka. Takrat, ko bomo imeli proračun s projekcijo ali vsaj opozicijo s potranzicijskimi gestami. STEFAN SMEJ Oživljanje certifikatnega trga pred novo dražbo Krona Krona spet v prodaji Od 1. julija so poleg delnic Krone Seniorja v prodaji tudi delnice sklada Krona Krona. Skrajni rok za vpis certifikatov v prvi sklad Je 20. oktober, pravkar izdane delnice sklada Krona Krona pa bodo naprodaj do konca leta, torej do izteka roka za vnovčitev certifikatov. Krona se je po zaključku prodaje delnic I. emisije odločila. da svojih skladov ne bo zapirala, temveč bo imetnikom certi fikatov ponudila drugo izdajo delnic istih skladov. Prvotno začrtana naložbena politika tako tudi v primeru delnic 11. emisije ostaja enaka. Pri skladu Krona Senior je poudarek na varnosti naložb, ki jo omogočajo vlaganja v delnice znanih in uspešnih podjetij ter ne veza no.sl naložb na določeno gospodarsko panogo ali regijo, medtem ko jc cilj sklada Krona Krona donosnost ob obvladljivo zmerni stopnji tveganja. “Odločitev zn izdajo delnic II. emisije nam omogoča, da še vedno zbiramo certifikate, obenem pa že redno po.slujemo," pravi namestnik direktorice Krone Branko Zibret. “Bodoči vlagatelji lahko tako že pred vložitvijo certifikata spremljajo izva-jante naložbene politike v praksi, saj smo prve nakupe delnic že opravili, udeležili pa se bomo tudi naslednje dražbe Sklada za razvoj, ki bo 10. julija." Krona je za sklad Krona Senior doslej kupila delnice podjetja IskraEmco iz Kranja, ki Je sedmi največji proizvajalec električnih števcev na svetu, delnice ljubljanskega Hotela Slon, podjetja Minerva Žalec in Arhitektnega biroja Kranj, za sklad Krona Krona pa delnice Plinstala z Jesenic in projektantskega podjetja Primis iz Vrhnike. Za nakupe je doslej porabila okoli 5 odstotkov zbra nih certifikatov, povprečna cena, po kateri je kupovala delnice, ' pa je bila p(xl izklicno ceno na dražbi. J.B.’ J 6 vestnik, 6. turizem Slovanski papež poljublja zemljo kako ravna z njo slovenski kmet? i z I II J Poznam občutek: ko ti po lepUivi brazdi podrsavajo bosi nožni prsti; ko v zarodkovni drži migljajo beli ogrci, ki jih je razkril« plužuo železo (kako mehki so in kako rezko je železo!); ko čez rob brazde visijo cvetovi strnila, na primer rdečeokl cvet njivske kurje Češnjice; ko bleda tpjka Štorklja ho^ po sledeh tvoje poglobitve; slišim paranje zemeljskega himna - starega prav toliko, kolikor časa je poteklo od zadnjega oranja; poznam zasoplost krav in udarec gobca v nagobčniku po jarmu, da bi si spodila obada; spominjam se vonja stmišča in v ustih še nosim sladkobni okus travnega betva, ki smo ga istega žvečili jaz in kravi. Moja domača banka n Pomurska banka d.d. [ - Vem, drugi pa poznajo občutke svoje mladosti in ni da bi komurkoli vsiljeval otožnost svojega spomina za časi, ki jih ni več. Naposled mi tudi nihče ne brani, da vse to poizkusim znova, da postanem eskapist, če mi je že res tako zal za temi časi, in se ponovno spustim v brazdo, držeč za rogove pluga, ki ga vleče živine, A ne gre samo zato. Tisto, kar razlikuje spomin na organsko občutenje zemlje od drugih spominov, je nekaj usodnejšega in tukaj si upam verjeti, da je splošna. civilizacijska, izguba tega občutka ključnejša od drugih izgub. Včasih tistega oranja seje še vse dogajalo po organski meri. Preprosto tako. Njive dolge kot kravja sapa Dolžina njiv v teh naših krajih je od takrat v glavnem sicer ostala enaka - če izzvzamemo tiste, ki so nastale po raznih reformah in poznejših komasacijah. Vendar ta dolžina ne služi več ničemur. Kajti ni več dolga za toliko, kolikor daleč povleče plug vprežen par živine po enem gonjeju. Ostala je samo njena objektivna dolgost, samo tisto, kar se meri z metri, stopaji ali klaftri, ni pa več mere za občutek utrujenih nog, tako nog živadi kot nog orača. Ta občutekje eden od tistih, ki delajo mejo in razliko med organskim kmetovanjem in industrijskim, izguba tega občutka je začetek iz- giryanja varovalnega odnosa do prsti. V pokrajini so še ostanki gozdnih omejkov, kolikor so še, pa to ni več mera za polete gnezdečih ptic, ki obirajo mrčes po poljskih kulturah. Niso več za senco živini in kmetu, ki čakajo, da se sonce prepelje iz najbolj vročega dela kroga in bo čas za nadljevenje dela na njivi. V imenu romantike ne bi bilo in ni upravičeno ohranjati krivečih hrbtov obdelovalcev polj in hropeče živine. To se tudi ni zgodilo. Vendar je dejstvo, da rodovitna prst ni mrtvo telo in da sedanji način obdelovanja zemlje ni dober. Vse to nam danes znova stopa v zavest. Trebuh brez uhljev sTežko je, meščani, govoriti trebuhu, ki nima ušes,ta je rekel rimljanski državnik Katon, pobtik, ki je prihajal v senat izza rala. Takrat, v Katonovem času, je bilo kmetovanje po organski meri, prav kakor vse do nedavnih časov, ko smo orali še z živalsko vleko. Že takrat pa je trebuh izgubljal posluh za razumno mero kmetovanja. Katon je to rekel, ker so meščani Rima zahtevali razdeljevanje žita v nepravem času. V več kot dveh tisočletjih seje temeljno nerazumevanje mestne in druge javnosti, tudi kmečke, za zakonitosti kmetovanja nadaljevalo in povečevalo. Vendar brez hujših posledic za mater zemljo, ker so načini kmetovanja kljub temu vse do nastopa industrijskega kmetijstva ostajali zmerni. Danes niso več zmerni in zdaj ne gre več za slepoto, ki bi zahtevala žito ob nepravem času, marveč za slepoto za pravi način pridelovanja hrane na sploh. Pri tem nepravem načinu mislimo seveda na način, ki ga je razvila tako imenovana zahodna civilizacija, katere postopki se, zaradi domnevne uspešnosti, čedalje bolj upora- :ia Murska Sobota postala medijsko odmevna in je na posreden način Adriatic rečila so vedno orakelj sko zavita, pogosto tudi ironična. Ali ni mogoče o' »BBSj Kmet je zaradi zemlje, nedelja pa zaradi kmeta ! 1^. gj postala kolektivno občutje zavarovalna dnižba d.d. raz-človeštva, ta potujitev, ki kriti, zdaj. jo je povzročilo umanjkanje tal, je manj usodna kot zemeljsko zapuščanje zemlje. Zanesenost nad močjo, ki smo jo delili na tem planetu, ko je nekdo prvič stal nekje drugje, je že zdavnaj popustila in od takrat smo pravzaprav nenehno v nekem procesu treznjenja. i? K' 1 Eden od redkih, ki še vedo za svetost zemlje - kmet Štefan Žižek iz Rakičana - spravlja prst, ki so jo stroji nanosili na kolesarsko stezo, nazaj na grudi rOtve. Večini drugih kmetov ni mar, Če poti in ceste prekrijejo z pjivsko zemljo. Cestarjem in drugim, ki za denar davkoplačevalcev skrbijo za varnost v prometu, pa tudi ne. bljajo tudi v drugih kulturah, ob izenačevanju civilizacijske ravni. IJlimogrede, ni zahodna kultura močnejša od drugih, iyeoa civilizacija je močnejša! Stroji so močnejši, ne duh. Koliko ljudi je v zadnjih stoletjih in desetletjih odtrgalo od zemlje! Mislim, daje potujitev, ki jo je mogel čutiti človek, ko je prvič stal na Luni, potujitev, ki je Planeti so daleč, vesolje je neskončno, čas potovanj presega človekove duševne zmožnosti, preprosto ne bi prenesli tako dolge ločitve od matere Zemlje. Ne vidimo pa tega, da smo od Nje čedalje dalje tudi takrat, ko na Njej stojimo, in to bi lahko imelo strašne posledice. Zakaj so pravzaprav nekdanja ljudstva rekla, da je na Luni orač? Najglobja spo- ko zagotovo vemo, da ga tam ni, naslednjega sporočila: mesto našega bivanja je samo tukaj na zemlji, samo tam, kjer je mogoče orati? Kako so ljudje nekdaj častili zemljo! Najbolj bi ji morii ostati zvesti kmetje, toda ždi se, da so ti, povečini, l^or drugi, kakor nek-metje. Ce odštejemo novodobne ekološke častilce zemlje, pripadnike sekt in dnige, je tradicionalistični papež Janez Pavel n., ne glede na to, kaj se da o njem sicer reči, zadnji častilec zemlje. Ko po priletu na obisk stopi iz letala, poljubi tla dežele gostiteljice. Nerodno je seveda, ker je to vedno asfalt oziroma beton letališke steze, toda gesta ostaja gesta. V bistvu gre za predkrščansko ravnanje, ker je bilo med vzhodnimi Slovani, od katerih prihaja papež, po|jub|iarve zemlje običaj. Ni bilo pomemebno, za čigava tla je šlo, za tuja ali domača, iz te ali one države. Cašenje zemlje so poznale tudi druge kulture, ne samo slovanska. V stanu ljudi, ki bi ga moral ohranjati, je danes čisto zamrlo. Institucionalna kultura ga več ne pozna, Ostale so še pogrebne molitve, krščanska pogrebna molitev, ki pravi; (C... iz prsti si ga naredil, s kostmi in kitami si ga sklen!l...fN vedskem pogrebnem obredu molijo; »Pojdipod zem^o, svojo mater, na prostrana prebivališča, potna naklonjenosti...e Vestnik za vas! Poljske kulture je nes na mednarodnem ceneje, kot stane njihovo P vanje doma. Kaj naj dijo domači kmetje? Kri pomaga sklicevartje na iw^ interes, kaj zahtevanje bvencij, ko pa je i'®oioo*K res ekonomski? je ceneje. In najceneje bi ■ niti kmetijstvo. Leviča^ ličev sindikat ( kmetom pred časom plačujejo za pokojninsko^ ‘‘ vanje 1313 tolaijev, . živalih in rastlinah- Čeprav je objekt sl ji iiarJ*^' Hjir C leto, bodo že [hv,-datne prostore -ločenih posebnih zbiranje odpadkov-to velika napaka Komunalno bolj prisluhniti #4' skih obratov in nri staUO .il gosteje kot pri stano' tih. BERNARP^ TP' l ia I 6. julija 199 p 7 f kmetijska panorama k Ji' Priprava njivskih površin za setev strniščnih dosevkov obdelava stmišča vedno škoduje pspevmni. iki— X dosevka Okdlfklav« u l»l-fe p b-i>IELjw nrAilhAflnn 3 occ* jla^ .iFi! dosevka. Obdelava je Ib:^, t koJikor predhodno IMip, - „ y*®- Ce pa se odločimo za zaoravai^e slame, jo je po-Unju™?™*® zdrtdiifi, V nobenem pruneru se ne smemo odločiti '“bbetorf ”***“*J* ostankov, kajti s tem nepfemdiEJethn ukrepom "‘•1«, ki ** g^odarsko škodo, In stcer Izgoblnie organsko ’>’> zemlja še kako potrebiOe, izpostavimo npvsko površt- ičimo Mit **"®m®oskim vplivom, s samim ^aligonjem pa v tleh --------- 91LVUV^ Ul riH^I IfSVUlMI« VISOIUILV onia zemlja še kako potrebiOe, izpestavimo npvsko površt- d P* Priredil: Janez Lebar Svetlo lisasto govedo v Pomurju p(i*f j«* za zao- moramo v tleh iSuK tj!' Ji’ cca iei>^ lllli I llZ »s**: ki? iiit^ S J*' je* Jj«'' utr $ w‘ '>ir isof II '^1 i*i .?i tu jiL *4 f' a fr ir 1* I J j/ 6 i/' medoeUiv^ . razmerje Zaoravapju nemoteno otgansl^^v obliki ^zpoiaaoT? "pa nimamo Snojil, 101. ‘Pnpoha lOOkgUrea Za osvežitev spomina naj povem, da vsebuje 1 m 3 gnojevke 5 kg dušika, ki pa se, kot vemo, v celoti ne izkoristi. Če se že odločimo za uprabo gnojevke oz. gnojnice po strnišču na njivski površini, kar je tudi najprimernejši letni čas za razvoz omenjenih gnojil, ju razvažajmo v oblačnem vremenu ali zvečer, ko je izhlapevanje amoniaka Čim manjše. Namreč z izhlapevanjem amoniaka izgubimo kar precej dušika. Nekateri strokovnjaki navajajo, daje ob ugodnem razvozu omenjenih gnojil izkoristek dušika samo 70 %, v neugodnih razmerah pa 30 %. Po trošenju gnojil jih je potrebno takoj zadelati v tla. Zaradi vdelovanja organskih ostankov je potrebno stmišče preorati do globine 20 cm. V nasprotnem primeru ni potrebno oranje, ampak obdelamo stmišče z podrahljačem, oziroma se odločimo za direktno setev, v kolikor imamo na razpolago specialne sejalnice. Rezultati raziskav sledpjega načina setve so zelo vzpodbudni in bodo v praksi bistveno pripomogli k zmanjševanju stroškov pridelave strniščnih dosevkov. Zaradi kratke rastne dobe str-niščnihd osevkov morajo biti le-tem na razpolago zadostne količine hranilnih snovi, zato je najbolje, če že predhodni rastlini odmerimo večje količine fosforjevih in kalijevih gnoji. Če tega nismo naredili, potrosimo na brazde in zabranamo oz. pri direktnih setvah strniščnega dosevka dodamo 60 kg fosforja in 80 do 100 kg kalija, To je cca, 300 kg/ha NPK 7-20-30 ali NPK 8-26-26, Seveda moramo upoštevati pred trošenjem mineralnih gnojil tudi vsebnosti hranil iz gnojevke oz, gnojnice, v kolikor smo ju trosili pred obdelavno str-nišča. Kot vemo, se vsebnosti hranilnih snovi v gnojevki precej razlikujejo in so odvisne od vrste živine in od krme, ki jo poklada-mo živini. Namreč goveja gnojevka vsebuje več kalija in manj fosforja v primerjavi s svinjsko gnojevko, kjer pa je vsebnost hranilnih snovi obratna, če krmimo prašiče z žiti. Po plitvem oranju sledi bra-nanje do drobno grudičaste strukture tal. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje: mag. Stanko Kapun, dipl. inž. agr. Delo društev je bilo živahno vse do začetka 2. svet, vojne. Zveza selekcijskih društev je imela v začetku 2, pozneje pa 3 kontrolorje. Velika zasluga za tako hiter napredek gre predvsem kmetijskim strokovnjakom (inž. Mikužu, Eiscitu in Lipovcu ter vet. Samcu), ki so bili v tem času zaposleni na tem območju, in nekaterim rejcem (Š, Bakanu, Š. Režonji iz Nedelice, J. Titanu iz Čer-nelavec, F, Skuhali iz Križevec, M. Šoštariču iz Veržeja in drugim ), ki so bili organizatorji in vodje hitrega napredka. Številne prireditve so financirali: banska uprava, sreski odbori, zadružne posojilnice, od posameznikov pa predvsem tovarnar Benko. Promet s plemensko živino, ki je bil čedalje živahnejši, je organizirala in vodila zveza. Leta 1940 je delovalo skupno 32 dništevs 1005 člani. V rodovnik so imeli vpisanih skupno 1527 krav. Povprečna letna mlečnost za 1012 kravje znašala 21221 mleka po kravi. V letih pred drugo svetovno vojno je bilo že zelo razširjeno pitanje bikov za zakol. Promet s pitanimi biki Je bil zelo živahen in znano je, da so iz Pomurja izvažali veliko spitanih bikov v Avstrijo. Po bikih s tega območja je bilo veliko povpraševanje zaradi dobre kakovosti zlasti na tržišču v Gradcu in na Dunaju. ®^avom po Franclji LUDVIK KOVAČ (2) Uržavica na poldrugem '“'adratnem kilometru 7s^^Tri^>i:!"“®ahNicese Je kljub celodnevni vožptl prilegel popotnikov se ni niti malo mudilo spat. Množica fcj ®ds^i' **** lega mediteranskega mestax ob soju re-ij ’ mavričnih barvah in tudi potem, ko je ura že od- T^iela, zamrle. Prava turistična sezona se takrat še jfl ^mna obala tudi zunaj sezone privablja številne M jt gostinski lokati, ki so o^rti pozno v noč, la^ ’'g^alnicah, ki Jih ne maiyka v nobenem francoskem bi fe***** *mije sicer nismo zavili, osvežili pa smo se osvežili ^leživel ^^^8* morja in marsikoga je verjetno zamikalo, da ■ ’<*J delček letnega dopusta. J, knežja palača. Z nje je prečudovit razgled po vsej državi. S turizmom ustvarja država največ prihodkov, saj kar 77 odstotkov celotnega narodnega dohodka ustvarijo storitvene dejavnosti, 22 odstotkov in- po tovarniških cenah kupiti parfume, ki jih vtem kraju izdelujejo za najbolj znane svetovne firme. Vsak dan prihajajo v to trgovino kupci iz različnih držav, predvsem preprodajalci, pravijo pa, da je med njimi v zadnjem času največ Rusov. Ti običajno nakupijo večje količine parfumov, ki jih potem doma polnijo v manjše stekleničke in z mastnimi zaslužki prodajajo končnim potrošnikom, najčešče kar na ulicah. Začetki parfumerijske industrije segajo tu v začetek 18. stoletja, ko je grof Galimard začel s Nac saj Od L J navsezgodaj ^eti Poldhi ^/"^hiših držav kvadratni kilo- 'te <1167 n r- od leta 1949 oRii- ■ državico mšceveč kot 200 ti- soč turistov. S 30 tisoč prebivalci je to najgosteje naseljena država na svetu, razteza pa se v ozki soteski, ki ji poleg mesta Monaco pripada še znameniti Monte Carlo, ki je znan zlasti po številnih igralnicah, vsako leto pa tu pripravljajo tudi dirko formule 1 za veliko nagrado Monte Carla, Sedež kneževine je v Monacu, celo mesto je zgrajeno na skali, dolgi 800 in široki 300 metrov, kjer stoji tudi .„4. ti- 4» a 1 i JLTT^ :f Za® I I Ki* 'H 5,»? sžfe' ^’kled A- C«eudl, U ■ L. .a p* '“Slovi zlasti po šlKTilnlh Igralnkah, znan . J®nnule 1 za veliko nagrado Monte Carla. Del ““tenu, kjer Je start dirke, Je viden tudi na foto- p h 5? i« a I jWBWi! miauJWiSBx u- J. t? t «,1 i it i ■ 9 & I f Pred knežjo palačo v Monacu, kjer stanuje tudi knez Raineir m., se vsak dan izmenja množica obiskovalcev, saj Je s ploščadi lep razgled na celotno državo dustrija in le en odstotek kmetijstvo, Sicer pa so skale, ki se dvigajo nad morje, značilnost te pokrajine, zato za razvoj kmetijstva ni nobenih možnosti. Kneževina Monaco ima sklenjeno varnostno pogoijjio s Francijo, zato država nima svoje vojske, ima pa svojo policijo. Francoski frank jc plačilno sredstvo tudi v Monacu, čeprav ima državica tudi svoj denar, kot ima svojo pošto in svoje poštne znamke. Zanimiv je bil postanek v kraju Grasse, ki je znan po parfumcrljski industriji. V muzeju parfumerije Galimard so nas seznanili s postopki pridobivanja parfumov, v tovarniški trgovini pa Jc bilo moč tovrstno dejavnostjo. Najprej so v tovarni izdelovali rokavice iz živalskih kož, ki sojih dišavili tako, da so v maščobo vstavljali nairazlič-nejše dišeče cvetove. Kmalu so ugotovili, da so parfumi donosnejši, zato so izdelovanje rokavic opustili, firma Galimard pa ima danes več kot 30 tovarn, v katerih izdelujejo najrazličnejše parfume. Ob Ažurni obali je danes kar nekaj tisoč podjetij, ki pridelujejo cvetje za izdelovanje parfumov, najbolj znana pa je lavanda ali sivka, iz katere pridobijo letno kar 80 ton dišečega ekstrakta, ki ga uporabljajo za izdelavo parfumov. (se nadaljuje) .AfltUfi'.- &( fuT^Mu Aec*^ Obdobje med drugo svetovno vojno Med drugo svetovno vojno je bilo Prekmurje pod madžarsko, območje na desnem bregu Mure pa pod nemško okupacijo. Selekcijsko delo so v tem času nadaljevali. Med vojno so v Prekmurju plemenili biki svetlo lisaste pasme, pripeljani z madžarskih veleposestev; Ti biki so bili višjega okvirja in boli grobih kosti. Na desnem bregu Mure pa sc je v tem času začel vpliv avstrijskega in nemškega lisastega goveda. Plemenske bike so kupovali predvsem na sejmih v Feldbachu, uvozili pa so tudi nekaj krav iz Bavarske. Za območje na desnem bregu Mure so tudi v Ščavniški dolini in v predelih, kjer so prej redili pinegavsko govedo, dovolili uporabljati za pleme le svetlo lisaste bike. Tip lisastega goveda se je na koncu tega obdobja že toliko formiral, razen na obrobnih območjih Slovenskih goric, da lahko govorimo o populaciji svetlo lisastega goveda v celotnem Pomurju. Obdobje po letu 1945 Družbenopolitične spremembe, naraščajoče potrebe, predvsem pa načrtni in skladnejši razvoj gospodarstva po 2, svet, vojni so naredili tudi v Pomurju močan preobrat, kar sc kaže tako v industriji kot kmetijski proizvodnji. Povojne potrebe, predvsem pomanjkanje živil, so narekovale močan odkup vseh kmetijskih pridelkov, med njimi tudi takih, ki jih v predvojnih letih niso odkupovali. Predelovalna industrija, ki se je razvijala tudi pri nas, je potrebovala vedno več surovin. Možnosti izvoza mesa in živine so postajale vedno večje, V takih razmerah je tržna proizvodnja vedno bolj naraščala, kmetijstvo seje čedalje bolj intenziviralo in dobilo močan blagovni značaj. Tržna proizvodnja zajema čedalje večji obseg, ustanavljajo se večja družbena posestva in kombinati, v okviru teh pa specializirane farme za rejo krav molznic, mlado pitanih 'govedi, mesnatih prašičev in brojlerjev. Zaradi razmer med vojno in v prvih povojnih letih v govedoreji vse do leta 1957 nismo dosegli predvojne ravni tako glede števila goved kot tržnih presežkov. Število goved, ki je znašalo 1939, leta okrog 73.200 glav, je v letih 1947 do 1955 padlo v povprečju na okrog 70.200 glav. Tudi količine tržnih presežkov goved, ki so v obdobju 1930/39 po statističnih podatkih znašale okrog 5600 ton, so bile v obdobju do leta 1957 v povprečju za okrog 1300 ton nižje. Po analizah, ki jih jc naredil dr. FRANC ZADRAVEC, dipl, inž. kmet,, v letu 1951, je bila zaradi kužnih obolenj plodnost krav le 72 %, Selekcijsko delo, ki seje po osvoboditvi nadaljevalo v okviru zadružnih organizacij vse do leta 1952, ni bilo kontinuirano in tudi ne dovolj množično. Za nadaljnji napredek govedoreje, predvsem hitrejše genetske zgraditve črede, je poleg drugih dejavnikov zelo pomembno osemenjevanje krav. V Pomuiju Je bilo osemenjevanje krav vpeljano leta 1952. Istega leta sta se tudi združili službi za reprodukcijo in živinorejska selekcijska služba v enotno organizacijo »Živinorejsko veterinarski zavod za Pomuije«, kije bil ustanovljen 1959. leta. Leta 1957 je bilo uvedeno testiranje bikov, Nadaljne delo Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje je bolj ali manj znano vsakemu rejcu lisastega goveda v Pomurju, Pred 4 leti so se začele ustanavljati podružnice rejskih zvez, ki so se združevale na območju občin in v Rejsko zvezo lisastega goveda za Pomurje, Pobuda za organizacijo rejske zveze jc prišla od »zgoraj navzdol«, zaradi tega delovanje rejskih zvez še ni prav zaživelo. Rejci bi se morali zavedati dejstva, da edino organizirani lahko dosežejo svoje interese tako znotraj regije kot v Ljubljani. Poleg tega se zmanjšuje stalež krav, kar je zelo slabo, saj se zmanjšuje bruto narodni dohodek v Pomurju. Zavedati se moramo, da so naši očetje, dedi in pradedi... vzredili tip lisastega goveda, ki nam ga marsiKje zavidajo. Ponosni smo lahko na to, Imr imamo danes, in se moramo potruditi, da bomo našim potomcem zapustili Sc boljšo čredo lisastega goveda. (Pripravljeno po doktorski disertaciji dr. Franca Zadravca.) ----r^piR tl > >«■ rJ-« 0-1 F“ - -- IfJS ^^ejE rRAAICOSfCE l r 5, 2A'^]VALt <4 HsDvlna SfiftBBifi o). O\ NABERGOJ, veterinarski inženiring, MORAVSKE TOPLICE, d. o. o.. Dolga ulica 30, tel.: 48 230, trgovina ZA moje ŽIVALI O vsem, kar vaše živali potrebujejo za dobro počutje, rast in proizvodnjo, sve- tuje strokovnjak dr. vet, med. g vestnik, 6. sociala, šolstvo, zdravstvo I Na OS Gornja Radgona so imeli tudi podjetniško delavnico . Iztržili 170.000 tolaijev Spoznali osnove podjetniškega poslovanja in pripravili tudi dražbo slik, izkupiček pa namenili za obnovo kemijske učilnice Sobi mu bi dala mladim tudi vs^ nelc^ osnov iz podjetništva. Kako doseči ta cilj, pa ni enostavno vprašanje. Na OŠ G«qja Radgona so uspeli npjti prav gotovo dokaj uspešno obliko tovrstnega usposabljaitja. Organizirali so posebno podjetniško delavnico, ki jo Je izvajala firma SUN oziroma ajen podjetniški svetovalec Zlatko Erlih. Šlo je za projektno delavnico, Id je potekala prvič od marca do konca tega šolskega teta (po 2 uri tedensko), obiskovalo pa jo je 16 osmošolcev. Del sredstev v ta namen je prispevala tudi Občina Gornja Radgona. Učenci, ki so se vključili v to poskusno podjetniško delavnico, so spoznali področja skupinskega dela in osnove podjetniškega načrtovanja v obliki konkretnih praktičnih vaj. Del svojega dela so predstavili na zaključni prireditvi ob dnevu odprtih vrat OŠ Gornja Radgona, in sicer s samostojno dražbo slik slikarjev amaterjev. v ta namen so izdelali poseben akcijski načrt za pridobivanje umetniških nike, jim telefonirali, vodili podrobno korespondenco, pripravili razstavo za avkcij-sko prodajo in izvedli dražbo, Kupcem so ponudili 15 umetniških del, ki sojih prispevali Branko Borko, Anica Žula. Tone Rovšnik, Zlatko Jakovljevič, Zdenko Krpan, Marjan Drobec, Damjan Sovec, Stanislav Vodnik, Mira Petek, Vlado Košuta in Tanja Trajbarič -Lopert. Izkupiček je znašal okrog 170.000 tolaijev, namenili pa ga bodo za obnovo kemijske učilnice na šoli, S takšnimi oziroma podobnimi oblikami podjetniškega usposabljanja mladih na šolah kaže prav gotovo nadaljevati. ? izdelkov, obiskovali umet- 1 J. GRAJ Prvi teden počitnic je bilo na nekaterih osnovnih šolah še precej živahno in delavno Zanimivi tabori Poglabljanje znanja iz tehnike, ekologije, geologije, kmetijstva in spoznavanje baseballa ŠiJarji in o^biž tudi učitelji kom^ pričakajo počitnice, zato je ti za Zoisove štipendije (na- nekoliko nenavadno, da se nekateri odločijo za nadaljevalce dela v darjeni) in so se že izkazali s taborih ali kakšnih drugih oblikah poglabljanja znanja. Vsaka Jim svojim dosedanjim delom (ra* čast! bi lahko rekli. In takšni učenci so v življenju praviloma hidi ziskovalne naloge, tekmova* uspešnejši od povprečne večine. No taborih pa je lahko kljub delo- tija), je bila pot do teh ciljev vnim nalogam tudi prijetno in zelo zanimivo. lažja- Bil pa je to že 4. tehniški tabor, ki se ga je udeležilo 32 Ko smo se minuli petek ustavili na OŠ m M. Sobota, kjer je potekal 4, tehniški tabor, se je iz ene od učilnic slišalo, kot da v njej pojejo Črički. Vstopili smo in ugotovili, da gre za majhne elektronske naprave, ki sojih udeleženci tabora izdelovali pod mentorskim vodstvom JANUA HANCA iz M. Sobote. Vsi so nam zatrjevali, da jim je bilo to zelo zanimivo. Veliko novega in koristnega so zvedeli tudi od drugih strokovnjakov, ki so kot mentorji sodelovali na taboru -Mitja Slavinec, Andreja Gomboc, Bojan Lebar, Jože Rappl, Štefan Barbarič, Igor Zrinski, Miran Podojsteršek, Jože Horvat. tal, omogočiti učencem, da učencev iz različnih krajev v spoznajo uporabno vrednost Sloveniji, Vsebina pa se je na- znanja in svojih sposobnosti ter delovne programe zastaviti tako, da bodo prilagojeni sposobnostim populacije ter da našala predvsem na tehniko in fiziko (tehnologija gradiv, prenos energij, sestava računal- _ _ nJka, njihova funkcija in upora- bodo omogočili uporabo prido- bna vrednost, strojništvo in bljenega znanja in doseganje - -- čim boljših rezultatov na tistih področjih, za katere ima posameznik največje nagnjenje in sposobnosti. Ker so se lahko prijavili za sodelovanju na taboru le učenci, ki so obenem tudi kandida- mehanika, konstruktorstvo, elektrotehnika, elektronika z avtomatiko, sodobni standardi v estetiki in oblikovanju idr.). Republiškega značaja je bil tudi 2. ekološko-športni tabor na OŠ Bakovci, na katerem je sodelovalo 47 osnovnošolcev b - r T e i . i.:T L' !'J- Slednja dva, ki sta tudi učitelja tehnične vzgoje na OŠ IH. sta bila pravzaprav ves čas gonilna sila tabora. Pogram je bil zelo pester in je slonel na interdisciplinarnem pristopu (več znanstvenih disciplin). Cilji pa so bili: razviti pri udeležencih elementarne vrednote, s pomočjo katerih bodo spoznali, daje znanje človekov največji kapi- In J I Ravnatelji osnovnih šol bivše skupne Občine M. Sobota so imeli 5 minut časa za premislek: Kaj je dobra, sodobna šola? Spregovorili so tudi o letnem načrtovanju, posodabljanju učnih načrtov, projektu Veveriček posebne sorte na OŠ III Murska Sobota in nekaterih problemih T ll Čeprav je soboška občina »razpadla« na 9 novih lokalnih samouprav, so v osnovnem šolstvu ohranili skupen aktiv ravnateljev, to je dokaj redno obliko sestajanja, dogovarjanja, obravnavanja aktualnih tem in izmenjave izkušenj. Tako so se prejšnjo sredo zbrali na OŠ Sveti Jurij, Kjer so se jim je pridružili ttidi predstavnica Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport Alenka Taštanovski, pedagoški svetovalec OE Zavoda za šolstvo Ferdo Pihlar, učiteljice z OŠ lil M. Sobota, ki so vodile projekt Veveriček posebne sorte, strokovni sodelavec za šolstvo pri Mestni občini M. Sobota Jože Stvarnik in še nekateri drugi gostje. Preden so se lotili predvidenih tem, je ravnatelj gostiteljske šole Tone Crnkovič na kratko predstavil njihovo osemletko. Najprej je dejal, da navkljub 123-lctnici njihove stavbe ni ogrožena varnost, obenem pa izrazil upanje, da bodo do 1. septembra 1988 zgradili prizidek z novimi učilnicami, telovadnico in drugimi potrebnimi prostori. Za 354 učencev imajo sedaj na voljo le 7 učilnic, tako da morajo imeti dvoizmenski pouk. Občinski svet Občine Rogašovci je že podprl njihova prizadevanja in odobril sredstva za nakup zemljišča (last Župnije Sv. Jurij) in izdelavo gla- delovnih načrtih. Predstavil je tudi 3 različne modele načrtovanja ter dal prednost procesnemu pred ciljnim in snovnim modelom, ker vključuje tudi razvojno psihologijo, Id kaj je to dobra, sodobna šola? Na to vprašanje so imeli ravnatelji na voljo pet minut za premislek. In odgovori? To je pridobivanje novega znanja, 45 odstotkov za uijenje, 10 odstotkov za ponavljanje in 6 odstotkov za preveijanje. V Sloveniji se rodi letno Čez 90 otrok s cerebralno paralizo.Takšni otroci praviloma ne morejo obiskovati rednih osnovnih šol, ampak je zanje namenjen poseben zavod v Kamniku. Stroške za njihovo šolanje pa morajo v večjem deležu pokriti iz sredstev v občinskih proračunih, in to znese kar precej, V soboški občini so se v lanskem šolskem letu odločili - takšna je bila tudi zahteva staršev da bosta dve deklici s cerebralno paralizo namesto kamniškega zavoda obiskovali pouk skupaj z drugimi šola, ki ima dobre pogoje (razme- prvošolci na OŠ lil M. Sobota. re) za delo in dobre učitelje. Sola, ki je dobro vodena, vpeljuje no- Poleg učiteljice je delala z njima tudi specialna pedagoginja, po iz 17 slovenskih tabora je bila METKA 01^ ki nas je seznanila, da so^ nili največ časa vode (ugotavljali so vss . nitratov) in varstttt^i«^ zi skovali so živalski m ski svet v gramoznicah li so 3 plazilce, kijiiujuij,^! peljal na ogled predsUif^ । valskega vrta iz Ijub^, skali so Polanski promet v Ljutomeru, mineralne vode v j zej Radenske idr.). trenerjev iz Amerike MuUerja in Paula pa so spoznavali tudi Seznam drugih zunaH|i“ lavcev pa je še karprerr.' NaOSiM. Sobota ps*J pravili 3. naratosl^%i tiJski tabor, ki gaje JA RUBIN, Udeleždo^g 16 učencev osnovnjn * skupne soboške občin^ dnje teme, ki so jih s pa so bile: Pomen Stva in vinarstva 'Aii« (mentor Ernest - agrokulturni ekos (mentorica žita jpji Gozd in okolje (mem^ Sander Beer vij ali so .Ki lE vijaii sv j(i li sadovnjal^’'it rad.Polatisl^*^ druge krujc Vsakdo, smo se taboru, naiu j* voril, da lepo, včasih io naporno, ziskovali, P poskus luk* naučili- ,jtn' Podobne ouf f Udeleženci geografsko-geološkega tabora na OŠ n M. Sobota pa so pripravili ob koncu bogato in zanimivo razstavo. '-i' re smo med udeleže!^ ografsko-eH j](l tabora na r'. l ’ Sobota (pr^ učence preJ^^ -3 Občine M'J ta), ki sta «3 j;it in TJD T imfn m re sino ne I g- w, •fS 1 -1 I I 11 1 1^1 JJ j NC * sodelovanju P tegnilidoif^ij^ iaIv r toka toza i*K ko Dolilo 7; Anico Pirt^ Puconci ih Osnovi«® ra so bili' nje geolo^^f tal, preuee stlinstva. Skih loške neoP^f deponu liča z la so V Daravasionio-kmetijskem taboru na OŠ I M. Sobota so delali tudi poskuse. r vosti, je odprta, daje kakovostno potrebi pa sc je vključevala tudi j' Šolska psihologinja. Tojebilobe- I nem tudi njihov skupen projekt. znanje, upošteva različne interese učencev, je prijazna... V zvezi z učnimi načrti pa so ugotovili, da jih kaže pregledati v vnega projekta. Idejni projekt in študijskih skupinah ter jih aktua- lokacijska dokumentacija pa sta že pripravljena. Prva tema, ki sojo tokrat obravnavali, pa je bila Letno načrto- lizirati, oziroma jih prilagoditi razvojnim in osebnostnim stopnjam otrok, V učnem načrtu morajo biti predvsem razvidni vanje dela. Ob tem je pedagoški cilji učenja, organizacija in preve- svetovalec Ferdo Pihlar poudaril, daje osnova za načrtovaive vizija rjanjc, ki je osnova učitelju in učencem za učinkovito učenje. ki so mu dali naslov Veveriček posebne sorte. Rezultati so še kar spodbudni. Dogajalo se je. da sta hoteli deklici v šolo tudi ob sobotah in praznikih, saj sta doma zelo pogrešali sošolce. Kakšne posledice se čutijo v osnovnem Šolstvu zaradi novih občin, ki se marsikje ne ujemajo s šolsko mrežo, pa je tema, o ka- /e:? s«. razvoja osnovne šole v prihodno- Vse ostalo je treba podrobneje teri bi kazalo zapisati kaj več v sti. Podrobnejše opredlitve pa je potrebno zajeti v letnem delovnem načrtu šole, ki jih morajo razdelati v učni pripravi, V letnem fondu šolskih ur naj bo praviloma namenjeno 4 odstotke posebnem članku, in to tudi nameravamo storiti. L-- upoštevati tudi učitelji v svojih časa za uvajanje, 35 odstotkov za Čričld, ki smo Jih slišali iz ene od učilnic na OŠ m M. Sobota, so bile v resnici JOŽE GRAJ manjše elektronske naprave, ki so Jih izdelovali udeleženci tehničnega tabora. dustrijskih Prekmurju-. .,if kar so Vide" Kipript* gato razstavi, šole. Ob ra so slovesen na katere^ j/ sodeluJo^i^^lteP^ praktična “.ju tej priln^^7^<^j toO’ ? glas bil zelo Sno pa Lvšli’' aiiv K- - Hj mnenje, vse tabor^' Bftsodilo® I ^nik, 6. jujija 1995 9 kulturna obzorja EHS ti ptl* IJS* spn* hj!? M* mi* Ifomentar Rojstvo ljudske glasbe duha rocka 3ll»S pd Ji** h sl* eJii itoj* »o h* !(?■' dsko d, u - B^nenrano Iju-‘^boje tolikšna ... beltinskega rc 5 ni več. *&»?*** je tolikšna, kot jc rokometne- zveSer Sc ^'JeeriraG, še svem ,«J naj vzame za r?inokkti .[ ti** sl!.' ^=' 'l^r 3^*1 sift d(< ^5 ■1« .r. e*' -si ? > S: li S' Pil čl JT I '? r ii r ■’JPO gsSS® ‘“V”'"®’ P® ““Sin izvaian®“i^ sugeriran ljudske glasbe, z? t™y^«ea izraza- -■'■Jiitjki plati naredi »»»»JR**' '^jalski J * bilo po iz- prav za to» sugestijo, za Indoktrinacijo '.ega načina. ‘ista, ki ljudska glasba je ‘*aločili nai?' ^'^“blirani varuhi ^‘^riliziran^" To je "Iran način' indoktri- ^'snizma ki ^’®*’3vega — izvakn- *■" — reduciM ” .'