Vladimir Logar prejel nagrado »B. Kraigherja«
Letos so bile že četrtič podeljene nagrade »Borisa Kraigherja« za izredne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij. Letošnje nagrade so prejeli: generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar, direktor Indu-■ strije usnja na Vrhniki Anton Debevc, glavni direktor Lesnega kombinata »Novoles« v Novem mestu Jože Knez in direktor i »Elektrokovine« v Mariboru Marko Drnovšek, j Uradna obrazložitev za nagrado našemu general, direktorju:
Generalnega direktorja Vla. dimirja Logarja, dipl. ekon., j je za nagraditev predlagal dc. lavski svet Združenega pod-| jetia Iskra, podprli pa so ga i tudi predsedniki 11 sloven, skih občin, v katerih ima Združeno podjetje svoje orga-! r.izacijske enote in s tem pomembno vpliva tudi na hitrejši gospodarski razvoj šte-• vilnih manj razvitih območij v Sloveniji. Nagrajenec Vladimir Logar je bil februarja 1966 imenovan za prvega generalnega direktorja ZP ISKRA v novi organizacijski obliki. Pred tem je bil nekaj i mesecev direktor tovarne sprejemnikov v Sežani, ki je bila prav v času njegovega delovanja v sanaciji in je že začela dosegati pozitivne finančne rezultate. Ob nastopu nagrajenca je bila ISKRA v zelo težkem položaju, saj se je bilo treba odločiti bodisi za njeno razbitje na nekdanje samostojne tovarr.e ali pa za bistveno spremembo organizacije in načina poslovanja. Nagrajenec je jasno postavil nov koncept decentralizacijo vodenja in upravljanja, v katerem se na organizacije v sestavi združenega podjetja prenašajo velike pristojnosti, hkrati pa tudi zagotavlja nji-
hova polna materialna odgovornost za poslovanje in obveznosti. S tem je bila podana osnova za konsolidacijo podjetja, razčiščenje materialnih obveznosti znotraj in zunaj podjetja in za odpravo dezintegracijskih teženj. Nagrajencu pripada posebna zasluga tudi za najnovejšo statutarno ureditev združenega podjetja, ki v skladu z ustavnimi spremembami in izhajajoč iz razvitega samoupravljanja ter poslovnih ir. razvojnih pristojnosti organizacij-kih enot krepi tesnejšo povezavo med enotami, zlasti na programskem, investicijskem, finančnem in kadrovskem področju. Notranja konsolidacija podjetja in usmeritev na tržno'ekspanzijo je zelo hitro vplivala tako na izboljšanje poslovnih rezultatov podjetja kot na hitro preraščanje podjetja v razvit poslovni sistem z veliko narodno gospodarsko pomembnostjo. V zadnjih petih letih je podjetje zaposlilo 5000 novih delavcev in je sedaj v podjet ju že skoraj 17.000 zaposlenih, Dopolnjenih, rekonstruiranih ali na novo uvedenih v proizvodnjo je bilo okoli 80 odstotkov izdelkov, ki jih podjetje proizvaja. Proizvodnja je nara-
ščala za skoraj 30 odstotkov letno, izvoz pa od 6 na dobrih 17 milijonov dolarjev. Tako je ISKRA postala v slovenski industriji drugi največji izvoznik na konvertibilni trg. Akumulacija podjetja je naraščala znatno hitreje od proizvodnje in se je v tem obdobju potrojila, občutno pa se je izboljšal tudi delež lastnih sredstev v financiranju. Podjetje posveča veliko pozornost sodelovanju z najsposobnejšimi tujimi proizvajalci v tej stroki, vidne rezultate pa dosega tudi v lastnem razvoju in raziskavah, saj za te namene vlaga skoraj 3 odstotke, vrednosti proizvodnje, kar je-skoraj še enkrat več kot v poprečju jugoslovanske elektroindustrije. Razvojni program podietja je zelo ambiciozen. saj predvideva v naslednjih petih letih podvojitev proizvodnje, povečanje zaposlenih za 7—8 tisoč in izvoza na skoraj 80 milijonov dolarjev. Pomembne rezultate dosega podjetje tudi na področju sodobnih podjetniških metod in še zlasti oblikovanja, za kar prejema številna mednarodna nriznanja. Po sodbi predlagatelja in oceni komisije je nagraieni generalni direktor Vladimir Logar, dipl. ekon., najvidnejši predstavnik tistih zavzetih samoupravnih in strokovnih sil, ki so usode kljub težavnosti in zapletenosti upravljanja in vodenja tako velikega poslovnega sistema zagotoviti konsolidacijo in očiten gospodarski vznon združenega podjetja ISKRA, ki sodi že danes tudi med najpomembnejše vzvode razvojne ekspanzije slovenskega gospodarstva.
Z optimizmom v novo leto
»Za nami jc zelo burno leto. če ga ocenjujemo s stališča podjetja, smo v glavnem lahko zadovoljni, saj smo dosegli praktično vse, kar smo si v proizvodnem načrtu zadali. Dosegli smo tudi stvari, za katere je potrebno več let in cela desetletja. V mislih imam precej naših obletnic, tako na nivoju podjetja kot v posameznih organizacijah. Petindvajseta obletnica nekaterih naših kolektivov, dvajsetletnica samoupravljanja, da o desetletnicah ne govorim. Vse to so za nas zelo pomembne stvari, ki nam dajejo določeno zavest in samozavest, ki je večkrat zelo potrebna za premagovanje bremen, ki se dnevno pojavljajo pred ljudmi našega kolektiva.
Z uspehi izven podjetja, v katerih smo bili kot občani in državljani vsaj posredno udeleženi pa ne mo-
(Nadalj. na 2. str.)
Hff
KH
PS
ES9
fcíü
BS
»1
ra
fi*!H
«a
EH
mn

■»
na
taa
KH
E9
Efl
HD
EH
iS
HD
BB £50
BB
HB
na
■9
Iz Titove
novoletne
poslanice
»Poslavljamo se od leta, ki je bilo izredno razgibano in plodno, tako v našem notranjem razvoju kot tudi v zunanjepolitični dejavnosti.
Leta 1971 smo storili velike korake v nadaljnjem razvoju socialističnih odnosov v naši deželi; to je za njeno prihodnost velikega pomena. Ustavne spremembe, ki smo jih letos izvedli, so odločilno dejanje v prizadevanju za krepitev samoupravljanja, za nadaljnja uresničevanje popolne enakopravnosti in utrditev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Pri tern smo se ravnali po celotni izkušnji naše revolucije la po prepričanju, da iahko trdna enotnost povezuje samo tiste, ki so zares enakopravni. Ni naključje, da so prav zdaj napadalneje nastopile tudi vse protirevolucionarna sile, ki jim takšna Jugoslavija, kakršno bi radi gradili, ni po volji. Tem silam, zlasti nacionalizmu In šovinizmu kot najbolj žilavi in najbolj nevarni bazi razrednega nasprotnika, smo zadali odločen udarec in v lem je naša velika zmaga.
Večkrat sem že poudaril velik pomen ustavnih dopolnil, ki omogočajo hitrejši razvoj samoupravljanja in dajejo delavskemu razredu še večje pravice, kakršne mu v naši družbi morajo pripadati. Drugi kongres samoupravljavcev pa ni samo potrdil tega, kar smo dosegli doslej, marveč je podčrtal zahteve neposrednih proizvajalcev, da se samoupravljanje na vseh področjih našega družbenega in gospodarskega življenja razvija hitreje, ter je opozoril na konkretne možnosti in fjti.
Pri vsem tem se je še enkrat pokazalo, da je Zveza komunistov ne samo idejnopolitično usmerjajoča sila, marveč tudi glavni povezujoči dejavnik naše socialistične skupnosti. Brez Zveze komunistov vsega tega ne bi mogli doseči. In kar je zlasti pomembno — znova smo se prepričali, da brez dobro organizirane, aktivne in enotne Zveze komunistov ne bi moglo biti močne socialistične Jugoslavije.
V	minulem letu se je nadaljeval uspešen razvoj naše dežele, za kar se je treba zahvaliti požrtvovalnemu delu naših delovnih ljudi. Očitno in ostro izstopanje gospodarskih problemov pogosto zastira tiste velike rezultate, ki jih dosegamo iz leta v leto.
Znano je, da smo se morali spoprijemati z velikimi težavami in problemi, če smo hoteli doseči te rezultate. Prišlo je do hude inflacije, ki najbolj prizadene tiste z nizkimi prejemki in ustvarja čedalje bolj neupravičeno socialno razlikovanje. Nadalje je naš velik problem nelikvidnost in pa nestvarna pretirana poraba, ki se kaže povsod. Z mnogimi omenjenimi problemi se spoprijemajo tudi druge države, celo najbolj razvite, kar ustvarja negotovost in globoke monetarne pretrese. Vse to imajo sicer za nujno zlo dinamičnega razvoja, toda mi se s tem ne moremo sprijazniti. Naš cilj mora biti, da se razvijamo ne samo hitro, tako da bo stopnja rasti čim večja, ampak tudi zanesljivo, tako da bo inflacija čim manjša. Zato vlagamo toliko napora, da bi zagotovili stabilnost našega gospodarstva. V tem sklopu pa tudi v zvezi s spremembo paritete najvažnejših svetovnih valut, je bilo tudi nujno treba devalvirati dinar, da bi spodbudili konkurenčnost našega gospodarstva.
To leto je naši deželi prineslo velike uspehe tudi na mednarodnem torišču. To se kaže ne samo v tem, da se nam je posrečilo zboljšati vsestransko sodelovanje s številnimi deželami sveta, temveč predvsem v tem, da se je položaj Jugoslavije — kot neodvisne in neuvrščene socialistične države — precej okrepil. Temu cilju je bila posvečena tudi celotna naša zunanjepolitična dejavnost, mnogi pomembni stiki in srečanja na raznih ravneh in na raznih področjih.
V	novo 1972. leto stopamo z optimizmom in pripravljeni, da hitreje in bolje kot doslej premagujemo probleme, ki nas čakajo. Zagotovilo za to so naš delavski razred, naša mladina in vse ustvarjalne napredne sile, enotnost in odločnost Zveze komunistov in predvsem — enotnost naših narodov.
