@@IMiM(JJ©IEIIGLAS
Leto xliv - št. 82 - cena 25 slt
Kranj, petek, 18. oktobra 1991
|»MERKU	R
SVETILA i SIJAJ              C| I HRASTNIK \kW\J	
Po prvem navdušenju ob zamenjavi dinarja s tolarjem že poslušamo tudi bolj trezne glasove, podprte s povračilnimi ukrepi bivše Jugoslavije, kije včeraj prekinila plačilni promet s Slovenijo. Nedvomno je to največji udarec, saj so grožnje z blokado bančnih računov v tujini veliko bolj iz trte zvite, kar sta nemudoma in dovolj jasno potrdila Kranjc in Mencinger.
Povračilni ukrepi z juga (verjetno jih bo še več) so seveda hud udarec za slovensko gospodarstvo, ki izgublja v preteklosti tako hvaležne južne trge, kar bo seveda moralo vplivati na trdnost tolarja. Svet Narodne banke, ki se nam je
predstavil dan pred objavo plačilne blokade, je s to nevarnostjo računal, Velimir Bole ocenjuje, da bo slovensko gospodarstvo izgubilo 22 odstotkov trga. Dr. Ivan Ribnikar pa je slikovito dejal, da ekonomist v Londonu tolar razume kot prispevek k slovenski blaznosti, kajti nora je poteza, ki gospodarstvu trg s 20 milijonov zmanjša na 2 milijona potrošnikov.
Trdnosti tolarja bo domet določala problematika javnega dolga, s katerim naj bi razrešili devizne prihranke varčevalcev, razrešiti bodo morali tudi vprašanje prihrankov ljudi v filialah Ljubljanske banke v Zagrebu, Sarajevu in Skopju. Prav tako še ni urejeno vprašanje kontaminiranih bančnih plasmajev, torej posojil, ki jih posojilojemalci ne morejo oziroma jih ne bodo nikoli vrnili Takšna luknja v bančni aktivi pa je kar 40-odstotna.
Tolarska politika bo odvisna tudi od socialnih nemirov, če bodo ljudje protestirali pred slovensko skupščino, srdita zdravstvena stavka, ki ji danes še ni videti konca, to naravnost potrjuje. Brez sporazuma med vlado in sindikati ne bo trdnega tolarja, kakor ga tudi ne bo, če ne bo podprt z ustrezno davčno politiko.
Že zdaj torej lahko rečemo, da bodo ugledni ekonomski in finančni strokovnjaki v svetu Banke Slovenije večkrat morali zardeti, ko bodo določali vrednost tolarja, saj je stvarnost pač taka, da je tolarska politika lahko le pahljačasta. • M. Volčjak
zdravstvo vztraja v stavki
Pravičnejša porazdelitev družbenih bremen
Ljubljana, 17. oktobra - Vlada in stavkovni odbor stavkajočih v *dravstvu po osmih dneh nista našla skupnega jezika. Ta teden sta * s stavkajočimi pogovarjala tudi predsednik in podpredsednik vla-Je Lojze Peterle in Matija Malešič in obljubila izdelavo skupnih **lkulativnih elementov za določitev OD v vseh družbenih dejavnostih.
Že ves teden traja stavka v slovenskih zdravstvenih in sojinih zavodih. Na skupni seji stavkovnega odbora z resorni-
ma ministroma, predsednikom in podpredsednikom vlade so predstavniki zdravstva znova poudarili, da so pripravljeni
**vka kranjskih učiteljev je bila končana v enem dnevu. Zdravstvo pa v ..*vki vztraja že osmi dan. Več o obeh na strani 5. Na slikah: shod šol-£*°v pred kranjsko skupščino in izpraznjeni beli hodniki. - Foto: G.
nositi breme osamosvojitve, le naj bodo pravičneje porazdeljena med zaposlenimi v javnih službah. Vlada je zaenkrat lahko obljubila porazdelitev bremen le v družbenih dejavnostih, ki prihaja v obliki skupnih kalkulativnih osnov za plače. Lojze Peterle je stavkajočim ponudil za 14 odstotkov več sredstev v masi za osebne dohodke. S tem se je vlada že bolj približala zahtevam zdravstva, vendar stavkovni odbor brez pooblastila stavkajočih v zavodih ni mogel sprejeti ponujene roke, brez pisnega zagotovila pa tudi ni bil voljan popustiti.