^'^ajalci, ki z PUbHu"" sta ® dol- ’“fvbu bednega odmeva. ' h leH fsd vgnezdenega dotika, ^littnjanečesa, glasbila. JOŽEUVUEN ko je prišel na oder Vlado Kreslin z Beltinsko bando, stopili izza ograje in privreli na igrišče, so naredili neformalne in čutne korake pri zbliževanju ljudske in rockovske glasbe. Sproduci-rano razliko med njima so preprosto prehodili. Potem so bili, skupaj z drugimi poslušalci za mizami in ob robu igrišča, na ganljivem koncertu. Včasih se je mislilo, da kolektivno plesanje, plesanje, ki giblje množico v celoti ne po parih, sproža samo tuj rocko-vski ritem. Odkar Beltinska banda nastopa s Kreslinom, je mogoče znova videti, kako publiko giblje ljudski glasbeni ritem, oziroma kako publika giblje ljudsko glasbo. Enako velja tudi, če skupaj z njim ali pa vsaj na istem koncertu nastopajo Marko banda, Paktregarji, tamburaši. ŠSM RAZSTAVE MURSKA SOBOTA' V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja Murska Sobota je na ogled razstava Sokoli in orli na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. Razstavo si lahko ogledate do konca junija, in to vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 10. do 12., ob četrtkih pa tudi od 16. do 18 ure. MURSKA SOBOTA V avli študijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice jc na ogled razstava Slovenski pripovednik Janez Trdina (ob 165. obletnici Trdinovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti). GORNJA RADGONA; V muzeju razstavlja slikar samouk Branko Borko. LJUTOMER; V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate 3. razstavo del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Razstava jc na ogled do 15. julija, LJUTOMER: V prodajni galeriji Mestne hiše je odprta razstava del Vladimioa Potočnika ml., študenta ALU v Ljubljani. Galerija je odprta od 8. do 15, ure do 15. julija. RADENCI: V galeriji muzeja si lahko ogledate razstavo slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca. MURSKA SOBOTA V razstavnih prostorih galerije Triglav jc na ogled razstava Svetlobni zapis o soboškem fotografu Jožetu Kološi - Kološu. MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Ljubljanske banke si lahko do 18, septembra ogledate razstavo Sandija Červeka, Ignaca Medena in Franca Mesariča. MURSKA SOBOTA V predprostoru grajske dvorane razstavljajo svoja dela N. Beer, F. Bencak, D. Birsa, I. Brunec, M. Danč-Roth, J, Denko, S. Galič, Z. Gnezda, M. Gumilar, E, Gonter, S, Hauko, Z. Huzjan, S, Kiraly - Moss, V. Potočnik, I. Premoša in M, Rajnar. prireditve MURSKA SOBOTA' Od 1. do 31, avgusta bo v okviru Poletja na grajskem dvorišču od srede do nedelje projekcija filmov, starih in novih filmskih hitov. Začetek bo ob 21.30 uri, v primeru slabega vremena bo projekcija filma ob isti uri v Grajski dvorani. GORNJA RADGONA: V soboto, 8. julija, bo ob 21. uri ljudska igra Zgodba o desetem bratu v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, Gre za priredbo Jurčičevega romana E>escti brat. Predstava bo na dvorišču radgonskega gradu, v primeru slabega vremena pa v kulturnem domu. Restavrirali več kot štiristo ^et stare kipe na Oreh«„.v„„ -•--— bdi Mft 2^*’’O’‘kem bila ; ■‘iPElIfn Sloven- Ut"** «‘«0» J® 23 tako ve- li Bo t - Andre,'/ Mu Občin . Zrim, tam-Zavod (Jai^ao , ki J" Itulturne de- ' l"-re. ‘"■odloSili.da ,, ’ uei* sil ‘O s= 21 2a var- bo, sm ” Sprva * 7®b»šem stanju, . Pravilno restavri- /estavi Med dc- I Sl if Mai ®"nrižin^a‘ J® Pri- ^Ipl iilnj^ij He so Briču. cerkvi v 16. stoletju je bila cerkev zaradi neznanih vzrokov porušena, kipe pa so shranili. V 18, stoletju sojih prenesli v kapelo na Orehovskem Vrhu. Kipi, ki so iz začetka 16. stoletja, so nadnaravne velikosti. Skupina kižanja z Marijo in Janezom Evangelistom je edini primer tako ekspresivne in slikovite go- Več kot 400 let stari leseni kipi so sedaj v cerkvi sv. Petra. Recenzije 50 let pozneje Letos praznujemo celo vrsto obletnic, povezanih s koncem druge svetovne vojne, ki pa jim, začudo, naše založbe ne posvečajo kaj prida pozornosti. Naj bo razlog v tem, da se je o dogodkih izpred pol stoletja veliko pisalo vse povojno obdobje, v slovenskih zdrahah in poskusih drugačnega vrednotenja zgodovine ali v čemerkoli drugem; takšen odnos do preteklosti nam ne more biti v čast in zato si še toliko bolj zasluži pozornost ena od redkih izdaj posvečenih obletnici konca največjega spopada v čoveški zgodovini, delo Winstona Churchilla Velike bitke druge svetovne vojne, ki je izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Vsi vemo, da je bil angleški ministrski predsednik Winston Churchill ena izmed velikih osebnosti omenjenega svetovnega spopada, le malo kdo pri nas pa ve, daje omenjeni možak ta spopad, o katerem jc bil, spričo svojega položaja, seveda natančno obveščen, potem, ko jc grmenje topov utihnilo in ko so bili simboli Trctnjcga rajha zdrobljeni v prah, tudi skrbno popisal. V letih 1948-1953 jc namreč objavil šest debelih knjih, v obsegu 5000 strani, s skupnim naslovom Druga svetovna vojna, in si s tem ustvarjalnim podvigom leta 1953 prislužil celo Nobelovo nagrado za književnost. K dodelitvi prestižne nagrade jc gotovo precej prispevalo dejstvo, da je bil avtor Druge svetovne vojne eden od vodilnih akterjev zavezniške zmage, a kljub temu ni mogoče spregledati dejstva, da je bil Churchill visoko pismen politik in vojskovodja. Recenzenti njegovega dela mu priznavajo, da se njegovo monumentalno delo odlikuje po »živem pisanju, veličastnem slikanju dogodkov, sposobnosti povzemanja in hkrati razčlenjevanja podrobnosti«, še posebej pa je dragoceno spričo že omenjene odlične obveščenosti avtorja. Izdaja, izšla pri Mladinski knjigi, v sodelovanju z neko milansko založbo, je izbor, po mnenju italijanskih urednikov, naj zanimivejših poglavij iz obsežnega Churchillovega dela in nam. s pomočjo teksta in bogatega fotografskega gradiva, predstavi enaindvajset pomembnih bitk druge svetovne vojne. Tej knjigi pa naj bi kmalu sledil še en izbor iz Druge svetovne vojne, ki naj bi, pod naslovom Velike osebnosti druge svetovne vojne, predstavil še Churchillovo videnje vodilnih protagonistov velikega spopada. Gotovo gre torej za hvalevredno založniško potezo, ki jo bodo še posebej znali pozdraviti tisti, ki vedo, da velja zgodovini, v interesu sedanjosti in prihodnosti, pozorno prisluhniti. Glede na vlogo naših zahodnih sosedov v obravnavanem spopadu, gre sicer malo v nos. da prihajamo do omenjenega dela ravno pred njihovega posredništva, a zgodovina nas uči tudi tega, da pragmatični interesi skoraj vedno prevladajo nad načeli in moralo. Če jc prejšnja knjiga namenjena predvsem obujanju spominov na preteklost, pa je delo Praktični nasveti za starše, ki so ga prav tako izdali pri Mladinski knjigi, povsem obrnjeno v prihodnost, natančneje, v prihodnost družin in rodov. Knjiga namreč vsebuje čez 1500 nasvetov. ki naj pomagajo novočepenim staršem s čim manj sivih las preživeti otrokovih prvih pet let. Avtorica knjge, Američanka Vicki Lanskj, je v njej zbrala nasvete, ki jih je dolga leta objavljala V ameriški reviji za starše, v to izdajo pa so vključeni tudi nasveti iz njenih kuharskih knjig za naraščajnike. Delo, ki je v orginalu izšlo pred te-remi leti, je v ZDA postala uspešnica in glede na precejšnje število tovrstnih nasvetov potrebnih bralcem, se mu, kljub naši nizki nataliteti, verjetno tudi pri nas ne bo godilo dosti drugače. Pa Se nekaj za poletne plaže. Pri Mladinski knjigi namreč pridno izdajajo dela angleške pisateljice Ruth Rendell (1930), ki jo pri nas, razen po njenih knjigah, poznamo tudi po več televizijskih filmih in nadaljevankah, posnetih po njenih delih. Ob tem, da včasih zabrede v mistične vode, jc omenjena gospa predvsem avtorica kriminalnih romanov, pri pisanju katerih je tako uspešna, da jo, tako kritiki, kot bralci, štejejo za nešportno naslednico slavne Agathe Christie. Primera njene tovrstne ustvarjalnosti sta tudi romana Ena vodoravno, dve navpično in Strah pred naslikanim vragom, ki sta pri nas izšla pred kratkim. Prvi nam pove, kaj lahko pripeljejo ugankarska strast, pohlep po denarju in sovraštvo do tašče, v drugem pa se vse zaplete okrog umora tečnega soproga mične žene, ki se zgodi na zabavi v petičnem naselju, kjer se vsi poznajo. D. ŠTEFAN EC I ■ I I gov, saj sem odkril 14 poslikav, zadnjo leta 1913,v Vse te poslikave pa so tudi dokumentirane. Več kot 400 let stari kipi so sedaj v cerkvi sv, Petra v Gornji Radgoni, vendar je lokacija začasna. Želeli bi, da bi bili nekoč zopet na Orehovskem Vrhu. ANR, fotografija: Jure Zauneker tike v naših krajih in spada prav v vrh slovenskega gotskega kiparstva, Kažejo močne južno-nemške vplive in nekaj ulmskih črt, kar jc redkost za te kraje. Ekspresivnost gibov in grafična podlaga naj bi se domnevno navezovali na neznanega mojstra E. S, Viktor Gojkovič, akademski kipar in restavrator: »Vidni so bili sledovi mehansbh poškodb. Lešje načel zob časa. S pazljivim delom pa smo kip razstavili, ga ponovno sestavili in resta-vtirali. Na kipu je bito več pose- il. MEDNARODNI B1IHAU JULE RLASTIKC ir .. p.kriMAk OF SMU $CII1AWK 30.6.-18.9.1995 GAL F MURSKA N R I J A SOBOTA to vestnik, 6. J zvez^ vam kažejo ne zgodi se vsak dan OVEN Oua: Mislila si že, da je vse skupaj pozabljeno, pa se bo kar naenkrat v tebi ponovno prebudilo čustvo, ki ga boš le stežka krotila. In da bo vse skupaj še zanimivejše, se bo podobno dogajalo tudi nasprot- w Šepetajoči spomenik v sloviti krstni kapeli v Piši se je pojavil nenavaden umetniški fenomen - strokovnjaki so ga poimenovali »šepetajoča galerija«. Ce človek tik ob notranji kapelski steni govori zelo tiho, se njegove besede slišijo celo 25 metrov daleč vzdolž zidu, celo na nasprotni strani okrogle dvorane. Tisti, ki stoji blizu govorca, toda ne poleg stene, sploh ne more razumeti, kaj govori, medtem ko razločno sliši besede oddaljena oseba ob steni. Pojav je značilen tudi za druge spomenike, na primer za londonsko katedralo sv. Pavla. Odkril ga je lord Rclcigh že leta 1910, fenomen v Piši pa fizik Iginio Longo. 1 Pred deževniiai BoboSkiml dnevi bo potegnoli | I tiidi od Zdravstvenoga doma prouti gradi, I Steroga ao se odvijale skoro vse prireditve. 1' B prpomogo, ka bo obiskovalci hitro f paiaet nouvon asfalti kre otroSkoga igriSča redne Stera je aej dosta menSa kak je ova, Stero olaMi ni strani. On: Sedaj pa vidiš, kam te je pripeljalo tvoje neodgovorno ravnanje. Nekdo, ki si ga pustil na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek. Raje stori prvi korak in se mu vsaj pošteno opraviči. BIK Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo preveč mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev samo enkrat se živi! On: Čeprav si prepričan, da te zasleduje smola, se bo izkazalo, da vendarle ni tako. Z novo prijateljico se ti obeta tudi kaj več kot samo prijateljstvo. Tvoj srečen dan je sobota, zato jo kar najbolje izkoristi. DVOJČKA Oua: Posrečila se ti bo izpeljava načrta. Iti ti že dolgo roji po glavi. Toda kasneje se bodo stvari precej zapletle in potrebno bo kar precej spretnosti in domiselnosti, da se boš izkopala iz nastalega položaja. Chi: Nenadna novica ti bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa ti bo nakopala še cel kop težav. Potrebno se bo obrniti na koga pametnejšega in iznajdljivejšega, drugače ti bo še trda predla. RAK Ona: VprašaU te bodo za konkreten nasvet, zato raje pozabi na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti. V ljubezni ti sicer ne bo šlo ravno najbolje, vendar se ti bo kmalu zgodilo nekaj prav Skrivnostni popotnik Sodelavcem znanstvenega časopisa Nature je bil fosil iz Dma-nisija v Gruziji že dalj časa sumljiv. Dve leti so zavračali objavo znanstvenega poročila, v katerem I sta paleontologa Leo Gabunia in Abesalom Vckuva z univerze v Tbilisiju opisovala pračlovekove čeljusti zato, ker so zelo dvomili o točnosti podatkov fosilove starosti. Enostavno niso mogli verjeti, da bi bili ostanki pračloveka, najdenega zunaj Afrike, lahko stari več kot milijon let, To bi nasprotovalo vsem dosedanjim splošno sprejetim teorijam. Potem pa je najsodobnejši postopek datiranja znanstvenike vendarle prepričal: v reviji Nature so dovolili objavo trditve obeh Gruzijcev, da je pračlovek iz Dmansija star 1,8 milijona let. Tako je kos lobanje pračloveka vrste hotno erectus ne samo najstarejše pričevanje o pračloveku na evropskih tleh, ampak je zaradi enako starega fosila z Jave dokončno spremenila zgodba o nastanku človeka. Po dosedanjih razlagah naj bi namreč naši dalj- I nji predniki Afriko zapustili šele miliirtrtZMTi T"« pred okroglim milijonom let. Ta lepega ... Cta: Potreboval boš veliko samozaveti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega. LEV Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika, sicer se boš žrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko prijateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo. On; Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo prineslo prijetno presenečenje, vezano na poslovno življenje. Presenečen pa ne boš samo ti, ampak tudi ona ... DEVICA Oua: Pozorno se ozri okoli sebe in odkrila boš marsikaj, kar ti bo ogrelo srce. Presenetil te bo prijeten svetlolasec, ki pa mu ni preveč za verjeti. Toda vseeno se boš kar prijetno zabavala, ob tem pa se še marsikaj naučila. On: Naložili ti bodo nove obveznosti, kijih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, ko ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrilo in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo... TEHTNICA Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ti bo nadomestilo vsa odrekanja, ki si jih vložila v dosego žetjenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni nič večno, predvsem pa to velja za čustva tvojega part- neija. On: Po zoprnih poslovnih pogovorih bo prijeten klepet s prijateljico pravi balaim za prenapete živce. Prisluhni njeni zgodbi in kaj kmalu boš našel v njenem življenju prostor tudi za svojo »malenkost«. ugotovitev postavlja znanstvenike pred čisto nove uganke: Zakaj so praljudje šele pred 700.000 leti dosegli srednjo Evropo? Ali je pračloveku, ki se je zgodaj izselil v Azijo in Evropo, morda vendarle ostalo še dovolj časa, da se je tudi v Afriki spremenil v sodobnega človeka vrste homo sapiens? Spodnja čeljust iz gruzijskega Dmansija sodi k pračloveku, ki je prvič zapustil svojo afriško zibelko. Skorpuon Oia: S teboj je pogosto tako, da te šele neprijetno razočaranje uspe privesti na pravilno pot do uspeha. Razmisli raje in se poskusi učiti predvsem na tujih in ne svojih napakah. In posrbimalo za svoje obvez- nosti On: V prihodnjem tednu sc ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zagrabi ponujeno priložnost Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar se bo na koncu ujel prav on sam. CTRELEC Ona; Uspelo ti. bo izpeljati nekaj, kar imaš že dolgo v načrtu, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi smeta- no, dokler je je še kaj. Oi; Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ah se držiš zanesljivega posla. Vsekakor pa je dejstvo, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel še kako prav. Vestnik naokoli po svetu in doma KOZOROG Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res čudovito priložnost Nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pome- nu besede. On; Predvsem po sreči se boš izvlekel iz zelo neprijetnega položaja, vendar bi ne bilo slabo, če bi se jim v prihodnje izognil. Je Že res. daje tveganje privlačno, vendar je to, kar počneš, pretiravanje. VODNAR Ona: Čas je že, da spremeniš nekatere stvari, Iri te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in med lej ša. Ob: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju poseben pomen, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. Počakaj na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe. RIBA Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, kar te zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedana zadeva. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še kaj več kot samo prehodno avaiy turo. On: Tudi ljubezen ne bo uspela nadomestiti tvoje velike želje po uspehu, ki te že dolgo preganja. Srečal boš osebo, ki ti bo sicer veliko obljubljala, vendar bi bilo dobro, da bi se zadeve lotil kar-seda pazljivo. ror S! AVTO .1, AVT< 1 J s Britanska voditeljica Linda Ward je končala televizijski dnevnik z nenavadno domislico: prek malega zaslona je javno zasnubila svojega fanta. Dan potem je gledalcem oznanila, da je njen prijatelj Mike dahnil usodni »da«. Snubljenje je potekalo pred kamerami komercialne televizijske postaje, predstavnik televizije pa je napovedovalko vseeno javno okrcal zaradi zlorabe javnega občila v zasebne namene, hkrati pa ji je zaželel vso srečo v zakonu. ■■ ?. A 4 .. I r Ul zovejo grajska vodica. Pri vsen ton je P® u najbole važna ta grajska vodica na asfaltii "S str«** Pri ovak lejpa asfaltna ploskef, kakSa bi Se bila potrebna pri moteli Čarda ne cesti HodoSi ta do namčavBkoga brlljtifa, Tej cbbM j raetrof ceste je že tak potrejbne nouvoga kak Sahara dežja. Že do zdaj je razhajkana, ka či pelad po praven kraji HodoSi z niaikin avto j on, že čujakaS z sredini voziSča, štero je previsiko zavolo je desni kraj vozišča že čista v grabo Zaj BO pa prehod v Dugoj vesi razbremenili » ka de nekaj Sleperof vozilo prejk HodoSOi P® J S« vi i I« lUr Odvečne dlačice at) lili. »tU 9 tu lU. til Stil 1M W (AK 1 P 'I Poleti ima marsikatera ienska tudi problem, ka-Iti se znebiti odvečnih dlačic. Vendar pa je problem le ■ ' v tem, za kateri ^Pomočelt se boste odlo *nc, jtip 11 JrW, nisi^ t j >i)|i ()"-.tul i«r[ fi J )1111 jolf jeP' jif jjlš i)i< lA’ mi' (Str IP*-iJtJ tl'- l/ X iii il' jH I i v /I ž J / '^1 7 I; I ■'! p i Na voljo je namreč lo-Hko pripomočkov in sisle-tnov, da ste same krive, če je vaše telo, zlasti noge, še poraslo z dlačicami. Obstajajo kreme, katerih opomba je zelo preprosta. Obstajajo tudi posebne kreme za občutljive dele tele-RA - 1 --J«’* UVJl,__ pazduhe in no . —^aXiUUlj hanji deli stegen. Picdvsem je potnemb- ■»«, da Priiož, se strogo držite ■ejiega navodila ter da n,. J ter 24 dele vsaj ur ne nanašate odišavljenih krem ali pršil, ob-^ttjivo kožo M- * dixhe v pa si popu- pudrom. ■^BbtailL voski za "'Pifacijski traki ‘^epilatorji, ki v V*"*««-« J?®'tundah težave ««u,se “nate dlačicami na ob-taje prepustite ro-^Kovnjakov. ^tehna ^^NIIDBA tedna s za vsakogar nekaj I Večerna eleganca Za slovesen večer se radi tudi slovesno oblečemo. Posebno kadar gre za kakšno prireditev, denimo gledališko predstavo, koncert ali ples, potrebujemo kaj posebnega, slovesnega. Po modnih pistah so se letos sprehajale manekenke, ki so nosile dolge prosojne ali svilene obleke z globokimi dekolteji. Naramnice so tanke, tudi dvojne, obleke pa zmeraj razkazujejo tudi del nog. Mehko blago se ovija okoli bokov, pod krilom so možne tudi kratke hlače. Levkemija Bolnikom, ki trpijo zaradi levkemije, se obetajo boljši časi, obljubljajo znanstveniki iz Italije in Izraela. V obeh državah se je v mnogih primerih doslej odlično obnesla metoda, po kateri pacientom ne pomagajo več s tranplanta-cijami kostnega mozga, ampak jih oskrbijo z velikimi dozami zdravih celic tega mozga. Ta način krepi imunski sistem, bolniki pa kar nekaj mesecev dolgo nimajo nobenih težav. Cvetlice za okna in balkone Značilnega slovenskega doma ni brez cvetlic na oknih in balkonih. Žal so nekatere značilne slovenske rože (nagelj, rožmarin) marsikje opustili in jih nadomestili s skorajda že modnimi br-šlinkami. ki res da bogato cvetijo, a delujejo enolično. Na sončnih oknih in balkonih se prav dobro d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 mODAJA ORODJA BLACK 0 DECKER IR ISKRA tAka UalitUii, Mitev, bHT li takoT tor U la Ul.. - Mn zalBteU ZEIBU TMOniU ''**nCO ZVESTOBE ŠE 5% POPUSTA! Veselimo se vašega obiska! ^t4ia5[7S*^'P>)tt: ZM AVW SOLZE - ANDREJ ŠIFRER 3. ODpciVJi: DESIGN •ANJA RUPEL Mama VE -SPIN lUiUfi SLOVESA ■ OTO PESTNER IN MARTA ZORE 7. zdrava ostani • D KOVAČI - Hova c era ra . HOVA LBČJUA tujih skladb NSTSNMV Z Bort £^7 ■ 1*ARKY MARK GOOD - TAKE THAT B W1TH U • FUN FACTORV J- * ■ n u • r un rziv i utv i ’ kanv’ h£ALLY LOVED a WOMAN - BRIAN ADAMS S IX>^^,;CORONA ' ■ 1TIRY IN THE SLAUGHTERHOUSE TO FORGIVE ME NOW - WET WET WET PEAT. PLAVKA tljlg yvLATR.ntribiB c-cmr-b-am GLORIA estefan I A LOVE SONG-BON JOVI S narodnozabavne GLASBE CTBTON PA Z ‘ je nekoga imeti i č nekoga imeti rad - SLAPOVI ’ Zapi ® **> »AL ■ FANTJE TREH DOLIN 4. Snetr - Z MENOJ - alpski kvintet * menoj". alpŠw'kvintet s DO,»E S 1>A SEM ŠE MLADA - OBZORJE 7 Rad - ANS. SLAVČEK vprašal - ANS, FRANCA POTOČARJA iSto • ANS, TONUA VERDERBERJA 'O a najina - mariborski KVIPnTT "«RAa - BRATJE IZ OPLOTNICE ^^■ansdore-------- Se mlada - OBZORJE S?*.F**?* 4u črtrtka, 13. JoBja IS«.»» "“Iot MURSKI Nuraka 13,69000 Murska Subuca, za glasbene ^^ein št. 27 Uskladim; ter naslov: Kuhajte z nami « obnesejo tudi pelargonije, petu-nije in sufrinije ob že imenovanih tradicionalnih slovenskih cvetlicah, deloma pa tudi fuksije, begonije in vodenke. Okenske in balkonske rože morajo biti posajene v dobro pognojeno vrtno zemljo ali šoto, kije sposobna obdržati večjo količino vode. Sonce in suh veter namreč zelo hitro izsušita rastišče na prostem, zato je treba okenske in balkonske cvetlice temeljito zalivati, vendar ne prepogosto Ker gre za večjo količino sorazmerno hladne vode, je najbolje zalivati zjutraj, ko rastline še niso pregrete. Zelo blagodejno deluje nanje, če jih ob deževnem vremenu postavite pod dež, da se napojijo počasi in temeljito. Vestnik z vami in za vas! Pazite, kako kuhate juho Pazite, kako kuhate juho, opozarjajo medicinski izvedenci. In toplo priporočajo, kar so že babice vedele, ko so pristavljale lonec z mesom in kostmi: juho je treba soliti šele, ko je že kuhana. Ceste nepotrpežljive sorte, se potrudite počakati vsaj toliko, da pred soljenjem počasi vre vsaj eno uro. Zakaj? Ker se pri dolgotrajnem kuhanju v že soljeni vodi iz kosti izločita kar dve tretjini svinca več. Vnet modrostni zob je lahko zelo nevaren, saj številne raziskave dokazujejo, da se v takem primeru kar za sedemkrat poveča možnost infekcije dihalnih poti, V skrajnem primeru sc lahko pojavi celo pljučnica. RADIO MV - MURSKI VAL UKV 94,6 MHz Ho poldne tudi SV 648 kNz| Petek • 5-40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 3.00 Poročila - 3.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjend (kabaret) - 10.00 Poročila - 10.30 Kinoventilator - 11,15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Ob koncu tedna - 17.30 MV-dur - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Sipli mi - 22.00 Lahko noč Sobota - 5.40 Prebujajte seznami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 In-formacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8,00 Poročila » 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Dober večer. Beno - 22.00 Lahko noč Nedelja -8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop - 3.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjend (kabaret) - 9,15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s pomurskih športnih igiišč) - 19.00 Lahko noč Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko/Kftln-sko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 11.15 Vonj po bencinu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Potočila - 15,30 Dogodki in o^inevi- 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z mare-lof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Moja mala nočna glasba (jazz in klasična glasba) - 22.00 Lahko noč Turek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Draga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 800 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 DA in NE - 22.00 Lahko noč Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 V stiski ■ 17.30 Srebrne niti • 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Murskomorsla vat - 22.00 Lahko noč Četrtek • 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Droga jutranja kronika - 7,30 In-formacue v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10,30 Poletna reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Mati radio/Adolescenčni tingiSpil - 18.00 NaJIepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Geza se leia - 22.00 Lahko noč Zloženi rezanci Za rezančno testo potrebujemo: 1/2 litra ostre bele moke, 1 jajce in 1 beljak, približno ! del vode. Zamesimo bolj trdo testo. Biti mora gladko ugneteno. Oblikujemo 3 hlebčke in jih gladko obdelamo. Zgoraj jih tanko premažemo z oljem. Pokrijemo s foljo in krpo. Počivajo naj 15 minut. Nato jih na slabo pomokani deski razvaljamo v bolj tanke kipe. Zložimo jih na prt in počakamo, da se osuše. Zre-Semo na prst široke in toliko dolge rezance. Na osebo računamo 10 dag suhih rezancev. Skuhamo jih v veliki količini vrele slane vode. Ko se dvignejo na površino, jih odcedimo. Splaknemo jih z vročo vodo. V kozici segrejemo žlico olja ali toliko masti in jih na njej obrnemo. Za zložene rezance potrebirjemo: Kuhane in že zabeljene rezance, 2 žlici masla ali olja, 5 dag mletih orehov, 5 dag mletega maka, 4 žlice slivove marmelade, sladkorj po okusu in maščobo za pekač ali primemo kozico. Na dno dobro pomaščene kozice damo plast rezancev, ki jih potresemo z orehi, pomešanimi s sladkorjem. Pokrijemo s plastjo rezancev, ki jih premažemno z gosto slivovo marmelado, Žopet pokrijemo s plastjo rezancev, ki jo potresemo s sladkorjem. zmešanim makom. Zadnja plast najtodo rezanci. V pečici jih lepo zapečemo. V posodi jih zrežemo na kose in ponudimo s kompotom ali sadnim sokom. Zložene rezance lahko pripravimo tudi iz industrijsko pri- plavljenih rezancev. Cilka Sukič Ali nedrček povzroča raka? Neki ameriški zdravnik je po raziskavah, ki Jih je opravil, prišel do ugotovitve, daje za nastanek raka na dojkah kriv nedrček. Američan s svojo teorijo sicer ni prepričal svojih evropskih kolegov, ki mu oporekajo, da se je osredotočil le na eno možnost za nastanek in razvoj raka na dojkah, popolnoma pa je na primer zanemaril dednost. Evropski zdravniki sicer ne vidijo vzroka za paniko, kljub temu pa priporočajo ženskam, da si zmasirajo tkivo na dojkah in v okolici, ko si snamejo nedrček. Tako spodbudijo delovanje limfnih žlez. Hkrati jim polagajo na srce, naj ne nosijo pretesnih nedrčkov, doma in v prostem času pa se jim lahko celo odrečejo. Predvsem pa naj ne nosijo stalno nedrčkov z vdelanimi trdimi kostmi in oporami. Otroci in mladostniki naj bi ob zajtrku in dopoldanski malici zaužili dobro tretjino vseh hranljivih snovi, kijih njihovo telo potrebuje v enem dnevu. Zelo pomembna je skodelica mleka, saj zagotavlja to živilo otroku dovolj visokovrednih , beljakovin in kalcija, poleg tega pa tudi vitamine skupine B, ki krepijo koncentracijo. Ob mleku naj dobi otrok za zajtrk še polnovredna žita, ki so lahko prebavljiva, organizma pa ne obremenjujejo, Žal je še vedno preveč otrok, ki odidejo v Solo s praznim želodcem, starši pa se premalo zavedajo, da to pogosto znižuje tlak in da otrok zaradi tega težje sledi pouku. Pomanjkanje časa ne sme biti izgovor, otrok naj pač vstane četrt ure prej in v miru pozajtrkuje. Če mleka ali žita ne mara, ga navadimo vsaj, da bo pojedel kak sadež ali sadni jogurL Tudi malica je potrebna - če je otrok ne dobi v šoli, mu dajmo $ seboj vsaj košček polnovrednega kruha, malo sira, sadje SESTAVIL UARKO NAPASI AUStSKI ZVEZDNIK ROCK AND aoiLA SLOVENSKI PESNIK GENERAL (RUDOLFi DRUGA oeuKA KAKE O PMNE REKA NA KAVKAZU, PRITOK BONA .OČESIA ŠAREMO kbaSkd MESTO 06RB4 SAALl bEsm VZAHOm UAVRETA KI IZDAJA BANKOVCEV IN VREDHOTHC MANJŠA VOJAŠKA BOUilŠ NKA sesu OTOK VSRHINJEH JADRANU PRFHAVA MEi&e KOZ ONEJEN, NEUMEN uoz ENAKI CRH AVrOHO-etSKA oznaka SPAHte Stevlo ZMIAA NICIAHA DUHOVNI-&■ ssuevtsCE PIMNA SAVNO MESTO KANStUNA niUE ZEN-SOME POKLON. DARKO PEČENJE lEUlflLA AH.HJI. CAALKA tab HI PSA lEJCA (LHOTEC OBB (VAN m. SMUČ SKAKALEC BARVA KSfl KART JULIJIN avOUENEC "imikfh' BtKOSCfta AVSTftAL. i REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno:Sinatra, Amadeus, Taranto, Ito, jin, srd, Ana, Fant, AN, A, jer. C, Krasota, cikada, IS. Riko, jasnost, arzenal. 1 12 vestnik, 6. । podlistki Osem pc^ledov 9 Opis sveta na pragu tretjega tisočletja I Jerneja Katona Drago Pintarič | mJP IŠ rs J 1 i Pa v tem stoletju? Danes si predvsem postavljamo vprašanje, ali je (bil) strah Cerkve tudi strah in nemoč religije same, Ali se je krščanstvo sposobno soočiti z znanstvenimi dognanji ter z njimi soobstajati v svetu, v katerem imajo ta ne le velik ugled, ampak prvenstvo? Ali se z iztekom tioočle-tij pom a lem izčrpava tudi krščanstvo? Morda res, vendar ni rečeno, da ga je v resnici spodnesla ali pa celo nadomestila prav znanost. Prisluhnimo namreč naslednji izkušnji, opisani v predgovoru (znanstveno heretične) knjige, kjer nam J. E. Lovelock podaja nov pogled na življenje na zemlji: »Prehodili smo skoraj polni krog od časov. ko se je Galileo Galilei prerekal z verskimi ustanovami. Danes je znanstvena skupnost tista, ki prepoveduje krivoverstvo. Pričakoval sem, da bodo Gajo kritizirali s prižnice; namesto tega so me prosili, naj v katedrali v New Yorku predavam o njej. Moji stanovski kolegi pa so Gajo obsodili kot tele-ološko in reviji Nature in Science nista hoteli objaviti člankov na to temo. Niso navajali nobenih zadovoljivih razlogov za zavrnitev. Vse je kazalo, da sistem ne more več prenašati radikahiih in ekscentričnih predstav, tako kot je v Galilejevih časih to veljalo za Cerkev,* Naslov knjige Gaja je metafora oz. starogrški mit o živi Zemlji in grško ime za živo entiteto, knjiga pa ima popolnoma v skladu z naravo znanosti po Einsteinu resne znanstvene ambicije, pri čemer je z naravo znanosti po Einsteinu mišljen predvsem tisti kanec domišljije, poetičnosti, širokopoteznosti duha, ki je v tem stoletju rešil znanost iz slepe ulice, v katero je zabredla po preveč v številke in poskuse zaverovanem obdobju. Pa je znanost res sposobna skozi merilne naprave izmeriti in pretehtati duha ah pa ta morebiti ruši njene statično postavljene »merometre* in sc v tem trenutku znanost res obnaša kot Cerkev v srednjem veku? Njen problem jc v resnici že globlji: to je problem njene lastne razslojenosti. Isti avtor: »S to knjigo poročam o svojem raziskovanju in zbiranju dokazov, s katerimi bi bilo mogoče podpreti drugačen model Zemlje, Iskapje seje začelo pred približno dvajsetimi leti in je vodilo po področjih mnogih različnih znanstvenih disciplin, od astronomije do zoologije. Taka potovanja so živahna, vendar meje med vedami ljubosumno čuvajo njihovi profesorji, na vsakem področju pa se je potrebno naučiti drugega skrivnostnega jezika.