Vsem delovnim ljudem naše države, mladincem in pionir!’'!'*, pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade in varnost:*: službe, vsem državljanom Jugoslavije želim srečno in uspešno novo leto 1972.«
Z optimizmom v novo leto
i; S se|e DS ZP
um
um
■	H
BS
■	E
ms
Ufi
(Nadaljevanje s 1. strani)
■»
remo biti več tako zadovoljni. Velike težave v poslovanju našega gospodarstva (nelikvidnost, inflacija, nepravilna delitev rezultatov dela itd.), ki smo jih občutili in jih še čutimo na svojih ramenih, so bile in so še med drugim vzrok za normalne razmere in pogoje v katerih se je skupaj z drugimi znašlo tudi naše podjetje. Proces odtujevanja rezultatov dela, omalovaževanje pomena in mesta delavnega človeka kot souprav-ljalca pri izkoriščanju družbenih sredstev za delo je privedlo situacijo tako daleč, da se sprejetje dopolnil zvezne ustave in njihovo uveljavitev v življenje, lahko smatra kot neobhodno. Mislim celo, da je to eden od naših velikih uspehov, ki smo ga več ali manj posredno dosegli izven same proizvodne sfere.
BBS
TIO Lesce postala IB. organi zacija ZP Iskra Kranj
■a
aa
Kranj, 27. novembra — Na 5. zasedanju delavskega sveta ZP, ki ga je vodil predsednik ing. Zdravko Tekavec, so predvsem obravnavali predlog pripojitve tovarne industrijske opreme TIO Lesce in devetmesečno poročilo o poslovanju ZP.
—	s skupnim nastopom se poveča konkurenčnost na tržišču
—	z ustrezno koncertracijo razvojno konstrukcijskih
Težko bi bilo v tem trenutku našteti vse probleme, ie teže pa vse naloge, ki iz njih izhajajo in jih bomo morali v naslednjem letu opraviti ali se z njimi vsaj spoprijeti. Vseeno pa smatram za potrebno, da ocenim uveljavljanje ustavnih dopolnil, še posebno tistih, ki se direktno tičejo življenja in delovanja v gospodarstvu, za izredno važno nalogo, ki jo bodo naši ljudje v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah morali reševati in rešiti, tako v naši ožji, kakor tudi širši okolici.
IB
52
HH
BI
Ob tej priliki bi se želel spomniti vseh tistih ljudi, ki so kakorkoli pripomogli k današnji veliki Iskri, tako upokojencev, bolnikov, kakor tistih, ki ne žive več. Spomniti se želim mladih ljudi, ki služijo vojake, ki so na delu v inozemstvu in še posebej tistih, ki so na raznih odaljcnih službenih mestih širom domovine in v inozemstvu, pa se zaradi najrazličnejših vzrokov ne bodo mogli udeležiti praznovanja v domačem krogu. Vsem tem in pa seveda vsem delovnim ljudem združenega podjetja Iskre, novim tovarišem, ki so se nam pridružili in ki se nam še bodo, želim veliko uspešnih in srečnih dni v novem letu 1972!«
Predsednik DS ZP ing. Zdravko Tekavec
■a
CEH
EH
UH
a
■
■
Po uvodni obrazložitvi predloga o proizvodnotehnič-ni in ekonomskofinančni utemeljenosti pripojitve TIO Lesce k Iskri, oz. dejstvu da obstaja sodelovanje z Iskrinim zavodom za avtomatizacijo v Ljubljani že vrsto let in, da ima Iskra zaradi dopolnjevanja asortimana interes za to vrsto dejavnosti (proizvodnja elementov za avtomatizacijo iz področja avtomatike in hidravlike), so bile objasr.jene še naslednje prednosti pripojitve.
—	Na domačem in zunanjem tržišču bi bila omogočena hitrejša in večja ekspanzija zaradi razširitve prodajnega programa;
-— razvita prodajna mreža Iskre bi olajšala odstop na celotno jugoslovansko in zunanje tržišče;
—	združitev prodajno projektivnih služb bi doprinesla k racionalizaciji poslovanja in znižanju stroškov po eni strani zaradi povečanja proizvodnje, po drugi strani pa zaradi možnosti, ki jih nudijo skupne službe združenega podjetja Iskra
POLITIČNI AKTIV ZP V OTOCAH
Učinkovito
s hitrim in
delo je točnim
možno Se
informiranjem
V tovarni merilnih instrumentov' v Otočah so bili 27. decembra preteklega leta gostje člani družbeno-politič-nega aktiva ZP in predsedniki samoupravnih organov organizacij ZP Iskra. Goste, ki so sc ob koncu poslovnega leta sklenili v tej naši tovarni pogovoriti o vsesplošni dejavnosti v minulem letu, je na dvorišču pred tovarno najprej pozdravil predsednik DS tovarne »Instrumenti« Alojz Iskra in jih nato povabil na ogled proizvodnje.
Po ogledu so se številni člani družbeno-političnega aktiva ZP zbrali v tovarniški menzi, kjer je sestanek, zadnji v L 1971. otvoril predsednik DS ZP Iskra, ing. Zdravko Tekavec, ki je pozdravil tudi predstavnike iz novo priključene tovarne industrijske opreme v Lescah. Osrednji točki dnevnega reda tega sestanka je bila razprava o uveljavljanju ustavnih sprememb v združenem podjetju Iskra ter naše podjetje v letu 1972. Po nekaterih osnovnih ugotovitvah predstavnika DS ZP le govoril sekretar ZP Pavle Gantar, ki je med drugim pojasnil nekatera vprašanja v zvezi z obravnavanimi ustavnimi spremembami, o katerih je sočasno razpravljala ir,- jih •udi sprejela republiška skup-
ščina. V krajši razpravi po izvajanjih sekretarja Pavleta Gantarja je o tem predsednik DS ZP pojasnil tudi, kako v okviru tovarne za elektroniko teko priprave na organizacijo temeljnih organizacij združenega dela.
Nato se je k besedi oglasil generalni direktor ZP Vladimir Logar, ki je na kratko pojasnil zbranim ugodne poslovne rezultate združenega podjetja v preteklem letu in pa nekatere postavke, ki naj bi jih naše podjetje doseglo v letošnjem poslovnem letu. ZP Iskra naj bi letos doseglo okrog 300 milijard starih dinarjev celotnega dohodka in ustvarilo 27 milijonov dolarjev izvoza, pri čemer je računati na nekako 17 milijard ostanka dohodka. Predvidena so tudi večja investicijska vlaganja kot doslej, zlasti v panogo telekomunikacij.
predsednik sindikalnega odbora ZP Jože Čebela, ki je na kratko orisal najpomembnejše naloge sindikata v ZP v preteklem poslovnem letu, posebno pa je poudaril, da bo treba v prihodnje več pozornosti posvetiti delovnemu človeku, njegovemu nagrajevanju po delu in na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma, rekreaciji delov-neg človeka in drugo. Omogočiti je treba počitniški skupnosti Iskre, da bo svojo vlogo pri rekreaciji delovnega človeka lahko bolje in učinkoviteje odigravala ter vsestransko razvila najbolj široko rekreacijsko dejavnost.
Slednjič je zbrane člane družbenopolitičnega aktiva ZP Iskra pozdravil v imenu delovnega kolektiva tovarne merilnih instrumentov direktor tovarne Albin Jensterle.
Naslednji govornik ie bil sekretar konference ZK ZP Marjan Vrabec, ki je v svojih kratkih izvajanjih zlasti poudaril potrebo po aktiviza-ciji organizacij v enotah ZP in to, da si bo Zveza komunistov znova pridobila tesen stik 7 delavskim razredom. Za sekretarjem konference ZK ZP pa ie spregovoril
Sestanek družbeno-političnega aktiva ZP Iskra v Otočah je dobro uspel in je bilo na njem ugotovljeno, da bi bilo koristno sklicevati ga pogosteje saj je na takšnem sestanku dovolj priložnosti, da se člani aktiva temeljito seznanijo o raznih problemih in si o njih ustvarijo enotno sodbo ter s tem najdejo možnost za njihovo učinkovito rešitev.
služb v ZZA je možno racionalizirati poslovanje in doseči višji kvalitetni nivo.
Zelo ugoden rezultat referenduma 23. decembra 1971 v tovarni TIO Lesce (88,2%) kaže, da se je večina članov delovne skupnosti odločila za pripojitev k Iskri. Po krajši razpravi je DS ZP soglasno sprejel sklep o pripojitvi. TIO Lesce je s tem postala 18. organizacija v ZP Iskra Kranj. Novi naziv: ISKRA — tovarna industrijske opreme Lesce v ZP Iskra Kranj. Poslovni predmet:
1.	proizvodnja
a)	sestavnih delov, izdelkov, naprav, strojev in sistemov:
—	industrijske pnevmatike
—	industrijske hidravlike
—	cene avtomatizacije na osnovi mehanike, pnevmatike in hidravlike
b)	merilnikov in regulatorjev na osnovi mehanike, pnevmatike in hidravlike
2.	projektiranje, montaža, vzdrževanje in servisiranje proizvodov iz tč. 1. tako lastne kot tuje proizvodnje
3.	razvoj proizvodov iz tč. 1
4.	izvajanje inženiringa na domačem trgu.
Za zaupanje se je zahvalil direktor omenjene tovarne
Marjan Luxa, dipl. ing., ki med drugim dejal, naj bi 1 la skupna pot čimbolj uspt na. Zaradi pripojitve sta bi v poslovni odbor ZP izvolj na dipl. ir.g. Marjan Luxa dipl. ing. Stanislav Čarman.
V	poročilu in razpravi o d vetmesečnem poslovanju, čemer smo že obširneje por čali v 48. številki, je bilo p> udarjeno uspešno poslovanj le tovarna polprevodnikov Trbovljah se bori s težavam zato je Ie-ta 10. 9. lani prei ložila sanacijski program i ukrepe. Kot vse kaže, bod vse, razen omenjene tovarn tudi ob letnem poročilu izk: zale pozitivno poslovanj' skupen dobiček ZP pa s predvideva v znesku 13 mil jard S din, kar je najboljš oz. rekorden rezultat odk? obstaja združeno podjetje. T je vsekakor eden izmed poz tivnih faktorjev za nadaljn perspektivo.
V	razpravi, ki je bila dokr razgibana, je ponovno padi vprašanje, kaj je z ustanovi vijo sklada Iskrine intern banke. Vse kaže, da se org: nizacije zelo ogrevajo za čirr prejšen pristop oz. za pripre vo ustreznih aktov. BiH si mnenja, da bi se z zbranim sredstvi dosti lažje in hitre je pomagalo organizacijan ob raznih problemih in težo vah.
Ob zaključku seje se ji predsednik DS ZP iskreno za hvalil vsem članom za sode lovanjc v letu 1971 in jim za želel srečno in uspešno novt leto 1972.