Ta teden sta stavkovni odbor sprejela tudi Milan Kučan in Ciril Zlobec, ki sta pokazala razumevanje za težave zdravstvenih delavcev in bolnikov. Slednji med stavko lahko iščejo le nujno medicinsko pomoč, omilili pa so stavkovni režim pri izdaji zdravil, saj bolniki poleg z recepti z datumom istega dne lahko dobijo tudi zdravila, ki so v prosti prodaji.
Kako stavko in razloge zanjo doživljajo v nekaterih gorenjskih zdravstvenih zavodih, si preberite na strani 5. • D. Ž.
Trdno na poti
Kranj, 18. oktobra - Danes bodo v Kranju odprli novo glavno digitalno telefonsko centralo, ki strokovno na področju telekomunikacij pomeni v tem trenutku največji razvojni dosežek Gorenjske v povezavah do telefonskih naročnikov, kakor tudi v povezavah z Ljubljano in z drugimi centralami v Sloveniji.
Pred letom in pol je bilo odločeno, da se PTT podjetje Kranj, ki letos beleži 30-letnico delovanja in razvoja, poda na pot osvajanja najsodobnejše tehnologije, ki v svetu že deluje, in stopi v korak s tistimi, ki jim je osnovno izhodišče sodobna, kvalitetna, hitra in dostopna PTT storitev. Začeli so se na Gorenjskem pripravljati na ta slovesen in tokrat tudi svečan trenutek že pred tremi leti z uvajanjem digitalnih central in digitalnega prenosa. Zdaj pa so z izgradnjo prizidka k obstoječi stavbi in z vključitvijo GATC v sistem Iskra EWSD že trdno na poti tehnološke preobrazbe telekomunikacijskega omrežja.
PTT podjetje Kranj s tem uresničuje pogoj, da se bo tudi gorenjsko gospodarstvo na tem področju lahko in lažje vključevalo v tehnološko zahtevni mednarodni trg.
Telekomunikacijski center, ki bo poslej srce Gorenjske v telekomunikacijskih stikih in povezavah, s sodobno tehnologijo omogoča v prihodnje širjenje telefonskih priključkov na 250.000, 60.000 prenosnikov, milijon pozivov v tako imenovani glavni prometni uri. To pa pomeni, da dolgoročno zadovoljuje vse tovrstne prometne zahteve Gorenjske. Gorenjski zdaj to omogoča 3000 novih telefonskih povezav, Kranju na ožjem mestnem območju 2000 novih telefonskih priključkov in 5000 v primestnih krajevnih skupnostih.
Pomembnost današnje svečanosti in otvoritve sodobnega telekomunikacijskega centra pa ob 30-letnici PTT podjetja Kranj utrjuje tudi podatek, da bo še letos vključen 50.000. telefonski naročnik na Gorenjskem. • A. Za-lar
opisana je slovenska olimpijska listina
v valjana, 15. oktobra - Na prisrčni slovesnosti, ki so se je '* h***1 v Cankarjevem domu udeležili številni naši sedanji Sor,ekdanji vrhunski športniki, politiki in gospodarstveniki, ^Predstavniki vseh olimpijskih športnih panog podpisali |w*novno listino Olimpijskega komiteja Slovenije, še posedi' slovesna pa sta bila podpisa naših nekdanjih zlatih n^Njcev Leona Štuklja in Mira Cerarja. Ustanovno listini? preDrala Mateja Svet, delo ob ustanavljanju Olimpij-»V komiteja Slovenije pa je opisal predsednik iniciativ-bJa odbora Miro Cerar. V slavnostnem vzdušju je pomem-SK^ogodek našega športa zaključil predsednik predseduj S'ovenije Milan Kučan, ki je skupaj s športniki, špor-f*e i funkcionarji, gospodarstveniki in novinarji spil koza-Hi|j arnPanjev pozdrav ustanovni listini. Foto: V. Stanov-
(t   .. ?