* Se je cinični Bog znanstvenikom, rušiteljem svoje dekle na zemlji - Cerkve, maščeval tako, da je prav luih izbral za mučeniSke uresničevalce ene od zgodb svoje svete besede: zgodbe o babilonskem stolpu? Poglavje o zgodovini ali poglavje o skritih krogih Zaokrožili smo dve poglavji, ki sta se razgledovali po preteklosti oz, zgodovini, Alije iz njiju spregovoril glas zgodovinske resnice? In kaj naj bi ta pravzaprav ubesedoval? Za trenutek se ustavimo in pomislimo, da je bilo prvo vprašanje, ki smo si ga zastavili čisto v začetku, vprašanje o tem. kakšen je svet ob prelomu tisočletij. Priznajmo, da se med njegovimi besedami le stežka pritajuje radovednost o prihodnooti in novem tisočletju. V resnici pa smo se potopili globoko v preteklost, h koreninam evropske oz. zahodne civilizacije, in nemalo presenečeni smo spoznali, da nam zgodovina, zaokrožena v tisočletja, spregovori drugače od tiste iz šolskih učbenikov, ki je razdeljena v stoletja in še na krajša obdobja. Preden se zazremo v prihodnoet, bo pametno premisliti pravkar ugotovljeno. Kakor daje zgodovino tisočletij laže povezati kot razdrobljene dogodke posamičnih stoletij. Celotno sliko preteklosti sta vsaka z nekaj velikimi potezami izrisali filozofija in znanost - ob pomoči religije pa jo je polepšala oz. popestrila še umetnost in podoba sveta jc uokvirjena. Vidimo: Človekovo kraljevsko pot na prestol najvišje vrednote, ko je na svoji poti najprej zmagal grški Olimp, nato pa še prikazen Čutno sveleče ideje - kos slike, sicer velik, a bledeč, zavzema pojav krščanstva. Znanost je togo sliko obogatila s prispevkom gibanja, ki naj skrbi za to, da se Človek na svojem prestolu ne bi počutil preveč dokončno in udobno zasidranega: zamajalo nam je tla pod nogami. Zemljo je odvrtelo v vesolje, sonde so odletele v misije proučevanja našega planetarnega dvorišča, zaradi gibanja seje čas relativiral, prostor ukrivil, končno in ne nazadnje ga je zajelo tudi naše mišljenje in notranje življenje (v celoti), kije postalo vsaj gibko. Prejšnji mehanicistišni pogled na vesolje, ki smo se ga navadili gledati kot Newtonovo uro z velikimi in majhnimi koleščki, se je orientiral po času - ta je postal kar naša četrta dimenzija -, sledeč relativnostni teoriji seje v ospredje zagnalo gibanje in v svoji neulovljivosti spremenilo vse - kot rečeno celo čas. Kaj pa se je zgodilo z zgodovino - to popisovalko časa? Se je ob koncu tretjega tisočletja premaknilo kaj tudi v njej? Za oba prejšnja preloma tisočletij, ki ju imamo popisana v analih, smo lahko ugotovili, da sta koreninila v obeh: tako iztekajočem se tisočletju kot tudi že v šele prihajajočem, sam prelom pa je bil v resnici bolj podoben nihaju; valu, ki je za prihodnost rešil nekni brodolomcev, bogato okrašene ladje pa so večinoma potonile. , (Nadaljevanje prihodnjič) ' Mesto, na katerem nastajajo najboljše fotografije Golden Gata, je na Ruskem griču. Razgled na slaven most se ti tu razpre celo v megli. Ime hriba pa izhaja iz zgodnje zgodovine mesta, ki sega v leto 1800. Ob vznožju so našli namreč večen počitek ruski mornarji, ki so umrli v ekspediciji istega leta. Na vrhu hriba pa stoji galerija znanega komunističnega slikarja tridesetih let Diega Rivera. Tu so tudi najstarejša umetniška šola na zahodu Amerike in več znanih slikarskih galerij. Od tod se po hribu navzdol lahko podaš v ribiško naselje, značilen del vsakega mesta, ki je zraslo ob pacifiški obali. Na kupu Je obilo trgovin s spominki in velika tržnica, kjer si lahko našel vsakovrstno sadje nenormalnih velikosti, da o količinah ne govorim. Konec septembra so me zamamile marelice. Z njimi v naročju sem začela ocenjevati ve-hčino in skrivost otoka, ki mi je bil na dosegu roke in je dolgo veljal za nepremaganega - Alcatraz, Nekoč je bil domovanje pelikanov in iz tega Španskega izraza za to vrsto ptic izhaja tudi ime za zloglasni zapor sredi tega otoka, kije služil svojemu namenu vse do leta 1969. Zgodovina tega zloglasnega zapora, ki je veljal za enega najbolj varnih v Ameriki, se je začela v letu 1934. Domovanje v pjem so našli tudi Al Capone, Machine Gun Kelly in drugi. Razmere v zaporu so bile nevzdržne, posamezne celice so bile velike 5x9 čevljev, večinoma brez svetlobe. Zapornikom ni bilo dovoljeno branje časopisov, družabne igre, kot so kartanje in celo pogovori, so bili prepovedani, tudi jedli so vsak zase. Obiski sorodnikov so bili dovoljeni sam dve uri na mesec. Pobeg z otoka je bil praktično nemogoč. Devet mož je sicer pobegnilo iz ječe, vendar pa ni bilo nikoli dokazano, da so dosegli celino. Razmere na otoku in v samem zaporu lepo prikazuje film Pobeg iz Alcatraza, ki sem ga pred malimi zasloni gledala tudi sama in se vedno čudila, kako je mogoče, da je tak zloglasen zapor v preddverju velemesta in je hkrati tako izoliran in nedostopen. Danes so najpogostejši prebivalci na otoku turisti, ki si z največjim zanimanjem ogledujejo bedo celic, najbolj razvpit razstavni eksponat pa je celica Al Caponeja. Sama nisem šla prodajat zijal na zloglasni otok, je pa bil večkrat objekt mojih fotografskih sposobnosti, tako kot bi hotela zajeti v objektiv obraz samega Al Caponeja. Na dosegu roke je bil, ko sem se podala v Sausalito, ki leži nasproti San Francisca in jc mesto bc^atašev po arhitekturi, življenjskem stilu in nasploh. To naj bi bila iztočnica za obisk rdečega gozda - Muir Woo-ds, ki Je bil nekoč neusahljiv vir lesa za gradnjo hiš v San Fraciscu in okolici. Priznati moram, da ga nisem videla, ker je igra usode hotela, da v tistem tednu niso vozili avtobusi proti gozdu, in bi za ogled te znamenitosti morala počakati na konec tedna, časa za to pa nisem imela. O pešačenju pa Američani niso hoteli slišati. S povešenim nosom sem se vrnila na obalo San Francisca. Ostalo je še nekaj časa, da sva z Jill obiskali Berkeley, študentsko mesto, zgrajeno 1960. leta. Tu so bili veliki protesti proti vojni v Vietnamu in proti politiki Rolanda Regana. Univerza Je v središču mesta in daje znanje 30.000 študentom z vsega sveta. Njeni začetki segajo v davno 1860. leto z imenom akademika Henrjja Duranta. 1873. leta pa je našlo domovanje tu prvih 200 študentov, med njimi tudi 22 žensk, ki so se tedaj šolale na izključno ženskih univerzah. Tako je znana ženska medicinska fakulteta v Pensilvaniji, ki je postala mešana Selc 1970, leta. Tega podatka ne vedo niti vsi zdravniki, ki sem jih kasneje srečevala in so končali šolanje v svoji domovini. Kako slabo poznajo lastno deželo, pove tudi podatek, da ne vedo, zakaj imajo za uradni jezik angleščino. Ne vedo, da jih je ločil samo en glas od tega, da bi bila to nemščina. Odločilen je bil glas Severne Karoline. Pa da se povrnem k univerzitetnemu mestu Berkeley. Družina časopinega mogotca Hearsta je pomagala pri zgraditvi mesta, že v letu 1907. Daje m« brisen pečat s prenekatero ki ima v naslovu tudi ini®“*y^' S svojim denarjem so amfiteater, ki v poletnih poletnih i>»^1 i rokovski ho*’’’’! gosti marsikateri rokovsuto^ ? in številne druge. Mesto je zelenja, na 30 akrah je‘ nični vrt z raznovrstnimi nri in kaktusi. UniverziK"- 1 mesta alt »campus*. nujejo Američani, ne mrt*® , - -1*^ v ■ merjati z našim študenslm® seljem. To jc, kot bi bolka in hruške. Campus je’ = ci mesto z vsemi potrebn^^ ti, s fakulteto, do katere minut hoda, in številnimi cami, knjigarnami, kjcrlah* VAŽJllf u^lgdl JJClllJJr |i sedaš cele dneve. HrasaF^i vsakem koraku na prost®® restavracijah in ne predraš’ .■ vsakem vogalu imaš telcio^ dela brez prestanka, i" priznati, da ni videti zuakov., lizma, V parku na številnih ki imajo urejena sedišču, si . sproščaš nabito glavo. Se n zelo zanimivo, in to je 1“^ nost na vsakem koraku, - - - -invsal^. cija jc dostopna vsem m ob vsakem času. Kardobro^. počutila med študenti, minilo že nekaj časa denskih dni. Zanimiveje bik predavanje ekonomije, im _ ga sem zašla Cisto po medtem ko sem iskala, dišalo po medicini. Mišim*. Je profesor kar večkrat spo"« ? den Je zadovoljivo odgev vprašanja študentov, ki »težili«, bi rekli po naš®- -življenje v »campusu* pa nala kunčje v Los Angelesu. obiskala slavno univerzo K fZO .................. riške muzike kratko malo mogla izpustiti. Ko se j®^.jj| mikala proti polnoči, sva brez moškega spremstva pravili v znani bar Cafe Pot naju jc vodila skozi ulice, polne brezdomcev vse" Džeza in ritmov in spolov. Minute so postale ura, bara pa ni bilo Se nikief' (Nadaljevani® 'rtii^ Soboški >žBlarji« in BnrBndašk tu v poplavi leta 1925 je bilo pri- • so bili prav kajžarji močno soli- zadetih 109 kajžarjev, v Murski Soboti imenovanih '»ŽelaiJI*, s 445 družinskimi člani. O njihovem položaju se lahko najbolje podučimo iz primera izrazito agrarne Male Kaniže, kjer je bilo od 85 družin, ki so živele v 46 hišah, kar 33 kajžarjev (s 117 družinskimi člani), 10 kajžarjev obrtnikov in en kajžar posestnik. Vsak kajžar je imel majhno, praviloma leseno hiško, oral do dva pluga zemlje, redil dva do tri prašiče, redki pa so imeli tudi kravo. Zemlja jim ni zadostovala za preživetje in večino tudi ni rešilo, nekaj dodatnih oralov, Id sojih dobili v 30. letih ob izvedbi agrarne reforme. Zato so z večjimi kmeti posestniki pogosto sklepali pogodbe o najemu obdelovalne zemlje ali pa so jim za različne usluge v.naturalijah, redkeje za denar, pomagali pri večjih deli. Po pripovedovanjih so prav kajžarji najlaže dobili delo v Ben-kovi mesnici ali na železnici. Cenili so jih zaradi njihove delavnosti in kar verjetna je izjava enega izmed informatorjev, ki je povedal: iBenkoje rad jemal delavce iz naSe utice, ker je vedel, da imamo vsi hiše in družine ter bomo zato pošteno delali. Arendaši (najemni-ki,op.p.) so bili tudi dobri delavci, ker pa niso imeli nič. jih je dosti pilo in to so delodajalci vedeli, zato so raje jemali nas žela/jev. Po pripovedovanjih vseh informatorjev pa dami ob različnih družinskih ali naravnih nesrečah. Ker je bilo v kajžarskih družinah veliko otrok, je prav iz teh družin prihajalo največ sezonskih delavcev in tistih, Id so se odpravili iskat zaslužek v večja mesta. Pod imenom najemniki motamo v popisu ločiti dve skupini prebivalstva. Eno so najemniki uslužbenci in obrtniki, ki so bili sicer tudi brez nepremičnin, vendar so imeli vsaj delo. V drugo kategorijo pa so spadali brezposelni najemniki, ki so jih v Soboti imenovali »arendašit. To so bdi bivši hlapci in dekle s svojimi družinami', ki so v glavnem stanovali pri vpavrihv, nekateri pa tudi pri iželarjihv. Stanovanje so morali vsak mesec plačevati v denarju, ki so ga poskušali zaslužiti s prodajanjem svoje delovne sile tam, kjer so stanovali. Če to ni bilo mogoče, so iskali delo pri drugih večjih kmetih ali pa so se poskušali uveljaviti kot obrtniki. Ob poplavi je bilo tako med 449 družinami in posamezniki popisanih 149 najemnikov (s 487 družinskimi člani). Od tega jih je bilo 51 najemnikov obrtnikov (s 174 družinskimi člani), 12n^emnikov uradnikov, to se pravi poštnih in železničarskih uslužbencev (s 44 družinskimi člani) in kar 86 najemnikov (s 269 družinskimi člani), ki niso imeti ne lastnine in ne dela. Najemniki so spadali v najnižji socialni razred v mestu. Po pripovedovanjih informatorjev jih je bilo največ v naselju Turopolje, Tam so veliko večino hišnih lastnikov predstavljali kajžarji, ki pa so imeU še manj zemlje kot listi na Mali Kaniži. Zato so prostore v svojih, že tako malih hišah, dajah v nitjem varendašomv, ki niso zmogli plačevati najemnine pri večjih kmetih, Turopolje je tako predstavljalo najbolj revno naselje Murske Sobote. V njem je živelo največ tistih, ki so dobivali socialno podporo. V mestu so sicer že leta 1922 pričeli voditi listo občinskih ubožcev, na kateri je bilo 12 najemnikov, ki so dobivali mesečno podporo, vendar pa mi niso znani kriteriji za pridobitev statusa občinskega ubožca.^ Do leta 1935 se je ta seznam razširil na 12 družin brez vsakršnega premoženja (v glavnem iz Turopolja in Male Kaniže), ki so štele 51 družinskih članov,’ Leta 1937 so pri določitvi statusa občinskega reveža poleg premoženjskih razmer in števila družinskih članov upoštevali tudi starost prosilcev in njihovo (nc)sposobnost za opravljanje vpridobitnega dela v. Tega leta je bilo na seznamu 29 prosilcev, ki so dobivali mesečne podpore v višini 25 do 200 din,’ Informatoiji so mi povedali, da je bilo revežev v Murski Soboti vehko več. Za njih so skrbela različna podporna društva v mestu. Ob pregledu gospodarskih in socialnoprofesionalnih razmer v Murski Soboti med leti 1919 in 1941 vidimo, da je mesto v tem času dobilo »tipično kapitalistično podobo*, ki jo določujejo izoblikovani socialni razredi s širokim slojem kajžaijev in najemnikov, se pravi poceni delovne sile, ter ozkim slojem industrialcev. Izoblikovan sloj kapitalistov in (mezdnih) delavcev v Murski Soboti je dokaz za to, da se je v obravnavanem obdobju v mestu že zaključilo začetno obdobje industrijske razredne družbe, To je bil čas, ko je državni aparat s pomočjo skupne uprave in političnih inštitucij v družbi dokončno ukinil razdrobljene fevdalne pravice in na njih temelječe socialne privilegije, se pravi, enega izmed pogojev nastanka individualne zavesti ter z njo povezanega urbanega načina življenja (Saunders 1981:51). Po Detlevu Pcuckertu lahko tudi za Mursko Soboto rečemo, da se mestne funkcije trga, moči in znanja v tem času spremenijo po funkcionalnih pravilih racionalne interakcije in se na novo strukturirajo v državnih panogah, imenovanih gospodarstvo, država in ideologija (Peuckert 1982: 27-28). Iz njih je prišla tudi nova elita: kapitalisti, politiki in izobraženci, ter nove socialne skupine industrialcev, birokratov in delavcev.’ (Nadaljevanje prihodnjič) 'V Murski Soboti je bilo leta 1910 registriranih 140 hlapcev in dekel (Šarf 1985: 80). ^Preskrba občinskih ubožcev, brez št.. Murska Sobota, 22. 6. 1922, PIŠK 8. 'Seznam oseb in družin, ki so potrebne podpore, brez št,. Murska Sobota, 3.1.1935, PIŠK 13. ‘Zapisnik seje občinskega odbora občine Murska Sobota, brez št.. Murska Sobota, 27.1.1937, PIŠK 9. 'Prehod iz pozne fevdalne družbe, njene socialne stratifikacije in »tradicionalne* ljudske kulture v raz- svetljensko družbo, kjer se formirajo vojaške discipline in pedagoške instk tucije, je obdobje nastanka nove elite in novih socialnih razredov. To socialno discipliniranje tradicional- nih svetov, ki je s zacije in napredka pripelj"° sciplinirane družbe*, j® feV i teje obdelano v delih caulta(Foucault 1978, ^^*'\**. ___ _____________I NAROČILNICA Borut Brumen I NA ROBU ZGODOVINE IN SPOMINA Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in j Cena knjige 3,780 SIT j Nepreklicno naročam knjigo B, Brumna Na robu zgodo'*’'’® i in spomina. Kupnino bom poravnal(a): - po povzetju z 20 % popustom - v 2 zaporednih mesečnih obrokih z 10 % popustom za naročila do konca julija). Ob nerednem plačevanji zavezujem plačati zakonske zamudne obresti. NAROČNIK Priimek in ime Bivališče Zaposlen pri Naslovzap. (pošta, kraj, ulica) Osebna matična številka Datum Podpis I POMURSKA ZALOŽBA, 69000 Murska Sobota, Lendd’®’^ Tel.: (069) 32 420 I telefaks: (069) 31 086 t I I I ji ! I 1' 995 6. julija 1995 13 i r?! kriminalna zgodba 41 P . ii(if ■ a#' sfi* IIC«*1 kronika V Lendavi prijeli tatove — _ — M je bilo v vreči med nogami? bventure oziroma popisa Maga se trgovci bojti®, IttoiG i® '•B®' •Uto trgovina presežek, ga podje^ lutjiži med izredne I-----* n«*' -tur’*? ere le-ta v breme poslovod^. In če X 'staje običajna , . - —7-': "•HeM je ilMii primanjkljaj, ki pa lahko r-^ ‘ firal. Morda jih bodo prodali po občutno nižji ceni? Pravimo, da vsaka šola nekaj stane, in odkritje tatov tekstilnih izdelkov v Univerzalu je vodstvo spodbudilo. da bodo sedanjemu (nočnemu) varovalnemu sistemu dodali še sistem, ki bo varoval posa- mogoče povsem izogniti, saj so ljudje, ki »jim je v krvi«, da tu in tam kaj izmaknejo, denimo v samopostrežnici zobno pasto, v gostilni pepelnik ali kozarec. Takih seveda ne bomo pribijali na križ, ko pa včasih zaleže že moralna obsodba. NajnovejSi pot. Huda iEt «1^1 lir «* t* ?» of’, is* ' , J (it > loncavskcm Univerzalu pa c to sc v sredo zgrozili, kajti I* utah so tatovi pobrali trgovinah blnof”' — nastane iz različnih Tteokov. V trgovini z živili na primer zaradi' ” _____ priznava uprava, kje drugje pa odtujevanja blaga. Znano to oamieč, da imajo nekateri tepci dolge prste, ki včasih prav blaga ne vržeio v «lw. ^Cjcga kala, kot ga '^"0 k(£ic' nakupo-. , ” iosanco. amnoV 1___________ t )(»* lll> ■"»v Košarico, ampak v osebno torbo, žep... _ Itndavskei v I *l itii' jiit .1* )ji* «1* ar^l liP .1*1 uč ikF p# plT illUl jel’ “’«rpni, Sc zlasti poslovodkinji. M1» pokazala bližnja Inveiitu-to. kajti nihče ne more jamčiti, tobili tatovi tokrat na delu prvič, f udi ni zagotovil, da so bili zadnjič, ko pa jim niso prepoveda-a vsiopj v državo. Komercialistka za tekstil Roz-'‘iToth, poslovodkinja telkn Tekstil v blagovniv» Podgorelec in poslovodkinja ktovine Moda Olga Bači so mi telo doživeto pripovedovale, kaj to j® Kgodilo v sredo med 8, in iH.uiD, državo. na od- V blagovnici Aloj- V sredo med 8. in FJ' 1, a« irnf I Mori ja čakal ^corpiu ;! Cf'J tuf* irf Univerzalovi poslovodkiiui Alojzija Podgorelec in Olga Bači sta nam pokazali ženske kostime, bluze, trenirke in druga oblačila v skupni vrednosti 455.000 tolarjev, ki so jih tatovi z Madžarskega nakradli v njunih trgovinah v enem dnevu. Kdo ve, ali niso operirali že prej, in kdo jamči, da ne bodo (ti ali drugi) še prišli. Strah pred bližnjo inventuro je upravičen. - Fotogr^a: Š. S. W®da jc trgovka obešal-5*^ Čeiv inskega ko-5^>ved,7,*" ““ prodali, in k pomočni- je posunu- *** Ea 1' ■' odtujil, kdo ■ '.*^8ovin«;„''J^'’®tegovkesošle f da ic pred ^“825 J stari '' balonska Ob^ '^PrBVh so Predstavljal), sreča, da si Tcgiftrskn LP“’‘r:|,|, kjof so ti ^čela teči pro- UBi pospešili ga je roti' uspela vreči m vse je •poalovjiež* kjar so preden JeavtD ■ tez mejno * ^Jih pridržali. nancev: 4 ženske in 2 moška. Tudi oni so se razgledovati po trgovini, gledali cene in mrmrali, da je vse predrago. Trgovke so sklepale, da tudi la skupina ni prišla zaradi nakupovanja (resda so kupili neko majčko, vendar to najbrž zaradi prikritja pravega namena), ampak da bi napolnili svoje skrite malhe. Poklicali so policijo, ki je osumljence odvedla na postajo, pogledali pa so tudi v njihova dva avtomobila. Tam je bilo za več kot 300.000 tolarjev blaga in izkazalo se je, da izvira iz blagovničinega oddelka Tekstil. Enako kot prva trojica (dve ženski in frajer v avtu), tudi teh šest (Štiri ženske in dva moška) ni imelo plačilnih listkov, s katerimi bi lahko dokazali, da so oblačila kupili, torej je bilo blago ukradeno. Poslovodkinja Alojzija Podgorec je najdeno blago tudi prepoznala, saj je bilo enako tistemu, ki je sicer na policah oziroma stojalih blagovnice, čeprav so dolgoprsteži, preden so oblačila (ženske kostumčke, trenirke, ženske bluze ...), »uskladiščili« v avtomobila, potrgali etikete. Policisti so naredili zapisnik o dogodku, vanj zapisali, kakšne predmete so našli pri osumljencih ... Vseh 9 so čez čas odpeljali še na zaslišanje v Mursko Soboto. Prizadete trgovke so seveda naivno pričakovale, da bodo tatove zaprli, a se ni zgodilo nič takega. Po formalnem postopku so Romi iz Zalaegerszega (skoraj z dobrodošlico po prihodnjem srečanju v Sloveniji) zapustili našo gostoljubno deželo in -predrzni kot so - ni izključeno, da nas v teh dneh niso znova obiskali. V potne liste jim na^ mreč niso dali žiga o nezažele-nosti, saj odločbo o čem takem lahko izda le sodišče. mezne oblačilne kose. Gre za neke vrste magnetke, ki ob izhodu iz trgovine sprožijo alarm. Če jih pri blagajni (kjer blago seveda plačaš) ne odstranijo. Naključje je hotelo, daje bil prav na dan velike romske tatvine v Univerzalu predstavnik podjetja, s katerim so se dogovarjali o dodatnem varovalnem sistemu. In kaj bo prinesla bližnja inventura? Kdo bi to vnaprej vedel, saj trgovci (to velja v vseh podjetjih) menda ne smejo sami narediti predinventure, da bi tako vnaprej vedeli, ali bo vrednost dejanskih zalog enaka knjižnemu stanju, saj bi saldo lahko tako ali drugače prilagodili. Je pa tudi res, da se krajam v trgovinah ni dogodek iz Lendave pa kaže, da smo v naši državi tako demokratični, da niti večjim tatovom ne stopimo trdno na prste, zato ne preseneča, da so ti (prsti) čedalje daljši in daljši. Ne bomo presenečeni, če bodo stikali tudi po drugih trgovinah. Nasveta, naj trgovci budno pazijo na vsakega, ki pride v trgovino, pa tudi ni mogoče upoštevati, saj bi to opazili, in četudi kupec ne bi imel zlih namenov, se ne bi dobro počutil. Morda se v tako trgovino ne bo več vrnil. Trgovcem ostanejo torej zgolj nevidna opazovalna oziroma signalna sredstva. Š. SOBOČAN se Je 1 mtenca Vi te td konec. 1 Sd in drugi Ij-udjcA* 1 i kil. ttaokroe V - Kofc) bito '8 zadeli zbirati. J o -avcii zourau. rc pa zvedeli, kaj sc W M jo * laii trgo- '‘'»Javiitt dni"" ' “niga skupT^a nez- Tatovi so kradli, ko so se dogovarjali o varovaiKju! Kaj pa zdaj? Oblačila, ki sojih našli pri tatovih, so univerzalovci izločili iz prodaje in jih začasno »razstavili« v sejni sobi na upravi. kjer sem jih skupaj z vznemi-renima poslovodkinjama fotogra- Zgodilo se je Delavca policijske postoie Murska Sobota sta 28. junija okrog 16.45 ure opravljala kontrolo prometa na Slomškovi ulid v Murski Soboti in pri tem nista spregledala tudi avta Ford Escord, Id je vozil cikcak. Seveda sta ga poskušala ustaviti, a jima to zaradi voznikove nevarne vožnje ni uspelo. V oči so si pogledali Šele pred blokom, kjer R V. stanuje. Policista sta ga hotela preizkusiti z alkotestom, kar pa je voznika hudo razjezilo, tako da je enega izmed njiju naj^el in z roko udaril v obraz ter ga lažje telesno poškodoval. Polidsta sta slutila, da bo še naprej »poreden«, zato sta ga odvedla v treznilnico. Prezadujo nerto (dirog 17. ure se je zgodila prometna nesreča na tokalni cesti v Kin^ivnikH na Goričkem. Doninevafoi daje voznica osebnega avta Melita Z., U se je pedala v smeri Radovcl, vozila prehitro, zato jc v bližini domačlte številka 90 v KnmhvnBm ličila v 134etnega M. Ž., Id se je p^jal s koiesem z motoijeanu čeprav zaid še niiBa izpita. Mladostnik je žal dobil bn^ poškodbe. V Gor^i Pctrovcih je prišlo v sredo okrog 22.50 ure do nesreče na regio-nalni cesti. Vzrok zanjo ruj tn bila neprimerna hitrost avtranobilista Ernesta Š. iz Gornjih Petrovče, za katci^ $0 pobcisti v svojem poročilu še zaNsali, da jc bil vipjen. Ne preseneča, da je potem v ostrem, sicer pa preglednem ovinku zap^jal na desni rob cestišča, i^bil oblast nad vozilom in nato zapeljal v obcestni jatcL Hude poškodte mu zdravjjo v soboški bobušnid. Piejšn^ četrtek je bil nesrečen dan za Domhdka P., drtavca v prduihilci radenske minerake vode v BoračevL Med pestavljanieffl konstrukcUe sUosa za plastenke mn Je na glavo padel 10 kdogramov težek eienient In ga hod« poškodoval. Boštjan H. seje z žitnim kombajnom peljal po lokalni cesti v vasi Grabe v občini Ljutomer in se z njim srečah s tovornjakom. Da bi šlo gladko, je voznik kombrtjna zapeljal vzvratno. To pa očitno ni storil dovolj preridno, kajti za njim je prav v tistem hipu pripeljalo motorno kolo, Id ga jc upravljal Franc V, Leta je vozil sopotnika Marjana M, Med kombajnom in motorjem je prišlo do trčenja, nakar sta motorist in sopotnik padla po tleh. Prvi je doWl hude, drugi pa lažje poškodbe. Škode na vozilih pa je za 800.000 tolarjev. Tatjana K. se Je v petek pedala z osebnim avtom skozi Stogovce. Očilno ni bila dovolj zbrana, kajti zapeljabi Je na desiM bankino, od tam pa še v jarek, kjer Je vozilo obstalo na levem boku. Voznica se Je v itesrečL Id se je zgodila ob 18.30 mi, hndo poškodovala. Med vožnjo skozi Sredttjo Bistrico se je v soboto hudo poškodoval motorist Janos B., madžarski državljan, ki seje peljal z neprimerno hitrostjo, zato je zapeljal s ceste in padel. V ktihščn leglonalnUi cest, številka 349 to 350, v Gcderovcih Je v nedelo ob 16.30 uri ptEto do trčertja dveh avtov. Prednost naj bi izsiljeval Janez P. iz Mekiitja, katerega vozilo se jc potem zaletelo v osebni avto ŠValtraja Z. iz Avstrije. Janez P. in sopotnica žena Marija ter sopotnica v drugem avtu Sorua Z. 50 se hudo poškodovali. Gmotna Škoda pa je ogronuu; 5.000.000 tolaijer! 2. julija okrog 23.35 ure seje na lokalni cesti v Trimlinih zgodila tragedija zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča in vinjenosti voznika osenega avta Darka M., državljana R Hrvaške. Med vožnjo je zapeljal s ceste in trčil v betonski steber električnega omrežja. Njegova sopotnica, mama Marija, je dobila tako hude poškrsdbe, daje zaradi njih umrla. Nedelja (ura je bila 23.35) je bila nesrečna tudi za Marijo M. od Negove. Tedaj se Je z osebnim avtom peljala - menda z neprimerno hitrostjo - skozi Orehovce in zbijala na levo Čez cesto in nato na travnik, kjer Je trčila v oreh. Prepeljali so jo v mariboisko bointšnko. Na avtobusni postaji v Murski Soboti je neznanec vlomil v kiosk Lukas in odnesel večjo količino dgaret. Ni pa mu uspelo vdreti v kiosk Loterije. - V Botejcih jc nezanec na njivi K Š. izkopal (ukradel) za kakih 300 kilogramov krompiija. Polica svetuje, da o morebitnih kraj^ kje drugje s|x>ročijo na najbližjo poiicijsko popstajo. - Med 29. junijem in 2. julijem je nekdo v Moravskih Toplicah ulnadel osebni avto Opel Vectra zlatoiumene barve, registrska šterilka MSL3 775, in tako lastnika K B. oškodoval za 1.800.000 tolarjev. V teh vročih poletnih dneh, ko človeka žeja kot psa, ne preseneča, da tu in tam kdo pregloboko pogleda v kozarec, potem pa Je joj. Kršitve javnega reda In miru so kar pogoste. V sredo so policisti intenenirali štirikrat, in to uspešno, s^ $0 se »fantje« potem umirili. V Četrtek s« posredovali drakrat; v petek SO prav tako šli dvakrat v zasebna stanovajtja in enkrat na javni kraj in enega vročekrvneža so celo pripeljali na treznjenje, sgj je še vpil in grozil s pretepom. V soboto si prav tako rad kdo privošči požirek, potem pa se spozabi. Da je temu tako, kaže pet policijskih posredovanja zua£ pomiritve kršik cev javnega reda in miru, Id s« bile v stanovalcih. Odpeljati ni bilo treba nikogar! FoUdsti so uspeli prepričati tudi dva, ki sta kršila javni red in Poroke ■nir T nedelo. S. S. Na konferenci radgonskih borcev zahtevali odstop ali o^tranitev državnega tožilca Ve se, kdo je bil na pravi strani Zveza zdnižeiti borcev NOV Goritia Radgona, ki šteje 2S2 članov (kar je za polovico maij kot pred 10 leti), je imela pred dnevi programsko-volilno konferenco. Dosedanje vodstvo je ponudilo odstop, a so ga spet izvolili. Kot smo slišali na konferenci, člane borčevske organizacije posebej boli dejstvo, da skušajo nekateri novopečeni politiki izenačiti zasluge borcev z domobranci, belogardisti in podobnimi. ki so sodelovali s sovražniki v 2. svetovni vojni ter pobijali slovenski narod. Prav tako so zelo prizadeti zaradi raznih podtikanj, obrekovanj in Številnih laži, zato so menili, da bi morali tudi oni imeti bolj »strupen« jezik, kot ga imajo Janša, Podobnik, Peterle, Drobnič ... ter povedati Slovencem pravo resnico. Lc-to je spoznal in potrdit ves miroljubni svet. Borci so ponosni. da so bili od samega začetka 2. svetovne vojne na pravi strani. Pripravljeni so sicer na spravo, toda pričakujejo, da se bo druga stran opravičila in priznala napake, ki jih je povzročila slovenskemu ljudstvu, borci pa so sc že opravičili za morebitne »neprave« povojne poboje. Radgonski borci pa se ne strinjajo z izrazo- slovjem, kot je »krvava komunistična revolucijat. kajti ravno komunisti so se prvi postavili v bran slovenskega naroda. Sicer pa so se pridružili kolegom po vsej državi v zahtevi po odstopu ali celo odstranitvi državnega tožilca Jožeta Drobniča, saj je njegova preteklost povezana z domobranstvom, ki ga tudi zagovarja, zalo takšna oseba ne more biti na tako pomembnem državnem položaju. v Gornji Radgoni so se poročili: Boris Mauko, projektant konstruktor, iz Gornje Radgone in Soipa Fras, študentka absolventka, iz Črešnjevec; Boris Šijanec, obrtnik, iz Gornje ^dgone in Valerija Caluta, vzgojiteljica, iz Gornje Radgone; Milan Rojko, policist, iz Gornje Radgone in Zvezdana Grebenc, zdravstvena tehnica, iz Gornje Radgone; Franc Kuzma, elektroenergetik, iz Lu-tverec in Ksenija Kardinar, kuharica, iz Lutverec: Branko Domaruko, strojni tehnik, iz Hrastja-Mote in Nada Luko vnjak, prometna tehnica, iz Hrastje-Mote. čestitamo! F. KI. rV Tropovcih so gasilci dobili nov avto- Ključe so prinesli padalci Gasilske slovesnosti se je udeležil tudi državnozborski poslanec Feri Horvat Gasild iz Tropovee pri Murski Soboti so bogatejši za sodobno gasilsko vozilo. Gre za avto, ki ga je za potrebe gasilcev preuredil Avtoservis ZunkoviČ v Lenartu. Nakup so omogočili številni dobrotniki oziroma pokrovitelji, mod katerimi je bila tudi Zavarovalnni-ca Triglav, izdaten pa je bU prispevek Občinske ga-rilske zveze Murska Sobota. Sicer pa je o težki poti, po kateri so gasilci hodili, preden so avto dobili, govoril Feri Rengeo. Id je predsednik društva. Aktualen je bil tudi poslance l4ri Horvat, ki je govoril o cestnih tegobah in gradttji novih avtocest. Župan Občine Dšina - Cankova Alojz Flegar pa je gasilcem povedal, da ob sestavljanju občinskega proračuna nikakor niso pozabili na potrebe gasilskih društev. Ključi gasilskega avta so »prileteli« po zraku. Prinesli so jih namreč padalci soboškega aerokluba, nakar jih je Matjan Kranjec predal botri Milici Titan, ta pa jih je izročila šoferju novega vozila Branku Zciku. Potem je tišinski kaplan Marjan Fesel blagoslovil avto, sliko sv. Florijana in gasilski dom. Na prireditvi je prvič nastopil z nekaj naretdnimi pesmimi kavartet Tišinskih pojbov, sicer pa so za kulturni program poskrbeli mladi gasilci. Na gasilsko slovesnost v Tropovcih je prišlo čez 100 gasilcev s tJpiapori. F. KUHAR 14 vestnik, 6. julija iz naših krajev Pršleški fiičkec Lujzekjepjezbeloj lilijoj leta po Prlekiji za den držovnosti. FČosik pa se je Lujzek, Peterletof ali, f toten cajti s peciklon voza po božnih prleških cestah. He, pa gnes sta že Peter no Pavel. Tota dvo bi naj šla pje malo Vupti! Ta n bi vidla, ka je to ta provi peciklizen, Ptujčani so pje zaj te šteli pokojnega Orfeja vun s trguge djoti. Ja, v nekšoj lesenoj »trugi« ga mojo notri zabitega; okol-nokoli pa zaj po Slove nsken trgi no po Prešern ovoj ulici asfal-terajo. Turisti, keri sc zaj poleti fstovijo f Ptuji, pa nemrejo te ne napre pa ne nazaj. Najpre vidijo, kak se v totoj slovenskoj pomlodi pri nas pilvle pa poprovla. Turisti pa so razvajeni, ja, pa eni tudi zagvišno politično bozni pa provijo, ka bi pre toti asfalt že lehko pred turističnoj sezonoj fkper scimprali. Pa toti Orfejof spomenik bi pre denok poleti lehko pokozali brez tistih boj! Ja, sc pa so ga hteli djoti pre pod veki glažovnati zvon, ka bi ga pre fsi vidli. Ja, ježošna, bi tisti zvon pre pokvora sto-ro mestno okolje! Kak to vobrlajnc razmišlajo. Ja, pa ka te tisti stori velifi na ptujsken mestnen turmi, no proštiji, keri so bili negda kak ti prvi slovenski muzej vuni pod milin nebon? Toto raspodaje pa je ne pokvorilo storega mestnega okolja? Ja - samo proč moreš gledati! S slomnatimi jakopeci naj zaščitijo zgodovina, či drugoga nemajo, ja! Za toke zgodovinske dragocenosti pa bi že moglo ministrstvo za kulturo malo penezof dati! Prlekija je pje kšajtna, pa ve, ka je zaj te resen ta turistična sezona, Gda pje malo veter zapiše od Duge vesi no od Hodoša, te pje v Lotmerk pa celo v Ormož nezarejnsko prismrdi, pa si ne mislite, ka van zaj koko kunštno politko drajblen. Tan od totih naših mejnih prehodof resen vuja kak thor. Zato ka tan s kamioni čokajo vtire no vure na dugo, Te pa jih ali nekan pritisne - se vete, to, kak je ša tildi cesar peški. No, slovenska vloda je pre zaj sprejela sklep, k a morejo tan do kunca turistične sezone postaviti nobl sanitarne hajzlce, te pre nede več smrdelo. Eni provijo, kajin je pre prismrdelo fse do Lublane, pa do zaj zotoma rajši hajzle postavili kak da bi sptlvali anšten-dig mejni prehot no cesti, kak se sliši. Ja, samo hajzli so premalo! Ka pa de te s tistimi cerkjenimi kravami pa pujčeki, keri krepnejo tan na mejo f kamionih; tisti ne nacajo več hajzlof?! Hehe, tota vloda si letos nede zaslužila sprejema za odličjo-ke, ta kak so si to zaslužili deca v Rodincih. Tan je pje hoteli Radin sprejeja kapelske pa rodinske odličjoke son presvetli rodinski rihtar, Samo v osmih razredih jih je bilo petnodvaj-sti, Heh, s sprejema za odličjoke sen pje ša v Verži na proslo-vo 115-lctnice gasilskega društva. Te pa sen pje moga iti k meši za fse gasilce. Potli san te lehko čuja guč, kak so sc Ve toženci gor postavili nemški oblosti pa so fajerverkarsi začeli koman-derati f slovenščini. Samo van rečen, vereženska cirkef je bila bole puna, kak so nemške cirkve za svelke. Se to je glih tisto -pobožnost je pre v nemških cirkvah slapša kak f Prlekiji, Eni pa so pje rajši šli na tastovo v Rodince pa f Ptuj. Tan rastovla toti svetovno gromozajnski s lik or Jože Tisnikar tista huda smolarska dela vun s totnekomre; ka van pje lasje pokun-ci skočijo, ite gledat! Jas sen ša rajši v Moškajnce na 90-letnico ptujske Perutnine gledat na aerodrom, kak je letalo štirinodvajseti tožnt ko-kotof pa kur, Pardon, Tota Perutnina na leto zredi 24 tožnt ton kurctinc. Po lUfti pa tan lečejo športni eroploni. Kuran se f totoj hici ne do letati. En kurečji pozdrof! M tros ■ MURSKA SOBOTA - Društvo gojiteljev pasemskih malih živali, ki letos slavi 10. obletnico uspešnega delovanja, bo jeseni organiziralo 3. regijsko razstavo za območje severov^odne Slovenije. Razstava bo od 28. do 30. oktobra v prvi osemletki. Okrog 40 članov soboškega društva bo tako prikazalo svojo bogato dejavnost pri gojenju kuncev, golobov, perutnine, koz in drugih pasemskih malih živali. MJ ■ ČEKEČKA VAS - Cesto CikeČka vas-Prosenjakovci v dolžini okrog 1,5 kilometra nameravajo