ABC
Seja komisije ZB ZP
Na lanski dan armade, 22. decembra 1971 se je sestala tudi komisija ZB ZP da bi ob koncu leta pregledala svoje lansko delovanje. Seji je prisostvoval tudi generalni direktor ZP Vladimir Logar, ki je v njenem prvem delu poročal o tem ,da se je k Iskri L 1971 pripojila tovarna ELRA iz Škofje Loke in da prav ta dan poteka referendum o priključitvi k Iskri tudi v tovarni industrijske opreme TIO v Lescah. Nadalje je prisotne informiral tudi o želji dveh mariborskih podjetij »Primat« in tovarne stikalnih naprav, da bi se v bližnji prihodnjosti prav tako spojili z Iskro in za kar že tako ustrezne priprave. Nadalje se je generalni direktor ZP zahvalil borcem za njihovo vsestransko sodelovanje tudi pri reševanju problemov, ki so spremljali lansko poslovanje ZP. Na kratko je zbrane seznanil z doseženimi poslovnimi rezultati, ki so kljub nenormalnim poslovnim pogojem vendarle bili ugodni za naše podjetje. Pred koncem svojih izvajanj je generalni direktor člane komi-
sije ZB seznanil s tem, ka kšne poslovne rezultate naj bi po letnem načrtu v leti 1972 dosegle organizacije ZP Iskra.
Predsednik komisije ZB ZP Franc Križnar sc je nato zahvalil generalnemu direktorju za informacije in prisotne pozval k razpravi, v kateri so se nekateri predsedniki aktivov ZB naših organizacij dotaknili številnih pomembnih vprašanj, ki se nanašajo na njihove delovne organizacije
Predsednik komisije ZB NOV Franc Križnar ie potem na kratko pojasnil aktivnost komisije v preteklem letu, ko je bilo njeno delo ob jubilejih Iskre najbolj živahno. Oba govornika, tako generalni direktor ZP, Vladimir Logar, kot tudi Franc Križnar sta pozvala prisotne člane komisije ZB, naj prav tako v bodoče nadaljujejo svojo aktivnost, saj je doslej zveza bivših borcev v ZP že mnogokrat aktivno in učinkovito sodelovala pri reševanju najbolj perečih vprašanj, tako ’ organizacijah kot tudi v samem ZP.
Čim več sodelovanja v glasilu
f V novo leto 1972 stopamo z mnogimi pričakovanji; kaj jam bo prineslo, zlasti pa, kaj bo prineslo našemu podjetju. Zadnja pretekla leta so sila za poslovanje našega združenega podjetja zelo u-jpešna. Pričakujemo, da bo 1972. leto kljub določenim gospodarskim težavam, ki se bodo pojavile v okviru stabilizacije gospodarskega sistema, uspešno. Razumljivo je, da uspešnost poslovanja tavisi od r.aporov delovnih Jjudi. Ti pa so v našem združenem podjetju v preteklosti Že pokazali, da so vedno pripravljeni težko delati če je Potrebno za dobro poslovanje podjetja.
c Tudi naše glasilo združenega podjetja mora v okviru jsvojih možnosti doprinesti k uspešnosti poslovanja. V statutu združenega podjetja, ki ¡(mo ga sprejeli v preteklem ¡elu, smo zapisali, da organi-facijske enote združenega podjetja morajo zagotoviti ¡vsem članom podjetja sprejemanje glasila. Delovni ljudje morajo biti prek glasila obveščeni o najvažnejših doga-
janjih v podjetju. Obveščeni morajo biti o najvažnejših dogajanjih v naših organizacijskih enotah. To obveščanje služi članom kolektiva vsega združenega podjetja, da spoznajo medsebojne težave in če je tudi potrebno jih na osnovi medsebojne solidarnosti rešujejo.
Realizacija ustavnih amandmajev k zvezni ustavi, zlasti XXI in XXII, katerih cilj je omogočiti delovnemu človeku odločati o rezultatih njegovega dela, bo morala tudi v glasilu naše delovne skupnosti najti svoje mesto zlasti v tej smeri, da bomo seznanili člane v posameznih organizacijskih enotah, kako sc pristopa k realizaciji teh načel, ki naj res zagotovijo delavcem vso oblast. Mnogo bolj kot v preteklih letih bomo morali letos dati mesto v našem glasilu neposrednemu proizvajalcu — delavcu, ki naj s svojimi stališči in mnenji ter predlogi obogati naš časopis. Aktivno se bodo morali še bolj vključiti s svojimi prispevki v našem glasilu predstavniki družbeno-polilič-
iskra Commerce, Ljubljana
i-—	■	..	■	... ■	.. i ...-
i-	.
Podelitev odlikovanj
Ala slavnostni seji DS so podelili najzaslužnejšim državna odlikovanja ter jubilejne značke ZK in ZB
- Svojo zadnjo letošnjo — •ubilejno sejo je imel delav-' ki svet Iskra Commerce v Ivorani Kluba poslancev >RS. Vodil jo je njegov pred-lednik Julij Novljan, ki je v rratkih obrisih povzel naj-»istvenejša obdobja v deset-etnem plodnem delovanjem ■ c naše organizacije 7.P Iskra. Slavnostni seji DS so razen drugih gostov prisostvovali udi podpredsednik izvršnega ¡veta SRS Boris Vadnjal, se-tretar občinskega komiteja IK Ljubljana-Center Roman llbreht in podpredsednik rc-Hibl iškega odbora Zveze ¡druženj borcev NOV Slovc-lije Franc Krese-čoban.
Po govoru predsednika DS skra Commerce Julija Nov-jana je podpredsednik izvrš-5ega sveta SRS Boris Vad-)ial izročil državna odlikova-)ja predsednika republike la ¡zaslužne jšim sodelavcem iskra Commerce. Red republike z bronastim vencem ¡e preicl glavni direktor [skra Commerce Metod Ro-¡ar. red dela z zlatim vencem lože Pogačnik, red dela s {rebrnim vencem pa naslednic Katarina Ilič, Anton Ribar. Boris Kristan, Liuban Artič. Goimir Blcnkuš, Marijan Dvoračck, Jože Poklukar, 'n?c Dolinar. Jože Zupančič, Franc Vreček, ž.ivoiin Abramovič Simon Primožič in Al-bm Pohar. Red zasluac za narod s srebrnimi žarki je
dobil Mirko Križnar, red dela s srebrnim vencem pa Otmar Geršak. Z medaljami dela pa so bili nato odlikovani naslednji sodelavci: Nada Lebar, Mara Beltram, Jože Cvar, Velimir Bilbiia, Janez Prevec, Srečko Torkar, Jože Čebela, Janez Prebil, Jože Vidmar in Milan Loparnik.
Sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Center Roman Albreht je nato podelil jubilejne značke ZK naslednjim članom ZKS Iskra Commerce: Živojinu Abramoviču, Jožetu Čebeli, Slavku Mundi, Savi Zubiču, Janezu Prebilu, Jožetu Cvaru, Marjanu Dvoračku, Miloradu Iriža-ninu, Janezu Drašleriu, Erni Mihalič. Metodu Rotarju, Metki Zaic, Bogoljubu Bob-beri, Božu Igliču, Juliianu Novljanu. Fortunatu Orehku, Albinu Poharju, Andreju Stražarju. Mileni Tolmajnar, Savi Rankoviču, Ivu Virtiču, Branku Dragonji, Reufu Dali-pagiču, Anici Strman, Milanu Lonarniku. Končno so prejeli jubilejne značke ZB naslednji zaslužni člani aktiva ZB Iskra Commerce, ki jim jih ie izročil podpredsednik republiškega odbora Zveze združeni borcev NOV Franc Krese-Coban: Albert Ambrožič. Stojan Flajs, Oskar Ličen. Vladimir Šenk. Srečko Mihelič Smiljan Pečjak. Jože Pogačnik. Anton Rihar, Bogo Mohar in Mirko Križnar. Po razdelitvi odlikovanj in jubi-(Dalje na 6. strani)
nih organizacij in samoupravnih organov, ki bodo morali, zlasti pred sprejemom pomembnih odločitev, izvesti tudi mobilizacijske akcije prek našega glasila. Tudi vodstveni kadri, ki s svojo strokovnostjo lahko mnogokrat prispevajo k reševanju problemov, bodo morali biti bolj aktivni v našem glasilu, saj delovni ljudje pričakujejo od njih, da povedo o raznih vprašanjih z vso strokovno odločnostjo, smelostjo in čutom odgovornosti.
Razumljivo je, da celotnega informiranja našega kolektiva ne moremo opraviti le z našim glasilom, zato je potrebno še dodatno informiranje v raznih oblikah v naših organizacijskih enotah. S pomočjo informativnih oblik in tudi še ostalih bomo lahko zagotovili našemu delovnemu človeku realizacijo njegove ustavne pravice, da je pravočasno in v redu informiran o vseh c’c ■/•'"jih tako v pod' '•> kot v svoji organizacijski enoti. S pravočasnim informiranjem bomo lahko tudi preprečili razne konflikte, ki pogosto nastopajo prav zaradi izostanka ali pomanjkljivega informiranja. Informiranje naših delovnih ljudi pa ne more biti samo formalno, ampak mora biti tudi vsebinsko v redu in pisano na tak način, da je našim delovnim ljudem razumljivo. Prav tako se r.e smemo posluževati samo informiranja, ampak moramo v našem glasilu biti tudi ustvarjalci borbe mnenj, stališč in mobilizacije za izvedbo določenih nalog. Le tako bo lahko glasilo zanimivo za najširši krog naših delovnih ljudi.
S temi nalogami stopamo delavci pri našem časopisu ISKRA v novo leto 1972. Upamo, da jih bomo ob pomoči vseh naših dejavnikov v združenem podjetju lahko uspešno opravili. Vsem delovnim ljudem Iskre pa želimo čim-več zadovoljstva v tem letu.
Glavni urednik: Pavle Gantar
Samoupravni
sporazum
verificiran
Verifikacijska komisija je na svoji 54. seji dne 22. decembra 1971 cbravnavala samoupravni sporazum, ki so ga sklenile delovne organizacije s področja ELEKTRO IN KOVINSKE INDUSTRIJE in po preizkusu njegove skladnosti z zakonom in splošnim družbenim dogovorom o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona na podlagi določbe 4. odstavka 13. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovorjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov
ODLOČILA:
Samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so ga sklenile delovne organizacije s področja ELEKTRO IN KOVINSKE INDUSTRIJE se vpiše v register samoupravnih sporazumov, ki ga vodi Republiški sekretariat za delo v smislu navodila o registru samoupravnih sporazumov in o postopku za njihov vpis v register (Uradni list SRS, št. 15/1971).
Osebna in skupna poraba na pogojno nekvalificiranega delavca po tem samoupravnem sporazumu za leto 1971 ne more presegati 1300 din kot osnova za izračun neobdavčene mase osebnih dohodkov.