Kranj, 17. oktobra - Podjetje Dolnov iz Kranja bo danes, 18. oktobra, ob 12. uri slovesno odprlo nove poslovne prostore za projektivni inženiring, slavnostni govornik bo Vladimir Mohorič, predsednik kranjskega izvršnega sveta. Kdor se bo odločil za gradnjo, bo v podjetju
Dolnov dobil načrte, nasvete in material, samo pa bo prevzelo tudi manjše gradnje. Širitev podjetja je zanimiva, ker je to prvo, pravilno lastninjeno podjetje pri nas, s čimer je kranjska vlada pred dvema letoma bivši Inženiring rešila pred stečajem. Pogovod z direktorjem Petrom Zibertom objavljamo na Id. strani. M. V., foto: A. Gorišek
Kranj, 17. oktobra - Na sklepni promociji sejma "Slovenski proizvod - slovenska kakovost" so podelili znak kandidata SQ tistim, ki so priznanje pridobili v podaljšanem roku. Naknadno je 42 izdelovalcev prijavilo 180 izdelkov, priznanja je prejelo 33 izdelovalcev za 67 izdelkov. Skupaj so tako podelili priznanja 50 izdelovalcem za 120 izdelkov. Med njimi jih je kar 40 iz tekstilne branže, 25 pa iz prehrambene. Dali smo pobudo, ki si je ne lasti ne Kranj ne Gorenjski sejem, zavedamo se, da mora podeljevanje znak SQ urediti slovenska država, je na podelitvi dejal Vladimir Mohorič, predsednik organizacijskega odbora sejma SQ, ki ga je pred kratkim pripravil Gorenjski sejem. M. V., foto: G. Šinik
Aplenc v jeseniški Železarni
Jesenice, 16. oktobra - Jeseniško Železarno sta v sredo, 16. oktobra, obiskala Andrej Aplenc, novi direktor Slovenskih železarn in njegov pomočnik za razvoj, strategijo in plan Vasilij Prešeren, vodstvo jima je predstavilo program poslovanja jeseniške Železarne v prihodnjem letu.
Andrej Aplenc je direktor Slovenskih železarn postal 1. oktobra, to je bil njegov prvi obisk ene od slovenskih železarn, dolžnost direktorja je prevzel, ker verjame v stvarne možnosti za preživetje in obstoj železarn v Slovenije ter v njihove kadrovske zmogljivosti. Najprej bo potrebno rešiti njihove finančne probleme, nato urediti tudi tehnološko in socialno področje. Vse železarne je potrebno obravnavati kot eno podjetje in uskladiti posamezne aktivnosti, poenotiti nastopanje, predvsem pa razmejiti proizvodne programe. Vodstvo jeseniške Železarne je predstavilo program poslovanja v prihodnjem letu, ki temelji na pogojih, kakršni veljajo v Evropi. Direktor Aplenc je pohvalil pripravljene analize in opozoril, da morajo biti vsi podatki podprti z realnimi dejstvi, kar je seveda v sedanjim razmerah težko.
Pogovorov sta se udeležila tudi jeseniški župan Božidar Brudar in predsednica izvršnega sveta Rina Klinar, direktor Aplenc si je ogledal jeklarno, vročo in hladno valjamo na Beli, se seznanil z zgodovino železarstva na Jesenicah v Tehniškem muzeju Železarne in se sestal s predstavniki sindikata.
OBLAČILA ZAME
VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI
V SALONU POHIŠTVA
NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661
* i t i 1 i t
nnnn Vit -n-n-Qn-
IBli
Jn"CUi^r JT v6 ■
mM
-n-TTBigf
—i—i—i —i-^>i*)r
-m~rQO
-|~n~rOwi. -m-TH] i
-TT-|THJn
GLAS   2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 18. oktobra 1991
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
JOŽE KOŠNJEK
Oblasti se mudi
Čeprav je plebiscit trdno zavezal slovensko oblast, da mora biti pol leta po njem sprejeta nova ustava, večina oblasti za nov najvišji pravni akt nastajajoče države ni kazala pretiranega navdušenja. Opozicija je bila sprva edini goreč zagovornik sprejetja nove ustave, če že do junija ne, pa vsaj do jeseni, vendar so se znova in znova pojavljali resni in tudi izmišljeni zapleti, da do soglasja o novi ustavi ni prišlo. Ko so pogajalci in usklajevalci že prišli do točke, ko bi bil možen sporazum, se je že našel kdo, kije vse skupaj zapletel in postavil vso stvar na začetek. Sedaj prihajajo z obeh strani, s pozicijske in opozicijske, glasovi, da problemov pri uskladitvi ustavnega dopolnila niti ni toliko in da bi se jih dalo preseči v sorazmerno kratkem času. Ta ugotovitev najverjetneje nima korenin samo v vedno bolj zapletenem in na trenutke popolni blokadi podobnem skupščinskem sistemu, kar lahko prereže samo nova ustava ali predčasne volitve, ampak je marsikdo od naših politikov med obiski v tujini moral požreti očitek, da smo pač država z napako, saj nimamo nove ustave, ampak staro, zakrpano z natančno 100 dopolnili. S stalnim dopolnjevanjem stare ustave smo dosegli ravno nasprotno, kar smo želeli: dobiti kratek, sodoben, pregleden in v prihodnost usmerjen ustavni akt, ki ne bo ščitil države, ampak državljane pred pritiskom vedno nevarne države.