prekategorizirati iz krajevne v občinsko cesto, V ta namen bodo izdelali strokovni predlog prekategorizacije in hkrati pregledali še‘druge cestne odseke v Občini Moravske Toplice, ki bi jih lahko prekategorizirali. MJ O območju, kjer ni več murskih mlinov Mlinarski dnevi kajti voda iz sedanjega , saj je vnjejT^^j no oporečna, saj je > “2^! mangana,* je povedal sveta krajevne skupnosti Bisti” Ivan Raj. Naselja z mnogimi zaselki Latinske listine iz leta 1381 omenjajo, da je bilo tedaj v Notranji Bistrici (sedanji Srednji Bistrici) 12, v Veliki Bistrici (sedanji Gornji Bistrici) pa 22 domačij. V poznejšem srednjeveškem obdobju uradni dokumenti ne navajajo več posameznih vasi, ampak jih obravnavajo pod skupnim imenom Bistrice. So že tedaj slutili, da ljudje treh vasi ne morejo drug brez drugega? Telo vadnic a že stoji, kmalu bo otvoritev Za območje treh Bi stri c so na Srednji Bistrici že 1966. leta zgradili novo šolo, ki je bila seveda brez telovadnice. Bistričani so si vrsto let prizadevali, da bi prostor za telesno vzgojo dobili tudi na njihovem območju, saj so vsenaokrog drugod gradili šolske telovadnice, in prišli so v občinski referendumski program ter v njem ostali vse do izteka. Brez telovadnice seveda! Na trnih so bili, ko smo se odločali za novo 5 I V I I k ••t+i • 4 S Menda le Srednja BisW | nima kakih posebnih vanj za skupine hiš. druga«^ । Dolnji Bistrici, kjer !majol^| Funduše, Bednje... in na Bistrici, kjer nekateri p«’’™ j Dunkovcih, Osredku, pa celo v Jošju. Na Gornji j ci je tudi novejša cerkev sv, tona Padovanskega, ■' 1972. leta, za katero seJ • bej zavzemala (in ' JV'"’-' I ■ , seljenka Gizela Hozjan, nji Bistrici pa imajo kap^. Nikolaja, ki sojo postaviiri™^ ga leta 1881, Bistrice kotanj ske vasi so bile svojčas lav znane po murskih mljn^’ jih je »voda odnesla*, in mlinarske tradicije ie ne np biti, se vedno bolj j Vučkov mlin, ki je na j Mlinarstvo torej tli, , ob vaški »fešti« Mlinarski 7 M Te dni $0 na Bistrici že začeli urejati pročelje nove telovadnice, do konca septembra pa bo vse nared za otvoritev. p 7 Ji ibicJ*** ki bo letos 30. julija pn - j, kantini ob Muri. V nedeb”^, imeli na Sredryi Bistnci slovesnost ob letošnjeW^|^ nem prazniku, kjer so bla^,;. li gasilski dom in skega zavetnika sv. Bistrice,zlasti Dolnj^^i. ljudmi še posebno znan^. L' Ivan Raj, predsednik sveta KS Bistrica lokalno samoupravo, saj so Bistrice prešle iz Občine Lendave v Občino Črenšovci; bali so se, da dogovori, obljube... o gradnji telovadnice pri osnovni šoli Prežihovega Voranca na Srednji Bi-stricivletu 1995 ne bodo držali. K sreči se je izreklo drugače in telovadnica, velika 22 krat 25 metrov, ter nekateri drugi prostori (večnamenske učilnice, prostor za knjižnico in kotlovnica) že stojijo. Predračunska vrednost del brez opreme je 123.000.000 tolarjev, z opremo pa 136.000.000 tolarjev. Predvidoma jo bodo po- Paberki iz »Lotmerka« če človek večkrat pojamra, ga včasili kdo usliši. Želel bi, v imenu invalidov, starostnikov in vseh tistih, ki že malo težje hodimo, da bi bilo tokrat tako tudi s temi zahtevki. Pa poglejmo, za kaj gre. Mlekopromet v »Lotmerku« ima pred svojim obratom prodajni kiosk, kjer prodajajo dobre sire, maslo in še druge dobrote. Vendar je zal stopnišče v kiosk zelo visoko, tako da se starostniki ter inva-bdne osebe v kiosk komaj povzpnemo, Z malo tud a bi pred vhodom lahko namestili ustrezen podstavek. Obljube so bile izrečene že pred dvema letoma, vendar so do danes še neizpolnjene. Mnogo hujše pa je ob vstopu v »lotmerško« knjigarno, še huje pa v sosednjo trgovino s sadjem in zelenjavo, Tu bom kmalu za vstop v trgovino potreboval dvigalo, za izstop pa kar padalo. Ne vem, da se trgovcem v teh dveh trgovinah starostniki in invalidi nič ne smilimo, ko vstopamo ter izstopamo iz nadpovprečno in proti predpisom visokih stopnic. Z malo denarja bi ob stopnišču na zid lahko pričvrstili primemo držalo. Tako se pa bojim, ko iz trgovine izstopam, ker se tudi ob zidu nimam kje prijeli. Če imate v teh dveh trgovinah za svoje prodajano blago prenizko maržo, vam za zidno držalo rade volje kak tolar sam prispevam. Tudi v objektu nekdanjega Komunalnega podjetja za Hotelom Jeruzalem, kjer danes posluje več podjetij, ni ob stopnišču do prvega nadstropja nobenih zidnih držal. Svojčas so lesena držala ob tem stopnišču bila, potem so pa notranjost zgradbe pre-plesakli, zidna držala ob stopnišču iztrgali, na nove pa pozabili. Ker sem invalid in hodim lahko le s pomočjo bergle, sem se do obrata SEGRADA v prvo nadstropje povzpel le s težavo. Dragi gospodje in tovariši! Pet ali šest podjetij je v tej zgradbi in vse vas je lahko sram, da ne zmorete toliko denarja, da bi nam starostnikom ter invalidom poskrbeli vsaj za varno pot do vaških pisarn, Mislim pa, da je za to predvsem odgovoren lastnik zgradbe pa tudi vi, dragi podjetniki. Pa kaj invalidi in starostniki hočemo! Verjetno so pristojni inšpektorji v občini Ljutomer mlajši, da lahko skačejo kar čez stopnice in pretečih nevarnosti za nas stare ter invalide sploh ne vidijo. Tokrat vas vse naštete v imenu vseh tistih, ki nam je starost ali bolezen že načela varno hojo po visokih stopnicah brez varnostih držal, prosim, da se nas usmilite in nam kmalu zagotovite varen vstop, še bolj pa izstop iz vaših trgovin in pisarn. Ivan Muhič vsem uredili do konca septembra, Virov (so)finaniranja gradnje je več in med njimi je tudi dogovorjeni delež krajevne skupnosti oziroma krajanov treh Bi-stric, ki so doslej primaknili 3,000.000 tolarjev. V glavnem gre za denar, ki ga namensko zbirajo s krajevnim samoprispevkom. Samoprispevku se niso dpovedali »spodbujeni z dotedanjimi izkušnjami pri zbiranju krajevnih samoprispevkov in pridobitvami, ki smo jih naredili s skupnimi močmi, smo 1, julija 1994. leta sprejeli novo referendumsko obveznost za obdobje petih let -do 31. junija 1999. leta. Gre za program, v katerem skupno sodelujejo vse tri Bistrice, in za naložbe, ki jih bodo izpeljali ločeno v posameznih vaseh. Skupna naložba je seveda sofinanciranje gradnje telovadnice in dodatnih šolskih prostorov. Ker je projekt ta hip najbolj ak- tualen, ves denar, ki ga zberemo s samoprispevkom, usmerjamo kot svoj prispevek v to naložbo, pozneje pa bodo prišle na vrsto še druge, z referendumom sprejete obveznosti v posameznih krajih. Na Gornji Bistrici so to: preplastitev sicer asfaltiranih vaških cest, dograditev ulične razsvetljave in druga dela pri komunalni infrastrukturi. Na Srednji Bistrici vključuje referendumski program: ulično razsvetljavo, dograditev vaSko-gasil-skega doma in vzdrževanje cest. Na Dolnji Bistrici so sprva nameravali zgraditi nov vaški dom, vendar so se zdaj odloči- ' I L 11 - '!=4 ■ s. ,( Na območju treh Bistric je več si , tov, med temi tudi križev. Tegai Sreditfo Dolnjo Bistrico, je pred li le za popravilo že zgrajenega objekta; v načrtu sta ulična razsvetljava in vodovodno črpališče, obnoviti Ignac Hren, kdanji razvpiti turistični kolišču Bobri, ki je kl3'^t)[K calo. RazvsLncjei«P“^ip' se dal »zapeljati* v mozanskih* načrtov za * revitalizacijo nturske^^i Bereka, a do obnove denaija, ni volje, ni pref^ poslovnem uspehu? Brodarsko dnisi^^ IS ii A -t.-' TOPOU - Ob Cesti na štadion pri vhodu na razstavišče Pomurskega sejma v Gontji adgoni raste nekaj topolov, ki dajejo senco razstavjjalcem, hkrati pa poživljajo asfaltno območje. Topoli, na katerih je bilo veliko suhih vej, pa so ogrožali mimoidoče. V upravi Pomurskega sejma se seveda zaved^ pomena ohraitjarija narave pa tako tudi »svojih« topolov. Najeli so obrtnika Štelcerja iz Radence, ki je opravil »kirurški poseg« na drevesih, kar pa ni bilo lahko, saj se je bilo treba po lestvi povzpeti v višino več kot 20 metrov. Delo so srečno opravili. - Fotografija; L. Kr. Spet jemlje zalet . v treh Bistricah sta in rekreacija! Dejavni P taši, zlasti mladinska za, v katero je zašlo društvo, je minila in sp®‘ deniči, ki se ne rk' aktivni. Niso pa Ferda Godine, kaj ti vski zbor pridno vadi nastopa, folkloristi še , sr । gujejo stare piese, dra-cija uprizarja dela, ki I številne gledalce - f, nisem omenil vseh dej^ | Na Gornji, SrednJ' Bistrici živi v 510 r.’-'’, okrog 2.000 ljudi. Sko%i),^,' _______I_____;__hnll 'V7,|l‘ F rjiii' z zaposlovanjem boU če bi lahko delali v”- ti če bi lahko delan želijo, bi osebno napt^ripf tudi v krajih bi se še kW ■ ^7 nilo na bolje. Je pa dje ne Čakajo in se zajo, denimo poleg klasičnih poljščin še s P želijo, bi osebno mi, ki v obmurskem dobro uspevajo- 1-40' 1995 y^ik, S.Julija 1995 75 r**‘ isoiB J JClf !je# b« jom! v^i*' pist* v, K* ajd' po* 1)* 110* Ud* b* flboi n? fk* 101^ 1^ (iff jul« r” pSif 5-1 J*-, )l»>. )0^; I I I i-f 41' aiŠ i I i H? i i!' h J iz naših krajev z »maganjarom« nekoč in danes oletni čas še zdaleč ni namenjen le dopustovanju in posedanju v senci, ampak je to tudi obdobje žetve. Na to nas opozarjajo _2^t>ajni, ki ropotajo po poljih. Včasih je bilo drugače._______________________ 'itkas se tega dobro spomnijo, Je bilo treba veliko več dela - ------------ hfctftf j® gospodinja vzela Iz krušne peči Še vroč nh ’ ■"'MU križ nad in ga postavila na mizo pred velik« lač- in oblačila, da jih je potem zelo srbelo. V enem dnevu so oprarili mlačev pri šestih, sedmih gospodarjih manjših gospodarstev. Drugače je bilo, koso mlatili pri vaških »bogataših«. Sicer pa so delali do teme, a mlatilnice in lo-komile niso pustili na domačiji, kjer so mlačev končali, pač pa so ju ponoči preselili k drugemu, da je bila zjutraj zopet nared. Po večerji so se »mašinisti« odpravili spat v seno na podstrešje. Mlačev je trajala približno dva meseca, kajti območje, ki ga je »pokrivala« Fru-mnova lokomobtla, se je razprostiralo od Gornjih Slaveč do Domaji-nec. Potem ko so delo končali, so n. “ skoral spoanal nekdanja kmečka opiaidtH. M sa Jih diims Imšha h^**^"* ****®*“*stili sodobni stroji, posinezrta turistična kdač^ u skupnosti priprav^ajo ^rita-ir le-teli. In L« gre la 1» gotovo Jože Frumen iz Motovilec, dolgidetni la- Uivt«, parne lokomobile oz. mniganJan-. Marsikaj zanb , povedal o nekdanjih časih, takratnem dthi in zabavi. ku- se sama ’’59e viaim j® do H,;i .®*U2Yrvin ^ilo. ti li «* I wjo. Sedanjo loko- ]9d< premika, ' . . SO ■rnjo 19S6, leta proda- ®f®?«iaganjara«, Jože FruL *®‘® ‘542, je upravljati par- "’ST^^^‘®-Takosespo-nrlatilnico, li. ^mlačvc dobro delova- Stav 'Jclovni dan? Pa i« ’ ‘'■uri- ua parni sicer sc re,n su poklicali delaJ' __J____i_ gospodinja prinesla ***'sl(iti '^^AmočjM Slo-vatiko ri-iasih so v davnih t*čini v?*?**®’* 'faflet Po-Mhopb „7®, vojščake. po- ^Radgoni, ki zavze- zdaj pa na » * Pseiuca. Pa ‘‘aie slika, Trottn^'**? ' ŠuidivM v '‘''“‘»izu Benedik- Pana. daje izro- f0toOr»fl!-. » .. Posneli v gozdiču v “‘oeraf^a: L. Kr, košaro, potno pogač, žganje in likerje, da so se pred delom okrepčali. Začela se je mlačev. Zajtrk je bil okrog sedmih. To pa je bil tudi Čas, ko so pri eni kmetiji že sklenili mlačev in so se selili k drugi, kjer so z delom nadaljevali do malice, Svojčas sta bila tako zajtrk kot malica brezmesna obroka. Meso so ponudili šele za kosilo, in še to le kot prilogo. Jože je imel kot »mašinist« dva pomočnika, ki sta dajala snopje v žrelo mlatilnice, pri delu pa je sodelovalo 16 do 17 ljudi, Ti so nosili slamo, vodo, pleve, »torekc«, podajati snopje, odnašali zrnje ... Zelo pomembno je bilo zlaganje slame v »oslico«! Po končanem delu so jo vsi šli pogledat, če stoji ravno in kako visoka je. Po potrebi so jo tudi dodatno uredili. Dela pri mlačvi ni manjkalo, na pretek pa je bilo tudi smeha in zabave. Posebej radi so si privoščili mične ženske, ki so jih »povaljali« v slami ali so jim jo nadevali med telo T' j Jože Frumen iz Motovilec radovednežem z veseljem prikaže lokomo bilo, ki poganja mlatilnico, in s tem vzbudi pozornost zlasti pri mladih gledalcih. L' ■ h. F t !■ I I ■ s II' 1 ). '■= ■ * ■ ;; * li T L k r J s <1 11 lokomobilo okrasili z rožami, nakar se jc Jože z njo odpeljal domov, kjer je počivala do naslednje sezone. Kot mlatilničar je za delo dobival zrnje, ki pa ga je moral poceni prodati državi. Motovilska lokomobila, po domače »maganjaro«, je počivala kar 30 let in v tem času jo je načela ija. Potem je nekdo predlagal, da bi jo znova pognali. Na prvem prikazu kmečkih običajev v Poznanovcih jc med delom omagala. Čez čas so ji zamenjaL cevi in naslednje leto je v Polani tekla kot urica. Žetvene prireditve se potlej kar vrstijo in povabil nanje je veliko, Jože jih sprejema z veseljem in na njih rad prikaže »svojo« lokomobilo in njene zmogljivosti. MARJANCA FERKO ^«lefonyaje kamen spotike i , skupnosti Selo-Fokovci že dlje Časa opozarjajo na - • ikl—r t>c«^rviwrvi tK uyiF vod« v|ivr«u>«fv u« so že pred tremi kti prebivalci prispe-7*^1 prikliucAk ra naf ticAe nemčklh mark v tolar* Prik^uček po pet tisoč nemških mark v tolar-htA . C-A ** jAlAVdrt^tM #AlArAnAV AAnAllIlA ^^e. L vendar so z delovaitjem telefonov nenehne *«lefo namreč, da so ob malo močnejšem vetru ali ^lefO Ir -------'*■? rooo lOV uiiuv t zveze prekinjene, čeprav odgovorne dejavnike j^Opoiirt • preumene. čeprav oagovome oejavnme pomapjk^ivost, so njihova prizadevanja .| 7iu^ hj vliiOiA I omrft7iB je torej še vedno v okvari, zato jc ob ir^' '^1 PoTi nemogoče priklicati npr. gasilce, zdrav. spor traja že tri leta, v Krajevni skupno- j» zatc'^' 8'’Ozijo, da bodo soboški Telekom tožili. Kako m’ ^odo ■ jc v tem trenutku težko reči, upati pa ''Uflo Vlin* 'J “‘'IIUIRU upu.l vendarle našli dogovor, ki bo v prid obe-■ MJ proslavi ob nedavni 70-letnicj gasilske-so soustanovitelju Francu Motu izročili Pa t 5Kele|LrKepubliSki priznanji 3. stopnje sta dobijo i/ Koša, dobitniki občinskih gasilskih odličij - . ■■ Ladislav Nfia Felirt**! Koša, dobitniki občinskih gasilskih odličij Ib 51' L“<9>slav Nad in Franc Kepe. Priznanja (značke) b GPA.J ’ ‘50.000 tok S - Tišinska k ‘ttoi - - gasilcem. Na slovesnosti so razvili gasilski ‘50.000 tolarjev. (J. 2.) enota Ribiške družine GOritja Radgo- • ' pripravila tekmovanje za ribiiihcgH carja, J W ribičev, največ sreče pa k Inicl Vinko Šarotar, 'JuiočB« “uivcv, r 'er praH^? ktično naeradn nagrado, (F. Ku.) 20.20 kilograma nb. Dobil je kar dve ■ GERUNCI - V Gerlincih sc vneto pripravljajo na praznovanje 70-letnice gasilskega društva, ki bo 9. julija, saj pričakujejo veLko gostov, tudi iz Avstrije. Društvo ima čez 1(X) članov in na vseh področjih delovanja dosega dobre rezultate. V Gerlincih so gasilci dobro opremljeni, v naselju pa Je tudi lep vaškogasilski dom. Vas bo goste sprejela ozaljšana tudi zato, ker so pred kratkim polepšali zu-napjost kapele sv. Antona, začeli pa so urejati še mrliško vežico in njeno okolico. (A. G.) ■ PETANJCI - Gasilci na Petanjcih so bogatejši za sodobno 800-litrsko brizgalno Ziegler, ki sojo kupili z lastnim denarjem ter prispevkom občinske gasilske zveze in zavarovalnice Triglav, Območne enote Murska Sobota. V skladu s sedanjimi običaji so jo dali blagosloviti, kar je opravil tišinski kaplan Marjan Fesel, Na slovesnosti, kjer je bil ustrezen kultunu program, so podelili Mirku Bogataju plaketo gasilskega veterana. Občinska gasilska priznanja so dobili: Slavko Zemljič, Štefan Bokan in Dušan Serce, pisne zahvale GD Petanjci pa so izročili Jožetu Hozjanu, Jožetu Kovaču, Alojzu Ozvatiču (s Tišine), Cvetki Holsedl in Matjanu Zveru, Obiskovalci so si z zani-mapjem ogledali še razstavo vseh gasilskih bri^aln, ki jih društvo premore, (F, Ku,) ■ LENDAVA - V javni razpravi je osnutek lokacijskega načrta za plinovodna omrežja v Dolnjem in Gornjem Lakošu, Gaberju, Kapci, Kotu in Hotizi ter Dolgi vasi. O predlogu so se izjasnjeva-li tudi v lendavskem občinskem svetu. Razpravljale! so zlasti izpostavili, da ni sprejemljivo, da so določena območja občine izvzeta iz načrta gradnje plinovoda (smer Dobrovnik, Pince...); prihodpjim koristnikom je treba predočiti realne stroške inštalacije, določiti je treba trden rok za začetek gradpje v posameznih naseljih, kajti zdaj ugotavljajo, da se koncesionar ne drži dogovoijcnih rokov, Občinslti svet je imenoval posebno komisijo, katere člani so Štefan Šemen, Stanislav Gjerkeš, Jozsef Balsko in Igor Šetinc, ki bo s podjetjem, ki so mu »prepustili« napeljavo plina, usklajevala delo. (Š. S.) ■ GORNJA RADGONA - Tačas zori v kleteh podjetja Radgonske gorice okrog 8(M).000 litrov zlate radgonske penine. Direktor Franc Škorbar je povedal, da bodo skušali v naslednjih letih količino povečati na 1,000,000 litrov. Penino dobro prodajajo po zaslugi podjetnika Milana Hercoga tudi v Švico, kamor bodo letos poslali 50,0(X) steklenic zlate penine. Največ penine pa Radgonske gorice Se vedno prodajo doma. Med ljubitelji vin je priljubljen tudi radgonski janževec, ki ga letno prodajo skoraj 2 milijona btrov. (F. KI.) Tretja brezcarinska prodajalna v lendavski občini bodo julija odprli tretjo brezcarinsko prodajalno. Za naložbo se je odločilo st^oško zasebno podjetje Regal, Te dni dokončujejo gradnjo. Trgovina bo ob mednarodnem mejnem prehodu v Petišovcih, Dve že dokaj uspešno poslujeta, ena na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi, druga pa na meddržavnem mejnem prehodu v Pincah, Obe brezcarinski prodajalni sta dobro založeni in imata dober promet, zato pričakujejo, da bo tudi trc^a uspešna. Novo trgovino gradi lendavsko gradbeno podjetje Gidos, Jani Sklepna prireditev upokojencev Po dokaj uspelih prireditvah v tednu upokojencev se v murskosoboškem društvu intenzivno pripravljajo na sklepno prireditev, ki bo v soboto, 1. julija, ob 10. uri v dvorani kina ParL Slavnostni govor na osrednji prireditvi, ki sojo poimenovali Jesen v pomladi vnučkov, bo imel podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Hvale, nato pa bo podeUtev priznanj Društva upokojencev Murska Sobota. V kulturnem programu sodelujejo: godba na pihala DU Murska Sobota z dirigentom Stevom Marušičem, upokojenski pevski zbor Vladimirja Močana z zborovodjo Frančkom Zverom, harmonikar Lajči Šuklar, vokalni moški kvartet pod taktirko Aleksandra Vlaja, otroška folklorna skupina druge soboške osemletke, ki jo vodi Slava Brunec, ansambel lovskih rogistov z vodjo Jožetom Grlccem in recitatorji (upokojenci in učenci OŠ 11) ob glasbeni spremljavi Aleksandra Vl^a. Organizatorji upajo, da bodo stanovski kolegi zasedli dvorano do zadnjega kotička, nadvse veseli pa bodo tudi vsakega mlajšega obraza, Po kulturni prireditvi jih pričakujejo v hotelu Diana, kjer zanje pripravljajo slastno kosilo in glasbeni spored. MJ Jeseni bo v Kramarovcih velika mednarodna prireditev Kučnica - najbolj zelena meja V okviru evropskega leta varstva narave bodo slovenski in avstrijski vodarji pogozdili brežine Kučnice Tudi zamisel, da bi s skupnimi močmi dali naravnejšo podobo mejni reki Kučnici, je prispela iz sosednje Avstrije. Kot članica Evropske unije si zelo prizadeva za tesnejše sodelovanje s sosednjimi državami pri varovanju narave in kulture; kako ne bi, ko pa je za projekte s tega področja namenjeno v okviru Evropske unije kar precej sredstev. Tako je brez kakšnih posebnih naprov prEIa na vrsto tudi Kučnica, mejna gorička reka, ki je bila pravzaprav vsa desetletja nazaj najboU »zelena« meja. Ljudje na levem in desnem bregu so delali In živeli pravzaprav skupaj, reka, ki je bolj podobna skromnemu potočku, pa ni bila nobena ovira. Prvi sestanek o pogozditvi brežin Kučnice je bil že konec lanskega leta, ko so se dogovorili, da sc izdela hidravlični obračun (podatki o pretoku vode). Cilj naravovarstvenikov jc namreč, da bi bila letošnja jesenska akcija pogozdovanja brežin le začetek široke akcije za rcnatura-cijo rek. V ta namen bodo orga- nizirali osrednjo prireditev v Kramarovcih na Goričkem, ki bi se je naj udeležila tudi predsednika in drugi najviSji organi obeh držav. Organizatorji računajo tudi na pomoč osnovnošolcev in učiteljev iz šol, ki so bolj ali manj povezani s Kučnico: Radenci, Tišina (Gederovci), Cankova, Rogašovči, Kuzma, pa ne le pri pripravi osrednje prireditve, ampak tudi pri nadaljnjem varstvu narave. Vsekakor so Avstrijci zelo zainteresirani za popularizacijo Kučnice, saj imajo na svoji strani že primerno zaščitena rastišča ozkolistne narcise pri Gorici (na naši strani pri Korovcih) in gnezdišča zlatovranke (pravzaprav so gnezdišča na slovenski strani, Avstrijci jih samo opazujejo), breg Kučnice pa jc že dolga leta posajen z drevesi in grmovnicami. Sicer pa namen evropskega leta varstva narave ni ustvarjati nova zaščitena območja, saj je njegov moto: Varstvo narave zunaj zaščitenih območij in hkrati varstvo narave prek meja. Poleg tega bi Avstrijci, ki na svoji strani že imajo urejene pešpoti in kolesarske poti, v svojo ponudbo želeli vključiti tudi levi breg Kučnice. Ob jesenski simbolični manifestaciji ob Kučnici v Kramarovcih bodo simbolično zasadili drevesa in izdali dvojezično bro- suro. BBP ■ BUKOVNICA - Že nekaj časa se na glas šušlja, da bo ob Bukovniškem jezeru nastalo elitno turistično naselje. Ob ujem naj bi tujci zgradili luksuzni hotel s štiristo posteljami, nekaj bazenov in igrišče za golf, To bi bil pravi raj za oddih policistov iz evropskih držav, članic Interpola! MJ 16 vestnik, &. Julijaj^ Šport Medobčinska nogometna liga Murska Sobota Tromejnik in Apače v prvi MNL, Remet in Dokležovje izpadla Sklenjeno je bilo tekmovanje v prvi in drugi murskosoboški medobčinski članski in mladinski nogometni ligi. V prvi murskosoboški medobčinski nogometni ligi je naslov prvaka osvojilo moštvo Rakičana in sl s tem pridobilo pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v tretjo državno nogomet- vo. Za drugo mesto so se potegovali Minicom iz Bogojine, Apače in Cankova. Najbliže temu cilju so bili nogometaši Minicoma, saj so bili na drugem mestu še štiri kola pred koncem tekmovanja, ko so v devetnajstem kolu nepričakovano izgubili pri Gradu. To so izkoristili nogometaši iz Apač, ki so LIWM.M» 110 2 bOOCA a ■RATONa 1.1 12' 21 3 TT to oo hb 21 : 1:0 1J 21 1O U 4 tOO*«6M«CA, $ L» «1 32 I I 23 111 To oa 3a to ■■ l»ML ftl 21 r ■ nooR vevM 1O 6MCU <30 TS 23 'To J.* "20^ Od i 02 013 'ia' oa” «30 11 MMT 14 I: 12 |DoiaaaowjE ■P------------ OJ TT o« In 02 Irt Oi 32 fO 1O Od 32 02 00 30 O1 1O 1:3 Predstavljamo vam I Tretja liga - največji uspeh NK Odranci 12 12 101 0:1 Oti 0:4 12 00 01 21 12 ot . 21 ' 01 32 3C4 "iT' 10 60' 02 <2 01 10 21 10 01 21 00 Ti" 23 20 12 10 21 32 25" 30 oi 21 Tt" 21 10 »3 1:3 o« 1:2 ia 20 23 4:3 23 «1 21 0:1 21 Oti 21 1:2 10 02 10 00 10 40 00 ao 00 10 30 12 "i? 50 '"I Irt ■ a:i 3« t« O« OcO 11 33 21 23 1ri> "iT 21 OJ 21 <31 OtO "ST 24 0e3 iza n -rr 110 0c1 Od "55" Ot* 30 '12’ 32 "ST 12 10 21 23 30 4t1 05 3.-0 I 22 I 3:0 20 i CM> On ;| OJ no ligo. Naslov prvaka so si nogometaši Rakičana priborili Selc v drugem delu prvenstva, saj so po jesenskem delu tekmovanja za Serdico zaostajali za tri točke. Zanimiveje, daje Rakičan premagal Serdico v gosteh, kar je bil prvi poraz Serdice v prvenstvu, Vodstvo pa lestvici pa je Rakičan prevzel Šele štiri kola pred koncem tekmovanja. Žal pa nogometaši Rakičana niso uspeli v kvalifikacijah za vstop v tretjo državno ligo. V prvem krogu jih je izločilo moštvo Palome Severja s Sladkega Vrha. Zelo razburJji- ILMM.Ma 1004/M t TnOMEJMK a APAČC 3 voje bilo tekmovalce tudi za obsta- —; ONKOVA «0 Ctl 12 TO 03 nek v ligi. Ljutomerska Vesna, kije bila po jesenskem delu prvenstva na zadnjem mestu lestvice, se je rešila izpada iz prve medobčinske A ;mmcom « bu,ovci ■ SRAD lige šele v zadnjem kolu, ko je pre- »»e magala Les v Ižakovcih. Prav tako se je rešila izpada Čarda iz Martja-nec, ki ima enako število točk kot Remet iz Gornje Radgone, vendar je dosegla več golov v medsebojnih srečanjih v gosteh. Tako sta iz prve medobčinske nogometne lige izpadli moštvi Remeta in Dokležovja in bosta v naslednji tekmovalni sezo- O ftANCAM O hOTLtOA 10 teAamoto 11 PROOCMJIAK ia KRZEVO ni nastopali v drugi medobčinski nogometni ligi. Najboljši strelci v prvi medobčinski nogometni ligi so bili; Ervin Kutuš (Puconci) 14, Branko Horvat (Rakičan) 13, Ivan Tkalec (Lipa) 12, Ivan Cener (Tišina), Franc Škrobar (Remet), Jože OrŠc» (Bratonci) in Janez Bagari (Rakičan) po 8, Željko Domjan (Ižakovci), Danijel Kovač (Serdica) in Simon Smodiš (Ižakovci) po 1 ter Stanislav Sebjan (Ižakovci) in Emil Kovač (Serdica) po 7 golov. V drugi murskosoboški medobčinski nogometni ligi je naslov prvaka osvojilo moštvo Tromejnika iz Kuzme. Nogometaši Tromejnika so vodstvo na lestvici prevzeli že v tretjem Kolu in ga obdržali do konca. Izgubili so le dvakrat z Apačami in Canko- H 1» 12 u 21 'oj' 12 "» 10 22 <23 "S" 21 "ŠT 02 12 ao 00 10 a 02 Nogmnetasi Minicoma iz Bogojine, ki tekmujejo v drugi MNL MS. Stojijo od leve: Debelak, Košar, Kozic, Nežič, Panker, Maučec, Benkovič in Primorac (trener); Čepijo: Puhan, Ivanič, Plejec, Kocet, Gabor, Lopert, Pucko in Časar. Fotografija: F. Maučec Vestnik 02 21 42 02 10 (M> 20 21 3:0 017 21 20 v končnici tekmovanja igrali zelo zanesljivo, saj v zadnjih petih koHh niso izgubili in so zasedli drugo mesto. Tako sta se v prvo medobčinsko nogometno ligo uvrstili moštvi Tromejnika in Apač. Najboljši strelci v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota so bili: Bojan Horvat (Tromejnik) 35, Bojan Kocet (Bogojina) 28, Drago Vršič (Apače) 26, Renato Vrhovski (Cankova) 22, Jože Horvat (Tromejnik) 19 golov. V prvi medobčinski mladinski nogometni ligi so naslov prvaka osvojili nogometaši Rakičana, in to prepričljivo s prednostjo 8 točk in odlično razliko v golih 112:22. Mladinci Rakičana bodo igrali kvalifikacije za retop v drugo slovensko mladinsko nogometno ligo Uvrstitev nogometašev Odra-ncc v tretjo državno nogometno ligo je doslej največji uspeh v zgodovini kluba. Nogometaši Odranec so se leta 1972 prvič vključili v tekmovanje lendavske občinske nogometne lige. Prvi vidnejši uspeh so dosegli dve leti kasneje, ko so postali prvak lendavske občinske nogometne lige in občinski pokalni prvak. Potem so sc lotili širitve nogometnega nogometno ligo. Prvo leto tekmovanja v lendavski prvi občinski nt^ometni ligi teta 1993 so Odranci postali občinski prvaki in st pridobili pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v tretjo državno nogometno ligo. Žal pa pri tem niso uspeli. Obe srečanji z Brežicami doma in v gosteh so izgubili z 1:0, tako da so se v tretjo državno ligo uvrstili nogometaši Brežic. V tem času vzhod. Na drugem mestu so nogometaši Tišine, na tretjem pa Remeta iz Gornje Radgone. Zadnji dve mesti sta zasedli moštvi Serdice m Tigopa iz Lipe. Najboljši strelci v prvi medobčinski mladinski nogometni ligi: Matjaž Horvat (Rakičan) 33, Izidor Jerič (Dokležovje) 28, Primož Horvat (Rakičan) in 3 "s? 22 23 20 "ia" 32 "S" 02 75" 21 02 u 42 "ia" oce 23 13 I:* 13 015 10 211 10 2$ 3« 20 3::^ 02 24 TT 23 'm' 21 oa 30 oa 23 Al 12 TT i.r 113 21 02 23 23 20 "iJ oa" 0C7 2» II l:r OiO 03 04 30 1-0 2« U u lh3 u 5 32 20 TT 24 2d7 42 3d 10 Ti" 20 p 22 02 ^1 20 12 0:1 <72 42 <33 1O oo 02 12 ft1 31 22 30 "20 32 Iti 5:1 i: 10 34 23 &3 3J 1:3 Tj 20 3d 'S' S"’. 32' «2 R 5:1 3)0 21 1£> Trt^H 21 I 32 22 "fijo OJ "o* 13 03 13 OJ "oče’ 5J Od To' 0:1 To' 25 23 »n M 21 T-h "2rt 6:4 10 120 "20" 33 21 12 10 1ld 21 12 20 70 lO 30 31 1O 21 02 20 X1 20 23 13 32 oo 21 (Ml 11> t.1 23 23 T"' 23 12 Ti' 23 22 20 TT 02 aS" «o 21 21 20 ia an ' »5 I I 23 13 Ot 30 21 00 25 "sj 23 30 nii:: 314 23 O 3« Dušan Panker (Bratonci) po 22, Drago Bokan (Puconci) 20 in Simon Detelbah (Tišina) 19 gotov. V drugi medobčinski mladinski nogometni ligi so naslov prvaka osvojili nogometaši Apač, ki so izgubili le enkrat in se tako uvrstili v prvo medobčinsko mladinsko nogometno ligo. Najslabši so bili mladinci Hodoša, ki so z eno samo zmago zadnji na lestvici. Najboljši strelci v drugi medobčinski mladinski nogometni ligi; Franc Krpič (Grad) 49, Marko Šinko (Apače) 33, Drago Rogan (Tromejnik) 25, Denis Kavčič (Apače) in Simon Sukič (Tromejnik) po 24 in Ladislav Horvat (Prosenjakovci) 23 golov. Feri Maučec I SMNL MURA (-2) Koper Svoboda Maribor 29 18 9 2 70:21 43 29 18 4 7 64:30 40 2918 3 e 72:31 39 2914 10 5 51:22 38 Olimpija (-n 2913 10 G 47:34 35 Gol glas 2913 4 12 73:57 30 JL ■ Mali nogomet Asfaltna liga MS Beltinci 26 17 5 4 150:52 39 Klub mlacJjti (-4) 26 17 8 1 114:42 36 Lipovci Kanal Razlagova Odranci NK 13 Mladost Slovan Kerenčičeva Innrf-I) Hratiflmidd Park Cmei (-1) 26 16 4 6 109:46 36 26 15 4 7 95:54 34 26 15 1 10 89:70 31 26 12 4 10 9379 28 26 12 3 11 105:89 27 26 11 4 11 88:105 26 26 10 4 12 74:73 24 26 9 4 13 54:87 22 26 8 3 15 45:77 18 26 5 5 16 42:95 15 26 6 3 17 48:110 15 26 2 2 22 46:173 5 Publikum (-1) 29 11 8 10 42:46 29 Rudar(V)(-2)29 12 6 11 62:81 28 Orava Ilirija Izola (-1) Gorica (-2) BELTINCI Slovan Piran 29 12 3 14 54:60 27 2911 3 15 58:40 25 29 9 6 14 31:60 23 29 7 9 13 37:47 21 29 7 4 18 32:63 18 29 6 6 17 56:107 18 29 7 3 19 39:86 17 Kovinar (-1) 15 4 2 9 21:41 SKNL Koper MURA Olimpija Gor. glas Maribor Publikum Gorica 29 25 2 2 125:9 2921 5 3 73:24 2919 6 4 60:15 2920 3 6 72:27 29 18 5 6 78:25 29 13 9 7 44:30 29 12 5 12 63:54 Svoboda (-1) 29 12 4 13 44:42 lltftja Piran BELTINCI 29 9 7 13 36:69 29 10 3 16 34:54 29 8 4 17 38:58 Rudar (V) (-1)29 6 8 15 28:71 Slovan Drava (-2) Izola (-1) Kovinar 29 5 4 20 27:82 29 5 4 20 31:95 9 52 47 44 43 41 35 29 27 25 23 28 19 14 12 29 2 6 21 27:103 9 15 1 3 11 12:37 5 igrišča, saj obstoječe ni ustre- g zalo predpi- 9 som, tako da so ■ morali nekaj ča- B sa prvenstvene E tekme igrati v H Beltincih. Nov B uspeh so dose- a gli leta 1975, ko B so postali prvak S v vzhodni sku- E pini medobčin- C ske nogometne lige in se prvič uvrstili v enot- Zakojč, Trenerja Vlada je zamenjal Jože Rous, niško funkcijo jc od Sp<®T šepa prevzel Stanko tehnične posle pa je Matija Gostan, Na venstva so se Odranci pravili in uspehi niso vestnim treniranjMO to ranim igranjem so Odranec nizab točke la predzanjem kolu premaPL nevarn«^ no pomursko * nogometno li* go, kjer so tek- y ■'li. ll-l ij L' ^1 tekme®? "li J I I vCBStVSP®' I osvojili®*. I prvaka v P, lendiviti g pas’’!^ ra ciiah W vsW' [fetjo ligo. dri^. Nogometaši Odranec, ki so si priborili vstop v tretjo državno nogo- ga movali le eno metno ligo vzhod. Stojijo od leve: Rous (trener), Gostan (teh. vodja), sezono. Leta Upič, Marič, A. Horvat, Žabot, Simon Hozjan, Silvo Hozjan, Prša, 1984 so postali S. Karaš, C. Karaš (fizioterapc^) ia Dominko (predsednik); čepijo: prvak prve len- B. Horvat, Vegič, Ozvatič. Ferančak, Balantič, D. Horvat, žaltojč, drugem^ davske občin- Kreslin in Zv«; manjka: Ccner, ske nogometne lige in se drugič uvrstili v enotno pomursko nogometno ligo, kjer so tekmovali štiri leta, nato pa se zopet znašli v prvi lendavski občinski nogometni ligi. Leta 1990 so igrali kot drugouvrščeno moštvo v svoji ligi zaradi uvrstitve Turnišča v območno slovensko ligo vzhod kvalifikacije za nastop v pomurski nogometni ligi z drugouvrščenim moštvom Roga-šovec v murskosoboški prvi medobčinski nogometni ligi. Po enakih rezultatih so po streljanju enajstmetrovk zmagali Odranci in se uvrstili v enotno pomursko nc^ometno ligo, kjer so tekmovali dve leti, ko je prišlo do delitve pomurske nogometne lige na lendavsko občinsko nogometno ligo in murskosoboško medobčinko so si zgradili prizidek h klubskim prostorom. Uredili pa so si tudi nogometno igrišče z ograjo, tako daje eno najlepših v Pomurju. Svoj največji uspeh pa so nogometaši Odranec dosegli v letošnji tekmovalni sezoni. Postali so prvak v prvi lendavski občinski nogometni ligi in si drugič pridobili pravico do kvalifikacij za vstop v tretjo državno nogometno ligo vzhod. Po jesenskem delu prvenstva so bili nogometaši Odranec na tretjem mestu za Crenšovci in Hotizo. V pomladanskem delu prvenstva se je moštvo okrepilo s Štefanoip Lipičem (Dokležovje), Antonom Horvatom in Zdrvakom Cencljem (oba Bakovci), iz Mure pa sc je vrnil mladinec Damjan Športni obrazi Robi Markoja - državni reprezentant Dvaindvajsetletni Robi Markoja iz Gomilice, član Strelske družine Stefana Kovača Turnišče, jc trenutno najboljši pomurski strelec. Kot član državne reprezentance jc pred dnevi sodeloval na svetovnem po- kalu v Milanu in dosegel soliden rezultat To jc bil tudi povod, da smo ga uvrstili v našo rubriko. Robi Markoja se jc B^H| kot odličen strelec za- hE čel uveljavljati že pred leti na državnem prvenstvu v streljanju z: zračno in malokalibrsko puško. Tako jc leta 1993 sodeloval na mla- . mladinski prvak v trostavu s 1106 krogi in sodeloval na mednarodnem tekmovanju Mladih upov v Plznu na Češkem, Kjer jc s 1127 krogi zasedel štirinajsto mesto. Svojo pravo vrednost je pokazal tudi na letošnjem kontrolnem tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško za sesta- 1 pa d® Dl *'* ptifl Seveijcm s Sladkega v Bosteh na so orcseD®W)’^i| v gosteh pa so gali s 3:2, Čeprav sogofi > vodili z 2:0. -oll Tako so se nogom?