Samoupravni sporazum velja za leto 1971. Po zaključnem računu in po usklajenih ekoloških meritvah bo verifikacijska komisija ponovno preverila usklajenost samoupravnega sporazuma z družbenim dogovorom in ostalimi samoupravnimi sporazumi.
Z dnem te odločbe postane citirani samoupravni sporazum pravnovel javen.
Obrazložitev:
Verifikacijska komisija je ugotovila, da je bil citirani samoupravni sporazum sprejet po predpisanem postopku, da je dal k njemu svoje soglasje Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije dne 6. 10. 1971 in da je v skladu z zakonom in splošnim družbenim dogovorom.
Verifikacijska komisija sodi, da je njena naloga, da pri verifikaciji samoupravnih sporazumov prepreči možnost neupravičeno visokih osebnih dohodkov, zato sodi, da samoupravni sporazum ne more omogočiti za leto 1971 osebne in skupne porabe, ki bi presegala 1300 dinarjev na pogojno nekvalificiranega delavca.
Verifikacijska komisija bo ponovno preizkusila skladnost citiranega samoupravnega sporazuma z zakonom, ko ji bodo na razpolago v ta namen posebni podatki zbrani po zaključnih računih za leto 1971. Takrat bo verifikacijska komisija ponovno razpravljala o spornih vprašanjih, ki jih vsebujejo nekatere določbe sporazuma.
S tem so izpolnjeni z zakonom postavljeni pogoji za vpis citiranega samoupravnega sporazuma v register.
Odlikovanci in nagrajenci na slavnostni seji delavskega sveta Iskra Commerce v dvorani Kluba poslancev SRS
Sejem novoletnih zelja—Sejem novolefnif
V današnji številki nadaljujemo s pogovori o novoletnih željah delavk in delavcev v naših organizacijah. Prispevke iz preostalih tovarn združenega podjetja Iskra bomo objavili prihodnjič.
Ana Slovša že sedem let dela v električni montaži tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu. Malo boječe sicer, se je slednjič le odločila zaupati, kaj si želi od letošnjega leta.
»V letu 1972 predvsem želim, da ne bi naša tovarna • imela težav, s kakršnimi se je otepala lani. Rada bi, da ne bi primanjkovalo potrebnega materiala in finančnih sredstev, kar bi oviralo redno poslovanje tovarne, s tem pa tudi zmanjšalo njen dohodek in končno osebne dohodke zaposlenih. Odgovorni činite-lji bi morali razen tega zagotoviti za vse leto dovolj dela in čim bolj ugodno prodajo naših izdelkov, saj bi le to omogočilo, da bi tudi v naši tovarni izboljšali osebne dohodke vsaj na povprečje drugih. Čeprav so se OD v zadnjem času že nekoliko popravili, še vedno komaj sledijo naraščajoči draginji in zato si, razumljivo, želim, da bi v novem letu ne bilo težav, ki bi zavirale izboljšanje naših zaslužkov.«
Jerica Čepon je v horjulski tovarni elektronskih instrumentov zaposlena že štiri leta. S svojim delom' je zadovoljna — spajka namreč pri aparaturah in je predvsem zadovoljna zaradi dobrih medsebojnih odnosov v oddelku. Tudi njene želje se, kakor pri večini, ki smo jih zanje povprašali, sučejo predvsem okrog osebnega dohodka.
»Vem, da nam največ preglavic povzroča nelikvidnost in s tem pomanjkanje sredstev za pravočasno nabavo potrebnega materiala. Tu bi morali odgovorni činitelji v tovarni storiti vse, da letos do zastojev v proizvodnji za-iadi pomanjkanja sredstev in materiala ne bi prišlo, kajti le redna proizvodnja lahko prepreči vse težave. No, na drugi strani pa si želim, da bi se vsi člani delovnega kolektiva na svojih delovnih mestih zavedali, da lahko veliko k boljšim poslovnim uspehom prispevamo z boljšo delovno disciplino in večjim in vsestranskim varčevanjem. Ne da bi hotela preveč kritizirati, si želim več reda tudi v naši menzi. Malica naj bi bila res ob določenem času, hrana pa ne tako enolična, kot je bila doslej. Ne teriam sicer nečesa nemogočega, vendar pa menim, da to tudi ni samo moja, ampak želja premnogih drugih članov kolektiva. Seveda je želja ob vstopu v novo leto še veliko, pa prav zato ne gre, da bi jih obešala na veliki zvon. Zadovoljna bom, če mi bo delo šlo dobro od rok. če bom zdrava in, če se mi bo izpolnila vsaj ena, čisto osebno moja želja.«
Zofka Gabrovšek šele dobro leto in pol dela pri spaj-kanju na aparaturah v naši horjulski tovarni. Čeprav izučena pletilja, se je kaj hitro preusmerila v novo delo, ki ga danes z veseljem in uspešno opravlja. Zadovoljna je, ker zdaj bolje zasluži kot prej v pletiljstvu, kljub temu pa ni ob razgovoru pozabila pritegniti drugim, da si pač želi, da bi bili v tovarni doseženi takšni poslovni rezultati, ki bi zagotavljali tudi boljše osebne dohodke.
»V novem letu si predvsem želim, da bi bili poslovni pogoji boljši kot lani, s tem pa tudi manj težav in slabe volje. Saj je veliko bolj prijetno delati z dobro voljo, kot v stalni napetosti in težavah. Glede dela sem povsem zadovoljna, enako tudi z odnosi med sodelavci in sodelavkami, pač pa si v tovarni zares
želim, da bi bilo kaj več bodisi športnega, ali kulturnega življenja, saj za tem stokamo vsi Horjulčani. Imamo sicer abonma v gledališču, vendar vselej tudi ni mogoče odhajati zdoma, kjer je vedno dovolj opravkov. Kakih posebnih želja, razen seveda zdravja in boljšega zaslužka pa nimam in vesela bom, če se mi bosta vsaj ti dve želji izpolnili«
Cilka Pozclerec je v Iskri že 23 let, saj je začela še v Institutu za elektrozveze. Zdaj je že lepo dobo let v tovarni »Avtomatika« na Pr-žanu, kjer je opravljala vrsto del, med drugim tudi v montaži RA. Potem ko je opravila tečaj za kvalificirano kuharico, se je zaposlila v tovarniški menzi, kjer pa zadnje čase ne kuhajo, ker hrano vozijo od drugod.
»Zelo si želim, da bi spet lahko delala v poklicu, za katerega sem se kvalificirala — torej, da bi v tovarni spet sami kuhali topli obrok. S sedanjim delom v naši menzi nisem zadovoljna, pa tudi ne z oscDmm dohodkom. Cc bi spet kuhala, bi bilo vsekakor lepo in bolje. Naši tovarni od - srca želim, da bi bilo letos dovolj naročil, pa tudi materiala in finančnih sredstev, ki bi nam omogočila normalno delo. Skratka — največja že-
lja mi je, da bi se načrti našega vodstva uresničili. Nadalje pa bi rada, da bi bolj gledali na tiste člane kolektiva, ki imajo naj nižje osebne dohodke in na tiste, ki so že dolga leta v tovarni, saj se mi zdi, kot bi te kar nekako odrivali. To bi bile glavne moje želje v novem letu, razen seveda osnovne, da bi bila zdrava in spet lahko opravljala delo kuharice.«
Rajka Janžovnik je v tovarni »Avtomatika šele dobro leto, dela pa v razvojnem oddelku kot navijalka elektrolitskih kondenzatorjev. Ker je po končani šoli za zobo-tehnično asistenko želela ostati v Ljubljani, pač ni bilo druge izbire, kot najti drugačno zaposlitev. Našla jo je v »Avtomatiki«, kjer pa se je kljub vsemu hitro znašla in vživela v kolektiv. Zdaj poleg službe, obiskuje še steno-daktilografski tečaj.
»Osebno bi sicer najbolj želela delati v svojem poklicu, vendar če to ne bo mogoče, bom zadovoljna, če bom uspešno opravila tečaj in se zaposlila v tovarni na ustreznem delovnem mestu. Želim si predvsem, da bi v tovarni proizvodnja tekla redno in, da bi več pozornosti posvetili tudi elektrolit-
skim kondenzatorjem, ki j delajo v Mokronogu in so s cer različni od le-teh, ki ji navijam jaz. Menim, da bi ; dalo še izboljšati organizat jo dela v naši tovarni, kari nedvomno koristilo njeni; poslovnim rezultatom. Tu; boljšo delovno disciplino ; želim, pa morda tudi mal višje osebne dohodke, ki ( vsaj približno dohitevali dr ginjo.«
Meri Kalan dela v monta gramofonov tovarne »Avti matika« na Pržanu žc 9 le kot raznašalka materiala < GR.
»Toliko časa sem že. p hiši, da ne morem mimo tih želje, tla bi sleherni v na1 tovarni zaposleni svoje de! jemal bolj resno in z večj prizadevnostjo, kar nam j.cš zlasti potrebno v sodarji časih stabilizacije in urejen nja naših notranjih pogoji in odnosov. Želeti bi bil večje in vsestransko varčev; nje, kar vse bi ob zagotoi Ijenem delu prinašalo kolel tivu tudi boljši zasltižel Osebno si najbolj želim, č bi dobri odnosi v kolekjin docela prevladali, saj je. tud V tem dobršno jamstvo, r uspešno poslovanje. Raze zdravja nimam posebne oseb ne želje in sodelavcem o! ljubljam, da se bom letos » bolj trudila pri svojem deli želim pa vsem mnogo uspt hov in zadovoljstva.«
■n
<
m
a
o
o
N
n
a
H
LIJ
o
>
o
O VOJAKU m NJEGOVI NEVESTI
Vse skupaj se je začelo z dnem, ko je kurir prinesel v ljubljansko prodajalno obvestilo, da je treba na podlagi odobritve poslovnega odbora firme pripraviti darilo za aktivnega pripadnika naše armade X. Y. (ime je seveda vojaška tajnost). Podrobnejše poizvedbe so odkrile, da niti ne gre za pravega vojaka, temveč za navadnega regruta, čigar primer pa je nekoliko nenavaden. Nenavaden v toliko, ker so vojaku X. Y. vojaške oblasti dovolile, da se še v teku obvezne vojaške službe poroči s svojo izvoljenko.
To je torej ozadje dogodka, ki je vzbudil (mimo izvršitve prodajnega plana za leto 1971, ki so ga izpolnili že v novembru) pozornost kolektiva ljubljanske prodajalne. Kajti v njem so zastopani pripadniki vseh oboroženih sil: rezervni oficirji in podoficirji, navadni vojaki ter obvezniki predvo-jaške vzgoje, pa tudi ženska pomožna služba.