Ustavo bomo slej ko prej sprejeli. Vendar je vprašanje, ali jo bo sedanja skupščina ali povsem nova, ustavodajna, ki naj bi jo izvolili na predčasnih volitvah. Pred časom, ko je bila oblast gluha za zahteve po ustavi, je predčasne volitve terjala opozicija, sedaj pa je pri zahtevah po predčasnih volitvah agresivnejša Demosova večina. Hitrica je zanjo razumljiva: sprejem lastninske zakonodaje je v veliki meri blokiran in mu v doglednem času ni videti razpleta, razcep v Slovenski demokratični zvezi pa je omajal koalicijo do te mere, da lahko pade vlada na prvem glasovanju o njeni zaupnici. Načinov, kako razplesti ta vozel, je teoretično več, praktično pa so zadeve zapletenejše. Ali sprejeti k sedanji ustavi še 101. amandma (če jih imamo 100, imejmo še enega več pravi Janša), ki bi poenostavil sedanji skupščinski sistem, predvsem pa ukinil zbor združenega dela in potem bi vse zaplete lažje rešili. Teoretično je to lahko izvedljivo, praktično pa težje, saj je to ustavna tematika, zanjo pa je potrebna v skupščini dvotretjinska večina. Tudi za razpust sedanje skupščine in za razpis predčasnih volitev je potrebna maksimalna večina, zanjo pa je potrebno soglasje o bistvenih vprašanjih, sicer bodo vsa prizadevanja brezpredmetna. Če že moramo imeti predčasne volitve, jih lahko izpeljemo na dva načina: da na njih izvolimo povsem novo skupščino z normalnimi zakonodajnimi nalogami, ali pa samo ustavodajno z edino nalogo, sprejem nove ustave z rokom za volitve v novi parlament.
Politiki in pravni teoretiki bodo morali povedati svoje, saj se oblasti očitno mudi, tako poziciji kot opoziciji. V karkoli bomo šli, v normalen sprejem nove ustave, ki bo določila rok za prihodnje redne volitve, ali v predčasne volitve, bo nujno politično soglasje o problemih, ki sedaj razdvajajo slovensko politiko. Sicer pri tej zgodbi ne bomo nikdar prišli do konca.
Nadaljevanje prekinjene seje
Škofja Loka, 18. oktobra - V ponedeljek, 21. oktobra, ob 16. uri bodo delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine nadaljevali 16. skupno sejo, prekinjeno 21. septembra. Dnevni red, ki jim je tedaj ostal, je kratek, ni pa rečeno, da bo zato tudi seja kratka. Govor bo namreč o morebitni spremembi datuma občinskega praznika, o čemer so mnenja škofjeloških strank, krajevnih skupnosti in posameznikov zelo različna. Največ predlogov je za ohranitev občinskega praznika 9. januarja.
Prekinjeni 16. seji bo nato sledila še 17. skupna seja vseh treh zborov. Osrednja točka z dnevnega reda je gotovo osnutek odloka o podeljevanju priznanj občine Škofja Loka. V družbenopolitičnem zboru bodo zatem volili še novega predsednika zbora. Predlagan je Simon Jelovčan. • H. J.
Ponovni sklic seje zborov
Jesenice, 17. oktobra - Že drugič v tem mandatnem obdobju na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice ni bilo navzočih predpisano število delegatov zbora združenega dela, zato tudi delegati ostalih dveh zborov skupščine niso mogli razpravljati in odločati o predlaganih točkah dnevnega reda. Čeprav je bilo navzočim delegatom predlagano, da se zbori skupščine ponovno sestanejo v ponedeljek, 21. oktobra, pa zaradi drugih obveznosti članov predsedstva in izvršnega sveta ponovno sklicujejo skupno sejo vseh treh zborov v torek, 22. oktobra, ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice. • D. S.
-§x —
KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu
Besedilo za objavo I      I      I      I      I I
i_I_I
i    i    i_I_I_L
J_I_L
J_I_I_I_I_I
J_I_L
Kupon pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov. Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI "ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku
Nezaposlenost mladih je za družbo velika izguba in nevarnost
Prisilna mladost v čakalnici brezposelnih
Ljubljana, 16. oktobra - Odbor za mladinska vprašanja pri Skupščini Republike Slovenije je danes organiziral predparlamentarno razpravo o problemu prve zaposlenosti mladih v Sloveniji, kjer se je po dobro pripravljenih uvodih razvila živahna razprava o možnostih zaposlitve mladih v sedanjih družbenih razmerah. Da so izobraženi mladi največji in skoraj edini ne dovolj izkoriščeni slovenski kapital, ni nihče oporekal, da pa si mladi, kot skupina brezposelnih zasluži posebno pozornost in prednost, pa so bila mnenja deljena.