*®;^ ncc prvič uvrstili v 0^®.’ nogometno ligo uspeh so zaslužni iP"”, gf ’ kovno vodstvo na fel® .^1 rjem Jožetom Rousod) stvom kluba. Pomemb^ uspehu pa so vilni gledalci, ki so 1» na tekmah doma iO Vanjih ter jih navdušen Za tekmovanje v tr^ ligi nameravajo nioSt*^, Lgi nanieravaju jn^'' . tremi ali štirimi igr^^' . _ , . . v a« .. arAlli *** 1 s tremi ah Stinmi 18»“;. da bi se obdržati v tr«) i ligi. " II'J Za svoje uspehe jc predsedniku in treu^ fana Kovača Turnisf* | Letos Čakajo oajt>®^^^ < _ Sa >1* .dT Korenu. murskega strelca S® zahtevna tekmo^M^^ij!'; pomembnejšimi je š žavno člansko Stelo tudi kot kvalifi>^.,> ______________jcvaiiiii^,/, stavo državne repm^ bo jeseni sodeloval® skem prvenstvu v S*i^ ima dobre možnosti i* , I I d inskem evropskem [ prvenstvu v streljanju z zračno puško v Brnu, Kjer je Slovenija zasedla tretje mesto z novim državnim rekordom. Na letošnjem držav- nem članskem prvenstvu v streljanju z zračno puško, ki je bilo v Portorožu, pa je bil trc(ji. Pomemben delež pa jc prispeval tudi k uspehu SD Štefana Kovača Turnišče, ki je letos v prvi državni ligi zasedla odlično drugo mesto, med posamezniki pa jc bil četrti in le za dva kroga zaostal za tretjcuvTščenim tekmovalcem. V streljanju z malokalibrsko puško je postal leta 1993 državni vo državne reprezentance, kjer je bil tretji in se tako uvrstil v državno člansko reprezentanco ter sodeloval na svetovnem pokalu v Milanu, kjer je med 115 strelci zasedel 64. mesto s 1138 krogi, kar je lep uspeh. Njegova uvrstitev pa bi lahko bila Se boljša, če bi nekoliko bolje streljal kleče. Sicer pa je bil Robi Markoja v zadnjih treh letih izbran za najboljšega športnika lendavske občine. ^1 za MK puško v zračno puško na matskem streliš^^ p,in Želi si, da bi tudi dosegal čim boljSe bi ekipa SD Stefana niSče ostala v slo*® ' za MK puško v ter da bi Sc naprej 0V«I*7^(K,| članski reprezenW’’^j,i(^ menilo tudi več i tekmovanj in * I 1S9!J! 17 id iltS* It# Jiof sidi dJ** m# jio: jr sjid' , iG* it* fii*' JtUf V (J ti' fflf iiot* itov sezono je bettuiski prvoligaš otvoril z mednarod-Preteklo nedelje v BeltincUi gostovala olim- šport Prijateljski nogomet Preizkušnji Mure in Beltince >wi -J’ tekmo. Preteklo nedeljo je v Beltincih gostovala olim-(»tw *®®®tBa reprezentanca Mehike. Tekma se je končala brez te državna Foti^rafiia: Jnre Zaiineker nogometna liga prvem kolu Mura: Beltinci (((** illt tekmo SPaiSOmiof voiu in ituuuvaiijt ’ r«'! n^omemi li^TtoTbo S 30-lilija, žrebje odl^l. da v prvem kolu igra prekmurski derbi med Muro in Bcltmci v I. Jesenski del prvenstva sc bo končal 26 novembra. rt »».J-----------' za pokal tntertoto v Velenju med Tottenhamom Hol-domačim Rudatjem so izžrebali pare za tekmovanje v prvi VrtrrtAa-J . ;^^njcm , - parov je predsednik Nogometne 7V®c Slovenije Rudi spominska priznanja za minulo tekrtukvaJnci ksiono * nogometni ligi. Ta so prejeli; MufU kot pokalni zmago- oJ*? ■ •'■^1 . □, ouHU" ziiiago- Ptyi dizavni .........so preje«: * u^inoštvo v fair Slovenije (krožnik), Beltinci kol Štefan Škaper kot (10 nogometnih žog) in igralec Bel «drugoligaši pa ''ajboljši strelec prve državne hge Gl^opačko^ )■ .* Priznanje dobdo tudi Turnišče. Čestitamo. >g|l 5i0* nogometna zveza Lendava Zadnjo nedeljo avgusta tfš I i minulo tekmovalno Obnvofniiusgoertetnl zvtM Ler»-jadovnO"’ 'r'-'" V ’ sezono !ll dif; sp’ F(/ Stl*' yprvi kot d7'Tako klanski ONL tart;,l^"‘^'™'"enih in zmanjšalo, kar postali bolj nšiin\^ mogoče " na VA igriščih, i^unferenci no- no 'u Se d** lekmovalno •a nalogah. Z ’ ^Ll •‘Ot pr- losu. ^“toVBT,uli o bo- 5,^1« drH ' »sv. J« V drugo uvrstili v . nogometno ligo. ligo, pa so se tudi uspeli uvrstili mladinci Bistrice. Dogovorih so se, da bodo s pokalnim tekmovanjem začeli v članski in mladinski konkurenci že 13. avgusta. Prvenstvo v prvi in drugi ONL Lendava pa se bo začelo zadnjo nedeljo v avgustu in končalo prvo nedeljo v novembru. Na konferenci so tudi izžrebali pare za pokalna in ligaška tekmovanja. Dogovorili pa so sc tudi, da morajo moštva, ki tekmujejo v prvi in drugi ONL Lendava, izpolnjevati vse predpisane pogoje. Moštva, ki tekmujejo v prvi ONL Lendava, morajo imeli obvezno mladinsko, moštva, ki nastopajo v drugi ONL Lendava, pa obvezno kadetsko moštvo. Pred pričetkom tekmovanja bodo tudi pregledali nekatera igrišča, ki doslej Sc niso izpolnjevala vseh pogojev. V primeru, da pomanjklji- ^Inoinsk, vosti ne odpravijo, ne bodo mo- ■J i ’j«saške dirke gla igrati na svojih igriSčih. F, M. ______J v Krškem kasaške dirke, na katerih so sodelovali tudi Lju V n'nekaj zelo dobrih '»i.), dveiMnik - rezultatov. Pa pojdimo po — Slavist i V"-*' Ani'i' dveletnih kasačev jc je Ivclina t Slavič) je bila tretja. V jnin (A. I Slavij, ml.) biig, četrta. V četrti (S. Ju- ^ei??’!'‘^-Oražen)jebiltrctji.Všestispom.nslu^rW H (s, Slavič, ml.) zasedel agalBcnja- mifl w četno mesto. Med uvoženimi kasač, je zmaga j i; T P«d Charlie Somoll.jcm (M. Slavič, m (J. Makoter). ^•tokros na Janževem Vrhu^ biRurski motokrosisti v formi » julija 1995, ob ua Janževem Vrhu f motAifrocc — v raacuii dopiuu, Na ----------' i i Iho. p, mesto. Med uvoženimi kasači je zmagal Bcnja- ■ motokrosu za v razredih do •odeto- v evropsko 6 'f iaz.5^ ^“ntastične re-d.>9D^?^dul25ccmbov >1 [f'' re- čem bo v POžotnotti 1^. Marko Jau- je trenutno na četrtem Tako lahko v razredu 125 cem pričakujejo zagriženo borbo za najviSja mesta med Kragljem, Jelenom, Mežnarjem in Jaušovcem. V razredu 80 cem Je favorit Kern, ki je zmagal na vseh dosedanjih dirkah. Močno konkurenco pa bo imel v Fortuni, Sitarju in domačinu Tadeju Korošaku, ki je trenutno na četrtem mestu. NajmlajSi tekmovalec MTC Radenci Blaž Germšek pa se bo domačim gledalcem lahko pred.stavil na jesenski dirki, ko bo prvič v Pomurju tudi stadionski motokros. Organizatorji pričakujejo na sobotni dirki na Janževem Vrhu veliko obiskovalcev, s^ je vstop prost. (JV) Nogometaši Mure iz Murske Sobote so pred odhodom na skupne priprave v Tolmin odigrali prijateljsko tekmo z novim tretjeli-ga^m Odranci in zmagali s 4:0. To je bila priložnost, daje trener Marin Kovačič preizkusil tudi nove igralce: Mihaila Klebalina iz Rusije, Marka Kmetca iz Aluminija, Ingemarja Bloudka iz Maribora in Željo Dumiča iz Bečeja. Najbolje med njimi sta ugajala napadalca Klebalin in Kmetec. Strokovno vodstvo Mure pa ni bilo zadovoljno z nastopom Dumiča, ki je odšel iz Murske Sobote. Strelci golov pa so bili Klebalin 2 ter Bakula in Kmetec. Iz Mure so odšh vratar Volk, Džafič in Topič, Na priprave v Tolmin je odšlo 21 igralcev, kjer vadijo dvakrat dnevno. Na povratku domov se bodo nogometaši Mure zaustavili v Šmartnem ter odigrali prijateljsko tekmo z drugoliga-šem ERO Šmartnim. Nogometaši Beltince pa so imeli resnejšo preizkušnjo preteklo nedeljo, ko so gostili olimpijsko nogometno reprezentanci Mehike, Po enakovredni igri se Je tekma končala brez gola. Trener Pero Nadoveza je dal priložnost igranja vsem 19 igralcem, med katerimi je bilo tudi 6 novincev; Rade Mojovič, Srečko Ihč, Robi Šabjan, Veljo Tadič, Emir Džafič in Mario Zver, Mladinsko EP V kajaku in kanuju Srebrna kolajna Borutu Horvatu 3 d t t 4. V okviru ledna turizma r Dobrovniku so bila tudi športna tekmovanja. Ptdeg turnirja v malem nogometu iu ribiškega tekmovanja so tekli tudi kros okrog Bukovniškega jezera. (FM) Šport od tu in tam Namizni tenis - V Malackyje bilo mednarodno mladinsko namiznoteniško prvenstvo Slovaške. Med 13 državami je sodelovala tudi Slovenija. V reprezentanci pa je nastopil tudi Sobočan Mitja Horvat in se zlasti izkazal v tekmovanju posameznikov, saj se je uvrstil med 16 najboljših, kar je njegova najboljša uvrstitev na mednarodnih prvenstvih. (M.U.) Odbojka - V novi tekmovalni sezoni bo ljutomerski odbojkarski prvoligaš igral brez državnega reprezentanta Matjaža Šiftarja, ki je podpisal za ljubljansko Olimpijo. Ljutomer je zapusti! tudi Bogdan Marič, ki bo nastopil za soboško Pomurje. K Ljutomeru pa je pristopil 22-let-ni Jurc Dobošič, dosedanji i^a-lec Granita iz Slovenske Bistrice, Za ljutomersko žensko odbojkarsko vrsto ŽOK Zavarovalnica Maribor Ljutomer pa bo v novi tekmovalni sezoni nastopala 15-letna reprezentantka Slovenije Maja Vahen, ki je doslej igrala za Palomo Branik. (N. Š.) Kegliapje - V okviru soboških dnevov je Medobčinsko društvo slepih Murska Sobota organiziralo tekmovanje v vrtnem kegljanju. Med petimi ekipami je zmagala prva ekipa Murske Sobote pred drugo ekipo Murske Sobote in Civilnimi Invalidi. Med posameznicami je zmagala Jožica Kos z 78 podrtimi keglji, Silva MUnarič je bila četrta (61 kegljev), Marija Jurančič pa šesta (46 kegljev). Pri moških je v A-skupini Anton Kos (67 kegljev) zasedel tretje, Štefan Maučec (65 kegljev) pa četrto mesto. V Bsku-pini je zmagal Anton Gomboc (91 kegljev), drugi pa je bil Srečko Golob (69 kegljev). (TK) Nogomet - V zadnjem kolu tekmovanja v slovensb mladinski nogometni ligi so Beltinci premagali Slovana z 2:1 in si tako zagotovili obstanek v ligi, Mura pa je v gosteh premagala Gorenjski glas s 3:2, V zadnjem kolu prvenstva v slovenski kadetski nogometni ligi so Beltinci s 5:1 premagali Slovan, Gorenjski glas pa Muro z 2:0, Mali nogomet - Na tretjem turnirju za državno žensko rrr- venstvo v malem nogometu je zmagalo moštvo Pande iz Gornjih Petrovče, ki je v finalu premagalo Jarše s 4:1. Po treh tur-nitjih vodijo Pande z 29 točkami pred Škalami 33 in Jaršami 26 točk. Atletika - Na četveroboju atletskih reprezentanc Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, ki je bil v Varaždinu, je v državni reprezentanci nastopila tudi Članica AK Pomurja Marija Stevanec in dosegla lep uspeh. V teku na 800 m je z rezultatom 2:09,61 zasedla tretje mesto, uspešna pa je bila tudi v štafeti 4 X 400 m. Zunaj konkurence a sta nastopila tudi Damjan pur,ki je na lOOmtekel IO,98 S in Sonja Roman, ki je v teku na 400 m dosegla rezultat 57,71, kar jc njen osebni rekord. (G. Grabar) Mali nogomet - V Križevcih pri Ljutomeru je bil I L turnir slovenskega revialnega pokala v malem nogometu. Med devetimi ekipami je bila tudi ekipa Mete-orplastika iz Ljutomera, kije premagala ptujski ekipi Krona Žagi s 6: l in Petovio z 2:0 in osvojila prvo mesto. Robi Žurman je bil proglašen za najboljšega vratarja, Damjan Novak pa za najboljšega igralčca. (N. S.) Balinanie - V okviru Soboških dnevov je DRŠI pripravilo tekmovanje v balinanju pomursko-štajerske regije. Med štirimi ekipami je zmagalo Dt Maribor pred Dl Slovenska Bistrica, Dl Ormož in oslabljeno ekipo DRŠI Murska Sobota. Atletika - Na državnem atletskem prvenstvu veteranov v Ljubljani je Zdravko Mauko, član TS Radenska, v svoji starostni skupini od 35 do 45 let v V Spindlerovem Mlynu je bilo prvo evropsko mladinsko prvenstvo v spustu na divjih I vodah, V reprczenatnci Slove- I xi_________________________n___ I nije je nastopil tudi Član Bro- i darskega društva Mura iz Kro- ga Borut Horvat in dosegel lep uspeh. V kanuju Je namreč zasedel drugo mesto in osvojil srebrno kolajno. Borut, ki je že lani v ZDA osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka, je bil tudi tokrat zelo blizu naj- višjemu evropskemu naslovu. Že na uradnem treningu je prepričljivo zmagal in tudi na tekmi je imel deset sekund prednosti pred Francozom Stepha-nom, vendar se je tik pred ciljem prevrnil in tako zamudil dragocene sekunde, kar Je vsekakor velika škoda. Tako se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Sedemnajstletni Borut Horvat, ki sc je s kajakaštvom začel ukvarjati pred sedmimi leti, ko je obiskoval kajakaško šolo sedanjega trenerja Štefana Varge, se je sprva uveljavljal s kajakom, saj je bil med drugim slovenski pionirski prvak. Uspešno pa Je tekmoval tudi v pokalu Slovenije. Potem pa je kajak zamenjal za kanu in nadaljeval tradicijo starejšega brata Iztoka, kije bil prav tako zelo uspšen tekmovalec, saj je skupaj z bratoma Hočevar na svetovnem mladinskem prvenstvu na Norveškem v moštveni vožnji 3 X C-1 osvojil zlato kolajno. Pred Borutom Horvatom pa je Še lepa prihodnost, kar bo verjetno potrdil tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu prihodnje leto. F. Maučec Nogomet šestnajstina pokala Slovenije v Velenju so izžrebali pare šestnajstine (Inala nogometnega pokala Slovenije, med katerimi je tudi šest pomurskih moštev. Pari so naslednji: Nafta: Maribor Branik. Izola: Mura, Rudar (V): Beltinci, Cankova : Šentjur, Bakovci: Jadran Dekani in Čentiba Wreng: Sava Kranj. Prvoligaši bodo igrah v sredo, 2. avgusta, drugo-in tretjeli-gaši pa v nedeljo, 6. avgusta. Atletika - Državna rekorda Romanove in Dražnikove V Kranju je bilo državno atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Sodelovali so tudi mladi atleti in atletinje AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Najuspešnejša med njimi je bila Sonja Roman, kije osvojila dva naslova državnih prvakov. Zmagala Je v teku na 300 m s Časom 41,05, kar je osebni rekord in v teku na 600 m s časom 1:31,19, kar je državni rekord za mlajše mladinke. Prvo mesto in naslov državne prvakinje Je osvojila tudi Mateja Dražnik v metu krogle z rezultatom 14,15 m, kar je prav tako državni rekord. Preostali pomurski atleti pa so sc urvstili takole: Megličeva je bila osma na 1000 m in deveta na 600 m. Horvatova je zasedla 10. mesto na 1000 m, Žalik je bil sedmi v skoku v višino. Obal pa enajsti v teku na 2000 m. To so vsekakor zavidanja vredni rezultati mladih atletov in atletinj AK Pomurje iz Murske Sobote, zlasti če upoštevamo njihove pogoje za delo. M. Šeruga skoku v daljino s 509 cm zasedel prvo mesto in naslov državnega prvaka. V teku na 100 m in 400m pa Je zasedel drugi mesti. (G. G.) Namizni tenis - Državni kapetan Edvard Vecko je določil člane mladinske in kadetske namiznoteniške reprezentance, ki bo sodelovala na evropskem mladinskem in kadetskem prvenstvu od 25. julija do 3. avgusta v Haagu. V mladinski reprezentanci je tudi Sobočan Mitja Horvat, v kadetski pa Gregor Kocuvan. Zaključne priprave bo slovenska rc-prezenatnea imela v Ostendeju v Belgiji. (M. U.) Mali nogomet - Ob dnevu državnosti je bil v Murski Soboti turnir v malem nogometu. Zmagala je ekipa Nortona iz Černelavec pred Slovanom iz Strelstvo - V Ljubljani je bilo drugo pregledno tdunovaitje v streljanju z MK orožjem. Med njimi sta se uveljavil tudi Robi Markoja (SD Štefana Kovača, Turnišče) in Manuela Pergar (SD Ljutomer). Markoja je bil zlasti odličen v streljanju 60 leže, sto je s 590 krogi zasedel drugo mesto za Debevcom, ki je nastreljal 597 krogov. Markoja pa je bil drugi v streljattju 3 x 40 s 1129 krogi. Tako je Robi Markoja tudi potrdil normo za nastop na EP. Manuela Rudolf pa je bila prav tako dvakrat druga. V dicsciplini 60 leže je na-streljala 567 krogov, 3 x 20 pa 541 krogov. Murske Sobote in Vojašnico Ptuj. Atletika - V Frohnieitnu v Avstriji je bil ulični tek. Med 400 tekači iz štirih držav so bili tudi tekači TS Radenske in se zopet lepo odrezah. Najboljša med njimi sta bila Geza Grabar, ki je v teku na 10 km zasedel drugo mesto, in Nina Jakopec, ki je bila pri ml. deklicah na 2 km tretja. Pri sl. veteranih je bil Karl Vrbnjak četrti, pri ml. veteranih pa Marijan Jakopec petnajsti. (G. G.) Mali nogomet - Nogometni klub Les iz Ižakovec je pripravil nočni turnir v malem nogometu. Med 12 ekipami je prvo mesto osvojilo moštvo Teksasa iz Iza-kovec pred Domino iz Beltince in Trimčkom iz Ižakovec. Nogomet - Na izredni skupščini NK Dedgrovnik so ugotovili, da so mladinci uspešno tekmovali v občinski mladinski ligi Lendava, medtem ko člani z osvojenim osmim mestom v L ONL Lendava niso izpolnili pričakovanj. Na skupščini so sc dogovorili, da se bodo dela lotili skupno, za kar naj bi poskrbel novi 13-članski upravni odbor kluba. Za predsednika so ponovno izbrali Janeza Horvata. (F. B.) 18 vestnik, 6. juljji odsevi mladosti Poletje in počitnice Prišlo je poletje. Zaprla so sc šolska vrata. Počitnice bom preživela pri stari mami in dediju. Igrala se bom s prijateljicama Andrejo in Jasmino. Z njima se bom lovila, skrivala, žogala, skakala, se sprehajala ,,, Nabirala bom gobe. Pomagala bom tudi stari mami pri delu. Pomivala bom posodo, pometala kuhinjo, brisala prah in pripravljala mizo. Mogoče bodo prišli tja tudi Tomi, Petra in Sara. Tudi z njimi se bom igrala. Potem me bo stara mama peljala domov. Zelo rada bi bila še na morju, ampak ne bomo Sli. MARINA GOMBOC, 2. A OŠ Cankova Bilo je lepo Bili smo v Ljubljani, Bilo mi je lepo, ker smo videh lepe stvari. Najlepši je bil ljubljanski grad. Vesela sem bila, ker je bil z nami na izletu tudi moj ata. ANDREJA PETEK, 1. raz. OŠ Mala Nedelja ■[ ZIM/- . r t I j yl>umz ©mrzTTM/^, J Mi LMSRock Festival 1995 Lepo vreme se je začelo, to pa Je tudi eden bistvenejših pogojev za dobre open-air koncerte. Poletje je čas teh koncertov, zato nekoliko več pišemo o npb. Še posebno, če gre za večdnevne koncerte, ki pa niso samo glasbeni dogodki. So veliko reč, saj se na takšnih koncertib zberejo mladi iz vse Evrope. Tudi v Sombotelu si želijo, da bi na njihov koncert od 14. do 15. julija pdšlo Čim več mladih iz različnih dežel. Programsko se bistveno ne razlikuje od podobnih festivalov po Evropi, cenovno pa je mladim velika bolj dostopen. Cena dvodnevne vstopnice je 1500 tolarjev, zanje in za prevoz pa se lahko dogovorite pri agenciji Toro. Cop Shoot Cop Skupina je nastala 1988, v Brooklynu v New Yorku, Zvok njihovega prvega LP Consumer Revolt so določali pogosta uporaba samplov in dve bas kitari, ena je bila uglašena višje in je opravljala funkcijo kitare, druga pa nižje kot običajna bas kitara. Njihov najboljši album je Ask Question l^ter. Njihov zadnji albumu Release je manj ekspri-mentalen, ampak Se vedno energičen in »trd«, V njihovi glasbi zaznamo vse od bluesa prek težke in lažje industrijske glasbe do skoraj arty improvizacij. Tematika njihovih besedil sega od pesniško navdihnjenih do brutalno iskrenih »Street life« izpovedi. Senser Obstajajo od leta 1991 in prihajajo iz južnega Londona. Njihov debitantski album Stacked Up je bil fenomenalno uspešen, predvsem trije hiti, ki se pogosto vrtijo na MTV-ju: Svritch, Age Of Panič in EJect. Pri nas smo jih lahko videti lani jeseni kot pre-dskupino RoUins Banda. Površna uvrstitev v neki glasbeni žanr jih postavi ob bok kakšnim Rage Against the Machine, nekateri so jih definirali kot »evropski odgovor na RATM«. Njihova glasba je ekplozivna mešanica rapa in metala, prepletena z ostrim socialnim angažiranjem njihovih besedil. Tačas snemajo svoj drugi album v Ameriki in bodo letos v Evropi nastopili samo na dveh ali treh festivalih, eden od teh je LMS v Sombotelu. Na koncertu bodo nastopili: 14. julija (od 10. dopoldan do 4, zjutraj) Cop Shoot Cop (USA), Pro-sectura (Madžarska), Junkies (Madžarska), Tankcsapda (Mad- . žarska), Strong Defonnity (Madžarska) in mnogi drugi. IS.jiiMja (od 10. dopoldan do 4. zjutraj) Senser {Velika Britanija), Ac-tion (Madžarska), Pal nteai Qnk (Madžarska). Psycho*Path (Slovenija), Mephisto (Slovaška), Ga-loway (Avstrija) in drugi. ■ p Cop Shoot Cop Kaj je dom? Dom je potica, po kateri vsaj enkrat mesečno iz štedilnika prijetno zadiši. (Suzana Vuči-na) Dom je prostor, ki je lahko lep, če so v njem toplina, ljubezen, mir in varnost. Dom jc tudi šola, vrtec in babica, ki zna speči dobro potico. (Žaneta Ja-gerič) Dom je stanovanje ali hiša, v kateri živijo skupaj vsi, ki se imajo radi, Tam je velik, zvrhan koš ljubezni, veselja in dobrote. Sestavljata ga oče in mati, ki me vedno veselo pričakata, ko pridem domov. Ob besedi dom se spomnim tudi na domotožje, ki ga imam velikokrat, ko grem z doma. MOJCA KLEMENČIČ, 6, c OŠ Gornja Radgona i /E nkiO' 'I , 'I ■ « ■ s I I 05. fA Ml,BODO ! IZ rtki cklči f DokoNCN«? ■ j w ? »• Od vseh opuščena Ko sonce zaide in noč se spusti, začnejo se čudne misli mi v glavi rojevati. Kdo sploh sem, čemu živim, čemu naj se veselim? Sem bilje brez matere, očeta, brez doma prijaznega, toplega. A bom kdaj srečna, zadovojina spoznala veselje in lepoto življenja? A bom našla na svetu človeka, v duši in srcu meni sorodnega? Ali bom vedno sama, zapuščena in osamljena, . od matere, očeta in vsega sveta in vedno od drugih tako drugačna? ASIMA ANICA DUH Lendava Grad želja Sem drobna metuljčica. Živim pri neki prelepi rožici. Ime ji jc Spominčica, Je zelo ljubka in nežna. Vedno jo opazujem, kako zajtrkuje. Tudi jaz si želim biti takšna lepa roža. Odločila sem se, da bom šla na sprehod, »Ojoj, zdaj pa sem v veliki, gosti travi! Le kaj se tu dogaja?« Približevala sem se velikemu gradu. »Kaj? To je grad?« sem si rekla in potrkala na vrata. »Trk, trk, trk...« »Naprej!« seje oglasilo. Vstopila sem. To je bil velik grad želja, »Torej si želiš postati Spominčica?« meje nekaj vprašalo. »Ja,« sem odgovorita. Kmalu se jc zabliskalo in že sem bila v prelepi, dolgi obleki Spominčice. NIKITA JUHNOV, 2. a OŠ Grad s Rubriko pripravka: ALEKSANDRA NANA RITUPER C )J r«7 -ii*-’ . * f l . -.r. * M, k * .* ■".Sf f. T Juhuhu, počitnice so tu! I Petra poskakuje in se veseh. Nina stoji na eni nogi. GoiW po travi, Denis leži in se veseli. Tomaž se vrti. Vsi smo počitnice. Čakajo nas babice in dedki, strici in tete, botri starši. Eni bodo Sli na moije, drugi na planincrtretji na ,„ Nekateri se bodo doma igrali in lovili okrog hiše. Tudi m'** t že rade igrale. Koliko lepih dni je pred nami! KATARINA MIR, [■ OSTJ Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza jc Knjigama in papinuč® BRA KNJIGA Murska Sobota) , Še enkrat je imela največ sreče pri žrebamo praviliu”^ govorov na vprašanje št, 40 (mešano Število je racionamo vilo, sestavljeno iz celega števila in ulomka) IRENA VA*^ Kamne Gorice 12a, Čestitamo! KUPON št, 43 - ALI VESTE? Ali veste, kaj se zgodi ob sončnem mrku? ■ pričakujemo najkasneje do 12. julija. Odgo'*'’'’ Glasbena uganka Ne moren bež iye in Gušti so Gušti sta najpopulam*!^ ladbi Alena Vitasoviča, Omenila ju je tudi Martina ch, Krkina 20, 09251 Tišina. Čestitamo! Obvestilo o di, ki jo pokianja trgovina M-Shop iz Murske Sobote. _1... IZ_—...EaZ 1?.-..__..._■!_?__ 1._=_____■- ...aijA poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove gl^ uganke: I Naštejte imena članov skupine Take That! Odgovor; Kupon št. 14 Odgovore pošljite s kupončkom na dopisnici do I 1995 na naš nalov: Podjetje za informiranje. Ulica . Novaka 13, 69000 Murska Sobota, s pripisom Za PoP I Noviceee, Novice od tu... Legendama slovenska skupina Pomaranča je v zapuščenih tovarniških halah posnela visdeospot za naslovno skladbo njihove n^-novejše plošče Takoj se dava dol. Pri snemanju jc sodelovalo trideset ljudi. Spota še nismo videli, pavijo pa, da bo to najbolj peklenski in seksi spot v slovenski zgodovini videa. Sobočanka Nuša MecUoŠek je čedalje populamejšaa, začeta je na našem radiu, sedaj pa jo vedno pogostje slišimo tudi na drugih slovenskih radiih. Pred kratkim je pri založbi Mandarina izdala svojo prvo kaseto z naslovom Poletni veter. ... in tam Nekoliko zaprašena skupina The Cure se bo v teh dneh odpravila na turnejo po Evropi, največ koncertov pa bodo imeli na rock festivalih. Načrtujejo, da bi februarja izšel njihov novi albuiW‘ sedbi pa sta se nar Jason Cooper ip -4 Roger O’Donncll. bomo, kaj lahko nek^ ■ lami fantje še naredlif- .^1 Kalifornijski eilanda. pevca sk1 >'1 Ronnn Murska ' 69000 Murska oauuu mursiv« Slomškovimi TELEFON, TEL^r 069/33^ jjgStnjK. 6. junia 1 19 1«®.' I nasveti 1 Dogajanje na ljubljanski borzi ' bralci, tokrat bo poročanje o dos^i^ih na tolaijev prometa, v ponedeljek pa Ijak.'Vr.™ to Bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na * y - TrgujTCdnostnih papirjev zajemalo obdobje od 27. tolaijev prometa, v ponedeljek pa tejnit Jc bil za delnice t** je bilo zausta-.t^otrgovanjevtorek 27. hmik «&7.^«k27.junija P’'®*lhostnimi Borzna Rotacija A -obveznice -Sas*--- dib delnicah sta "■'-JitoiJH žc (jgnvflEo, J «hdd2?!?‘’“«*>Ihiiiien. " in 266260 prve P : ^jabljiii,. ’ kotacijo na niK* nominalni 3S.33M*ewodski vrednosti ’‘^(larX ‘"^^unovodskih tolaijev I *»’O75 tisoč fttvodstiH "'®^’'®rodnih raču-p6.943 ^‘andardih p: "itlt k K 2a divi-^<000;^ ,"’"tenjenih l-OOo SIT kznese ‘isoč pa a di- po- itt Lil o« ‘šarile-in ® spremembi id Utli se glasi i" •m druzh? Maribor), deja-^^'tlasifitaLT a^du s standar-'družbe m i kapi-^^tta iz p^^®*^apitali2acija je ‘*™žbe), nomi- SIT. V JC pCk SlSlflll d:d. £!< PovcdarVu kapi- omenja za poslovno m " ;* i-v 7. " poslovno dri?'* predloga iz, emisije avgustovske Bqi ^Ifia;,, '■"'laricv, S Rotacija A- 'Idiiice Ji.iSf*«- Pt'Jebiloza294 34i>nafe;Ftedeljele R Pa na našle- iJiS za 294 $es- ni 5 »io liS« J, ■ V sredo je s 97,6 na 97,5 padel enotni tečaj obveznice Banke Celje (BCEl) ter se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek, skupno pa je bilo za 786 tisoč tolarjev prometa. V petek seje vrnil njen enotni tečaj na 97,6, ko je bilo za 82 tisoč tolarjev prometa. Na 100,0 (■♦■0,4-odstotne točke) je v torek poskočil enotni tečaj obveznice RSL 1 ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednja dva dni, skupno pa je bilo za 10,3 mio tolarjev prometa, V petek je iyert enotni tečaj padel na 99,7, ko jc bilo za 15,5 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 2 se je zadržal v torek in sredo na ponedeljkovem nivoju 103,7, ko jc bilo skupno za 173 mio tolarjev prometnta (večina v sredo), v četrtek pa je njen enotni tečaj porasel na 104, ob 6,4 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 103,9, ko je bilo za 80,8 mio tolarjev prometa. Padel je v sredo enotni tečaj obveznice RSL8, in sicer s 84,8 na 84,1, ko je bilo za 43 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa seje vrnil na 84,8 ob 70,9 mio tolarjev prometa, V petek so bili sklenjeni apSitaCijski posli v vrednosti 54,8 mio tolaijev po tečaju 85,0, Z obveznico RSL 11 se je trgovalo šele v petek, njen enotni tečaj pa Je s 94 porasel na 94,3, prometa pa Je bilo za 2,9 mio tolaijev. Po nespremenjenem tečaju 98,4 Je bil sklenjen v četrtek aplikacijski posel z obveznice TSLl z izkoriščeno davčno olajšavo v vrednosti 20 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa Jc njen enotni tečaj zdrsnil na 98 ob prometu 493 tisoč tolaijev. Za 1,2 odstotni točki natek poskočil enotni tečaj obveznice RSL2 z izkoriščeno davčno olajšavo, prometa pa Je bilo za 860 tisoč tolarjev, S 97,9 na 97,4 je padel v sredo enotni tečaj obveznice SKBl, ko je bilo za mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 99 ob pravtako mio tolaijev prometa, V petek Je njen enotni tečaj padel na 93,5, ko je bilo za 735 tisoč tolaijev prometa. Borzna Rotacija B -redne delnice padel na 13600 (136 tisoč tolaijev prometa). Z 20602 na 19818 je padel v sredo enotni tečaj redne delnice Gradbenega podjetja Grosuplje, ko je bilo za kar 206,1 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj poskočil za slabih deset odstotkov na 21780, vendar le ob enem letu prometa, Z enim lotom redne delnice Hmezad banke je bil prijavljen aplikacijski posel v sredo po tečaju 14800 (-•-1300 tolarjev), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj porasel na 15200 prav tako ob le enem lotu prometa. V sredo je porasel z 8645 na 8679 enotni tečaj delnice MK Založbe, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 8798 ob 1,1 mio tolarjev prometa. Padel je njen enotni tečaj tudi v četrtek in sicer na 3166, ko je bilo za 6 mio tolaijev prometa, naslednjega dne porasel na 3238 ob 5 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa padel na 3195 (2 mio tolaijev prometa). Padel je v sredo enotni tečaj delnice Term Čatež in sicer s 707,0 na 702,9, ko Je bilo za 4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 712,2 ob 1,1 mio tolaijev prometa, V petek je njen enotni tečaj porasel na 724, ko je bilo za 1,5 mio tolaijev prometa. Borzna Rotacija B * prednostne delnice Enotni tečaj prednostne delnice Rogaške je porasel v sredo s 607,4 na 610,0, ko je bilo za 43 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 635,4 ob prometu 136 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj porasel na 640, ko je bilo za 64 tisoč tolaijev prometa. Borzna Rotacija B -obveznice Seja Občinskega sveta Občine Moravske Toplice Poslovnik in nagrajevanje funkcionarjev končno pod streho Če izvzamemo nekatere uvodne zaplete v zvezi z določanjem dnevnega reda, predvsem glede tega, kaj Je na sejo možno uvrstiti naknadno in kaj pod točko razno, so svetniki Občine Moravske Toplice z določenimi pomisleki in dopolnili še dokaj gladko sprejeli nekatere pomembne odločitve. Najprej je bil na vrsti predlog poslovnika občinskega sveta. Taje razdeljen na 13 poglavij in 77 členov, Id podrobneje opredeljujejo organizacijo in način dela Občinskega sveta Moravske Toplice in njegovih delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti njegovih članov. V razpravi so imeli svetniki največ pripomb glede 10. člena poslovnika, ki opredeljuje volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta. V poslovniku je bilo namreč zapisano, da se te volitve opravijo z javnim glasovanjem, medtem ko so se svetniki tokrat bolj nagibali za možnost tajnega glasovapja. Pri tem se je Jože Skerlak opiral na zapisana v začasnem poslovniku, kjer je dana prednost tajnemu glasovalcu. Tudi za Alojza Glavača bi bil tak način glasovanja, ki je po njegovem mnenju najvišja oblika demokracije, sprejemljiv. Po drugi strani pa Jožete Grabarja ni preveč motilo javno glasovatCe, češ da volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta ne bi smele vnašati kakršnihkoli pomislekov ali zadržkov, Ker so bila mnetija svetnikov dokaj različna, so po glasovanju sprejeli sklep, po katerem ' občinski svet izvoli predsednika in podpredsednika tajno, razen če se občinski 5Vi" odloči drugače. Svetnik Jože Vugrinec pa jč imel največ pripomb glede slovničnih in jezikovnih napak v poslovniku. Večino njegovih predlogov so sprejeli, kakor tudi pobudo, da seje občinskega sveta ne bi bile zaprte za javnost in da bi bili novinarji vedno prisotni na njihovih sejah, razen v izjemnih primerih. Pridružil se mu je tudi Alojz Glavič, kije za Javnost njihovega dela, medtem ko Je Tihor V4r6š proti ustanovitvi internega glasila, saj novinarji po njegovem dobro opravljajo svoje poslanstvo. Sprejeto je tudi Vogrinčevo dopolnilo k 9. členu, Kjer naj bi župan po potrditvi poleg predstavitve nakazal tudi vizijo vodenja občine, kar pomeni, da bo moral predstaviti tudi svoj program. Za Janeza ŠkaliČa je pomembno, da svetniki dobijo gradivo za sejo najmanj pet dni prej, sprejeto pa je bilo tudi njegovo dopolnilo k 29, Členu, ki govori o navzočih pri posameznih točkah dnevnega reda. Dopolnilo, ki so ga svetniki sprejeli, pravi, da na sejah občinskega sveta lahko razpravlja le tisti, ki je bil vabljen k določeni točki dnevnega reda, ne pa tudi o drugih točkah. Ln končno: svetniki so sprejeli predlog poslovnika občinskega sveta z vsemi omenjenimi predlogi in dopolnili. Še najmanj težav z glasovanjem so imeli moravski svetniki pri predlogu za določitev izplačil nadomestil in nagrad županu in nepoklicnim občinskim funkcionarjem. Čeprav je sprva grozilo, da se bo v razpravi razvnel boj za politični prestiž, so si svetniki skoraj soglasno izglasovali nadomestila. Naj-prci pa so pod drobnogled dali izplačilo nadomesiu inSepuklicntgg župana Franca Cipota. Od začetka letošnjega leta naj bi dobil mesečno nadomestilo 60 tisoč tolarjev. Pri tem so upoštevali osnovni količnik 7 za poklicnega župana, kar je določeno na državni ravni, v vi- .J Salus Je 1*^86 na 19190. tolarjev Inc pujehtl I J J prija- ItmVk J"’ coiMni ‘'ieh®’’Javis^ Prometa. Ponovno trgo- >v^j«bno^;,"29130na „“/^7mioto-Petek ; tolaijev '“je Hlnza Pforneta. za so- t>4 ns na * (I Pfotneta, Ste o 4 nm ■tCK^ Enotni tečaj redne delnice BTBRJc padel v sredo z 11331 na 11202, ko Je bilo za 246 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 11170ob prometu 168 tisoč tolarjev, V petek Je njen enotni tečaj poskočil na 11648, ko Je bilo za 6,5 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa padel na 11043 ob prometu 293 tisoč tolarjev. Po enodnevni zaustavitvi trgovanja z delnico Dadasa seje trgovanje