Poslovodja, rezervni starejši vodni! je presodil, da je treba zadevo obra' navati v skladu z vojaškimi navadami na kolektivnem sestanku, na kateter bodo zaupano jim nalogo pretehtal »glede na obstoječo situacijo«. Vsekt kor — vojak je vojak in pomagati nv je treba. Posebno v tako zagatni situ: ciji kot je poroka — v pogojenih okoli ščinali.
»Torej, tovarišice in tovariši,« j> začel poslovodja, »sovražne enote .S1 opažene na smeri . . . oprostite, hoti sem reči, da je pred nami neobičajni naloga. Prejel sem pismeno obvestilo da se je aktivni pripadnik naše arin» de .. .«
».. . ponesrečil. . .«, je glasno ponv slil pomočnik, ki je navaden vojni ob veznik.
»Nič ponesrečil,« je mirno nadaljo val poslovodja, »o tem še ni nobentt preverjenih dokazov. Preprosto — P° ročli sc je, še preden je slekel vojaški
»Instrumenti« Otoče
Nekdanji borci in vojaški starešine tovarne »Avtomatika« na proslavi 30-Ietnice JLA v tovarniški menzi
Proslavili so 30-letnico JLA
sodelovanje
Nekdanji borci in celotni starešinski kader v naši tovarni za elektroniko in avtomatiko se je 22. decembra lani zbral v tovarniški menzi na proslavo 30-letnice naše armade. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da so se te proslave udeležili prav vsi člani ZB, ki pa tudi sicer zelo aktivno posegajo v celotno dogajanje v tovarni in skušajo pri reševanju najbolj perečih vprašanj prispevati kar največji delež. Nekdanji borci NOV tesno sodelujejo tudi v sindikalni organizaciji v tovarni, prav tako pa v samoupravnih organih.
Na skromni proslavi ob 30-letnici Jugoslovanske ljudske armade je zbranim spregovoril predsednik tovarniškega aktiva ZB Rado Kukovec, ki je orisal rojstvo in poznejšo rast naše ljudske armade ter njen delež pri obnovi domovine ter njeno pripravljenost, braniti in obraniti enotnost
in bratstvo jugoslovanskih narodov, kakor tudi našo neodvisnost. Njegova izvajanja so bila povod za pozdravno pismo, ki so ga s proslave poslali vrhovnemu komandantu oboroženih sil, predsedniku Titu. Nekdanji borci in starešinski kader v tovarni »Avtomatika« v tem pismu izražajo popolno podporo stališčem predsednika Tita in predsedstva ZKJ ob nedavnih pojavih na Hrvatskem in zagotavljajo, da bodo še naprej najodločneje podpirali boj za izgradnjo samoupravnega socializma in svetlejše prihodnosti naših narodov.
Ob tej priložnosti so se nekdanji borci razgovorili o bodočih nalogah in programu svojega dela, prav tako pa tudi o delu v preteklem letu, ko so se tudi nekdanji pržan-ski borci aktivno udeležili vseh akcij, ki so tekle v okviru združenega podjetja Iskra ob veličastnih lanskih slavjih.
CSScrepiti
Otoče, 28. decembra — V
jedilnici tovarne električnih merilnih instrumentov v Oto-čah je bila ta dan sindikalna delovna konferenca. Predsednik sindikata Janez Trelc je v svojem govoru predvsem nanizal glavne smernice dela v preteklem letu. Odbor je sodeloval s samoupravnimi organi, sindikalnim odborom ZP, pri sestavi pravilnika OD, reševanju socialnih vprašanj ter športni in rekreacijski dejavnosti. Dokaj se je tudi poglobil v razpravo o samoupravnem sporazumu o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Glede socialne pomoči so sami ali s podporo samoupravnih organov sproti reševali vse probleme.
Športno aktivnost je sindikat zelo podpiral; udeležili so se športnih iger ZP in občinskega sindikata. Na področni širše rekreacije pa, kot kaže. niso bili posebno aktivni. Predsednik ie dejal, da bodo obnovili sodelovanje s počitniško skupnostjo ZP, posebno zdaj, ko se pripravlja nov program razvoja počitniške skupnosti. Ker je v načrtu gradnja počitniškega centra na istrski obali, menijo da bi bilo prav, če bi kolektiv pri tem sodeloval.
Predsednik se je ob koncu govora zahvalil samoupravnim organom in vodstvu za pomoč in razumevanje, vsem članom pa je voščil srečno in uspešno novo leto.
Direktor tovarne Albin Jensterle je zatem dal kratko informacijo o poslovanju. Zaradi dokajšnjih težav so dosegli v letošnjem letu 97-% realizacijo proizvodnega plana, vendar so kljub temu pokazatelji še kar zadovoljivi. Persnektiva za leto 1972 je ugodna, saj devalvacija dinarja ne bo bistveno vplivala na poslovanje, ker bodo z izvozom lahko krili lasten uvoz.
Zatem je predsednik DS tovarne Alojz Iskra izrekel pohvalo in čestitke ter izročil darila osmim članom kolektiva, ki so v Iskri zaposleni 15 in 20 let. Jubilanti dela: Miro Mlakar (20 let), Vinko Lapajne (20), po 15 let pa: Sonja Beguš, Elza Praprotnik, Viktor Tišler, Jože Dolenc, Zdravko Soklič in Stane Pirnat.
Po izjavi predsednika se -je odbor sindikata odločil, da bo v letu 1972 treba okrepiti sodelovanje s samoupravnimi organi, predvsem pa sodelovati pri reševanju medsebojnih odnosov, odnosov do dela
Dva dni pred koncem preteklega leta so se sešli nekdanji borci tovarne elementov za elektroniko, da bi v tovariškem srečanju pregledali minulo delo in se pogovorili o nadaljnjem. Nekaj nad dvajset se jih je 29. decembra zbralo v obratu »Feriti« na Stegnah, kjer jih je najprej pozdravil predsednik aktiva Mile Miloradovič. V kratkih besedah je nato orisal lansko delo aktiva ZB tovarne »Elementi«. Zlasti je pri tem poudaril zadovoljstvo, da člani kolektiva, nekdanji borci tako budno spremljajo dogajanja v tovarni in njenih obratih in skušajo aktivno, na vseh področjih pomagati pri premagovanju broblemov in težav, ki se pojavljajo pri- poslovanju tovarne.
in do tovarne, saj vce kaže, da so dogodki v zadnjem času pokazali, da so te probleme preveč puščali ob strani.
Tradicionalni navadi, da so vsi člani kolektiva povabljeni v popoldanskem času v restavracijo »Grajski dvor« v Radovljici, se tudi letos niso odrekli. Bilo je lepo in prijetno, pogostitev odlična, plesalo se je v raznih inačicah, kegljišče še ni videlo toliko začetnikov, sedeči pa so dokaj »modrih« izrekli na račun raznoraznih draginj nelikvidnosti ipd., s čemer si je marsikdo, vsaj za tisti večer, sprostil notranjo nape-
Zbrar.e nekdanje borce je nato pozdravil tudi direktor Vladimir Klavs, dipl. ing., ki je v svojih besedah naznanil rahlo izboljšanje položaja na tržišču elementov za elektroniko, s čimer naj bi v letu 1972 vsaj delno odpadlo breme, ki ga je tovarna morala premagovati v preteklem poslovnem letu. Zahvalil se je nekdanjim borcem za dosedanje sodelovanje in aktivno spremljanje problematike tovarne in se jim priporočil, naj tudi v bodoče zastavijo vse svoje sile za to, da bo tovarna prebrodila najbolj kritično obdobje in se znova znašla na poti ugodnejšega poslovanja.
Udeleženci tovarniškega srečanja nekdanjih borcev tovarne elementov za elektroniko so nato prejeli knjige Franca Križnarja, predsednika aktiva združenega podjetja Iskra »Ne vdaj se, fanti«.
Obvestilo
KER V TEJ ŠTEVILKI NI BILO MOGOČE OB JAVITI VSEH ČLANKOV, BODO ZADRŽANI PRI SPEVKI OBJAVLJENI NASLEDNJI TEDEN.
UREDNIŠTVO
suknjo. Takšnega primera še ni bilo v naši armadi. Njegovi kolegi mladinci so naslovili na nas prošnjo, naj bi ga ob tem svečanem trenutku primerno obdarovali. Saj razumete, iz zakonske postelje pa spet v uniformo — to niso lahke zadeve. Zbral sem vas, da skupaj preudarimo, s čim bi lahko trenutno najbolj pomagali pripadniku pravkar poročenih oboroženih sil...«
Poslovodja Franc je ošinil s pogledom svojo »enoto«. Najmlajši med nami ima pravico prvi predlagati. Da ne bo kdo pomislil, da je pod ideološkim vplivom nas starejših, oziroma odslužene vojske.«
»Podarimo mu telefon,« je predlagal ket iz puške vajenec, ki z vojaškimi stvarmi še ni povsem na čistem. »Na predvojaški sem slišal, da so zanesljive zveze predpogoj sodobnega vojskovanja.«
»A;i pa voki-toki,« se je namuznil pomočnik. »Ljubezen po radijski zvezi.. . Ali pa »zuhro« — zaradi morebitne masaže!«	•
Z zamahom roke je poslovodja zopet vzpostavil red v kolektivu, ki se ni mogel prav vživeti v položaj sveže poročenega vojaka. Tranzistorski sprejemnik? Tudi predlog pomočnika ni naletel na kolektivno podporo.
»Pa če bi mu podarili garnituro kombi? Slišal sem, da je pri vojakih veliko čiščenja in poliranja.« — Zopet je bil najmlajši tisti, ki je bil spričo svojih civilnih nazorov deležen nepre-kritega pomilovanja odslužene vojske.
»Morda pa kompleten pralni stroj iz našega dopolnilnega sortimenta?« je »nastavljal mino« predvojaškemu za-štopniku pomočiiik.
»Prosim, resno k stvari,« je krotil splošno veselost poslovodja. »Pomislite, kaj rabi vojak, ki mora iz toplega ženinega objema spet v vojaške škornje?«
Padali so predlogi in protipredlogi, ne da bi prišla na dan absolutno dognana rešitev.
Nato pa se je oglasila k besedi ženska pomožna služba v osebi blagajničarke. »Takole vam povem. Moški ste
bili in ostanete sebični. Vojak, ubogi vojak! Samo njega vidite in samo njemu bi radi olajšali vojaške tegobe — s katerimi se potem tako hvalite in junačite. Na njegovo nevesto pa sploh niste pomislili! Seveda, civilna para, ki ni za drugo, kot da pošilja pisma in obiskuje ubogega možička, da ne bi skoprnel v vojaški suknji. — Predlagam, dokončno in nepreklicno, da obdarimo vojakovo soprogo s kakšno gospodinjsko rečjo!«
Moški del vseljudske obrambe je utihnil. »Garnitura Girmi?« — je zakrožil z očmi poslovodja. »Ugovorov ni — predlog je sprejet! Voljno in na svoja mesta!«
In tako je predvojaški Miha še istega dne odnesel na pošto zavitek in čestitko, na kateri je pisalo: Vojakovi soprogi — kolektiv prodajalne ljubljanske filiale Iskra! Srečno 1972!