Splošna gibanja brezposelnosti v Sloveniji, ki se s tem poslavlja od dolgoletne izredno visoke polne zaposlenosti, so znana. Ker smo na posvetu slišali najnovejše podatke (stanje konec septembra) povzemimo nekatere: v Sloveniji je 82.096 brezposelnih, kar je 48 odstotkov več kot decembra lani, od tega je 40.529 mladih (do 26 let) in med njimi 20.076 iskalcev prve zaposlitve. Najhitreje narašča število nezaposlenih, ki so izgubili delo zaradi stečajev (kar 120 odstotkov več kot decembra), medtem ko število mladih in iskalcev prve zaposlitve stagnira. Stopnja brezposelnosti, ugotovljena po mednarodnih merilih, znaša 9 odstotkov, kar je že več, kot znaša povprečje dežel OECD, to pa pomeni, da smo na pragu množične brezposelnosti tudi po mednarodnih merilih. Ministrica za delo Jožica Puhar je predstavila različne ukrepe v okvirih aktivne zaposlovalne politike, med katerimi je največ uspeha (zlasti pomembnega za mlade) dalo sofinanciranje pripravništva. Od skupno približno 17.000 mladih, ki vsako leto v povprečju zapuste šole, jih je kar 8.000 dobilo prvo zaposlitev oz. možnost, da opravijo vsaj pripravništvo na tak način. Naj omenimo še ostale: preusmerjanje in preusposabljanje glede na deficitarnost oz. suficitarnost po-
sameznih poklicev, javna dela, ki sicer nudijo le začasno delovno aktiviranje, ki pa zlasti za mlade izredno pozitivno vpliva na delovne navade, znanja in interese, direktna vlaganja za odpiranje novih delovnih mest, usposabljanje za podjetništvo ter stimuliranje zaposlovanja invalidov in drugače hendikepiranih oseb. Ministrica je tudi najavila nove ukrepe: spremembo davče zakonodaje, ki bo predvidela večje oprostitve za reinvestiranje in za odpiranje novih delovnih mest, snuje pa se tudi andragoški center, ki naj bi usklajeval dejavnost ljudskih univerz, pri katerih naj bi se razvile nove dodatne izobraževalne oblike, ki jih zahteva prav stanje na področju zaposlovanja.
Izredno prizadeto razpravo o položaju in zlasti pomenu nezaposlenosti mladih je podala prof. dr. Mirjana Ule, ki je opozorila, da pomeni nezaposlenost mladih svojevrstni premor v razvoju in vključevanju v družbo z izredno negativnimi posledicami. Mladi, ki ne dobe dela, se ne morejo ekonomsko osamosvojiti in 's tem, po merilih družbe, prestopiti praga odraslosti, to pa lahko vodi v blokado sposobnosti, pridobljenih znanj (ki hitro zastare-vajo), vse to pa utegne imeti za posledico preusmeritev na represivne vedenjske vzorce. Neizko-
riščeno znanje, nove ideje in mišljenjska gibljivost so zanemarjeni potenciali, v katere je družba tudi veliko vložila, armada frustriranih mladih pa je tudi lahek plen za politično manipulacijo.
Nadaljnja razprava se je začela s poudarkom, da so v veliko težjem položaju starejši ljudje, ki zaradi stečajev izgubljajo delo. Zlasti v manjših krajih, kjer ponekod propadajo nosilci gospodarskega razvoja, kjer ni razvita siva ekonomija, pomenijo starejši (zlasti tisti brez izobrazbe) tiste, ki so trajno nezaposleni. In takih bo v toku enega leta v Sloveniji 70.000. Zaskrbljujoče je dejstvo, da še vedno, kljub zaostritvam, nimamo strategije razvoja te družbe, saj je zaposlovanje in reševanje brezposelnosti lahko utemeljeno le na tej ravni.