nadaljevalo v sredo, ko je njen enotni tečaj z 92519 padel na 88978 ob 27,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 84944 (22,9 mio tolaijev prometa). V petek Je porasel njen enotni tečaj na 87993, ko Je bilo za 24 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 88863 (21,6 mio tolarjev prometa). Na ponedeljkovem nivoju 13110 seje zadržal v torek enotni tečaj delnice Finmedie, ko je bilo za 223 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 13348 ob 1,1 mio tolarjev prometa. V Četrtek Je njen enotni tečaj porasel na 13451, ko je bilo za 1,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 13623 ob 1,4 mio Za 1,1 odstnotno točko na 91,5 je padel v sredo enotni tečaj obveznice Občine Zagorje, prometa pa je bilo za 53 tisoč tolaijev. V petek je porasel enotni tečaj PTT Celje z 99,5 in 99,7, ko je bilo za 475 tisoč tolaijev prometa, Z 99,0 na 99,1 je porasel v sredo enotni tečaj obveznice PTT N, Gorica, ko je bilo za 239 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 99,5 ob prometu 899 tisoč tolarjev. Za 17,2 odstotka na 25,7 je padel v petek enotni tečaj obveznice Rogaška 1, ko je bilo za 7 tisoč tolaijev prometa, Zunajborzno trgovanje na trgu OTC OTC- redne delnice s 7500 na 6800 Je padel v četrtek enotni tečaj redne delnice Grad ob le enem lotu prometa. Enotni tečaj redne delnice HB Brežice je v sredo rahlo zdrsnil z 2651 na 2639, ko Je bUo za 71 tisoč tolarjev prometa, v petek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 62,8 mio tolaijev prometa po tečaju 3730, v ponedeljek pa 2 enim lotom po enakem tečaju. Padel Jc torek enotni tečaj redne delnice Rogaške in sicer s 334,1 na 330,4, ko je bilo za 132 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 300,0 ob prometu 219 tisoč tolarjev. V četrtek jc njen enotni tečaj porasel na 303,1, ko Je bilo za 497 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne na 329,2 ob prometu 231 tisoč tolaijev, v ponedeljek pa padel na 302 (15 tisoč tolaijev prometa), TONČKA BOŽINOVIC Pomembna novost pri javnem telefoniranju Telefonske govorilnice na kartico s čipom v Telekomu Slovenije so že pred časom obljubili, da bodo letos vključili v promet tisoč petsto javnih telefonskih govorilnic na kartice s čipom. Prvih petsto sojih skupno z nadzornim sistemom vključili do konca junija. Gre vsekakor za veliko naložbo, vredno okrog 320 milijonov tolaijev, ki pomeni novo kakovost pri Javnem telefoniranju, V naložbo so vštete montaže kartičnih aparatov, nadzornega sistema, kabin in dušilnikov. Kot predvidevajo, bodo v naslednjih štirih letih postavili še okrog tri tisoč takšnih telefonskih govorilnic, iz katerih bo šini 33 odstotkov, za delovno usp^ Snost pa mu pripada še 50-odstot-ni delež. Slednje bo veljalo tudi za nepoklicne funkcionarje ter za funkcionarje krajevnih in vaških skupnosti. Prav glede določanja delovne uspešnosti pa je bilo v razpravi največ pomislekov, saj še vedno niso izdelana ustrezna merila. Predsednik občinskega sveta bo prejel za dvomesečno opravljanje funkcije 60 tisočakov, podpredsednik pa 27 tisoč SIT, Po tem izračunu pripada podžupanu občine mesečno IS tisoč tolarjev neto. Dogovorili so se tudi glede načina obračunavanja nadomestil članom občinskega sveta za čas, ki ga le-ti prebijejo na sejah sveta in njegovih organov. Tako bo vsak svetnik prejemal po 6,300 tolarjev sejnine za sodelovanje na seji občinskega sveta, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta, ki so imenovani iz vrst svetnikov, pa bodo prejemali po 45 tisočakov neto enkratne letne nagrade. Do teh nagrad bodo upravičeni tudi predsednik nadzornega odbora (63 tisoč SIT) ter podpredsedniki odborov in komisij U? tisočakov), medtem ko bodo člani odborov in komisij dobili po 3,600 tolarjev sejnine. Tudi funkcionarji krajevnih in vaških skupnosti bodo prejeli enkratne letne nagrade za opravljeno delo. Po odločitvi moravskega občinskega sveta so predsednikom svetov krajevnih skupnosti določili 53 tisoč tolarjev, predsednikom vaških odborov 27 tisočakov, predsednikom poravnalnih svetov pa 18 tisoč SIT neto. Nepričakovano pa se je zapletlo pri obravnavi predloga Z3 ustanovitev Ljudske univerze Murska Sobota ~ Zavoda za permanentno izobraževanje. Občina Moravske Toplice sicer pristopa k ustanovitvi javne organizacije za izobraževanje odraslih, kar pomeni, da prevzemajo soustanoviteljstvo, ki velja od začetka letošnjega leta, toda svetniki se niso strinjali z razrezom sofinanciranja dejavnosti Ljudske univerze Murska Sobota v letu 1995. Menili so, da je znesek 787.500 tolarjev, ki so ga izračunali na osnovi števila prebivalstva in 10,5-odstotnega deleža, kolikor odpade na Občino Moravske Toplice, previsok. Po mnenju svetnikov je realna polovica omenjene vsote ali 393,500 SIT, kar bi pomenilo v primerjavi z lanskim letom indeks 170. Na seji so podali pozitivno mnenje o imenovanju Geze Farkaša za načelnika Upravne enote Murska Sobota in se z nekaterimi dopolnili strinjali s pre-, dlogom o določitvi podaljšanega obratovalnega časa gostinskih možno telefonirati tudi v tujino. Treba je povedati, da bo največ telefonskih govorilnic na kartico s čipom povsem razumljivo še letos postavljenih na območju Ljubljane, in sicer 530. Pri tem bodo zamenjali stare sisteme, ki delujejo na magnetne kartice in žetone, druge pa bodo postavili na povsem novih lokacijah. Sledita mariborska poslovna enota in enota v Ravnah na Koroškem z 220 takšnimi govorilnicami, na celjskem območju jih bo 195, v poslovni enoti Kranj 180, v Novem mestu in Krškem 100, v Kopru in Postojni 85, v Novi Gorici 50, v Trbovljah 30, na območju poslovne enote Murska Sobota oziroma Pomurja pa 60 telefonskih govorilnic na kartico s čipom. V prvi fazi bodo na območju poslovne enote Murska Sobota postavili osem kabin s telefonskimi govorilnicami na kartico s čipom. Tako so na soboški avtobusni postaji namesto dveh starih postavili dve novi kabini z novimi aparati. en aparat pa bo možno še naprej uporabljati s pomočjo žetonov. Nov aparat jc tudi pred soboško pošto, pred soboško vojašnico, v tovarni Mura, pred pošto v Radencih in tamkajšnjem hotelu Radin, pred pošto v Ljutomeru in v kopališču v Banovcih ter v trgovini pri bolnišnici v Rakičanu, kmalu pa bodo novi aparati montirani Se v hotelu Lipa in poslovnem objektu v središču Lendave, predviden pa je tudi na avtobusni postaji v Gornji Radgoni. Poleg tega bodo tri podobne objekte postavili Sc v Moravskih Toplicah, in sicer v hotelih Ajda in Termal ter kampu. V Telekomu računajo, da bodo do kon- ij SfH-t » a OOO P' ■ ooo J ] obratov. MILAN JERSE območju Pomurja postavili 15 takih govorilnic, v tretji fazi do konca letošnjega novembra pa Še 30. In kakšne naj bi bile prednosti novega načina javnega telefoniranja? Po zagotovilih strokovnja- POSODABUA SE TUDI TELEFONIJA -Javne telefonske govorilnice na kartice s čipom s« prav gotovo pomembna novost pri vzpostavljanju telefonskih zvez. Foto; -L ZAUNEKER kov imajo novi telefonski aparati več prednosti. V prvi vrsti navajajo zaslon z osnovnimi informacijami v šestih jezikih, na katerem lahko uporabniki spremljajo porabo impulzov, nadzorni sistem pa naj bi omogočit hitro ukrepanje ob okvari. Prve kartice so za sto in štiristo impulzov, pri čemer je cena prve 1.300, druge pa 3,750tolaijev, Dodajmo še to, da telefonske kartice s čipom izdeluje in dobavlja podjetje Iskra Terminali iz Kranja, kabine podjetje Monta! iz Komna, dušitnike pa trebanjski Akripol. Zagotavljajo, da bodo že ta mesec te kartice postale ca avgusta, ko bodo sklenili drugo kompatibilne s tistimi, ki jih ima fazo postavitve javnih telefonskih govorilnic na kartico s čipom, na novogoriško podjetje Impulz, MILAN JERŠE VSStnik, 6. julij^, 20 fotoreportaža Motoristično srečanje ob Gajševskem jezeru onj po bencinu m usnju ' Gajševsko jezero živi med letom umirjeno življenje navadnega jezera, Le kakšen posameznik kdaj pa kdaj zmoti tišino skorajda neokrnjene narave. Minuli konec tedna pa jc bilo tam živahno, kot je lahko živahno samo tedaj, ko se zberejo motoristi. In ob tem čez leto pozabljenem jezeru seje zbralo nekaj manj kot tisoč motorjev iz malodane cele Evrope. Natančnega števila se ne da povedati, kajti motorji so prihajali in odhajali. Na njih pa so visele zastave Avstrije, Madžarske, Nemčije, Švice, Hrvaške, Italije, Nemčije, Poljske, Češke in Slovaške. Niso pa manjkali tudi najpomembnejši slovenski motoristični klubi. 71 A' ■■X . bil Ni iKipomembncK' motor kopiš, iuvwi «upi3) _^3 r^ega narediš membne so grarnre deLih, akbnish »U* r>Tiu^ lodaftiiF«®^ in kromirani dodatki) je zvok motorja in poseben videz. Samo 1*^^ Potem ko je vonj po bencinu in usnju ob Gajševskem jezeru vedno bolj redek, je jezero znova zaživelo svoje navadno življenje. F----------------- ------------- f ;1 ■ '^SSSSV'^ <«r i k MS torja ve, koliko dela je vloženega v en si* Koliko entuziazma — Alkohol in motoiji ps skupiti, saj alkohol sprosti spone zadržano«® ^'21, #* t I Izbirali so tudi nnjiepši motor, najgršega, najboljšega, klub, ki je prišel od nnjdlje, in podobno. Pravzaprav pa te nagrade niso najbolj pomembne. Pomembneje je, da se na srečanjih zberejo motoristi in Ijnbitelji motorjev in da se dobro zabavajo. Žurpaje vGajševcih trajal 72 nr. Od jutra do mraka, od mraka do poznih jutranjih ur, pa do prvih sončnih žarkov in še dlje. Ko »pošteni ljudje« vstanejo, takrat grejo pravi motoristi šele spat. rQ cesti zato še bolj ■m naliva v AH 7.Qtfl Sfl Hv ri impulziven. Zato pa* vci soboške bolni^^ i ]l ti t v f ik r=^' J »sagž :v ■J? več dela. Vendar za to * vorni ne organizatoip torji, ampak alkohol r ciji s hitro, neodgovor^ |||| mišljeno vožnjo, dobne nevšečnosti pi vajo na negativni [ imajo ljudje o motorisu®' | J# ■ s s ■l Na takšnih in podobnih srečanjih se veliko veliko zabava in primerno s tem tudi spije, nekoliko manj se je (ker ni časa), še najmanj pa spi (ker je časa še manj). Pri pijači pa so merili tudi hitrost pitja in zabeležili rekord. Sicer mi ni znano, kakšen je svetovni rekord pri popitem litra piva, toda tu so zabeležili rezultat 9,13 sekund za popiti liter. Kar pa sploh ni slabo. Zmagovalec je potem dvakrat dobro vzdihnil in izdihnil, potem pa na dušek spil še najmanj eno pivo. I J >: ■iTi. ^-. 1 M*"? Besedilo: ALEKSANDRA NANA RITUPER Foto: JURE ZAUNEKER Na srečanje na Gajševskem jezeru so prevladovah copensti, kljub temu pa se je tukaj zbralo vse, kar brni na dveh kolesih: cestni šport-nodirkalni motorji, enduroji (cestno-terenski motorji), potovalni, kro-saiji in seveda čope rji. Največja atrakcija pa je gotovo, ko se nekaj sto pravih motorjev zapodi po cesti. Še posebno pa je bilo zanimivo, ko je motoriste na krožni vožnji spremljal helikopter. Oiganizatorji zabav in srečai^ na prostem pa si najbolj od vsega želijo, da ni dežja. In ob Gajševskem jezeru ga ni bilo. Bilo je pa neznansko vroče, zato so se motoristi in in obiskovalci raje skrivali v senco. Senco jim je nudil gozd s šankom in Šotori. Zraslo pa je pravo malo naselje, lahko bi rekli prava komuna. V takšni vasi, ki nastane na srečanju, pa se še posebno izraža njihov način življenja in njihov način razmišljanja. Razviden je njihov način oblačenja, kjer prevladuje črna barva, usnje zakovice in rute. Srečanja so njihov način življenja. Predsedttik Kluba Road War-riors Peter Keček, ki je srečanje pripravil, je povedal, da so se na srečanje pripravljali eno leto, da so za organizacijo potrebovati veliko ljudi, veliko več kot jih je v samem klubu. K temu, daje bilo vse čim hojj popolno, pa so zaslužni tudi njihovi prijatelji, ki so reč dni prostovoljno pomagali. Vse to pa se jim je poplačalo z množično udeležbo motoristov in tistih, ki pridejo na srečanje, da se zabavajo in s tem, da je gajševsko srečanje vedno bolj popularno. Motoristi so se odpeljali in s sabo odneli tudi spomine. Malokdo pa se verjetno zaveda, ljudje in bodo še prihajali, ki bodo o srečanju v tujini poročali in da bodo s tem omenjali . Malokdo ve, da so podobna srečapja, še posebno, če so dobro pripravljena, še kako tacijo naše pokrajine in naše države. Tudi to je kultura, pa čeprar drugačna. I 15^' 1995 21 a Stroški pridelave pšenice na hektar V letu 1995 (po kalkulacijah avtorja tega prispevka) ^trapljenje £ 'Ifošek v SIT SIT/URO s totalnimi herbicidi nu OTU leto 3.710 SIT 2.125 SIT 7.500 SIT 7 ti^ [lit* Ji 4*-' bi* ‘S iK (.K' ^;?5S26:26 U.SOO SIT/100 imenska pš, • 1500 kg na ha kg) 5.400 SIT 18.000 SIT 317^ ^pšenica !.tofc’i’;“sroiooke . —......g 12.245 SIT P ’ 2-250 SlT/uro 2,700 SIT " ert 2 kg DIC.FORTE g-«osn/k6)' Won|ip_;„ 7. •‘'■evozHnapnenca SKUPAJ JESENI: 7,300 SIT 2,500 SIT 3,525 SIT 3,500 SIT 2.500 SIT 71.005 SIT (2.240 SIT/100 kg) 11.200 SIT _ ■ -j2 3 X )g ‘^bavcor x2 so** f 2®- Dav^k' vloženi kapital ... . ^2- Suienie kmetov "J® pšenice 920,00 4,000 SIT 7.500 SIT 6.800 SIT 2.282 SIT 15.600 SIT 4.546 SIT 4.780 SIT t b 23. 'ija 12 % I S’?*« skupaj. ^0.ACIJA NA 12,143 SIT 9,200 SIT 78.051 SIT 149,056 SIT 17,887 SIT 166,943 SIT IHA ^troilci Dr' ■ ^t>ašajo -5. JflfJ kg pšenice na hektar po ^^fo^ehnir^: okrepi pod točko L, 2. in IG. so dot-'^P^šievai Sam '' skupnih stroškov ^ttroioif - skupnih stroškov po posamez-upoštevani prisngvkj 2a'ravstve-prevoz pšenice z njive do čakanja. Prav tako ni niso I IK’ ’ 1 ee7 ’ pšenice (d. 800 SIT ali 'f^^^hika upoštevani stro- do njive in obratno. ^r^d opozorit, da Je bila leta (1995)pa ? ^inistfj porast cen pšenice. Vpra- ''^^^^esepr' l^oliko odstotkov se Je podražit / ■’* od 46 . “hes? »alitete kruha. Koliko stane vprašal, za koliko odstotkov '^^»alida-'. f ‘loftodki, prispevki za pokojnin-prisp^^^ -o^orovanje, davki od zemljišč, zdra-. ^^Škipn^ . f lem obdohiu Po druei .strani na d/ '^1‘^^lzvn^ *'■ obdobju. Ro drugi strani pa pšenice - nafta, zaščitna sredstva. - nafta, zaščitna sredstva, ^0 in-ii y‘li^^'^Pnje strojev. Spoštovani an *** boste ugotovili, da so Prav v tem obdobju se Je ■ ^a Ted fcof 250 %. Kako to, da dovoljujete povišanje Ver 7 ---- " cen. me previsoka postavka - •^'^onant th, . ” puttun^u - bA 1,°^ pJknr bteljakovin. Mislimo, da bo Si J fned 10,5 in M.3 %suro- If^riterij na 10.5 aiujh,- f>orno pridelovalci pie- SIT po kg plenice. Prav '^'Uti.^Ihravitn.cJ pšenice, rrav ^1 ul Ki *’ K^ropslti uniji Je 5 ‘ idaa /J (2 J /fnMcr/r/i «/io nr/JUj/Mr> r t^aj korigira naš pravilnik z rj "eva tudi evropske standarde. Jože Štefko. Ivanci pridelovalec pšenice So **ainenjeni križ, in šopek cvetja? ■ Per' I., ‘^PomnV! ■ 19: 6 1995., sem s svojo ki JO hfla tako dobre, da so kojim h „ ’ ^^opavat sladkorno peso, ki Jo I ^^J s'''‘‘tčati j' ^''^8 J S. ure smo se z dvema ''°^o ženami V'sem bilsku-do neti, 1^ e>d doma Je nepričako-i “Vas/,?«« in sicer poskusa desni, tj. moji strani eefn ^^>'eči nin^tt strmim ovinkom ^^‘rSpi ‘‘^^^Pih žrtev in hujših posledic I prav lahko zgodilo. ^^!^^^^'^'2rnem in neugodnem " fOgodku ne bi pripisoval tak- i -J ■ Šadiom od fcieparjem. Sum na-^^^5 ti t, ^erseje r>a tem me- ^Prni KpJjjia lat. Poleg sta stala u,..^ "iule,. '^^Ka sveča Itt šveča šopek cvetja. 4e Crvtr« • “v/zt/v t. KCyu, ^^^°>‘(kot dokaz^‘ mam tudi fotograjijo)?Ali pisma, mnenja, stališča ..- zifv ■ I U'- J- ' r'” =fe f'' ,-^'i '> ' - sr..- ..Sv,-’ - - ■C '- P tj 1 y-' ■ if'.;. ; -r ■".1‘ iL .!' ■, k*: I ni v prometnih nesrečah že tako dovolj smrtnih žrtev in invalidov, da moramo še namerno povzročati nesreče? Ali bo sploh kdo ukrepal in raziskal tako dejanje, ki je bilo prijavljeno že trikrat od skupaj petih poskusov? Živim v strahu, kaj se mi še lahko zgodi, in to ne samo meni, ampak vsej moji družini pa tudi drugim sosedom. To lahko samo ugibate oziroma vsi skupaj ugibamo. RUDOLF ROGAN ml. Gornji Slaveči 25 69263 Kuzma Slovenska policija praznuje Pisec S. S. (verjetno znani novinar) je objavil p Vestniku štev. 25 22. 6, 1995 članek z gornjim naslovom. Menim, da ni imel ustrezne podlage, ko je pisat članek, sicer ne bi blatil ugleda nekdanje milice z omembo; »Današnja policija ni več nekdanja milica, ki so se Je ljudje, četudi nič krivi, bali, ampak gre za strokovno službo, ki skuša biti kar najbolj odprta do ljudi, e Morda bi bilo prav. Če bi ta članek prebral nekdanji miličniški »pionir in mačeks mag. Pavle Čelik iz Ljubljane. Imel bi kaj napisati p odgovor, četudi ne zagovarja ekscesov p pretekli službi milice. Mar Jih pri policiji ni že dovolj v nekaj letih? Žal kot upokojenec milice z enim delodajalcem, to me ni niti najmanj sram, ne morem soglašati z žaljivimi očitki, da smo bili miličniki neko strašilo za ljudi. Š.S. Je pozabil vnesti p vsebino »strašilo za ptiče, na njivi s prosome. Osebno protestiram proti takim žalitvam, saj smo tedaj morali, kot morajo danes, ščititi pravni red ter Javni red in mir, skratka zagotoviti varnost ljudi in premoženja. Ne želim razpre';',jati o »ceniš današrjg p;)licije, saj je vendar še določeno število teh »iz preteklostih. Vprašanje Je le, če niso uporabni več za »strašilom. Prepričan sem, da med upokojenci milice s tem dogovorom nisem osamljen. Jože Kos, G. Radgona Vsi ljudje hitijo z obrazi, obrnjenimi vstran... Današnjega atomskega veka se strokovno lotevajo psihologi, pedagogi, kemiki, biologii, astrologi in še vsemogoči profesionalci, da bi poskušali razložiti svetu žalostno resnico o tem, zakaj postajamo Čedalje bolj agresivni, trmasti in tako privoščljivi. Vsak dan pogosteje prereže tišino sirena rešilnega avtomobila, telefonski klic za pomoč v stiski in ob tem se me poloti velik strah za vse nas in našo nesrečno prihodnost. Kaj Je tisto, kar nas pogublja in nam dela sive lase? Kdo se še sploh zmeni za bolne in nemočne, revne in obubožane, kdo se ozira na sirote in brezdomce? Postajamo egoisti, materialisti in brezčutneži. Ko opazujem te osnovnošolske otroke, moram priznati, da me kar pogosto spravljajo v zadrego. Tako neposredni so in tako samozavestni, kakor da ni v njih nič več otroškega in nežnega. Vse to je po eni strani lepo in prav, toda zdi se mi, da prav starši delamo osnovne napake pri vzgoji, ki so pozneje lahko pogubne za našo celotno družbo. Veliko Je takšnih, ki niso vzgojeni ravno vzorno in se potem ta njihova stradicionalnae vzgoja kar lepo prenaša iz generacije v generacijo. Prav bi bilo, da bi se takšni starši morali prevzgojiti, da bi potem znali vzgajati tudi svoje potomce. Ogromno sem premišljevala o tistem, kar bi bilo poglavitno za dober start pri vzogji slehernega otroka. Sama menim, da je treba otroku dopovedovali, da ni sam na svetu, da Je le del njega in da se bo tako moral tudi obnašati in obvladovati. Pogovarjajmo se z njim o njegovih občutkih in mu razlagajmo, da tudi drugi občutijo; morda res za spoznanje drugače, vendar se tudi veselijo, se tudi jočejo, znajo biti prav tako srečni in nesrečni. So prav tako kot mi radi pohvaljeni, pobožani in zaželjeni. Starši smo pogosto tisti, ki se bolj kot otrok veselimo sosedovih neuspehov in primerjamo svoje otroke s sosedovimi. Po tem zgledu nam potem sledijo otroci in začnemo se vrteti v začaranem krogu. Nemalokrat slišimo presrečnega šolarčka, ki nam ves sijoč razglaša veselo novico, daje dobil odlično oceno, njegov sošolec pa daje končal z nezadostno. Poskakujemo, ploskamo, ga mečemo med oblake in mu ob lem pozabimo povedati, da ravno ta hip morda nekomu tečejo po licu grenke solze, daje nesrečen in odrinjen... Naše veselje takrat res ne bo več tako veliko, bo pa trpljenje nekoga za odtenek blažje. Navadimo otroke, da bodo znali odpuščati, in drugi bodo odpuščali njim. Naučimo jih vživljati se v položaj drugih, da ga bomo edino tako lahko tudi lažje razumeli. Kdor to zmore. Je vsepovsod cenjen in sprejemljiv in lahko se zgodi, da mu bo usoda bolje naklonjena. Z dvema besedama bi se površno dalo reči: Bodimo objektivni! To bi bilo najmanj, kar lahko vsi skupaj storimo, in veliko, da bi se svet res začel spreminjati na bolje. Zdi se smešno, da bi tako male stvari spremenile svet, vendar Je dejstvo, da se zapletena matematična enačba ne da pravilno rešiti s še tako bogatim znanjem, če je bila na začetku r naglici narejena majhna napaka, ker smo sešteli, da sta dve in dve tri. Ker kakor dolgo bo naš svet še stal, bosta dve in dve zmeraj štiri. In konec koncev smo tudi ljudje na neki način številke, ki se pravilno izidejo le. če je njihovo reševanje pravilno že na začetku. Bralka Sonja Ni še dan mrtvih! Res, ni še dan mrtvih, saj smo sredi poletja, a vendar so mrtvi med nami in z nami. V mislih Jih imamo, se jih spominjamo, jih obiskujemo na zadnjih počivališčih. Smo pa ob času obletnic v mislih tudi z nedolžno pobitimi, katerih počivališča niso znana. Njih rablji so znani in kruti, so tu med nami, za vsak primer in njih spomin je bled, ovenel, kot njih duša. So pa taki, ki spomina, spoštovanja, pietete ne poznajo. Ti razgrajajo po mrtvih in njih spominu. Le kdo jim daje pravico za vandalsko odstranjevanje nagrobnikov naše zgodovine? Balkan pozna etnično Čiščenje živih, ti pa etnično čiščenje mrtvih. Če Jih moli to, da počivajo na isti njivi pokojni različnih narodnosti, enake vere, ki so živeli v miru in slogi, skozi zgodovino. Jim svetujem, da se iz te njive umaknejo. Zgodovinsko pogojeno počivajo pokojni po verovanjih: katoličani, protestanti, Židje itd, in to naj bi veljalo tudi za neverujoče (ateiste), pa bo na zadnjih počivališčih spokojni mir. Vsi molimo in prosimo za rajne, vendar so molitve in prošnje različne. H. Jaušovec, G. Radgona Nizke pokojnine - niti za živeti niti za umreti! Med prebivalci naše države Slovenije - Republike Slovenije je določena populacija ljudi, ki so redno ali pa invalidsko upokojeni. Hočeš-nočeš Je treba se priznati po pravici in resnici, da so oni vložili svoj manjši ali večji del življenjske poti in življenjske ettcrgije in žuljev v to našo dražberio stavbo in populacijsko piramido. Vsak dan prek določenih medijev slišimo in ugotavljamo, kakšno je njihovo socialno blagostanje, kako živijo in kolikšen kos kruha se jim reže od skupnega kolača, katerega vsijemo, a med njimi so tudi bodoči upokojenci in upokojenke. Po televiziji smo večkrat obveščeni, da se jim ne reže kaj prida velik kos in dogajati se je začelo tudi to, kar nas lahko osupljivo neprijetno preseneti, da se je vse začelo krčiti in obračati na slabše namesto POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV, d. d. 69000 MURSKA SOBOTA, KOCUEVA 14a, tol.; (069) 32 897, telefaks: (069) 32 898 ZA DOBRO NALOŽBO VAŠEGA CERTIFIKATA! Povečan razpisan osnovni kapital (za 30 %) Pomurske investicijske družbe 2, d.d., se vpisuje DO NAPOLNITVE OZIROMA NAJVEČ ŠE 11 DNI - POHITITE! Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah Ljubljanske banke Pomurske banke, d.d. M. Sobota. POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2, d.d. m na boljše. Od tod je popolnoma razumljiva in opravičena ogorčenost teh ljudi, saj so zelo zaskrbljeni za svoje življenje. Ne pozabimo tudi to, da so med njim i taki, ki z eno malo pokojnino prehranjujejo dvoje ali troja usta. Nekdo bo rekel nonšalantno s polnim trebuhom; Naj gredo v dom onemoglih! Vprašujem, ali je toliko domov onemoglih p naši Sloveniji, da bi Jih vse sprejeli? Normalno, da ni in nikoli ne bo, armada teh ljudi p socialni stiski in - lahko mirne duše rečemo - socialni bedi pa se povečuje in širi. Kako pravilno ukrepati, Je zelo težko odločiti. Med upokojenci so tudi tisti na vasi, kateri imajo domačije, njive, stale z živino. Njim je nekoliko lažje, ampak tudi ti morajo kupiti krmila in vse, kar je potrebno za predelovanje hrane. Da ne govorimo, kako težko živijo tisti, ki prebivajo po mestih in za I kg kruha in 2 litra mleka odštejejo 500 tolarjev, a pokojnina Je 20.000 tolarjev. Dama morajo plačati elektriko, kurjavo, tudi nagi in bosi bodo hodili, če se naša družbena in državna struktura ne bo zdramila in resno začela premišljevati in konkretno reševati ta pereča socialna vprašanja. Državni proračun je velik, plače se zvišujejo tistim, kateri so p parlamentu, enostavno so znani tudi takšni primeri, da se socialna podpora daje takim, kateri že imajo polne kupe denarja in devize na bankah, a za prave socialno ogožene šene ukrepa. Ali torej živima p pravno urejeni socialni družbi? Če se za vojsko dajejo ogromna denarna sredstva, naj se potem preskrbi tudi to, da to nkega dne ne bi postala vojska lačnih in ogroženih ljudi. Na koncu koncev smo mi vsi vojska naših državljanov, kateri imamo pravico živeti življenje dostojno človeka. Želimo se povezati z bogatim svetom, vse to je lepo in prav, ne smemo pa pozabiti na našo pravo domačo identiteto in naše težke probleme, kateri nas že dolgo pestijo in nas bodo pestili še en lep čas. dokler se stanje naših ljudi ne bo uredilo, ne samo z zakonskimi paragrafi, ampak tudi življenjsko, humanitarno in pošteno človeško. Kam odhaja denar naših ljudi, ki prejemajo tako nizke pokojn me ? [zgleda, da tu zelo Škriplje. A liJe to res mogoče, da se še ni pogasil ogenj birokracije, ki Je sedaj začela Jemati kruh iz ust lačnih in davati p svoj žep? Ne, to ni pošteno in človeško! To je tisto, kar nam kvar; ugled med nami samimi na mdi dolgo imčii na tak način. tujini ga ne bomo Nad tem se moramo globoko zamisliti vsi skupaj, cela naša lepa Slovenija, da ne bomo prišli nazaj p mrak in negotovost. Pošteno povedano, ne bi nas motile povišane plače materialno neproduktivnih ljudi, če bi se tudi socialne stiske reševale hitreje in bolj mislilo na tiste, kateri so tudi sami ustvarjalci materialnih dobrin, od katerih tudi dandanes žviimo vsi. Zato bodimo pošteni do njih in se Jim dostojno oddolžimo za njihov trud. Lado Nedelj kovic, Juša Kramarja 8, Crenšovci t 22 vestnik, 6. jujjj 131 I televizijski spored od 7. do 13. julija ?! X ta < I ^oc 4o I □Q -ji/i (?] -3UJ □5 I Z UJ Q o (n z Ul > o CO Ul 3 Ul o 2 Ul H =9 -jOl < {(£> i; I' < 3 □ UJ ZO 31" =iZ (5i r o <0 < :z. LU > O —1 CO < z Ul o _J CO 2 s ™ 1a s s < 'Z; a w s » " -7sp.-¥-"-' 2. s - £ 1-■>•£ — 5^ T'3^fi 5r'ST'j R = S B 5^1k~'’R ' 5Ji Q S a'^'''”< „ , . . T E s, 2 7--Ž 4 o I s ' £ £^Siz>7 “A.S i""> Š l.?17:Č®i:2-g7ooJŽ gS5’ oOg^Ssla.^i.S^^ l'^giOi^^e3.'a77s§:§ ' ""S-Sla ER ?S>BS-«“-3g-£«25a.aj3l75tiaL-?l^'S“i=7 ^- J: “h.^,2. E“ Sg-Sgsoo g gg-'“4-i«<»'5 4.>.aSa-. S 'n E G ^vcMrtraG — ^’2T*’C'*^Wk'Cra9*E R s S S«gu.-2->7 gnž Sf-M i 'OlSS'g’5 = s^ r-:« " g oe s « a*9 3 o § -a Sr® V s M 5 a------------ 2 a J I I ct^ o .12 ra ?: P 1 gg I" O 2 -ii I «'Š R IZ = ^S’ 4> o /□ - — 4§ S £ j3 =3 n '5 ■a’ s " ® -■ § « 7 ■« s I ra ra C C IsMlhl^lSsaŠli^llišlPts-^ •-►■ra 5i ^i^-“t?‘52'">vnrar-ki^Cl..S*aFct-i> , « « -3750 e s 3i- 5r.J> g.g„ « , ž o = £eg^S-p^S=^.g««R^^-'^® . 5 S« S J i 3S«.Ss C JI v *rt f*J o VI —* cM is'E ''^š-5žg^5*T~ ■š7^rgi£<53g- v d ra £ c M -S o d rt 2'^2raX^5rtm'*'o> — ' o‘C G— oo^iraSpE'« P- — ,D(]Li>'Oi-J — r —O OT3A-I ra C V ■6 Š j^ rt « a Q = ® b'“ 1» .. s m u X s s« s ££1^ 2 ? 1^' 2-3 C®G ii'C®S7G 1. ra®*rt M ._ ■! ra G ra Al rt ^4.... wR .j^ ra o ra rt Ci ra C 11 IŠ^Šb^Is šTPŽi Hrti .. rt _ ja I "3 rt £ ra ra ra P ra P -P F S rt v I rt I fJi O I- rt g ra ■?- - ■• ? M ra«®'? £ °1 - iSfEd . si g B ' ►o o VJ o 'O «n 4> s s 1 S £<- - -- » s if) C£ .3 Q 2 P v rt jS 44 •>! C Q C — o o ” -5 ' rt 5 g; £ g -■ -c i 973 ® 'C ra N Se ™ ‘A Zi- rt I k H , «-f s«s a oc § ra dQ i »5 .ic'/'« 1 (J ".n n -. UtU 1 « R R !š 2 a "O ® «7- §.rtg2"'eo £i-‘?; 'Si3's«’p«7cs’'i R'hysh!šg s = *ai F «5 (U O o .1 ■ -n rti G ;p '" •3',^’*' Ig ' — .s 5 E 2i Pr-’ >1^x28- £-53|s!|SjaiiS3>°Š-5oda VI ::i v ^ilR*?£5“Q g apF-o r’,?-i32"|#|§c6g g^SosIS 5:%S2 as 3i7R«,g^g77 ass oo ' 'H ■ - E 'I rt n rt ►rt rt k u CO < 7/- = **» *^O< S i/> ’a — X K ct c< ■g 3 '2 t K 2 'P F ' ra £h.£^|3^ (A 44 O »CV p 01 rt a s 9 e ' 'S9-2|i§ O> S J ==SsSf| C vt vn C rt * T SL o" 5j oc . E 2 2;.^ ra F rt. o< ' o -2 « S - Š E '” 13 h. 13"-' ,3 2 T“ N * - a "«2«^ ° rg® E^^*;r tO s 0Q O d A ■■ n,— G CM Q -e! 9 ' -S I |Q 9 jr* € < 9 lti«ž ^=53; I I " 2 ‘ :g P ig23 5;:^ž3 rt ■* '-O F— "i 5 v*« :ž» »ti * *i ==5 8 c o = J; .g 'g M £ !r i Irt •* I O -M «r ra iL, I ra rt I I o G .1-1 s _ "a ^•kj 4-sO G(o^ (aIG . - -= . Hi2<“S’SH "■S.S’a5‘oj’3„'^j3^2rt'‘3el7a' « B,2 S-«vi;aS-| rtC 1 s 2Srt5 _ lES •> :?S?;”E8»-2i--2S«3"3Jj SP.. ?? SE^ =7 I 7x. E?E - 7 1 S _ - .. 7 ' i 2 iP 3 E .; ”■ “ “■" S--Ih šs £77 s; 8.«;; , rt«25S7 s: . 2 « t« SS 73 _ ra ra jP £ a T r* n ra o ra O • E o c-' Q'd*7 44 - rt ra 44 :c? B rtO «43-* '^‘P’'^- o c,£ — • I X ra o "d jS e g « O g 3 n. &> G d ' I O rt ' c u _ E e o w«rairaO.3i«ra -^trt S 2 s R o o o -g 'p - , ® rt « 1,- R-efl^G^on — rag^ iL—’Od®« o j44W" „rac:’5^ — ' xC 7 'rt5:^SS^*='' O?;raPŽ I ra-SoS-^iSSraSpra^gg:^^ 7^^J-^g;-s.«SRA«£'č'ii;«R "- - ' '— -Ž-rntMV** ta M ra - V G e (A o.-:3-62?:spG!i, 7-if3 25 P i'°'= § "S .§ I 7.2 « 3 O aa>iia'5„'.Ssv’ -- --' 3 " c 7. R ■. 2 O 'ra — ® a- ‘ - ( O. ° Ji Sž> * cA « '5 M O (A OA rt a » «» 7-:=;r*k2;£C£U d5«tri"'-^ ■'-“-E-gSi2 1-3^§7s-5 -R ? = l=y = E:2?i 5 a £'►' 5 5^=' ? 7.2 i . gslUis d c rt § '=^ 5: ' flf o v I £ S :rt O 5 k3:s-s|£:§ —G N * ►3 0 i g d Ji 5 '5 2*nS ' e iih^s “ "7 S -L ' *■ o o • s 3^5-^ o o — N Ul 9! H £^l E" 5 3 O rt - ra " »1^ ® Os F v S £ , t: G rt 1 ■*■**■ o J? v i-i ra ® j, ■ ’ ^2 g-5-^ - C E -5.-“ , , " =? « T:'’S®-r§'g7S Sf5y B.mS„-.S = 5222 ‘ SiSa rt ir •,Jf 6. X 5 " ■=? "3 O S O G 5 -g O rt o * 2»wGrtrt5t.32£-„ ^v -ugS^H«'" .1-1“-s« S,>®.2;sž _ HO I " c X 3 « S c 2 5 « a vo .j c " cQ S.gr. ic ' Cratuo^t-SovraL^s^^^^ora;«« o^GG*G>r^C-OG>uJi 1'O'NCC N C H -* o . n) "..'Irt ra I “o-N C C rt C v ck u c/l , GO 1 c -tj t- « 1 $ ’ * > ^ * — i-ž-Š g"® B S .3'£«'"' -I -r < — *; '^ ra O . < O rt u rt ~ _; ■« s 7 »s s R I 5.« ' ! S c c." S S“ ' G r®ži'SRSi3E«:2.3S«£.j?Ks;.«-^)“;.ac 1 s«« ?^5i*--!a i c ' Sg«^«»3'e JiSK’® ■ llRf 3" 4?H" ^egS S'‘X> g's 5 2 .3 ^..^2 g - t E“O &21S S.^-- gos SiS7^Z g;- £ s 7 ' ° 7 p ' s .2, a « " "■- ^ ' E I > ° s 'S R ’''3-^ £a |°«2® S".s^.|ZQS2 :ŠS -"■^« jj.2 1 "o N'S gl) š-gp- B-s o " 2'i; v s‘"'s s "-aS-^ elR-S c-S HI “-P, 2 Sl? S « '►'fllR"! go«, rt tA ojl G Z' rt C ra 3 rti Ml C C Mrtj VI d . c*. ■^'’7*r4 <-* ? « e-&|.2o = P5^ aio-^ « o « 5r.2« rf. '•'■i ,rt ._ CO V .J ki* Mn G Mn o '■"' rt rt G M Gl ra -M t o fSi tp p 1G — s « 2 «S G g v rt •' w U- ff c Piii rt rt c ‘d 'F ra c .ra S " .; o ISuO ' - i o M <> C I NA o r4 So v S S a iCjb rt a tV=^8 IZ- n. I ;i : ■§ UI: i A S s -io" c -rt ..k „ ra f« E LJ 5 .S O 'rt •— ra o — tno § |!2I ra Sn i-srai?|g^ X -a I« ” ^'1 ' « «.? .2, iS aS S p 'N t: o O rt ' rt ; .2 ol rt O! < S s ■A (A ;§ ’ š «•§ i ■ * I a-^ j "S* _ v .d; f —M V3 3 ® o 2 s __ p 'O X.3 2; J, " iS £ _ K »3? ' s ' ' slU 5. ■3.(! a o ’! 27 g■E2" “! ? - I "Z?1 .o ■a..8 ;ŠQ c’" 1 1 X .G ■• _ *A 2 A K 3^i5i ,=s^šVtS 7.aSgiS “ ' * .2 rtrM 2 £ 7 E «0 ž in oc •a Q < 2 P 5 5 '8 s rt i2 .3 D _; 7|:S .■§ G o « ss rt.; ^2 C a g = s 7 . ra 44 5 e| T X H > rt (A O ra s ra 5 L 1- o. ; - gos G“ ." §S-2.g £7 , g^RaKjSH,"- -« ? n .3 ‘ ‘-'V Oi dni .G c v u o PO o OP 3$ " .3 £ -^ 2i « .= " ? " S C 'C a š » rt 2 ' ■i.'® L = = s S « J3 ;s ° ^ -= i I >tA ž s rj t/a o. n a a <9 X ogS^^JiSfagcgsit^ ■ « s=.a; i£-=3"š -------s sfc®' s 2 ..-s 2 2£š tSa E#.3o-ž>.3i ;p 2 ^^■^Ldtd-G—^Erai*^ - F «=> 53 11 C = > ra" -7!An)w>«iMGp^(^_^ __________ ‘ .f p ■£ 2 -S 5 tii g .rt . .2 3 o ra — ® S;o J Ifi I i --2.1 I J ' 2 ^'.--^3 ®! = s-i d o 2; cn C Si N 5 o G g ZJ * E o lA »J 44 rt 14 o s .B 1 rt c "O ,ii S piSa^ig-Si—sai^^ _____ . ■7 2 ?■ g 5 -g^ a .« S .,■£ - s c \ 5 7 g 2; ^rsi;iSf|5j||l!|7iiihl^ &l2i-a=5'-&a.»l^f2 3 &l£Žs?! rt ■a 5 2 « 5 J* y ■a ££ s rt ■a-5'-&5iX g -o s = S -3 O ra :B G ' .G s-^iEO o § e O S s—Ss-S ^ša § in I , X E g 7 ' g"“ ' O c o ►.0 rt 7 .§ 11 s § B F s 5^ r*> OD t4 ra 2 1^ ■’- =1^ o. o •*■» 0^ •.«: o I 2 14--^ ' i i J* -A B-« * • k g s . 5 4- ' *■ I- 5* ra - rt o ’ 'G oR.p-SoE c O "T- ■■* G.O, V"t rt d * a ra * Pg .g □ R Vi s a « ia R H == 7 V ? ra ra %o N O O® ra H rt iS3^sa3aa“SA■5*" - o 6 o n o "42« ®j, 'ir. '2-2.2«^.3^3‘3® ' ~ A e s .a,^- R-=3E'3EaS''<.a, P £a^'E-*2 = fcao §7i s ” -a 1 " I o -a £ 3 Dd 'S ° 2 ■a.S^9.i* 3S,R.g.Svo£e-;QS®is ■§eS,^5“ '?sŽ7S«2SšSs §5Si55=&ig8«2?"’ls’5 5,;^f ‘^SiaaSfflSs.sSg^.MŽgSd «'5 ® 7 | ■o I tA-s ! Idi rt f>t-Xv^oairart*iarti.. j’č t sfcl«£s sS ga7?SSiSQ e53'S'S“''d.S' ' *^-drt ’S rt T *^Š ' .2 S 'S ra •*= Z3 j“ Q G .š2 ja ' l(A c« S® a2 S = .| S2:2'g,g.s u , i ra I 1 "a O "* 2 — d Mn ra rt* — 7 -« IS § =» s 50« «0: 2.s“®s -jlllss-Š!?S^?7s°pi 'SZo.oa = ' = 287=’«^,;®®’" a£ „j**’'"'3:So.airaj ' 5 5«.a.^S 1= O E«?: = £ S Si e ;3” «7 S 5=s o -I ra e a go o o rs _ ® i ' ir. '. tSlTH e g " .a -3 “2 * 3 a 15 ii ■«-“|&i:gs silia« » cs « 5 - .1 rt >Q 'P =» .