Kajti ni da bi se zameril ženskim pomožnim enotam vseljudske obrambe, ki na svoj način in uspešno lajšajo tegobe vojaškega stanu.
Ljubo
::
f!
■ B
um
BB
55
BB
35
55
I:
BB
55
tost.
Srečanje nekdanjih borcev tovarne »ELEMENTI«
s
Marketing tržičša industrijske potrošnje
politiko gospodarjenja podjetja.
Kot so razvita tržna gospodarstva osvojila novi koncept tržnega poslovanja (splošno imenovan MARKETING), ki omogoča organizacijo in funkcioniranje modernega podjetja v pogojih zahtevnega poslovanja v neliberalnem oz. kontroliranem tržišču, tako je popolnoma razumljivo, da je ob problemih, ki pri nas vznikajo iz obstoječe ekonomske nestabilnosti in nedovoljenega predvidevanja poli stabilizacije, vprašanje osvajanja koncepta marketinga in uporabe njegovih rešitev (v smislu načina pristopa k problemom organizacije, aktivnosti in uporabe specifičnih metod in delovne tehnike) več kot aktualno.
Osnovni pogoj za uporabo tržnega koncepta v poslovanju podjetij, v kolikor je takšen koncept načelno sprejet, se sestoji v vzpostavitvi raziskave tržišča. Te raziskave danes niso več nerešljiv problem, saj je znanost razvila že zelo bogat instrumen-tarij metod, ki so uporabne tudi v naših razmerah poslovanja. Še več, ekonomski sistem naše dežele in njegova družbena osnova, ki temelji na samoupravljanju, omogoča oz. bi morala omogočati popolnejše efekte rezultatov raziskav, saj sistem samoupravljanja lahko deluje izključno pod "lojem polne informiranost,, kot predpostavke za razumno odločanje.
Raziskava tržišča kot del marketinga izdelkov, namenjenih industrijski potrošnji, pri nas še ni dovolj razvita, prav tako kot še ni dovolj razvita za potrošne dobrine, če ugotavljamo, da so potrebe za takšnimi raziskavami evidentne, potem obstaja tudi možnost pojava nezaželc-. nih posledic, če bi se tudi v bodoče ne loteval! koriščenja teh raziskav. To pa zavisi predvsem od razumevanja v samih podjetjih, od samoupravnih organov in strokovnih vodstev, ki morajo to vprašanje prej ali slej načeti v svoji sredini.
Kadrovski problemi na tem področju obstajajo posebno, ker ugotavljamo potrebo po angažiranju specialistov raziskovalcev različnih poklicnih profilov. Vendar danes že obstajajo pogoji za rešitev tega vprašanja, predvsem zaradi že uvedenega podiplomskega študija iz marketinga (v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Našu, Mariboru) in delovanja specialnih inštitutov, ki strokovno delujejo v tej smeri tako, da se nahajamo v situaciji, ko nam tržne raziskave že lahko nudijo dovolj močno osnovo, da posamezne procese, čeprav še ne vseh, lahko objasnimo in kontroliramo.
B T '~'šič
Uspelo srečanje 300 jubilantov desetletnega dela v ZZA
V jubilejnem letu 1971, ko smo razen 25-letnice Iskre praznovali še vrsto jubilejev naših organizacij, smo se podrobno razpisali tudi o desetletnici našega Zavoda za avtomatizacijo. Za konec leta
(Nadaljevanje s 3. strani)
lejnih značk so se udeleženci preselili v zgornje prostore, na proslavo. Najprej je Koroški akademski oktet zapel pesem: »Bratje, podajmo si roke«, nato pa je spregovoril g.avni direktor Iskra Commerce Metod Rotar, ki je v kratkem nanizal najbolj vidne rezultate kolektiva Iskra Commcice v preteklem letu ter velike naloge, ki pred to pašo organizacijo stojijo v letošnjem letu. Ob tej priložnosti se je iskreno zahvalil vsem članom kolektiva za vztrajno in požrtvovalno delo, katerega plod so tudi dejanski uspehi Iskra Commerce. Pozval pa je vse, da tudi
pa smo bili v zvezi z desetletnico ZZA priča še eni uspešni prireditvi — srečanju 300 jubilantov desetletnega dela, ki je bilo v restavracijskih prostorih hotela Union v Ljubljani.
v letošnjem letu, ko bodo naloge še večje in težje, z vso predanostjo, znanjem in prizadevnostjo skušajo dati od sebe vse, da bodo te velike naloge tudi izpolnjene.
V imenu odlikovancev sc je zahvalil Jože čebela, spregovoril pa je še sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Center Roman Albreht in čestital, tako dobitnikom državnih odlikovanj, kakor tudi ostalim, ki so za svoje dosedanje delo prejeli jubilejne značke ZK in ZB. Za konec te skromne, vendar prisrčne proslave pa je Koroški akademski oktet zapel še pesem »Oj Triglav moj dom«.
Že takoj na začetku je treba posebej poudariti, da je bila udeležba jubilantov nadvse dobra, saj se jih je srečanja udeležilo (od skupno 327) skoraj 300, pri čemer so manjkali le nekateri zboleli in službeno odsotni. Ob takšni udeležbi je povsem razumljivo, da jc prireditev dosegla svoj namen, pa čeprav so jo pripravili za konec leta, precej za dejanskim praznovanjem desetletnice ZZA.
Zbrane jubilante je najprej nagovoril glavni direktor ZZA, dr. Jože Gogala, ki je na kratko orisal razvojno pot Zavoda za avtomatizacijo od njegove ustanovitve v letu 1961. V svojih izvajanjih je poudaril številne dobre rezultate, ki so jih dosegli sodelavci ZZA, prav tako pa tudi težka obdobja, ki so se zvrstila v teh desetih plodnih letih. Poudaril je, da je prav v zvestobi in predanosti ZZA današnjih jubilantov treba iskati odgovor na vprašanja, kako so lahko prebrodili tudi najtežje dni ZZA. Glavni direktor dr. Jože Gogala je nekaj besed posvetil tudi perspektivi in nadaljnji rast' Zavoda za avtomatizacijo, hkrati pa se je zahvalil zbranim jubilantom za njihovo požrt-
vovalno delo in prispevek pri razvoju pomembnih dejavnosti našega ZZA.
Za glavnim direktorjem je spregovoril jubilantom tudi predsednik sveta ZZA, dipl. ing. Marko Gliha, prav tako poudarjajoč zadovoljstvo, da tako veliko število sodelavcev — jubilantov, od prvih dni ZZA vztraja in si prizadeva, da bi ZZA v vseh pogledih dosegel tiste namene, za katere je bil ustanovljen. Slednjič je jubilantom spregovoril tudi predsednik sindikalne organizacije ZZA dipl. ing. Karl Hribšek, ki jc jubilante ob koncu svojih besed pozval, naj tudi v prihodnje svoje znanje, vztrajnost in sposobnosti posvetijo za nadaljnji procvit našega Zavoda za avtomatizacijo, ki odigrava nedvomno dovolj pomembno vlogo.
Vse jubilante desetletnega dela so nato obdarili s po 500 din, izročili pa so jim tudi pismena priznanja in zahvalo za njihovo plodno desetletno sodelovanje v delovnem kolektivu Zavoda za avtomatizacijo. Srcčanie jubilantov ZZA se je odvijalo v prijetnem tovariškem vzdušju, ki jc velo od vseh številnih miz v dvorani.
Podelitev
odlikovanj
Jubilanti 10-letnega dela v ZZA so Se na tovariškem srečanju dodobra pogovorili o vsem, kar jim je ostalo v spominu na leta od 1961 naprej
V	organizaciji jugoslovanskega združenja za marketing (JUMA) je bil 9. in 10. decembra v Opatiji simpozij o raziskavi tržišča industrijske potrošnje.
Simpoziju je prisostvovalo 139 udeležencev, večinoma angažiranih na praktični oz. teoretski problematiki tržnih raziskav iz proizvodnih in trgovskih podjetij, poslovnih združenj, zbornic, znanstveno raziskovalnih institutov, univerz in organov državne uprave. Trije udeleženci so bili tudi iz ISKRE, iz službe za raziskavo tržišča oz. strokovnih služb ISKRA COMMERCE.
Ker je problematika industrijske potrošnje v mnogo-čem slična, tako za Iskrine kot za splošne jugoslovanske razmere (prevladovanje tovrstne proizvodnje, uvajanje marketinga), so gotovo zanimive tudi ugotovitve simpozija.
V	obstoječem družbenem procesu porazdelitve koriščenja tržišča je osnovni element procesa proizvodnja zaradi potrošnje. Zato sc tudi k problemu usmeritve funkcioniranja podjetja, ki se ba-vijo s proizvodnjo izdelkov za industrijsko potrošnjo, ne more pristopiti drugače kot skozi prizmo vpliva tržnih faktorjev. Ti pa morajo biti že sami po sebi vključeni v
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
ZDRUŽENO
PODJETJE
SKLEPI
5.	ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
Z DNE, 27. 12 1971
V JfP
0 Delavski svet ZP je razpravlja) o pripojitvi Tovarne industrijske opreme TIO Lesce k Združenem podjetju ISKRA Kranj in sprejel naslednje sklepe:
1.	DS ZP je proučil elaborat o proizvodno-tehnični in ekonomsko-finančni utemeljenosti pripojitve tovarne TIO Lesce k ZP ISKRA Kranj s 1.1. 1972 in ga sprejema.
2.	DS ZP sprejema pogodbo o pripojitvi TIO Lesce k ZP ISKRA Kranj o ustanovit-
1 vi nove organizacije v sestavi \ ZP ISKRA Kranj, katera inia I status pravne osebe ter o S pravicah in dolžnostih te or-[ ganizaciic, sklenjeno med ZP ISKRA Kranj in tovarno TIO • Lesce.
4.	DS 7.P je na podlagi prc-ijete dokumentacije o izvedbi : referenduma v tovarni TIO
Lesce ugotovil, da so se člani j delovne skupnosti te tovarne j na referendumu dne, 23. 12 1971 izjavili za pripojitev lo; vame TIO Lesce k ZP ISKRA Kranj kot ovganizaciie v njegovi sestavi s 1.1.1971 tako, da je od 127 glasovalnih ¡upravičencev glasovalo 122 ali 96%, od tega pa 112 glasovalnih upravičencev ali 88,2 % za pripojitev v odnosu do števila glasovalnih upravičencev, odnosno 91.8% v pdnosti do udeležencev glasovanja.