Poleg rušenja gospodarskega si; stema so vse pogostejši pojav' mešanja socialne politike s štipendijsko, pojavi propadanja družbenih dejavnosti, pa lahko problematiko nezaposlenosti še bistveno zaoštre. Opazne so razlike v podjetniški kulturi, kjer ponekod neusmiljeno in brez odgovornosti, če je potrebno tudi z navideznimi stečaji, krčijo delovno silo, znani pa so primeri, ko s spodbujanjem podjetništva znotraj podjetij, organiziranim svetovanjem in pomočjo, dosegajo lepe rezultate. Tudi ta razprava lahko pripomore, k širjenju t« kulture, je bilo ob koncu ugotovljeno, izmenjava novih idej '1 na razvidnem stanju osnovan' potrebni sistemski ukrepi, pa lahko olajšajo ta vse bolj zastrašujoč problem naše družbe. • Š. Žarg1
Javna predstavitev potrdila predlog
Vodnjak se vrača na glavni kranjski trg
Kranj, 16. oktobra - Na današnji seji kranjske vlade je bilo podano poročilo o rezultatih javne razgrnitve predloga postavitve vodnjaka na glavnem trgu v Kranju, iz katerega sledi, da je velika večina za to, da se vodnjak v čimbolj avtentični obliki ponovno postavi. Vlada je zato sklenila, da se nadaljujejo vsi potrebni postopki za uresničitev tega predloga-
Ponovna postavitev vodnjaka na glavnem trgu v Kranju je predvidena s programskimi izhodišči zazidalnega načrta revitalizacije starega mestnega jedra Kranja in avgusta letos so bile pridobljene konzervatorske smernice za oblikovanje vodnjaka. Vodnjak naj bi stal na nekdanji lokaciji in bil izdelan po ohranjeni skici iz 19. stoletja v kamnu z osmerokotnim tlorisom. Kot prvotna izvedba iz leta 1883 naj bi spodnji del imel stopnice in litoželezni bazen, zgornji del pa naj bi bil oblikovan z litoželeznim nastavkom v podobi dveh dir-jajočih konj. Zagotoviti je potrebno materiale, ki bodo čimbolj podobni prvotnim, voda naj bi se pretakala v zaprtem sistemu, neposredna okolica pa naj bi bila primerno urejena in osvetljena. Tak predlog je bil od 22. avgusta do 4. oktobra na ogled v avli občinske stavbe in v priloženo knjigo je bilo vpisanih 133 mnenj, stališč in predlogov. Velika večina - 80 odstotkov zabeleženih mnenj je za postavitev vodnjaka, čeprav nekateri izražajo dvom, če so časi za tako investicijo res primerni. Na podlagi teh rezultatov se je Izvršni svet odločil, da se nadaljuje s pripravami in izdelavo potrebne dokumentacije.
Sicer pa je bila vlada danes seznanjena, da je bil po enodnevni stavki prosvetnih delavcev osnovnih šol dosežen sporazum, po katerem je bilo ugodeno zahtevam učiteljev, saj se je v spremenjenih okoliščinah (renominacija proračuna, manjše obrestne mere) našla možnost najetja kredita, ki to omogoča. • Š. Ž.
Nova šolska politika
Prihodnje leto spet pouk na Koprivniku
Za začetek oddelek male šole
Radovljica, 14. oktobra - Radovljiški izvršni svet je na današnji sej' soglašal, da bi v podružnični šoli na Koprivniku letos uvedli oddelek male šole. Pobudo za to je dala krajevna skupnost Koprivnik - Gorju-še, podprl pa jo je tudi občinski odbor za otroško varstvo, ki med drugim ugotavlja, da v določbah o organizaciji vzgojno-izobraževalneg* dela ni ovir za uvedbo oddelka, saj šole z majhnim številom učence^ lahko organizirajo tudi individualno in skupinsko delo. Malo šolo b| obiskovalo pet otrok, ki že obiskujejo priprave na šolo v BohinjsK1 Bistrici, dva, ki sta letos lahko vpisana pogojno, in najmanj trije otro; ci, ki bodo vpisne pogoje izpolnjevali naslednje šolsko leto; bila pa Dl dvakrat na teden po tri ure. Uvedba oddelka bi po sedanjih cenah stala (plača in stroški) nekaj manj kot 11 tisoč tolarjev.
Krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše sodi med demografsko ogrožena območja, za katera bodo v republiki do konca leta sprejel' posebne standarde in normative za opravljanje vzgojno-izobraževal-ne dejavnosti. Oddelek male šole je le prvi korak k ponovnemu oživljanju pred dvema letoma zaprte šole, v kateri pa bo že prihodnje leto zaradi nove šolske politike in ugodnega mnenja zavoda za šolstvo spet pouk.# C. Z.