<£. TA ?> 5 0 ■a3'7£,S2i-3;š t -0 9 « <-, I ■= n S 2 ”5 tzl _ • o l=!5 G 'O w t ea 5 UJ - "R°-S g Sei C -I 3 rt C u*! C S > v U w .K : S M>> S ra^^-S g « s C rt. ■9 a **• rt ■— ifi ž if) rc h5 Q < P •§. o • -F a G 4> t> g 2^^ c * Ifis ■a H g S ® ^90.0 P 'C SP^SS F^Oji? i•5^lfi=“g5 t s,& |g 5 s gs 1 £'3 ^72 °is''-c F A.42 * Oft I « 4:>;5C a g n s ra* — o n §=?SS assepl s M ° s 3 ” I s <> rt c s &-c ra ' “ g E c .F "l “ I <*, I ? "* S 2 rt — '5 “I -:ogg N 3 ■a3N^-^-_-„---n - CM ■^■..T--^w-.’ SPOs: |I|;i28|pps^ E^isf jji3.a*.Sr,s3,S a! a , . = s.§ s sss? tA . 9 I. rt 2 i tA rt 5-; rt tA 'rt'© rt o rS O i: -d -o " s -*- ■O .1 ra § ” -p 1*1 — rti o ra -Sl Cu-M 0^2' ■ rt — o v* ;3 CA (A o cA C r-j 2ox a M 33 S a "5711 S ’ I j3.s,,^iš i® *> 92 4 c«^ >s| 'S n g a- “ 57 S eZ "(^R 2 R-STp2.sl'aR,SReo § ’gS-3-£22S7QS^E°®-S91, * S c ■§ 2 -S S®S-R6>^73i:.3;^l.37-§-.‘S'c-S-S>-g . ____I 6. S g JS. ft,4« ► E • •" E £. ^ .0««.. ?v_-2.^i o 5C rt ’il c 4» rt k. 2:3 A « * i? ■'^ v> ■• -, o o lil • CM g d-k . ■ ■ § 2 i2 p.g 7 s ' ;a s|.taar «^ so.' §2? f J3 7 3'gg s;q £ :| ■S° II 11’5.■3'^ .§7Ž|Ei.Hl ;34^‘n£i3 S = kjfik'P = žgiM a e 2 'S p ' G *‘CH rt £440 rt 'pj M n « o ra jf* p .ra pf t o i i ra j«rt***^CC(0« 1-sa ? "S ra * »e n G CA rt ■' M e2 § §50 ’?E'>"2K^o ■5 SR o a® g X O - s 1 o. rt c rt ►rt rt s '^■c "‘1SQ e> .sS=3,g:;:'-j«_ -o Ti O 00 — .5 O rs» t- Zr •ri L 7 w c; c 15 -- s 2 p 2 5 . -5G76^:aoog£.S . • 2, ra rt 7 o O o Sl/ 5 c** 4> rt d« I =š2 “1p:gt-s77 X z s.fi :sa;§ ■-&ŠMi£“U"S.a«-«'ca*s.“s -s ™ s e-?£^ t rt"^ s3 I E’-a.."^ 8 »o^a-att^uiS i £®R° = " '5 c “ « s v 1» - p 4> o rt tl S £ ■s I * , ra O ra -a 6 "S N ». (Z 0. . s i “* h £.-■3 31^5 p" >w Gj«**''^ « ' &:7 " — Si s rt .2 G tl d! «'rt -.rt *d ra' trti tcj yi|,pf':i|7ss 1“-" # .h7S O-DČn.Srt i^S-^ras— rrt.^*-v5srart«« ;;i"Q »e-aSz: • § s : fcS 7 e s g o .g ,- I 1čSS22514(*o. k7 ■3'!-7 ^"83 oi*^ I I > 2 |!'?S.|3Ž 11?=^ 5-5|;H£žoI2^;: r|.|o!-SSS o .R I22 £^7 g , , 00 rt — rt llATif’ i-o;;: >=■ s £ Si S 2 = (A rt X * < 2^5 s lA rt O r3 o < S P.'i 2 S 9 š-■i='B£;a:5 e5R.2 S^72s.o=grf “2£i32.So’5n ' -s “a«S S £ S 11^1^17^3 £:g|:j = b7s7:2^s pil SbI 4rk R 0.0^ -o «« ''• E ■« S 3 S? ' VI — ®— 3 Ss rtvi ' .3 >-a 2.S-3-.“ ’« u g c u rt " .2 '3 c o- .S .? ' S Si «‘2 0 ER a®«? c S S« S GflR s o ■a 7 ’® •§ , o R lii. 13 I “ = 1 R 2 s J 31 1 6 »ra s ® .s s .g S - g™ g.u 5,0 G M » rt cc p ■itl IŠHJ «.c s Z r- O - O ?,’> *4 s - a fii- gS a 8 5* 6.-. ,s “ S' I • i^, § io I3 „.J- P^7-sls 11: K.g 7=-g ,_ A ra , — l-' O •'Qj:)'oUcU *S]> rt «zs S.r:l 1A OP > -o „ . Mn rt k ra O »a*^ - T-S^ 31 v .3,2 ' sja-iS a ' ® =3 H.: 4i oi 1± £ - S 2 ■o ® S .5 7£Sd!;"j4 oJS ‘Q ® t2 ■“ ” ” G 'T -d = ’ 7 = t3 < ‘U 5 I »440JS I s s > c tS a ° i=.3-i-vi9La7So“^ ?l7.Sg5“:5N-2 o i— ►bf C « £ 2 rt F H " F - ra o ®'24^si-=s^7 'S G SiJ' Š ' £ :- ' 1 s s 1 e ‘'■^3-g-^ - “ » 5 I — ■“ »-i ra ’ < 1-^ » »tA — 2"o « I - S r^ a ^2 7 .s * - — . — rt .ra TT m O«rav'v'> lfib*O6čč OM.gROo.ulU'*-------- O u rt — « "’ * — I o ej i tlS^S I 43*1 fefli! HI”" 11'5 pj b C . 1i — S'S-S Irt .rt 00 IV' I ij h; .a '^8=?.:^,.. ■a -g ■" .5 < I ■šž o i, >A a t "1 E f*! 44 ■ a T ■= 6 ' £.2,922 i » - Se" ’ "s “ 1 2j -i « V4 44 rt rt 3 Š S S .t tJ Oo*-p 6 -£ G. ra £15^3 R&-a|3 2! 2 X s g « — -okj •* dk, ra X tA Q ’ trt Oi Ofttrti iRiST;« lisici ^7® S-o 8''» j{O ' i®® ' -O.S 6 — oRSt: ra j-a . xj -• Jj,, rt . • - «• « G® E _^j-«waf2 7S9«? iB.«! '®Pl2''^“- .?is;i?ir,7 _ ■■ & f rt s ■« J s 3 .„- o S-?a V.2 » “-ic ^^ o “ S ' o 5 rt .2,“ R a 7>j i^-Z 'P E ‘ 'i-3 '5 šl-S 2 «®,S 5 O * S ® o _ , '? s I rt 7 E' d. rt tu d 72s|§Sga5č-£^- |i|lliia'!7!E >S,£Soik ne”«P<^^yte^3^5-3 fcEP’9F3 p GeOo*qOvO'2a<^ ra 'rt> 'C—j^Sli-K.S =■ ra e3-Q^> cŠsb ’ XX rt p iJK . S 1 i rt c rt rt s s E rt 'rt _S o 3 "7 s >=^0 2 * i « *d -■ 5 ■■ * s - s " 3 7-^ s *- -u s ** *” rt ‘JS 2 rt KI “ O y O Or C 2 5. « T * Š <=^J3S rt “7 o O C .E-a"£5=- &'E-7 5 SR® ^,.2 IS 2s£;’a==.s=3;::oSg, £ S - oSo^SKc s S-a I fio >2 S Již c 7.“S ^&'5.’i^'^=3 s "^o-oa ®3> G Ishilis ■h|71h !7£7-gŽg.S.^:s-žag^-‘- ' 3Pi-3S lir ►rt c e rt o o »Set£51 - - - ■? e 17 o * 06 ’ ra • 2 rt * O ■o ' Ul ” « *-■ .rt ra G S3 -^173« 33i=4!ES£Ci ---- ■i§==^.3Hs s Si-o « rt ra 1*3 ?9 iKi o 44 « a ►rt bS “ .32 tl 'čja* I O (A rt rl d F IV u S) C ►CJ S "od c 5^2 o o) ■g® G rt PU 115a2J’2|g2K77::j P X I o ’ 5:^217 a =-.8 3 O-^ott rt 20'^ ra^ «.£S« e ■ &« = 2-1 ' ' rt O cc iS tA co iS e Š-g. ¥ Boi ■ I —4" i '. « 2 ' "S o § § iF“’ 3 E" T? . •5 ■ rt !3 -1^ 2 5 O -2 .g-g e ra K rt. ra D G ...i I « 8 = "^ _ cj y fM SC d .Si <4 IZi Q i 1 £17 < š R i&S f I . • “ rt S^^S " £ E« £ 7 > acd S «,« - ^'3ratoG^»> '*-■« 7; =iSg &g:s s®x £ _ b-S255'3•§ o a O rti " tA * &□ S P’go oo — rMk«> ' ■« rt <4 tA O _J t I ' ■« "■S m rt o S r4 Z! Jt4 ™ rt4 2 in ž p o H •—' rtfT fW» tA (.1- ja - C s . g B e 5 ■ — o vi -37^ ¥■» - 7 o p — « ra 5^;^.|O h: rt Us«-"" * -E 1 s o 0 nt O T •“ S3 d'9'^'S.£.« "® ^a - 12-s R'»"aR = E l.| . 5s£ -a o (H 5k tA CM Q A I — - Sc-^®® £;d !a:g.5Pi7£;S sl gB(:§3s,'"“S ' T 2«SČK-a®75E,^ 7 . Ci.Q < ' Q — o n 4,-Š „-o-»o*"^ “c^art^isi** tA^'44 ->id*«g^7^SC • Cen GgNV-iN . - ca 3 .**ic:C SJerMSSSagcO-- — |^S7S^-Ss!hž£ g 27 « - fl ®®'-.='‘a L "S “ s,!-? X; -.3 S “ o OT t+q U > £ a^Slo-n O C S^iŽSS r F s «= Q rt v t? S ra d® , » o 8 v> 1-4 v-k d C -* o rt 4> • »«►. ' § rt o « ? -"e s o " » " " ''’<«;; u .i aSS:? _ ew in — O n O 5 2a;'87| 8 d* ’ t— rt* C E Mci l/f ' s ® .3 *(> ' 2 ® raa rt & "’*M O :=S?2gE3S VI * JS -■ ' « £ S S£i c ■-d iMSo-^oS & > -o .« a -g t S »rart I » 3'? 6 ? -a wg=3jj‘=v.5a-š .2. o 2 5 =5 D.> =-: » tt “ e rt c 2 =š’-o '= rt .i > • . r- -■ s • , BSs-sfztf« ch3£B’ I 2 in fr ►N Q š p < X <0 s p rt l!; ° ■= « ">£ 5 a p: 'O «ja G - * - ’ 7 o H s - sJ-H :Pw:2 S-^ELalB š ' S« g Sd ^7 - "7®1£ ” ' “Is s,«ž «.^77» 2 ' c.Sgl»«7^'^ai' - G S5 7 Ro_:MS“Oii SRt^feSoC^rinO .^'"jgesjsoS«^ ^g-7 •ra.rt^>C’£ «'ff:5!a:3.2:«,;;'5Raž7 i J * iv k irA rt 3 * rt S^i £,j «1 ■ ® c g 2 s I (A ra oc .S^Ž” 'Xr“ ' «7«v, = 87« 6»£^7 ra 3"S^ 5mS_Q®^*"< « !-.“^SR7g| 3 "Z —-o l-IOi o s ’ S tf* M * rt X PO 00 I‘7®r 5kS 2 .H 2 g c ' ’ 7jš c .g Ssiisell a. s.y iiii w» •> ® • 5 ” K p o -2 rt rt G *ž ■§1 C £ 2 " d rt d c 3 .5. E c ra a 1 2 "^iVC.O 'C ra ^gC-SS^-aSErt« pS ^vOSferartrM phCiO i4Z4-cMCraCiO(JcM d rt m 1^ rti O aS.s iirib S — S>crt t;z ci S a ' ^ .‘ ® S « X O v. 2 ' 2S 5 p VI rt ja 6ra ,r-’ •c - — « 13 = 'S e MIP' I sb 4> — KA tA 'd 2^:2 S-flE 23 199i H e vestnik 1^? st i > i ,L J VI,- il r > jS ^>1 !? 16 i: 1 ;i M* .5'1 ilf = ^1 !s4 it e: 3i 15“ h I !Jt .1 I S' iSs- 1? .A i? J 1*^. 'Sl s i I i o 'i > 'g I i I I/ ' I i. p pnd^gj sklepa o javnem razpisu za podelitev koncesije v '-*^ski dejavnosti v Občini Kuzma z dne 13.4,1995 občinski svet Občine Kuzma objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE V LEKARNIŠKI DEJAVNOSTI ZA OBMOČJE LEKARNE GRAD ‘‘azpisa: ‘'^kamarna L kot javna podlagi koncesije, služba, ki jo opravlja zasebnik Lekarn Koncesue. * lekarniške dejavnosti opravlja še: presbrhr.— iVKniiuaRc ucjaviiu^u vpiavija Pticn^ zdravilnimi sredstvi, ortopedskimi ^ravja^^" drugimi sredstvi za varovanje . . PJc m preverja kakovost zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, pri predpisovanju in uporabi zdravil. P” Gradu. 1. k*i katero je podeljuje koncesija: območje lekarne 3, sedeža: Grad 172a, Grad pri Gradu. 4. ™ podelitev koncesije. goje- 'J' podeli posamezniku, ki izpolnjuje naslednje po- ^J^.^^lHoriuhinL r P^Soje 2a - - - - n L inženir farmacije in izpolnjuje splošne sklenitev delovnega razmerja. rijanie"^ tp^^^^Pon^očno sodbo sodišča prepovedano opra-' oziroma lekarniške dejavnosti, rov in iP^^rPoženjskopravne zadeve za uporabo prosto- udh^^Wer farmacevtskih strokovnih delavcev v lekar-®v*denco o rednem strokovnem izpopolnjevanju. 'ie Jtok prijavo 5. na razpis je 8 dni po objavi javnega razpisa. nSJin kandidatov na podlagi zakon- pogojev ima lekarnar, ki jc bil zaposlen v Pridobita ^PPiPrske lekarne Murska Sobota. Kandidati ‘^PclnjevB*'^ morajo k prijavi priložiti dokazila o Mo pogojev. razpisuje dokazilo javno spričevalo Mine«, ^'‘®rinji šoli ali potrdilo srednješolskega izobra-=“ žavoda. ^vai] ^Pgodbo in koncesije skleneta lekarnar in Občina Predita medsebojna razmerja v zvezi z opra-°'*®inskeoa dejavnosti na podlagi zakona in sklepa sveta Občine Kuzma. ^^didi ?^®ina M prijave na javni razpis na naslov; Mestna ^^‘‘PPdlL^^^^-KardoševaŽ. Občine t*' '^'o^itvi Na W (!) V LV . 'e o koncesiji, ki jo prejme občinski svet la, izda odločbo o podelitvi koncesije. Občinski svet Občine Kuzma ^nterles li .0.0., ^^Vgerjeva 19a ^^^30 Lenart toplina doma, radost življenja telefon; 062/ ?2i 010 062/ 72} 215 telefaks! 00 3S6 (0) 62 723 010 MONTAŽA * PRODAJA okna, VRATA, S SENČILA, S ^SH VRTOVI, (i Markize, I^PSEGRADNE STENE (ir N/ n// I Ml I c '•■I brani* iHivI tudi naši ZA moje ŽIVAU - zak^? Smo V Času reorganizacije in privatizacije mnogih javnih, služb, tudi veterinarstva. Postopne spremembe bodo prinesle porabnikom veterinarskih storitev v začetku precej slabega, a tudi mnogo dobrega. Slabega zato, ker se zakoni z raznimi pravilniki uv^j^ v žirijetOe veliko počasneje, kot bi se po predpisanih zakonskih rokih morali, in je trenutno zlasti v veterinarski terenski službi precej nejasnosti, kar otežuje sprotno delo, ki na pravilnike ne more čakati. Reorganizacija oziroma privatizacija veterinarske službe pa bo zaradi nastale konkurence prav gotovo pozitivno vplivala na dvig kakovosti veterinarskih storitev. Podjetje NABERGOJ, veterinarski inženiring. Moravske Toplice, d.o.o., se organizacijsko usmerja tudi v zasebno veterinarsko prakso in jo bo opravljalo takoj, ko bo to mogoče, prav tako pa se usmerja na dvorišča porabnikov veterinarskih storitev, V želji, da v prihodnosti ponudimo kmetu čim popolnejšo storitev, nasvet in možnost nakupa dodatkov, ki jih za zdravo in visoko proizvodnjo živali potrebuje, smo odprli trgovino z imenom ZA moje ŽIVALI, S ponudbo v trgovini se usmerjamo tudi k ljubiteljem malih živali. Živimo v času, ko vstopamo v svet, zato bomo morali odnos do naših malih živali temeljito spremeniti, čeprav od njih nimamo gospodarske koristi, so pa v našem družinskem krogu in hkrati s tem so tudi . člani naše družine. Zlasti so pomembne pri vzgoji otrok tudi za strpnejši odnos do soljudi. Vsako živo bitje, ki si ga Človek podredi in ga naredi odvisnega, ima pravico do našega kulturnega cidnosa, S tem da jih imamo, jim moramo ponuditi primerno nego, opremo in hrano. Vse to lahko dobite pri nas. V naši trgovini dobite poleg mlečnih nadomestkov, pred-Starterjev, premiksov, vitaminskih dodatkov, zaščite pred insekti, različne opreme za male živali, dnevne in dietne prehrane itd, tudi brezplačen nasvet strokovnjaka - doktorja veterinarske medicine. V želji, da ponudite svojim živalim vse, kar potrebujejo, vas pričakuje naša trgovina, ZA moje ŽIVAU BELTINCI, Ulica Štefana Kovača 1, II. nadstropje, nova stavba kmetijske zadruge in pošte NABERGOJ Veterinarski inženiring Moravske Toplice, d.o.o. Vestnik! Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota, objavlja v skladu s !3. členom Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur, list SRS, št. 31/76) javno dražbo najdenih stvari, ki jim je potekel rok hrambe, in sicer 39 koles. Ogled najdenih stvari je možen eno uro pred pričetkom javne dražbe. Javna dražba bo v soboto, 22. 7.1995, na dvorišču javnega podjetja Komunala, d.o.o. Murska Sobota, Kopališka ul. 2, s pričetkom ob 10. uri. 24 vestnik, 6. julij^ I TOKI Radio Kujski val poroča iz vesoljskega vzletišča Kamenščak Prleki so na tem planetu dosegli že skoraj vse, le v vesolju še niso bili. Ta neodpustljiv zaostanek za svetom so že skorajda nadoknadili- Pri tem so na žalost imeli smolo; mi smo bili takrat tam in za vas vse zabeležili. Za potrebe vesoljskih raziskav je ljutomersko glavarstvo dovolilo uporabiti vrtalni stolp na Ka-menščaku, ki je ostal iz nekih prejšnjih propadlih projektov. Predelava stolpa je stala borih deset milijonov mark (podkupnine so vštete, znašajo običajnih 20% vrednosti celotnega projekta). Velikodušno jih je poklonilo 20000 sponzorjev, ki tako ali tako sponzorirajo vse občinske projekte. En projekt več ali maflj, komu mar. Za vesoljsko ladjo ni znano, koliko je stala, ker je skupinski izdelek ljutomerskih onesnaževalcev okolja. Kovinski predelovalci so napravili trup iz odpadne pločevine, mo-toge in potrebne instalacije so naredili iz dotrajanih avtomobilskih delov v servisnih delavnicah. Špranje in neravninc so zalepili in zalili v kemijskogradbe-nem koncernu, kjer so vse skupaj za vsak primer Še plastificita-li. Prvi preizkus tesnosti je pokazal, da kar uspešno. Voda je sicer pritekla noter, ven pa ne, kar uvršča izdelek v kategorijo »enosmerni vaserdiht*, torej med kioske, ki jih v teh krajih naredijo kar dosti. Vzgojiteljice nočejo voditi malčkov mimo Imgrada, ker bi vsi radi sladoled, ko vidijo bogato zalogo kioskov na tovarniškem dvorišču. Notranjost vesoljskega plovila so opremili in okitili pohištveni mojstri. Stoli, mize in omare, kupljeni na kile vsak četrtek, so izredna vzpodbuda za vašo domišljijo - ko razpadejo, jih lahko kombinirate v izredne prostorske kompozicije. Prevleke iz umetnega usnja so prispevali iz tovarne usnjenega smradu. Gorivo so izumili in naredili lesarji v velikih količinah iz žagovine, ki jo po posebnem postopku utekočinijo. To je gorivo prihodnosti, v energetiki pomeni pravo revolucijo. Ima naslednje neprecenljive lastnosti: ni vnetljivo, ni strupeno (imajo težave, ker jim ga precej popijejo delavci), ne smrdi, izgorevanje je čisto, z zanemarljivo količino pepela, ki je tudi tekoč. Glavno pa je, da je skoraj zastonj. Raketa je bila nared, ni bila videti ravno taka kot ameriške, pri varjenju jo Je malo potegnilo, ampak kdo bi gledal na malenkosti pri tako pomembnem projektu. Raketo so gospod blagoslovili, polili z vinom ter podpisali tehnični pregled in prometno dovoljenje. Prvi polet so sedaj zadrževali samo še politični vzroki. Ključni problem je bila izbira astronavta. Svetniki so zasedali dneve in noči. Niso se mogli dogovoriti, po katerem sistemu bi izmed 1000 za na Luno primernih Prlekov določili pravega. Eni so bili za proporcionalni sistem, drugi za monopolnega, tretji bi šli na izpadanje, eni bi pa kar žrebah. Naš novinar, kije ves čas prisluškoval pred sejno dvorano, nam je sporočil, da so žrebali(*) in da je sreča določila gospoda župana, ki bo najdostojneje zastopal Ljutomer na Luni. Odločili so se, da bo izstrelitev še isti dan popoldne, ker bo drugi dan dež, in bi raketa lahko zarjavela. Učinkovita reklama, srečelov, veselica in pleh muzika so na vzletišče privabili 24 radovednežev. Temu se ni čuditi, saj revolucionarne novosti ali otvoritve razstav in predstavitve knjig ft-lekov kronično ne zanimajo. Če boste na primer zapisali, da je ta in ta film res dober, da je dobil Panonka z.o.o. Kmetijska zadruga 69000 Murska Sobota Kocljeva 16 takoj zaposli: vestnik kup Oskarjev in da je film prava umetnina, bo kino zanesljivo prazen. Na raketodromu so bili prisotni še trije mehaniki, dva sta bila pijana in en novinar, ta je bil trezen. Župan je zlezel v raketo, ob tem si je razparal skafander, skozi okno je povedal še svoj standardni govor, kjer je samo zamenjal ključne besede, ostalo vemo že na pamet. Gledalci so začeli na glas odštevati. Tri, dva, ena, nič. Za-ganjač je nekajkrat obrnil, iz izpušnih šob je malo počilo in se zakadilo, odpadlo je smemo krmilo in to je bilo vse. Mučno tišino je prekinila godba na pihala, župan je prilezel ven in vsi prisotni so se ga ta dan do konca napili, ker je bUa pijača zastonj. Raketa stoji tam še danes in je uvrščena med zgodovinske spomenike. Če najdete kustosa, vam jo bo za neznatno vstopnino razkazal. (‘Kasneje so odkrili, daje bilo vseh 1000 listkov v bobnu z županovim imenom, kar je bilo za pričakovati in se za to nihče ni razburjal.) Naše srečanje ( Mlada orglaricajepredsM »Vabljeni na orgelski recital (samostojen nastop) Marjetke Urbančič, ki bo pod mentorstvom Friderika Wolfa po deseti božji službi izvajala dela Johanna Sebastiana Bacha.« . Tako je pisalo na vabilih. Nedeljski mrki dan je bil kot nalašč za poglobljeno poslušattje resne glasbe, Uvodoma je g. Wolf, upokojeni profesor srednje glasbene šole iz Maribora, ki živi na Ptujski Cesti, predstavil Marjetko Urbančič kot izrazit talent za igranje na orglah. Da je tako, je pokazalo tudi tokratno igrauje, ki so ga poslušalci nagradili z dolgo-tajnim aplavzom. Marjetka je v minulem šolskem letu končala 6. razred osnovne šole v Apačah in dopolnila 13 let. Doma je v sosednji Plitvici. V gornje radgonski glasbeni šolije pri prof. Majdi Bieskev-Banko končala četrti letnik učenja igrarua na klavir, v zadnjem šolskem letu pa seje začela učiti igranja na orgle. To so ji omogočili ob strokovnem vodenju prof. Friderika Wolfa v cerkvi v Apačah. Marjetka je v enem samem letu učenja dosegla nadpovprečne uspehe in njen učitelj pravi, da je učenka pravi talent, ki mu ni para daleč naokoli. Marjetkinim staršem je uspelo hčerko vključiti v edino šolo za orgle v Sloveniji - v Glasbeno šolo Velenje. Marjetka izhaja seveda iz družine, kjer se vsi. vsak po svoje, ukvarjajo z glasbo. Želimo, da mlada glasbenica pridobi še več znanja in da se sčasoma še bolj uveljavi na glasbe- .0= rt —tftrl. ■ ./=;sj I. dva trgovska poslovodja; - v prodajalni Fokovci - v prodajalni Bogojina 2. enega prodajalca v prodajalni Šalovci Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe {kmetijski tehnik), - potrdilo o strokovni usposobljenosti za trgovskega poslovodjo, - vozniški izpit »B« kategorije. Z izbranimi kandidati bodo po opravljenem razgovoru sklenjene pogodbe o zaposlitvi, predvidoma za določen čas. Vloge, kratek življenjepis in potrdila o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite na gornji naslov v roku 8 dni po objavi. nem področju. F. KLEMENČIČ LADA CENTER • pika na 1 vašega doma - vhodna vrata JELOVICA J • MASIVNA VHODNA VRATA -različni tipi vrat - varnostna zapora - različna izolacijska ornamentna stekla - možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetlobo -izvedba v hrastu ali smreki • LETVIČASTA VHODNA VRATA a II sr’2L^ .|ii ORGLARKA - .Marjetka Urbančič ima in že Je imela samostojen orgelski konceh' ■ grafija: F, KI, J AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.: (062) 640 540 MULlilfl ponedeljek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA - posojila brez pologa do 5 1®^ - obrestna mera že od 8,5 % - lada Samara 1300, 3 vrata,_ samo 999.000 SIT - mesečni obrok samo 26.000 SIT - najugodnejši lizing za kmetovalce in podjetnike - sistem: STARO ZA NOVO OB NAKUPU PODARIMO; prevleke, preproge, tehnični pregled POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič I - aviotie-p^*®^ •vulkanizerstvo ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE - različni tipi vrat - izolacijsko ornamentno steklo - odkapna pločevina - možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetlobo za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS dSg JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61 -30. faks-ssa-get - MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel., telefaks: (060) 22 921 DISKONT UNIVERZAL Križevci pri Ljutomera /ww Sadiš lisisSi raJ Si, i }&z GASILS^j DRUSl'-BRANOSLA'’^ srecanje^armonikarje v v BRANOSLAVCIH O& GAJŠEVSKEM JEZERU NEDEUA, 9.7.1995 H.0D TEKMOvniJiE raoHrasp^sLOVENlJ 18,00 ZABAVA s PLESOM voditeljica SMIUA bar^ POKROVITELJI SO LJUTOMER til dehkjiit^a ItUMUiu* B 9 a ] ^/iJbr/rjdi ■4i^ POSEDI Ljutomer^*,-BlAvvKnatBi up. J PESTRA GOSTINSKA PONUDBA vestnik, 6. julija 25 vestnik m I e eti “i I ! M se je skrivalo za oglasom »Iščemo mlada dekleta • • • «? V fotoobjektivu Hvalimo in kritiziramo ^ sredstvih javnega obveščanja so se od januarja dalje začeli pojavljati oglasi: * sčemo mlada dekleta za delo v kava baru v ZRN, Plačilo 3.000 DM.«; »Dekleta za v Y tujini potrebujemo.«; »Dekleta, pozor! Takojšnjo zaposlitev v ^^stvu v tujini in delovni vizum takoj uredimo.« Za kaj pravzaprav gre? tiki tn nnank**! posredovala soboška UNZ, piše, da so se ^aauriu'= *™*®81asi pojavljali zlasti v sredstvih javnega obveščanja v viie ali ((J? ®*8ierskem. Dekleta, ki so prek navedene kontaktne šte-flagUaiju, oglaševalca vzpostavila stik, so se na po- la Plaču, iKiesničnih predstavitev zaposlitve, dela In obljublJene-t takoj odločila za ponujeno zaposlitev in skorajšnji odhod. je te oglase !^*5Wna>, ki izh^a UeotoviU d. „ ^eotoviliso.dajev dni stil. v y^°®t3Vil neposre- vzpostavil neposrc- .n ^4tni I I_ ITI Ul" Clidaj prciskoval-™^‘ano,očemvsesose ^tovarjali ™ tn nrertvl J ....... obema * sicer oh .. ** ® 500 mnit, E.‘sta ponii^”^^'**' “attdva sprejela. to umT: Se ni znano, fuian^? prevzela Prtdhcji .•***■■■ avanturizma, res pa je, da sta svoje delo, ki sta ga opravljala iz nizkotnih nagibov, dosledno in prepričljivo izvajala. Po dogovoru s T. A, R. sta dekletom, ki so se obrnila na njiju, predstavila delo v gostinstvu, obljubila sta jim ureditev dokumentacije in prevoz, občasno od nekaterih »pokasirala« denar za »stroške« in navsezadnje sta jih na dan dogovorjenega dne in ure predala na svojem domu »delodajalcu«. Dekleta je odpeljal iz Murske Sobote l[h> ki Ui jiJi ali z golega Kakšen je T, A. R.? Kriminalisti ga navajajo kot moškega uglajenega videza in obnašaitja. bil naj bi »poln denaqa«, vozil se je z osebnim avtom višjega cenovnega razreda. Dekleta je iz Murske Sobote odpeljal v Nemčijo. Zgodilo seje tudi, da se je včasih s katero izmed žrtev zadrževal dan ali dva Še v drugih slovenskih mestih, da bi za odhod v tujino našla še kako drugo. Če mu dekle ni ugajalo, ga med potjo ni nadlegoval, vendar se to ni dogajalo pogosto. Praviloma je vsa dekleta prisilil v spolne odnose, jih s silo slečene fotografiral, na nekaterih slikah pa je »ovekovečen« tudi sam ob jokajočih dekletih, Z dekleti je sicer kmalu po prihodu v Nemčijo naredil kupčijo. Tam se je praviloma najprej ustavil pri sorodniku v Stuttgartu in mu v zadovoljitev njegovih potreb ponudil katero od deklet, sicer pa jih je v istem mestu in drugih večjih mestih ponujal lastnikom bordelov, ki so bili v glavnem Albanci. Za dekle je v njeni navzočnosti dobil Moč poročevalske ^»tografije dneh je Ljubljana gostila kar dve pomembni J' Jute Breceljnik, študent zname- z oddelka praške akademije, kjer se je bilo mogoče Slikati ali ne Ko že govorimo o neslutenih zločinih, trpljenju in truplih, ki polnijo dnevne novice, se je treba Z delt, pr^ke akademije, kjer se je bilo mogoče z"!®* fotm.-«’? •^ade evropske fotografske generacije, druga eml- predstava pa se je zgodila v prostorih Cankarjeve- JV«,« p« ac je /.gvuu« t pi vsiviiu ^«iuv«ijeTc-se namreč odprli razstavo nagrajencev I *»*^S?!* I IH tečaja s področja novinarske fotografije -H95. vprašati o mejah tolerantnosti oziroma pragu, ki ga mediji in občinstvo Sc prenesejo. Preprosto gre za meje okusa in tudi etike, ki naj spoštuje nedotakljivost in integriteto posameznika, V reporterskem žargonu pravijo tovrstnim posnetkom shock fotogra-phy - šokantna, pretresljiva slika 3.000, včasih 5.000 mark. Kadar pa ni bilo dovolj velikega »pov-praševarya«, se je zadovoljil tudi s 1,000 markami za oddano dekle. Zvodnik je za zapahi Proti koncu aprila so nekatera (ne)srečna dekleta T, A. R. prijavila nemški policiji, kmalu zatem so ga aretirali in zaprli. Pri njem so našli sporne fotografije in naslove deklet. Kriminalsti domnevajo, da vsega Se ni povedal, čeprav so veliko o njegovem početju že zvedeli od deklet in žena {!), ki so se uspele vrniti ali pa so iz Nemčije celo pobegnile. Nekatere pa se žal še vedno (pod prisilo) nahajajo v ZRN, od koder jih ne spustijo, dokler ne »odslužijo«. V preiskavo se je vključil Interpol. UNZ Murska Sobota je podala pri pristojnem okrožnem tožilstvu ovadbo storitve kaznivega dejanja po čl. 142 KZ RS (prisiljenje), po čl. 180 KZ RS (posilstvo), po Čl, 184 KZ RS (kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja), po čl. 186 KZ RS (posredovanje pri prostituciji), po Čl. 218 KZ RS (izsiljevanje) in po čl, 387 KZ RS (spravljanje v suženjsko razmerje). »S podajo kazenskih ovadb primera nismo sklenili. Prepričani smo, da je podobna sodelavca imel tudi po drugih regijah, za kar obstaja več indicev, ki so v fazi preverjanja,« še piše obvesti- lu za javnost. S, S, neodvisna ''fj» ii '°»1j4rin leta "matrniitnij. I- w .^'®ti Uuviiiar- novinar- "**aQ '■ dokumentar- >& ■■ tfj' iz Slo- i* 4 I) J*, ISgp' Naslov u,',-, podelila T P’'O8ramu Lih,,, ‘i'"’’'« mened- •’***iaw <« 1' ■= i I ■ ^''4^ POKOPALIŠČE - V našem časopisu smo večkrat kritizirali krajevno skupnost Dolga vas, češ da ne poskrbi za ureditev pokopališča. Spotikali smo se zlati ob betonsko ograjo, ki je bila na več mestih podrta. Pred kratkim pa so v kraju naredili celo več, kot je bilo pričakovati: nič lepo ograjo so povsem odstranili in okrog pokopališča zasadili živo mejo - ciprese. Na pokopališču, kjer imajo sicer novo, so obnovili tudi staro vežico. Še več: postavili so še zvonik, v katerem pa zaenkrat še ni zvona, DolgovašČanom odvzemamo »bodečo nežo« in podeljujemo »rdeči nagelj«. ' >-y« ’ •S MURSKI MLIN - Nekoč je bil mlin na Muri, potem so ga postavili v petišovski gramoznici, kjer pa mu nepridipravi niso prizanašali, zato so objekt razstavili in ga znova postavili, in sicer v muzeju na prostem v bližini Zdravilišča Terme Lendava. Pričakovanja, da se bo mlin tako ohranil, so bila zaman: po nekaj letih mlin kaže rebra! Zlasti je »zdelano« mlinsko kolo, saj je od njega ostalo bore malo. So pa zares predrzni tiči, ki mlina ne pustijo pri miru! Kaj si turisti mislijo o naši skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, ni treba ugibati. Upravljalen muzeja na prostem smo dali Črno piko! Fotografiji: S. Sobočan J " -TJ."*” udefciel fo o krva« ^'”™®trinih 'T-Tiln v____ 'negi ‘ni,7 104 novinarji, 115 pa jih je bilo zaprtih ali ugrabljenih. To tragično dejstvo pa odpira izjemno dilemo, ki lahko kmalu popolnoma spremeni naravo sodobnega medijskega komuniciranja. Namreč z nadaljnjim Sirjenjem nasilja nad nezaščitenimi poročevalci, ki se Se trudijo in upajo iti »globje«, predvsem v navidez odročnih in manj razvitih državah tretjega sveta - te itak še eksisitrajo zgolj zaradi svoje eksotičnosti in medijsko vročih novic, se lahko kmalu zgodi, da bo ta svet postal poročevalsko nedostopen in prenevaren. S tem pa bo uplahnila še tista minimalna moč javnega mnenja, ki je še preostala v centrih »velikega« Zahoda. Ce problem še zaostrimo, dobimo dokončno svet idealne slike, kjer kraljuje zgolj še televizija z lepimi reklamami in zdravimi obrazi. Prav zato je treba toliko bolj ceniti samostojno fotorepor-tersko delo ljudi, ki ne glede na nevarnosti prinašajo v svet dragocene dokumente o vojnah in klanjih. -, vendar je treba znova poudariti razliko med neokusno manipulacijo z medijskimi podobami in kakovostno dokumentarno fotografijo kot pričo dogodkov. Smisel problema je posrečeno formuliral sam J, Nachtwey: «.., slika nikoli ni šokantna, takšen je zgolj svet, ki ga fotografiram,« Simulacija slike Stalen in hiter razvoj raznovrstne komunikacijske tehnologije tako pri produkciji kot reprodukciji slike prinaša v reportersko delo obilo olajšav in izboljšav. Tako je mogoče danes s pomočjo sodobnih satelitskih in računalniških zvez prenašati tako rekoč vse. Kraji, dogodki in ljudje, ki so bili Se pred kratkim nedostopni, so zdaj del medijskega vsakdana. Tako se po raznih kanalih pretaka iz ure v uro ogromno število različnih podob in informacij, ki s svojo množico in skorajšnjo neobvladljivostjo kaj hitro podležejo različnim simulacijam in zlorabam. Televiziji kot mojstrici tovrstnih iger, kjer se digitalizirane slike lahko poljubno mešajo in zlepijo, se je zdaj, s pomočjo računalniških obdelav, pridružila tudi fotografija. Tovrstnih simulacij in zlorab slike je vsak dan več in vse popolnejše so. Naj omenim le eno, ki si jo je dovolil ugleden ameriški časopis Time Magazine med pompoznim sojenjem temnopoltemu footballskemu zvezdniku O. J. Simpsonu - obsojenemu umora svoje žene in njenega ljubimca ko je na svoji naslovnici natisnil fotografijo obtoženega neprimerno bolj temnega, kot O. J, v resnici je. Tako sta se v medijih pojavili hkrati dve popolnoma različni podobi obtoženca, kar subtilno generira javno mnenje in načenja občutljivo vpra-žanje o rasni identiteti. Sojenje je pravi medijski fenomen, kar se tiče odzivnosti v javnosti, potolklo je namreč vse rekorde gledanosti, saj so zagotovljeni neposredni televizijski prenosi ter kopica novinarjev v sodni dvorani. Kaj pa pri nas Posebno poglavje govorjenja o novinarski fotografiji prav gotovo predstavljajo naše domače razmere, kjer pravega pomena kakovostne novinarske fotografije Se nismo dojeli. Tako časopisi sploh ne poznajo vloge urednika fotografke, ki bi znal izbrati kakovosten material in svetovati fotografom. Nadalje skoriijda ne poznamo fotografske reportaže in samostojne fotozgodbe kot enakovrednega vira komuniciranja. Da o necenjenosti fotografskega materiala in poklica nasploh ne govorimo. Tako se nam lahko zgodi - če parafraziram enega redkih urednikov, kije bil na seminarju da bomo brez tradicHe o kakovostni tiskani fotografiji prestopili iz slabega Črno-bclega v Se slabši digitalni svet. Dušan Sarour Fotografija: Matej Fišer Delavski otroci na slabšem kot ostali Ne pozabite na razpis republiških štipendij Strokovne službe Republiškega zavoda za zaposlovalne (uradi za delo) bodo jutri (7. julija) začele sprejemati vloge za republiške štipendije, za katere se bodo lahko potegovali dijaki in Študenti dodiplomskega izobraževanja. Letošnji razpis je v primerjavi s prejšnjimi led precej v zamudi, bistvenih sprememb pa ni, čeprav so bile izrečene na račun štipendijske politike Številne kritike. In kdo sme upati, da mu bodo dodeli »solidarnostno« štipendijo? Biti mora državljan naše republike ali pa imeti dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji in se pri nas tudi redno šolati. Ob vpisu v prvi letnik srednje šole pa ne sme biti starejši od 18 let oziroma od 26 let ob vpisu v prvi letnik visokošolskega izobraževanja. To je kajpak le osnovni kriterij, kajti treba bo izpolnjevati še druge pogoje. Tako lahko uveljavljajo pravico do republiške Štipendije le tisti dijaki in študentje, ki niso uspeli dobiti kadrovske štipendije. Naslednji pogoj pa je, da dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju letos ne bo presegal 100 odstotkov zajamčene plače (30.829,00 SIT bruto) pri tistih, (d sc bodo Šolali v kraju stalnega bivališča, oziroma 130 odstotkov zajamčene plače (40,077,00 SIT bruto) pri tistih prosilcih, ki bodo na šolanju zunaj kraja stalnega bivališča. Pri tistih, ki so že doslej prejemali republiško štipendijo, pa ne bo sme! presegati dohodek na družinskega člana cenzusa 100 oziroma 130 odstotkov zajamčene plače za več kot 20 odstotkov. Na videz so stvari dokaj jasne in spodbudne, toda v praksi bo precej glavobolov. Bruto zneski so namreč dokaj nizki, zato bo s seznama upravičencev izpadlo precejšnje število zlasti prosilcev iz delavskih družin, kajti tu so plače (in večina drugih prihodkov) najbolj »čiste«. Obrtniki in podjetniki pa prikazujejo zase v glavnem nižje osebne dohodke, tako da se skoraj vsi njihovi otroci znajdejo med upravičenci do »solidarnostne« štipendije. Njim samim pa bi glede na prikazane dohodke morali dodeliti celo kakšno socialno pomoč. V resnici pa seveda dokaj dobro živijo, imajo lepe hiše, avtomobile... Naj oprostijo tisti redki posamezniki, ki ne sodijo v ta krog! Težko je zbrati realne podatke tudi za otroke iz kmečkih družin. Lani, ko se je faktor za izračunavanje katastrskega dohodka znižal z 22 na 7,6, jih je večina uspela dobiti republiško štipendijo. Letos faktor še ni določen. Republiški zavod za zaposlovanje pa podeljuje dijakom in študentom tudi Zoisove štipendije. Dobili jo bodo tisti, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo kriterije kot izrazito intelektualno ali umetniško nadarjene, dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju letos pa ne bo smel presegati povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji Kakšna bo ta plača, bo znano avgusta. No, večina izbranih kandidatov takšno štipendijo tudi dobi; in prav je, da vsaj na ta način. Če že ne znamo najti drugih oblik, spodbujamo tiste, ki izstopajo iz povprečja. JOŽE GRAJ 26 vestnik, 6, julijajl motoma vozila ŠKROPILNICO s črpalno »pumpo« in tehtnico, 300 kg, prodam. Tel.: 21 537. m2569 VW HROŠČ prodam. Dušan Maučec, Kocljeva 14/g, Murska Sobota. m2S 17 VW Jena prodam. Stanko Vuk. Ga-berje 84, tel : 76 453, m2622 FORD ESCORD prodam. Tel,: 26 051. m2628 MOPET AVTOMATIC TOMOS prodam. Tel. 57 082. m2629 TRAKTOR IMT 579. na dvojni pogon, prodam. Franc Žilavec, Do-majinci 13. m2631 MOPED COLIBRJ, star 2 leti, ugodno prodam. Kupim motor 125 cm3, star do 4 leta. Informacije po 19 uri na tel.: 24 634. m2638 RENAULT 5 GTL 1,4, letnik 86, dobro ohranjen, prodam. Žitna 6, Turnišče, tel,: 0609 617 234. m2647 FIAT 126, prevoženih 14.000 km, odlično ohranjen, garažiran, prodam. Šavei, Temlinova 1/a, Murska Sobota, te!.: 21 893.m2657 FIAT PUNTO in PANDA 4.4. Enkratna priložnost. Vozila so na zalogi, letnik '95 z eugarancijo in bogato opremo. Tel.: 062 777 615 ali 0609 631 474. m2665 JUGO 45, letnik 90, prodam. Tel.: 45 173. 