5.	DS ZP snrciema pripoii-trv tovarne TIO Lesce k ZP ISKRA Kranj kot organiza-ciie v njegovi sestavi s 1. 1. 1972.
Ostali podatki o novi organizaciji so:
al Ime organizacije: ISKRA 1 Tovarna industrialce opreme. Lesce — v Združenem podietiu ISKRA Kranj.
M Skrajšano ime: ISKRA -- INDUSTRIJSKA OPREMA, Lesce — ZP ISKRA Kranj.
cl Sedej; organizacije: Lesce Gorenjska cesta 92.
el Poslovni predmet organi-tneiic ¡e:
L Proizvodnja
aj sestavnih delov, izdelkov naprav, strojev in siste-nov:
— ’"-'ocinisVe pnevmatike ! — '■'•’•-"ruske hidravlike —.	avtomatizacije na
isr/-.;	pnevmatike
P hidravlike
! M merilnikov in regulator-■ov na osnovi mehanike, »revmatike in hidravlike 2. projektiranje, montaža, (zniževanje in servisiranje ro-nodov iz tč. 1. tako lastIm lu:o proizvodnje -'-'oi proizvodov iz tč. 1.
4.	izvajanje inženiringa na domačem trgu.
d) Direktor organizacije je: Luxa dipl. ing. Marjan.
6.	DS ZP razpisuje v smislu čl. 235 Temeljnega zakona o podjetjih v vodilni enoti ISKRA — Tovarna industrijske opreme, Lesce, dopolnilne volitve novih članov DS ZP, ki se volijo v tej volilni enoti. Dopolnilne volitve bodo dne 20. I. 1972. Ker šteje delovna skupnost te volilne enote 127 članov, ob razpisu volitev v DS ZP pa je bilo sklenjeno, da se na 324 članov voli po en kandidat, dobi nova organizacija en mandat za dobo enega leta. DS ZP bo štel tako 55 članov.
Volitve v tej volilni enoti bo izvedla volilna komisija volilne enote, katero v smislu določb Temelinega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, svojega statuta in splošnih aktov imenuje ustrezni organ upravljanja te volilne enote skladno s postopkom za izvedbo volitev v organe UDravlianta v tej volilni enoti. O izidu volitev poroča na nasledniem zasedanju DS ZP predsednik volilne komisije volilne enote.
7.	DS ZP sklene, da se novo pripoiena organizacija ISKRA — Tovarna industrijske ooreme, Lesce, za čas od L L 1972 do 30. 6. 1972 oprosti vseh dajatev, ki gredo združenemu podjetju, in sicer: rezervni sklad, sološno-tehnična dejavnost, sklad za kadre, marketing, osvajanje tulih tržišč, strokovne službe.
8.	Glede na to, da predmet poslovanja novopripojene organizacije še ni zajet v predmetu poslovanja združenega nodietia ISKRA Kranj, je DS ZP razpravljal o ekonomski upravičenosti razširitve svojega nredmeta poslovanja in sklenil, da se predmet poslovanja združenega podjetja razširi še na proizvodnjo mehanskih izdelkov, kakor tudi sestavnih delov, izdelkov, naprav, stroicv in sistemov na osnovi mehanike ter na izvoz blaga iz proizvodnje kovinske industrije.
9.	V zvezi s pripojitvijo nove organizacije se statut ZP ISKRA Kranj dopolni v nasledniem:
8. člen
Pod a) odstavek l se vstavi še proizvodnja mehanskih izdelkov;
v odstavku 2 na se na koncu doda še; rVekor tudi sestavnih delov, izdelkov, nanrav, stroicv in sistemov na osnovi mehanike«;
Pod i- prva alinea sc še dopolni z izvozom blaga iz proizvodnje kovinske »nclu-striie, za sebe in za druge.
10.	člen
— imena organizacij v sest.-"’: 'druženega podjetja 18. ISKRA — Tovarna industrijske opreme, Lesce — v Zdru-
ženem podjetju ISKRA Kranj;
Skrajšano ime: ISKRA — INDUSTRIJSKA OPREMA, Lesce — v ZP ISKRA Kranj.
10.	Sekretariat ZP in splošni sektor nove organizacije izvedeta vse potrebno, da se nastale statusne spremembe registrirajo v registru podjetij in obratov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
11.	Nova organizacija mora prilagoditi svoj statut in splošne akte statutu in splošnim aktom ZP ISKRA Kranj v šestih mesecih od njene pripojitve.
@ DS ZP sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA Kranj v času od 1. 1. do 30. 9. 1971 z nasledniimi sklepi:
a)	DS ZP naroča organizacijskim enotam v sestavi ZP, da takoj prično z revizijo go-snodarskib planov za leto 1972, upoštevaje pri tem tržni plasman, splošno gospodarsko situacijo in limit obratnega kapitala, ki ga lahko pričakujemo v prihodnjem letu.
b)	V združenem podjetju
Po končani zadnji seji DS v letu 1971 je v kratkem kulturnem programu nastopil Iskrin pevski zbor. čeprav je zapel le nekaj pesmi, je presenetil z izredno ubranim petjem, zadovoljivo dikcijo in doživetim prednašanjem. Škoda le, da v ta program ni vpletel kakšne bolj razgibane pesmi, kjer bi glasovni material prišel močneje do izraza, saj smo bili kasneje priča, ko je zbor v veseli družbi zapel »Triglav moj dom« in »Ob večerni uri«, da nas bo v doglednem času še bolj razvnel.
Pot je začeta. Naše glasilo je zboru ob rojstvu zaželelo: Srečno! To pot smo bili poslušalci ponosni na svoje člane kolektiva, ki se v popoldanskem času trudijo, da bi vnesli v kolektiv zavest, da človek ne živi samo od kruha, pač pa je njegovo poslanstvo mnogo višje. »Kultura naj ne bo krizantema siromakova, pač pa bogastvo bogatega!« ... je dejal Cankar. Lepo nam je bilo pri srcu ob poslušanju, pa tudi ob mislih, da so se te Cankarjeve besede v kranjski tovarni le začele uresničevati. Zato še enkrat: Srečno!
V programu so sodelovali tudi R. Kokalj, J. Hvasti, pianistka Mira Govekar ter harmonikar Lojze Jelenc. Izreden aplavz navzočih je močan dokaz, da jim je bil pro-
je treba uveljaviti princip prioritete likvidacije dolgov znotraj ZP ISKRA, med posameznimi organizacijskimi enotami ZP, šele nato naj se poravnajo dolgovi do zunanjih komitentov.
c)	DS ZP pooblašča generalnega direktorja ZP. da imenuje branžne odbore kot operativno telo, ki bi predstavljalo koordinacijo raznih dejavnosti v združenem podjetju na področju posameznih branž, za kar naj se naredi tudi ustrezen akt. Vse to pa naj se naredi tako, da ne bi oilo treba menjati obstoječega statuta ZP ISKRA.
č) Iskra Commerce naj v okviru svojih rednih mesečnih komercialnih poročil podaja tudi informacijo, kakšna je dinamika poravnave obveznosti v odnosu na posamezne pogodbe med Iskra Commerce in organizacijskimi enotami ZP.
d)	DS ZP smatra, da je poleg notranjih ukrepov za sa-naeiio in izboljšanje likvidnosti potrebno tudi drugod iskati vse možne rešitve in naj združeno podjetje med drugim vodi razgovore tudi z Republiškim skladom skup-
gram in izvajanje všeč, za kar zaslužijo pohvalo vsi nastopajoči in organizatorji, predvsem pa kulturna komisija pri sindikalni podružnici kranjske tovarne, ki se izredno prizadeva, da bi kultura našla svoje pravo mesto v tem delovnem kolektivu.
nih rezerv za določena dodatna sredstva.
& DS ZP imenuje v svet šolskega centra ISKRE za mandatno dobo dveh let naslednja tovariša:
1.	Orel Franca — Elektromehanska
2.	Haivvihar Franca — Elektromotorji.
A DS ZP razglaša v smislu 59. člena statuta ZP ISKRA izid volitev za člana poslovnega odbora ZP ISKRA in sicer:
a)	V organizaciji v sestavi ZP ISKRA USMERNIKI Novo mesto so nn zasedanju DS dne, 12. 12. 1971 razrešili člana poslovnega odbora ZP dipl. ing. Emila Ogrinca in na novo izvolili za člana PO ZP dipl. ing. Stanislava Čarmana, v. d. direktorja te enote.
b)	V organizaciji v sestavi ZP ISKRA INDUSTRIJSKA OPREMA Lesce, katera sc je s L 1. 1972 pripojila k ZP ISKRA, so na zasedanju DS dne, 23. 12. 1971 izvolili za člana PO ZP dipl. ing. Luxa Marjana, direktorja te enote.
Ob zaključku bo prav, da na kratko ponovim besede predsednika DS kranjske tovarne Henrika Peternela, ki je med drugim dejal:
»Veseli smo napredka pri kulturnem udejstvovanju, podpirali bomo kulturno misijo v r.aši tovarni kolikor bo v naših močeh.« Istih misli so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in uprave tovarne.
Obljuba je dana, poti nazaj naj ne bo!	Ben
ISKRA
TOVARNA AVTOELEKTRICNIH
IZDELKOV
NOVA GORICA
v Zlimi—e-n nodjetju
ISKRA KRAVI
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA TOVARNE
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje, s statutom predpisane pogoje:
da ima visoko izobrazbo in 5-letno prakso na odgovornih (vodstvenih) delovnih mestih; da zna en tuj jezik.
Šteje se, da izpolnjuje pogoje izobrazbe tudi tisti kandidat, ki ima višjo ali srednjo izobrazbo in 10 let prakse na odgovornih (vodstvenih) delovnih mestih. Poleg prijave morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah in rezultatih svojega dosedanjega dela s kratkim življenjepisom ter potrdilo o nekaznovanju.
Rok za prijavo na razpis poteče 15. januarja 1972. More’, itne potrebne informacije lahko kandidat dobi pri šefu splošnega sektorja tovarne.
Kandidati naj pošljejo prijavo na naslov:
ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov. Nova Gorica — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ, Vrtoj-benska ulica 62, 65290 Šempeter pri Novi Gorici (razpisni komisiji za izvolitev direktorja).
»Elekfrnmphanika« Kram
Pevski zbor presenetil
» Elektromehanika « Kranj
O delu socialne komisije
ZP ISKRA KRANJ
Organizacijsko kadrovsko področje
Iščemo sodelavca za delovno mesto
SVETOVALEC GENERALNEGA DIREKTORJA ZA KVALITETO IN ZANESLJIVOST
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	diplomiran inženir elektro ali strojne stroke
—	desetletna prak_a s področja proizvodnje, razvoja ali kvalitete
—	večletna praksa na vodilnih delovnih mestih.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Strokovnih služb ZP Iskra.