Umik armade z Gorenjskega
Zapleti v zadnjem trenutku
Kranj, 17. oktobra - Na včerajšnjem sestanku poveljstva teritorialne obrambe za Gorenjsko s komandantom kranjske vojašnice so govorili o sklepih s sestanka med delegacijama Republike Slovenije j" ZSLO 15. oktobra 1991 v Beogradu. Kot je znano, je delegacij' ZSLO med drugim predlagala, naj bi do opravljene delitvene bilance premičnine armade zbrali v dveh do treh vojašnicah v Sloveniji« druga sredstva pa bi predali organom Republike Slovenije. Predlagala je tudi, naj se pripadniki armade umaknejo iz Slovenije z oseb" no oborožitvijo in opremo prek Luke Koper, po doseženem soglasju o tem pa bo armada razminirala vojne objekte in vlakovne kompozicije. Teritorialni obrambi naj bi tudi začeli takoj vračati orožje i" vojaško opremo.
Čeprav so se na sestanku v Kranju dogovorili, da bodo načrtovane naloge opravili po mirni poti, je nočni incident na kranjski železniški postaji zapletel položaj v zadnjem trenutku. Trije neznanci so namreč ugrabili starešino armade v tamkajšnjem bifeju in ga odpeljali proti Škofji Loki; pozneje so ga spustili v Kranju nepoškodovanega, vendar brez pištole.
Incident raziskuje policija, poveljstvo štaba TO za Gorenjsko pa je še naprej v stikih s komandantom kranjske vojašnice; Zaenkrat je znano le to, da bodo vprašanja v zvezi z zapletom Prl umiku armade z Gorenjskega reševali na višji ravni. • S. Saje
Liberalnodemokratska stranka
Podpora stavkajočim
Odbor za zdravstveno in socialno politiko Liberalno demokratske stranke se je postavil na stran stavkajočih v zdravstvu in socialnem skrbstvu. Odbor ugotavlja, da se je slovenska vlada odločila za najprimitivnejši način reševanja nasprotij med ekonomskimi možnostmi družbe in potrebami prebivalstva. To nujno vodi v socialne nemire in politično nestabilnost v najzahtevnejšem razvojnem obdobju Republike Slovenije. Liberalnodemokratska stranka je že dalj časa opozarjala na vladno podcenjevanje družbenih dejavnosti, kar je pripeljalo do stavke v zdravstvu. Sedanje zavlačevanje vlade v pogajanjih s stavkajočimi pa je še eno neodgovorno dejanje vlade. Pozivanje na poklicno etiko v razmerah, ko zdravstvene organizacije nimajo
dovolj denarja niti za nakup zdravil in najnujnejših aparatur, je zato skrajni cinizem. Ob tem pa vlada v integralnem proračunu velik del sredstev, namenjenih zdravstvu, prosto deli drugim. Stranka poziva vodstvo skupščine, naj skliče skupno sejo zborov in predlaga razpravo o zdravstvu. Na razpravo naj povabi tudi predstavnike stavkajočih ne glede na izid pogajanj.
Občinski odbor Liberalnodemo-kratske stranke Kranj pa podpira stavko osnovnošolskih učiteljev.
Zal se stavkovni val vse bolj omejuje na socialni položaj šolstva, ki pa je zgolj posledica širših nesorazmerij v šolski politiki.
Kranjski odbor podpira zahtevo po odstopu ministra Petra Venc-lja in podpredsednika kranjskega izvršnega sveta Marjana Kneta kot odgovornih oseb za področje šolstva na republiški in občinski ravni. Od predsednika Peterleta
pričakujejo, da bo postavil za ministra osebo, ki bo znala izdelati vizijo bodočega šolstva. Zato se zahteve stavlcajočih ne smejo omejiti zgolj na socialne težave, ki so le posledica širše neurejenosti razmer.
Slovenska demokratična zveza - NDS
Podpora Hrvaški
Delegati 3. kongresa Slovenske demokratične zveze - Narodne demokratične stranke ugotavljajo, da prav v času kongresa poteka strahotna agresija na sosednjo državo Hrvaško. Izjava je izraz podpore legitimnim organom države Hrvaške. Kot politična organizacija in kot posamezniki bomo storili vse, da se brutalna vojna na Hrvaškem ustavi, da se ugotovi odgovornost za storjene zločine in da se posledice te tragedije čimprej odpravijo.