012666 ZASTAVO 101 ali Jugo 55, karam-bolirano, letniki od '88 do '92, ku-pim.Tel.:22 860.m2667 OPEL KaDETT 1.2 C, karamboli-ran, letnik 1979, neregistriran, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 68 023 od 19. do 21.30. ure. Ogled možen v soboto popoldan ali v nedeljo ves dan. m2668 OPEL KADET TIP C, letnik 78, prevoženih 105.000 km, registriran do junija 96, prodam. Tel.; 57 502. m2674 KARAMBOLIRANO ZASTAVO lOi ali JUGO 55, letniki od '88 do '92, kupim. Tel.: 22 860. m2681 KOMBAJN ZMAJ 131 prodam. Tel.; 62 053. m2682 IVARTBURG, letnik 1987, prevoženih 52.000 km, ugodno prodam. Tel.: 61 755. m2684 A'VTO M. pooblaščeni prodajalec za avtodele. Na zalogi Fiat, Scioneri, Tempra, Tipo, Punt o, Uno. Avto M, Babinci 56 pri Ljutomeru, tel,: 81 507. m2700 RENAULT 5 DIESEL 1.91, R 5 Campuc 1. 91, R Clio RN, I. 1990, Citroen AX 11 TRE, 1. 1993, cene vozil od 820.000 SIT do 1.100.000 SIT. Servisno prodajni center Renault Ormož, te!.: 062 701 106 od7. do 18. ure. Možnost kredita. m2701 LADO SAMARO, letnik 94, Ford Siera, letnik 90, traktor Zetor 7011 s plugom, branami, cisterno in živinsko prikolico prodam.Tel,: 57 193, m27(32 ZASTAVO 128, letnik 1987, ugodno prodam. Tel.: 32 794, m2704 Živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex - novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 mesecev in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih lOjarčic 10-odstoini popifst ali eno jarčico zastoru. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči pro-daj^ec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025. Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m396 TERIER, samičko, staro 3 mesece, vrhunskih staršev, prodam. Te!.: 062 692 008, m2603 MLADIČE ŠKOTSKE OVČARJE-LESI. naprodaj. Kolesarska 83, Tropovci. m2619 PUJSKE težke od 18 do 20 kg. prodam. Murski Črnci 18. m2627 KOZO 5 trimesečnim mladičem, prodam. Tel.: 57 349. m2640 NEMŠKEGA OVČARJA, brez rodovnika, starega tri mesece, prodamo. Tel,: 71 345. m2648 KRAVO, starejšo, 7 mesecev brejo, prodam. Zrinski, Moščanci 15, tel.: 51 52l.m267i TELICO, brejo devet mesecev, A-kotrola, prodam. Rankovci 11, tel. 46 001.1112673 PUJSKE in manjši dvobtazdni plug prodam. Plečnikova 62, Krog, tel.: 22 945 ali 26 282. m2678 ZAJCE za zakol ah za nadajjno rejo prodam. M. Črnci 45 e, tel.; 46 766. m2708 KRAVO, staro 4 leta, 9 mesecev brejo, A-kontrola, prodam. Mlajtin-ci 19, m27]0 MLADE NESNICE lahko naročite po tel. 82 401, Cena 350 do 500 SlT/kos - glede na starost. Dostava na dom. Na vsaicih deset ena zastonj. m2712 posesti OPREMLJENO DRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO na 1000 m2 veliki parceli, blizu M, Sobote, prodamo, Te!.: 22 679. m2530 POSLOVNI PROSTOR s posebnim vhodom oddam v najem. Informacije po telefonu 069 22 529 ob delavnikih od 18. do 19. ure. m2616 ZAZIDALNO PARCELO, 27 arov, v Apačah, prodam. Cecilija Cdr, Apače 135. m2624 -VINOGRAD s hišo v Lendavi, 20 arov, prodam za 6.000 DEM. Jože Horvat. Brezovica 13, Velika Polana. m2_645 HIŠO v centru Murske Sobote, Mladinska ulica 7. prodam. Inf. na tel.: 26 058 v popoldanskih urah. m2653 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 64 m^ v Murski Soboti, prodam. Klicati po 20. uri na tel.: 21 538. m2654 TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti, delno z vrtom, nujno prodam, Tel,: 31 202. m2662 POSLOVNI PROSTOR, s posebnim vhodom, oddam v najem. Informacije po tel,: 069 22 529 ob delavnikih od 18 do 19 ure. m2664 STANOVANJE, dvosobno, 56 v Murski Soboti, ugodno prodamo. Cena 50,000 DEM. Te.: 21 387, zvečer. m2675 POSLOVNI PROSTOR za trgovino špecerijo zdelo ugodno damo v najem. Štiri vasi so brez trgovine. V najem damo tudi delavnico za stavbno kleparstvo, vse s stroji vred. Oglasite se na tel, 062 758 207, zjutraj. m2676 STAREJŠO KMEČKO HIŠO Z gospodarskim poslopjem na parceli 27 arov (elektrika, asfalt) in 1.2 ha kmetijskega zemljišča v Radmozan-cih prodam za 30.000 DEM. Taške. Lendava, Mohorjeva 4. m2686 GARSONJERO na Staneta Rozmana ulici v Murski Soboti prodam. Tel.: 32 945 in 31 962. m2688 POSLOVNI PROSTOR s posebnih vhodom dam v najem. Tel.; 22 529 ob delavnikih od 18. do 19. ure. m2695 VINOGRAD s počitniško hišico, 25 arov, v okolici Radgone, prodam. Tel.: 61 346. m2698 STAREJŠO KMEČKO HIŠO s 5,5 ha posesti v Vučji vasi ugodno prodam. Stanko Muhič, Veržej. m2699 POČI ENIŠKO HIŠICO z večjo parcelo na Jelovškovem bregu prodam. Tel.: 22 417. m2707 TROSOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni, 70 m^ prvo nadstropje, vseljivo takoj, zelo ugodno, na obročno odplačevanje, prodamo, Dill d.o.o., te!.32 322. ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, 35 m’, konfort, vseljivo. prodam. Dill d.o.o.. tel.32 322. 1112711 kmetijska mehanizacija BALIRKO PANAGRA prodam. Tel.: 26 051. m2502 ŽITNO SEJALNICO IMT 23.red. no, rabljeno in mešalec za gnojevko Crelna s kardanom (dvojna glava) ugodno prodam. Inf. po tel.: 26 047. m2618 MOLZNI STROJ VESFALIA, rotacijsko koso in obračalnik prodam. Tel,: 42 888.m2625 KOMBANJ TITAN z obema adap-terjema ugodno prodam. Tel.: 76 925, zvečer, m2636 KOMBANJ EPLE 211 prodam, Markovci 116, Šalovci. ra2655 TRAKTOR STEYR. 15 KS. ugodno prodam. Karel Kolarič, Banovci 12 a, Veržej, tel.: 88 212. m2660 KMETOVALCI’ Sedaj je čas za menjavo gume na ličkalnikih in trgal-nikih za koruzo. Valje dostavite na naslov: Stanko Praprotnik, Hum 32, Ormož, tel.: (062) 701 593, m27O5 razno TRNOVA DRVA (na metre) prodajam z dostavo. Tel.: 47 011. m2586 PREKLIC! Preklicujem veljavnost diplome št. 50/1990, izdano leta 1990 na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu, Robert Krpic, Prešernova 55 Murska Sobota. m2615 COMODORE 64, kasetnik, disket-nik, printer turbo modul, dva jysti* cka 24 disket in 9 kaset z raznimi programi in igricami prodam. Kolesarska 83, Tropovci. m2620 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, OŠ Turnišče, izdano leta 1983. Denša Valerija, Nedelica 18. m2630 SEME s strniščnega ohrovta prodam. Tel.'. 24 577. m2634 KUHINJSKE ELEMENTE, pomi- vaino korito in Štedilnik zelo ugodno prodam. Tel.: 23 729. po 16. uri. m2635 KASON 4,20 X 2,20, primeren za kmečko prikolico in vetrobran za tovorni avtomobil,prodam. Tel.: 48 458 po 20. uri. m2639 SEME RDEČE DETELJE (intema-tke) prodam. Čemelavci, Ledavska 39. teL: 23 823. m2642 Preklic! Preklicujem veljavnost končnega spričevala, izdanega na CPŠ - smer avtomehanik, v letu 1975, na naslov Jožef Kotnik, Prisojna cesta 6, Radenci. m2661 VISOKOTLAČNO STISKALNICO za seno in slamo Z 224 Poljska ugodno prodam. Tel.: 46 443. m2663 BUČNO SEME golic, kupim. Cena 350 SIT za kg. Tel.: 89 070. m2672 VINO, Šmarnico, prodam. Tel.: 72 147. m2690 ELEKTRJČNO-PLINSKl ŠTEDILNIK (2+2), malo rabljen, ugodno prodam. Obled Cankarjeva 34, tel.: 22 435.m2703 ŠIVALNI STROJ BAGAT prodam. Prešernova 15. Rakičan. m2709 delo ŽENSKO za pomoč v kuhinji iščemo,Tel.: 48 238, m2643 DRUŽINA z otroki išče mlajšo upokojenko za gospodinjstvo in varstvo. Informacije v petek, po 16. uri na tel.: 24 180. m2659 NATAKARICI zaposlimo, lahko tudi pripravnici. Nudimo tudi hrano in stanovanje. Pokličite tel.: 069 53 004. m2677 DEKLE za deio v gostinskem lokalu v Radencih iščemo. Snack bar Leo, Radenci, tel.: 65 091, po 20, uri. m2683 storitve OKREPČEVALNICA Zadravec iz Brezovec nudi vsak dan ribe, ocvrte jurčke z jajci,., Se priporočajo za zaključene družbe. Imajo tudi pice po 17. uri. Vabljeni. m2610 STREHE IZDELUJEMO, popravljamo in pokrivamo. Tesarstvo Flisar. Vidonci, tel.: 51 489. m2670 MONTAŽA MAVČNIH PREDED NIH STEN, visečih stropov, izdelovanje podstrešnih stanovanj. Tel,: 61 436, m2685 NOVO! Novo! Ekcem, revmo in luskavico vseh vrst, tudi najtrdovrat-nejšo, lahko odpravite za vselej. Bio-max p.p. 82, Slovenske Konjice, Naročila po telefonu 063 763 364. m2687 TVdiVi ite lahko VESTNIKOV narooiik Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša Helena Cug roj. Lepoša iz Partizanske 29 v Murski Soboti j r- I I' Žaro s posmrtnimi ostanki smo položili k večnemu počitku 2], junija na soboškem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Vsem, ki ste zanjo karkoli v življenju dobrega storili, iskrena hvala. Njeni v SPOMIN 2. julija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Franc Šeruga Angela Šeruga iz Pečarovec roj Škalič Hvala vsem, ki se ju kakorkoli spominjate in postojite ob njunem grobu. Vajini najdražji ---- SONČNI — KOLEKTORJI, TOPLOTNE ČRPALKE • napeljava za ogrevanje Tel.: (062) 653 351 noncDivcR. rip "iJ T * ri ZANESLJIVO HUJŠANJE OB NORMALNI PREHRANI tel. 061 S71 87S 1flflSrr/ming00972-6666-1686l zdeJ(ex EXPORT - IMPORT Finonini Ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Optemenlt/t« *vo/ dtntr po zelo ugodni obrestni meri in hratlioroine premoalltvena posoitla. P, E, MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tal,-talafaks; (06&) 32848 Poklici uživaj f t J - MB? .J- s s 001809-474-2662 l' [ za vedno zapustil dragi sin in ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 24. . ____________fin in hi* I 10. julija bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga Skrb, delo in trplenje, vajino je bilo življenje, niti zbogom nista rekla, niti roke nam podala, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazne in otožen, ker vaju več med nami ni. V SPOMIN 25. junija je minilo žalostno lcW' odkar nas je zapusutii naš dohn oče in dedek Jože Rac od Grada 7. maja je minilo 19 žalostnih Rt odkar nas je zapustila naša ljuba mama in babica Frančiška Rac od Grada Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki postojil® rjunima grobovoma, prižigate sveče in darujete cvetje. Žalujoči hčerka in sinovi z družinami V 68. letu nas je za vedno dragi mož, oče in dedek ZAHVALA Geza Tkalec iz Trnja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnil^®®' botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili veh®®’ šopke, sveče, darovali za svete maše in nam sožalje; posebej se zahvaljujemo sosedovim družina® Čurič in Bedemjak, ki so nam v težkih trenutkih požrtvovalno stali ob strani in nam pomagali. Hvala g. kanoniku za pogrebni obred, govornici AH*** Čurič za poslovilne besede, pevcem za odpet® zalostinke, Pogrebništvu Ferenčak in patronažni s®®* ■' Mariji. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega bolezen je bila močnejša od Življa ‘ I ZAHVALA Z bolečim srcem sporočamO’ nas je v 45. letu starosti preran^ zapustil naš dragi sin, brat, sva in stric , r' □ ■ Dušan Majef iz Vratjega Vrha 14 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsei« sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nai« 7 najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalj®’ darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospf®!”'' na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Hauzerjevi, medicinskemu osebj internega oddelka bolnice v Murski Soboti, župniku, pevcem, govorniku, godbeniku in Pogrebništvu Vrbnjak. Žalujoči vsi njegovi ri Ve jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. I Dejan Vida iz Petišovec v globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vs®nt sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom, znanc®'”^^ sošolcem EKT-4 iz Murske Sobote ter vsem, ki sojij težkih urah stali ob strani, dragega pokojnika pospt® na njegovi zadnji poti, darova!) cvetje in sveče te prispevali za svete maše in cerkev. _ . Posebna zahvala intenzivnemu oddelku rakičansš bolnišnice, dr. Jožetu Magdiču za nego in duhovniku Tomislavu Šantaku za pogrebni pdojetju LEK in prijateljem za poslovilne besed® petišovskemu zboru za odpete zalostinke. Se enkrat vsem iskrena hvala! Petišovci, 20. junij 1995 Žalujoča družina in vsi, ki so ga imeli I 27 ISIS, I I Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen Je bila močnejša od življenja. v SPOMIN 1 I d. I I J ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Kavaš iz Beltince, Ravenska 61 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavkam MURE iz 325. in 326. Tovamc ženskih oblačil za darovano cvetje, UH- ’ maše in vsem, ki ste nam izrazili t* ali pisno sožalje, pokojnika pa pospremili na Potj-' "'' L rijegovi zadnji poti, za za pogrebni obred, pevcem VscrT*** g- Farkašu za besede slovesa, - m vsakemu posebej Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi 2lv(fe/tje vaiovje lam zunaj hrumi, tu vlada pa mir In tihota, lam zunaj vrvenje, drvenje ljudi, tu notri je sveta samota. (Gregorčič) V 68. ietu nas je po težki in hudi bolezni brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric Drago Banič iz Jakobovega naselja 62 v Murski Soboti I 'tJegovj zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na J' poti, darovali vence in cvetje !n nam izrekli besede hvala zdr.M 'u ^oboiJce medicinskemu osebju uSesnega oddelka u nudeno pomoč, g. kaplanu za opravljen Tiborjo Rj M odpete žalostinke in govornikoma g. I'' Karoliju za ganljive besede slovesa. ’^^®komur posebej Se enkrat - prisrčna hvala. j- BV VlJEkSnt - pj J91 LJ vaiB. sinovi Niko in Stanko z družinama, Drago ____"i Drago ter hčerka Beba i družino Ljubemu dediju v slovo Tina, Eljca, Dejan tn Igor J I I Te dni mineva 15 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Ivan Ferenčak iz Tnija 26 Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu z dobro mislijo, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji s hvaležnostjo. Spominjamo se tudi staršev in starih staršev Alojzije in Ignaca Krampača r R* Smo del tebe in ti si del nas, vedno boš ostal v srcih vseh nas, saj nas vedno in povsod spremlja . delo tvojih pridnih rok. I Obbq|, V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Štefan Gergorič iz Murske Sobote iskreno zahvaljujemo vsem ^®teri ste rm sosedom, prijateljem in znancem, izrekli sožalje, darovati za vence, sveče ; I r J ! t tl b, I maše. '^•^Čeno bL^ za opravljen obred in Osebju inirt*^' Prelogu in bolniškemu Lf ^siostiiiv oddelka, pevcem za odpete h'‘U|H Vjjpjj, g. Merklinu za besede slovesa. ............ gs spremljali na njegovi zadnji poti, M' Sobota, 20, 6, 1995 Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, ^Ke ljubeče in trpeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 66. letu zapustila draga žena, mama, babica in sestra Ema Dervarič roj. Poredoš iz Bodonec ki so pisno ali ustno J. ter Irt P°^^stili s cvetjem, venci in s '."^Vnik LuriJiv nn zadnji poti. Hvala g. •"'Mb - JvIV- 1 -I« tauiijL pvu, inaia{. Pavskem^ u ™ opravljen obred, prisrčna u zboru za odpete žalostinke. Hvala *5em, ki ste jo imeli radi. hčerka Danica ‘ "ntimo in sestra Givek z družino, sin *n sestra Gizeia z družino. Kako Je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. Iščem tvoj glas, pa gani in ni, ostane mi le cvetje, ki zate cvett, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni. V SPOMIN 7, julija 1995 je minilo leto žalosti in bolečine, odkar si me zapustila nadvse draga in skrbna žena I Kristina P lej * 5* s Petanjec Odšla si tja, kjer ni trpljenja, a za tabo je ostala velika praznina. Ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se je spominjate, ob grobu prižigate sveče in darujete cvetje. V globoki žalosti tvoj mož Alojz Skromno, tiho si živeta, za nas si delala, skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo oČi. ZKkISKLK V 69, letu nas je za vedno zapustila, draga žena, mama in stara mama Alojzija Kezele iz Lendave Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Bemadu za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Lendava, 2. 6. 1995 Žalujoči vsi njeni I zdaj otožna, tuja sem nam zdi. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil naš . dragi brat, stric in ujec Kako Je htža prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, Fmnc Grah iz Motovilec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter gasilcem in govornici Marjanci Perko. Hvala osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice in dr. Čurčiču ter Pogrebništvu Banfi. Vsem Sc enkat iskrena hvala! Žalujoči vsi uiegovi Kruta usota, kaj si hotela, dragega očeta si nam vzela. Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine st prestal, zdaj boš v gorbu mirno spal. ZJČtIVKLK ! Sporočamo žalostno vest, da nas ' je v 75. letu zapustil naš dragi i oče, tast in dedek Franc Števanec iz Sodišinec 50 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatjcljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadtyi pot, mu darovali vence, cvetje, sveče, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Gasilski zvezi Murska Sobota, gasilskemu sektorju Tišina, Se posebej pa Gasilskemu društvu Sodišinci za častno stražo in spremstvo, govorniku Ernestu Andrejču za ganljiv govor ob slovesu, pihalni godbi iz Bakovec in pogrebnemu podjetju Banfi za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Franc z ženo Marijo, sin Štefan z ženo Marijo in vnuki Bernarda, Petra, Tomaž in Darja ■J I ZAHVALA V 91. letu nas je po krajši bolezni za vedno zapustil dragi mož in oče ii V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. OdSel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. JožefSever iz Puconec 173 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, ga pospremili na njegovi zadryi poti, darovali cvetje in sveče v dobrodelne namene in nam izrekali sožalje. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, tast, dedek, brat, stric in sosed Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. Ai Janez Berden od Grada Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu ves čas tyegove bolezni stali ob strani in pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala tudi vsem za izrečena sožalja. Posebna hvala družini Horvat in ostalim sosedom, ki so mu pomagali in skrbeli zanj. Hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Kuzmič od KS Grad, predstavniku ‘ borčevske organizacije za ganljive besede slovesa in upokojencem. Hvala tudi osebju intenzivnega oddellka kirurgije v Rakičanu, njegovemu osebnemu zdravniku in Pogrebništvu Banfi. V tihi žalosti vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil dragi mož, sin, oče, brat, tast in dedek Zaman je bit tvoj boj, zaman vsi dnevni tvojega trpljenja, bolezen Je bila močnejša od življenja. Štefan Zadravec iz Upe $8 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in vsem, ki ste ga med njegovo boleznijo obiskovali, nam pa v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče, za sv. maše in v druge namene. Iskrena hvala dr. Čaru in patronažnim sestram iz Zdravstvenega doma Beltinci, g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem, gospodu Bojnecu za poslovilne besede in Pogrebništvu M. Juriča, Hvala tudi sodelavcem iz Mesne industrije, sindikatu in 320 brigadi TŽO Mura ter sodelavcem in s indikatu ZGP Kartonaže in NK Lipi, Vsem Se enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. r KRI NI Ker radio Kujski val zaradi vročine oddaja na čedalje bolj mlačnih valovih, jim je ljutomerski župan Ludvvig Bratuscha predlagal. naj se preimenujejo v Vkoplene kuje. »Jajca jim bom sam odrezal,« je izjavil dr. vet. med. Geza Farkaš-Džu ga švili hoče kupiti kmečko mar- morno palačo Kmeto- žerko, da bi vanjo preselil sedež gubernije. Čeprav je po naravi skromen in noče razkošja, se vendarle boji, da ta zadnji otrok so- cializma ne bi prišel v roke grabežljivim kapitalistom, zato bo dal v njej urediti mavzolej revolucije. Vodič bo kmečki svetnik Evgen Sapač-Bu-lagnin. Lendavski polnomoCni gubernator Štefan Gyer- keš Pišti Szeme kek pred vsakim madžarskim obiskovalcem v madžarščini v dvojini sprega nekaj slovenskih glagolov. Tako prepričljivo dokazuje, da je bilo nasprotovanje Madžarov njegovemu na- daljnjemu opravljanju funkcije neutemeljeno. * Gerenčer - Broker je prebral Brumnovo knjigo o Soboti in sklenil, da bo iz kraja svojega županovanja naredil mesto. Bloke bo dal posekati na višino dvonadstropnih dreves, namesto sinagoge pa bo dal sezidati dva taksija. Državni svetnik Andrej Hraste^ - Cigarillos je na-sprotnv^^ ' ' ■ ‘ ■■ uc3 01 bil Kri- stana - Utemeljitelj samoupravljanja Se nadalje njegov Sef, ker je ta izjavil, da je Cigarillosovu vino »navadno grgralo* . * * * Svetovno znani kontrabasist Bol tinske bande Jožek Kociper - Dedek, ki je z manjšo zamudo videl posnetek proslave dneva državnosti v CD in ugotovil. da je bila dvorana skoraj prazna, je na nedavnem koncertu v Bohinca J izjavil: »Zakoj su pa tisti mali sejri nej nas pouzvalf, bilou bi nas puno pa bi se lipou vsi radi meli.« * To nedeljo se bota na ižakovskem Otoku ljubezni (med Muro in Kii-h a rovi m rokavom) srečala Milan Kučan - Sezon ec in Julij Janez Cezar - Janša. Rokav se bo odtlej imenoval Rubikon, komarji pa bodo dobili nagobčnike, da ne bodo motili me-etinga ljubezni. ★ « * Vzpodbujeni z grožnjami stavkajočih v zaloškem Kotu, ki so rekli, da bodo zasmradili celo Slovenijo, se v soboški kafileriji pripravljajo na poletni smradni udar. Smrdelo bo do Vladivostoka! Med redakcijama Vestnika in Pena je prišlo do konceptualnega spora. Niso se mogli odločiti, kakšno naj bi bilo udarno geslo poletne raziskovalne sezone »Že pride pes na prelaz!« ali pa »Že prijde r.na šankrejt!« Pipaja-BOŠ je tresnil s tretjo inačico iste maksime »Že pride bik po širik!«. KOHJ— Radgonski mehurčki Lendavski pereči Vroč pozdrav iz Gornje Radgone. Saj bi poslala tudi kakšen vroč poljub, pa se strašno bojim, da ga dobi kak^nvantisatični« radgonski svetnik ali pa kokšen brezdeiziež iz radgonske uprave. Zakaj sem tako alerg^a na radgonske svetnike (vsaka čast obema slonicama ■ - škoda, t^':Sta samo dve med tejnii »iji^rjie!) Tiste, ki^^ate to vožnjo na Icf^ norčev (ra' ‘"" 'idtRjAi svet) po kan^, ki dgonsk^ postaja isto! Gldin pa še kajt pri vseh si r? vsaka čast IrafJ. dolgočasen JK^bridl^^lJate krči v žel(jdq^. driska, brilttanje svetnikov ina,-fiitiem jim st. /ia fli tako (s^sem h ' ' 'flelajo po sisifrftu: Moli, šena ženskaljjftš^eiajo po 'šem izku- Moje pisanje v prejšnji številki, kjer sem se »spotikal« de vdove, pri le-teh ni bilo sprejeto z odobravanjem. Češ de te vtikal v zasebno življenje. Pa poglejmo nekaj odmevov! »Poročila sem se zelo mlada, neizkušena. Ko bi vedela, M'* naj pove najprej dobro. »Radgonski svetniki so končno sprejeli statut,« Je dejal. »To pa je zelo dobro. In katera je slaba novica?« sem vprašala. »Prejšnja trditev je čista laž«, je odgovorit. In tako v Radgoni nimamo statuta. Imam občutek, da nekateri svetniki sploh ne vedo, kaj Je to statut in komu služi. Hugo bi rekel »TO JE NORO« in mislim, da bi to bilo lahko gesto radgonskega obfltukega sveta. Lepe počitnice vam že tim.Tudi vaitt, gospod državni svetnik, za odlično promocijo ^oših krajev na televiziji, ke ste novemu predsedniku porinili pod nos tako izvirne in udarne Odlive. »TO JE NORO!« bi zopet rekel Hugo. , se čaka v zakonu, ga ne bi vzela. Kmalu po poroki Je odpoto^ tujino, domov Je prišel le za praznike in še tedaj se nisve ™“ mela, saj mi Je očital, da sem kurva. To bi Jaz lahko njcitttt ta, ko pa Je lepe vsote zapravil v .kuplerajih ’.e »Ko sem bila mlada, se nisem hotela poročiti, ampak set« hotela končati višjo šolo. Skoraj SO let sem že imela, ko j zvv^tvH** rsjtjv i_rjvvr vy --• j F posteljo z veliko starejšim. Potem ga je nenadoma zadel iiyo^ Kaj mi je storiti? Naj ostanem vdova in .žalujem’za nekotnr ga niti nisem ljubila, ampak sem s poroko le izrabila prilob da ne bi ostala, devica‘?e _____________,. .............., ... Je bil pa minuli petek (mislifn najfl^n, ne prišli govori, nične povefih rh^o delaj. Le kaj si .^mer) z^alep in vešel. V Radgaii0je]frišlo oko-mislijo radgonski (pošteni) verniki, dafim razi- Ji' 200fJ razigranih Štajercev in kaltšnih 20 Moli, do- »Moj se zame po poroki sploh ni menil. Kam dragam, nedeljah k sveti maši, nisem smela iti. Njemu pa Je tile »stR Ji' 2000 razigranih Štajercev in kališ, ia gaj o krščansko moralo bivši zagrizeni .„županov. To je turizem. To je veselje » tako se rdečkarji. Seveda! V vseh strankah se najdejo ■ je treba zavedalisvojdt korenin. Naš.'župan je ideologi. In tisti, ki imajo največ izkušenj, se seveda vrinejo v vsako stranko! Slišim, da se je tisti »zabuhli« svetnik nekaj tožil čez moje pisanje. Kilo pa pravi, da sem mislila njega. Sicer pa, Če mački skočiš na rep, zacvili. Zadnjič so stali trije radgonski svetniki na radgonskem križišču in buljili v semaforje. Pa se najbolj »usmerjen« oglasi: »Te barve pa vse poznam!« Drugi pa doda: »Poglej, asfalt je črn, črte pa so bele, tudi te barve poznam!« Zanjič mi je znance zaupal dve novici, in sicer eno dobro in eno slabo. Pa sem ga prosila, bil odličen gostite^, spilo se je malo niorje pijače (vroče je bilo!) in požrli so celega vola. Torej v Radgoni tudi nekaj lepega (do naslednje seje občinskega sveta, ki mi vse pokvari). Za konec pa še ena mednarodna: -KO IMA PARA, KUPA SE UMORU, A KO JIH NEMA, DOMA U LA KORU!« Upam, da ni potreben prevod, zame pa velja J druga vrstica pesmi. Pozdrav radgonska Klepetulja Vestnik vsak četrtek poskrbi za vaš imidž! Cene rabljenih avtomobilov Tokrat (v nedeljo, 2. julija) so prodajalci na sejmišče pri soboškem Agroservisu pripeljali le 33 rabljenih avtomobilov, prodali pa so tri. Znamka Letnik Prev, km Cena voljeno’: hodilJe v službo, ‘delalnadure’v lokalih napodtkt^ ko pa se je proti večeru vendarle prikazat doma. Je hotel na - Hyundai Poni L S Jugo 55 Koral Zastava 101 Golf JXD Renault 5 Campus Hyundai Poni LS Citroen BX Skoda Favorit LX Jugo 55 Citroen AX Chaban l,li Mazda 323 1.61 Peugeot XR 1600 Jugo 55 GV GolfJX Opel Vectra 1,61 Renault GTL S ,9 w B 5 en ee n jse, a a ea I '1 1990 1988 1980 1986 1992 1991 1990 1993 1987 1993 1990 1988 1989 1990 1991 1987 34.000 64.000 145.000 100.000 41.700 88.700 25.150 90.000 15.000 83.000 83.300 64.000 55.000 65.000 107.000 10.000 3.500 DEM 500 DEM 9.000 DEM 11.000 DEM 12,500 DEM 11.600 DEM 10.500 DEM 3.500 DEM 13.200 DEM 15,200 DEM 10.500 DEM 4.200 DEM 14.000 DEM 19.500 DEM 2.800 DEM ;'SKRKT1j,v, SERJE ica Pl MONOSIER h t KISOJO AVSTRIJCI ŽE ODKRILI. V kulturnih razmerah vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure, dobite vse, kar želite, veliko ceneje kot v trgovinah. Izognete se gneči, na mejnem prehodu Hodoš ni čakanja za prestop. Ob tržnici je veliko parkirišče, primerno tudi za avtobuse. Grosistična prodaja za trgovce - obiščite pisarno tržnega inšpektorja (piacfeliigyel6i iroda). OBIŠČITE NAJVEČJO IN NAJBOLJE ZALOŽENO TRŽNICO JUGOZAHODNE MADŽARSKE IN PREŽIVITE PRIJETEN DAN. ■ KRALJEVCI - V tem kraju v Občini Sv. Jurij ni nobenega skupnega javnega objekta oziroma stavbe za shajanje krajanov, zato že dlje časa tli želja, da bi zgradili vaški dom.Zdnj pa gre zares, saj so za tak prostor že naročili izdelavo dokumentacije in postopoma naj bi ga zgradili. Tako moralno kot materialno podporo pa bodo dobili Kralievčani irin I- J ilrll UU občine, 'ki je obljubila pomoč 500.000 tolarjev, (F, KI.) ■ LIPOVCI - Tukajšnje turistično društvo sije za letošnje leto zadalo zahtevno nalogo: Kakovosten turizem, uglašen z zahtevami ekologoje in turistične »industrije«. Lipovsko turistično društvo bo tesno sodelovalo s sorodnimi društvi in na njihovih prireditvah, tako tudi na Buraških dnevih v Ižakovcih. V domačem kraju bodo postavili »pozdravne« table, v vaškem domu načrtujejo ureditev prodajnega prostora s spominki, napovedujejo pa tudi izdajo turističnega prospekta. V enem od poletnih mesecev bodo imeli zabavno prireditev Mi s doužnjekov. Komisija pa ne bo upoštevala le postave, ampak tudi dekletove ročne spretnosti. Zmagala naj bi tista, ki bo naredila kar se da izviren ročni izdelek iz slame, (J, Ž.) Cene sadja in zelenjave Tržilo Murab SiMt Tdnlu Sinil nidinl UiiMtir JiMki tlDM U«M Nil Mirallu Ornbi 160 120 ISO 240 400 IGO Hektirlakt lOO-IOO lobMlM 100 Pinllialli ItO-lOO Paprika 310-4110 ČMtiia 150 Cibdi,i4. 150 ltrMix < 00-100 brani« tso , iam, < 4D0 Kimra 110-14(1 200 140 200 300 300 200 300 120 ISO 299 200 ISO IGO 300 (GD ISO 100 ISO 400 420 ŽOO 420 100 lOS 300 ISO no 100 100 300 250 J toplo hrano.« »Očitate mi, da ne žalujem več in se kažem v urejena ženska. Sram vas bodi! Okod vam ta pravica, kopet^ za vse to polno odobravanje tudi pri svojih, resda zdaj le p~^. letnih otrocih. Takole mi pravijo: .Marna, nič se ne zle Jezike! Mladi ste še in pravico imate do lepšega življenje, ste ga imeli doslej, ‘e »Resda sem izpit za traktor in pozneje še za avto nat fred^J^ »zsesaa sem izpti za iraKtor m pozneje se za avtu nv'-sem ovdovela. Je F lem kaj slabega?Mar nuj bi še naprej' ( soseda, da bi zorat njivo, pokosil travnik... ? Govoric, da K sem ovdovela. Je v tem kaj slabega? Mar naj bi še menoj, sem se naveličala, pa tudi njegova žena se meji izogibati.« . »Leto dni sem se oblačila v črna oblačila. Ljudje da pretiravam. Češ da si moj bivši, ki me Je večkrat eelapt^^^-' tega ne zasluži. Res sem jih slekla in tedaj sem se srečala h . teljem iz mladosti, ki Je vdovec. Predlagal mi Je, da W ' paj. Pristala sem. Ne moreva pa se poročiti, saj bi pokojnino, ki jo prejemava po svojih bivših zakoncih, bei^ vidim, kaj Je mirno zakonsko Življenje.« Mij JC /fliifUr duKUIJjKU »Dovolj slabih izkušenj imam s prvim, zato me sploh »e « da bi imela še drugega. Ker se nimam s kom kregati, tim, kot da bi bila v nebesih. Tudi denarja mi ne manjku-ko mi ni treba več skrbeti za druge, lahko kaj več dam naj hodim naokrog kuštrava kot ciganica? Pogosto rki in to, da imam novo ,trajno', Še ne pomeni, da s temi^ moške. Ce smem biti odkrita, naj povem, da mi manjka. Doslej sem zavrnila vsakogar, zato mi nikar ne 0- , .Tt^ lahkoživosti.« Kaj naj rečem k vsem tem odmevom Jaz, ubogi vaški »P Priznam, da sem grešil v mislih, besedah in dejanjih, zaV bo »obrekovanje« oproščeno! ■■ MURSKA SOBOTA - Pomurska turistična zveza j« opravila regionalno ocenjevanje krajev in srednjih -J*' šol. Prvaki po kategorijah so postali: med manjšimi med turističnim kraji Lendava, med kraji s prehodnimi i| med tunsticnim Kraji nennava, mco Kraji s prenooi***--Murska Sobota, med izletniškimi kraji Ljutomer in Rakičan. Najlepše urjeno okolico med osnovnošolski^ jjiJi Š Videm ob Ščavnici, med srednješolskimi pa Sf J mi ima OŠ Videm ob Ščavnici, med srednješolskimi pa vstvena Sola Rakičan. (G. G.) Turnišče: cene pujskov ..»n Minuli Četrtek so rejci pripeljali na sejmišče v pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do -gramov. Lastnike jc zameivjalo 32 pujskov, za par pa * dajalci zahtevali od 10.000 dO 15,000 tolarjev. j Moja domača banka it:_ —— /O Pomurska banka _______________Murska J Menjalniški tečni Pomurske binke z dne, 4. Jul(|t 1995, 1— 5. 7. 1995 od 00.00 dn)Je. Srednji tečnj Banke Slovenije »eU« tfl 1995 &d 00.00 ddje. Država Enota Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 Binka Slovenije 1.157,1464 ~ 2.322,1047 8.137,4569 ' 6,9054 9.799,1256 112,4922 Nakup 1.135,00 2.282,00 8?0Š0,00 KTO ■■ i-i® z.Uk 11 9.630,00 111,00 9,S'' ZAVRTITE SVET V SVOJO SMfiP’ ACTIVA - EUROCARD/MASTER^ naj postane na vaših turističnih potovanjih svetu vaš stalni spremljevalec! Ip" 1 Plačilna kartica Actrva/Eurocard vam odpira milijonov vrat po vsem svetu. Plačujete lahko i^ji restavracijah, letališčih, trgovinah in vvseh podajnih mestih, ki so označena z naleP^jp i EUROCARD/MASTERCDARD in kjer za I zadostujeta kartica in vas podpis. V zadregi ] omogoča tudi dvig gotovine na bankomatih io j . ki so označeni z nalepko Eurocard/MastefC I i