Pismene prijave pošljite na Organizacijsko kadrovsko področje Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1,/IV.
Rok za prijave traja 15 dni po objavi v časopisu,
Orodjarji so se pomerili v kegljanju
V soboto, 25. decembra, je bilo na kegljišču »Triglav« Kranj, tekmovanje kegljačev kranjskih orodjarjev. Za naslov najboljšega se je borilo kar 33 posameznikov in 2 ekipi. Letošnje tekmovanje je bilo šesto po vrsti in je postalo že tradicionalno. Upamo, da bo tudi naslednje leto organizirano tako tekmovanje, saj bi bila res škoda, če bi člani delovne skupnosti izgubili to zvrst rekreacije.
Tudi to tekmovanje je organizacijsko pripravil in vodil naš neumorni športni delavec Ivan Kranjc - Vaško. Tekmovanje je finančno podprl sindikat »Orodjarne«. Prejšnja leta je moral vsak nastopajoči plačati določen znesek za uporabo tekmovalne steze, sedaj pa to ni bilo več potrebno, zato obstaja upanje, da bo tako tudi v bodoče. Tekmovanje je lepo uspelo in si ga je ogledalo tudi precejšnje število gledalcev. Doseženi pa so bili naslednji rezultati:
Posamezniki: 1. Bruno Strnad (454), 2. Jože Jeraj (445),
3.	Marjan Pičulin (432), 4. Rafael Rajgelj (429) — lanski zmagovalec, 5. Janez Potočnik (429), 6. Janez Fajdiga (426), 7. Ivan Kranjc ml. (425), 8. Jože Lombar (407), 9. Alojz
Mezek (407), 10. Pavle Brada-ška (406), 11. Friderik Bajželj (402), 12. Jože Plestenjak (401). Ostali posamezniki so dosegli na sto lučajev pod 400 podrtih kegljev.
Ekipe: Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa Orodjarna I s 4113 podrtimi keglji v sestavi: Bruno Str-
Kegljaška sekcija pri sindikalni organizaciji naše tovarne električnih aparatov prav gotovo sodi med marljivejše, saj njeni člani redno trenirajo, prav radi pa se srečajo tudi s kegljači drugih ekip, da tako izmerijo svoje moči. Pred novim letom so organizirali na modernem šeststez-nem kegljišču v »Domu Maksa Perca« kegljaški turnir, katerega so se poleg kegljaške ekipe »Aparati« udeležile še ekipe iz tovarne orodja, tovarne »Avtomatika« in- iz tovarne elektronskih naprav.
Turnir se je odvijal na dveh stezah omenjenega kegljišča, po pravilih Kegljaške zveze Slovenije in sicer je vsak član v ekipi, ki je štela šest kegljačev metal po 100
V	36. številki glasila »Iskra« smo objavili članek o delu socialne komisije pri organizaciji in finančni pomoči letovanje socialno šibkih, zdravstveno prizadetih in zaslužnih delavcih v družbenopolitičnih organizacijah. V današnji številki pa želimo bralce seznaniti še z ostalo dejavnostjo navedene komisije.
V	tako velikem kolektivu kot je naša tovarna, je razumljivo, da so zaposleni ljudje z zelo različno socialno strukturo. Na to strukturo vplivajo različni faktorji kot so: kvalifikacija, zasedba delovnega mesta, številčnost družine, bolezen idr. Naša komisija ima nologo, da mate-
nad (454), Jože Jeraj (445), Janez Potočnik (429), Rafael Rajgelj (429), Janez Fajdiga (426), Pavle Bradaška (406), Ciril Prevodnik (383), Franc Križaj (389), Franc Brezar (376), Jože Šparovec (376). Ekipa Orodjarna II je podrla 3973 kegljev.
Franc Šenk
lučajev mešano. V ekipni uvrstitvi so se najbolje odrezali kegljači prireditelja turnirja, torej tovarne »Aparati«, ki so podrli 2.429 kegljev, sledile pa so ekipe »Avtomatika« 2.246 podrtih kegljev, »Orodjarna« z 2.119 in »Naprave« z 2.005 podrtimi keglji.
Med posamezniki sta bila to pot najboljša Penko in Jamšak, oba iz tovarne »Aparati«, ki sta podrla 429 in 423 kedgljev, sledili pa so jima:
3. Girandon (Orodjarna) 407, 4. Fon (Avtomatika) 405,
5.	Novak (Aparati) 403, 6. Ravnič (Aparati) 403 , 7. Jeglič (Aparati) 398, 8. Resman (Avtomatika) 393, 9. Papež (TEN) 391, 10. Žirovnik (Avtomatika) 385, 11. Klopčar (Avtomatika) 379, 12. Hrovatin (Orodjarna) 374, 13. Bilodjerič (Aparati) 373, 14. Mljač (Orodjarna) 357, 15. škambrle (Avtomatika) 354, 16. Debeljak (TEN) 349, 17. Ciglar (Orodjarna) 344, 18. Lampič (TEN) 343, 19. Porento (TEN) 339, 20. Prestrl (Orodjarna) 330,	21.
Puc (Avtomatika) 330, 22. Erjavce (Orodjarna) 307, 23. Grbec (TEN) 307, 24. Vidmar (TEN) 276 podrtih kegljev.
Zmagovalna ekipa je prejela pokal, najboljši posameznik tudi pokal, trije najboljši posamezniki pa še spominske medalje. Na razglasitvi rezultatov so se dogovorili, da bodo takšen kegljaški turnir odslej organizirali pred vsakim novim letom in tako to zvrst športa še bolj razširili.
rialno pomaga ljudem, ki so zaradi kakršnihkoli vzrokov prišli v težko gmotno stanje. Komisija je obravnavala do 11. novembra letos 61 prošenj individualnih prosilcev. 53 je bilo pozitivno rešenih, 8 prošenj pa je bilo odklonjenih zaradi premajhne utemeljitve.
So primeri, ko ljudje rajši molčijo o svojih težavah, tudi če so opravičeni do kakršnekoli pomoči, je ne zaprosijo. Komisija skuša sama v sodelovanju drugih služb take primere poiskati in jim pomagati. Za individualne denarne pomoči je komisija porabila 18.235,70 dinarjev. V preteklem letu je komisija iz svojih sredstev nudila pomoč 15 članom kolektiva, ki imajo štiri ali več otrok in prejemajo pri nas otroške dodatke, pomoč v skupnem znesku 4.500 din.
Tisti člani kolektiva, ki so bili dalj časa na bolniškem dopustu, se bodo gotovo spomnili tradicionalnih obiskov pri bolnikih od članov komisije za državne praznike L maj in 29. november. Namen teh obiskov je, da tovarna obdrži kontakt s članom, ki ga.je bolezen odtrgala od dela, tudi v času bolezenske odsotnosti. Ob teh praznikih je bilo skupno obiskanih 90 bolnikov, ki so bili na bolniškem dopustu dalj kot 40 dni. Ob tej priliki je vsak bolnik prejel skromni denarni znesek z vizitko, tisti ki so se zdravili v bolnicah pa tudi šopek cvetja. Komisija je v te namene porabila 9.988 din.
Ravnateljstvo Posebne šole v Kranju se je obrnilo na našo sindikalno organizacijo s prošnjo za denarno pomoč pri organizaciji letovanja otrok te šole med počitnicami na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Vsako leto organizira šola pouk na prostem za svoje gojence. Naša kom>:-ja je finančno pomagala otrokom staršev, ki so zaposleni v naši tovarni v znesku 2-300 din.
Za vse omenjene akcije je komisija dosedaj porabila 32.723,70 din. Preostala finančna sredstva bodo prejele družine umrlih članov kolektiva, ki imajo še šoloobvezne otroke, matere samohranilke in nekatere bolne člane ko-
lektiva, ki jih je bolezen fi nančno zelo prizadela.
Denar, ki je bil zaupan ka misiji za njeno dejavnost, ii opravičil svoj namen, saj j' služil pri lajšanju težav čla nov našega kolektiva.
Martin Berce
ZAHVALA
Sindikalni podružnici tovarni »Elcktromehanika« v Klanji se iskreno zahvaljujem z; obisk in finančno pomoč, k sem je bil deležen ob dnevi republike.
Polde Kastigar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje dra ge mame
IVANE MIKLAVČIČ
se iskreno zahvaljujem sode lavkam in sodelavcem v ia varni Iskra Kranj, obrat EM oddelek »Termoplasti« za ia raze sožalja in denarno pc moč.
Hčerka Marija ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta MARJANA KtlSSLA
sc iskreno zahvaljujeva sode lavcem na liniji enot obrat: AT N ter sošolcem Poklicni šole »Iskra« za izraze sožalja podarjeno cvetje ter sprem stvo na njegovi zadnji poti Sinova Marko ari Zorat
OBVESTILO
Oddam opremljeno sobo : dvema posteljama v Kranju Kidričeva 20. V poštev pri dejo predvsem moške osebe
informacije dobite pri Ma riji Biček, Kranj, Kidričeva 20, od 18. do 20. ure.
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj ndustr.je za elektromehamko telekomunikacije elektroniki m avtomatiko — Urejuji uredniški odbor — Giavn urednik: Pavel Gantar — Ud govorni urednik: Janez Sili — Izhaja tedensko — Rokopi sov ne vračamo — Nasio' uredništva. ISKRA Kranj Savska toka 4 telefon 22-221 mi 333 — Tisk m klišeji »CP Gorenjski tisk« Kran
Štirje izmed članov zmagovalne ekipe kegljačev Iz tomasiai »Aparati« na novoletnem turnir ic v Lir,bi lani
KRATKE VESTI
RENTGENSKI APARATI IZ NIŠA ZA SIEMENS
El je za ZRN izdelala 40 klifografov in klitoskopov (vrsta rentgena), ki jih je naročila firma Siemens. Istočasno so podpisali pogodbo za leto 1972 še za 150 rentgenskih aparatov. Izvoženi rentgenski aparati bodo nosili naziv firme Siemens in ne EL
El — NIŠ, NOVE TOVARNE
Predstavniki El — Niš so izjavili, da bo F.I do konca leta 1975 zgradila 20 novih tovarn. Nekatere bodo zgradili z udeležbo tujega kapitala.
10-LETNICA RIZ — ZAGREB
¡»j Na proslavi 10-letnice obstoja RIZ — Zagreb so isto-Ji časno odprli nov obrat za dodelavo gramofonov, gramo-ll fonskih ojačevalcev in magnetofonov.
Novoletni turnir kegljačev