Stranka demokratične prenove
Podcenjevalni odnos
Politična direkcija Stranke & mokratične prenove Slovenije L
na strani prosvetnih delavcev. so s svojim organiziranim Prl ^ skom uspeli uveljaviti svoje, vC. kot upravičene zahteve po dost°J nem  plačilu.  Stranka obenejj ugotavlja, da za razliko od 0 bljanskih oblasti republiška vl da in njeno ministrstvo za z°^rlle. stvo izražata neodgovoren in 11 $ razumljivo podcenjevalni odn do stavke zdravstvenih delavce_ Tak odnos je vlada pokazala *■ ob proračunski razpravi, ko sprejela pobude stranke, da se? nar za zdravstvo ne sme trošiti . druge potrebe. Stranka terja. n^ o tem razpravlja parlament, °c.( ni delovanje ministrstva in vla ter terja od njiju, da najdeta sp razum s stavkajočimi zdravst nimi delavci. • Zbral J.Košnj«*
(smmm^m)^) glas
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor In glavni urednik: Marko Valj p^' Odgovorna urednica: I.eopoldina Bogatai / Novinarji In uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. ^0 ca Zavrl-Žlebir. Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Šinik / Tisk: Podjetje u^/ - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja 1, telefon: 211-860. 211-835,telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463. telefax: (064) 21 gj^T Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.—13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda * Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 200/0 popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopisje oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91).
Petek, 18. oktobra 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN ®MMBWIffiDSIlQLA8
Stoletnica prve papeževe socialne okrožnice Rerum novarum (O novih stvareh)
Kdor zna. je bogat in razvit
Uta 1891 je papež Leon XIII izdal prvo okrožnico s socialno vsebino Rerum Novarum (O novih stvareh), sto let kasneje, 1. maja letos, pa je sedanji papež Janez Pavel II izdal okrožnico Centesimus Annus (Ob stoletnici), ki pri nas, predvsem z*radi vojne, ni vzbudila zaslužene pozornosti.
Ljubljana, 14. oktobra - Vse okrožnice, ki jih izdajajo papeži, so kolektivno delo in globoko premišljene. To velja tudi za zadnjo Ob stoletni-ci- Sicer pa dajejo takšne papeževe okrožnice samo moralna izhodišča, stroka in politika pa morata ta izhodišča udejaniti. Cerkvena hierarhija ** to ni poklicana.
Papeževa okrožnica Ob stole-tnjci (Centesimus Annus) ponavlja misel Leona XIII izpred sto 'et, da Cerkev ne sme molčati o Zadevah, ki se dogajajo pred oč-"Ji vseh, ki kršijo človekove pra-v'ce, vnašajo med ljudi razdor, Ustvarjajo nasprotja. Nasprotniki
tudi danes vidijo v takšnem družbenem nauku Cerkve vmešavanje v politične zadeve, vendar Cerkev to zanika. To je zanjo sredstvo evangelizacije, uresničevanje načela o pomoči "najmanjšim bratom", revnim, zatiranim, bolnim. ogroženim. Razmere so
Dr. Stres: Socialno partnerstvo in civilna družba
bi. Anton Stres, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani in predstojnik Instituta za filozofijo in družbeno etiko pravi, da je za postkomunistične družbe pomemben prehod do civilne družbe, do socialnega partnerstva. Pri nas se še vedno obračamo na državo. Država je samo pravni okvir, vse drugo pa je stvar civilne družbe. Partnerjev, ki zastopajo različne družbene interese. Stvari je treba reševati čim bolj "pri tleh", med ljudmi.
Dr. Valenčič: Človek oblikuje družbo
Dr. Rafko Valenčič, strokovnjak za papeževe okrožnice, pravi, da so se napovedi, ki jih je pred 100 leti v okrožnici Rerum Novarum zapisal papež Leon XIII, uresničile. Cerkev gradi na človeku, ki je postavljen v družbo. Vendar le-ta ne sme oblikovati človeka, kar je značilnost vsakega totalitarnega sistema, ampak mora človek oblikovati družbo. Papeževa okrožnica je kritika vsakega totalitarizma, tudi znotraj Cerkve, ki mora delati s človekom posameznikom.
Liberalni kapitalizem ni rešitev
Padec realsocializnta ne pomeni zmage liberalnega kapitalizma kot edino uspešnega modela, pa tudi Cerkev ne daje novega modela. Oznanja pa nov stil življenja in odnosov, utemeljen na kulturi bivanja, na družini kot nosilki življenja, na humani ekologiji in skrbi za moralno zdravo okolje, na kulturi imetja, rabe in razdelitve dobrin, na solidarnosti do sedanjih in prihodnjih rodov. V vseh teh procesih je v ospredju človek kot razumni in etični pa tudi inovativni subjekt in dejavnik, je zapisano v papeževi okrožnici Oh stoletnici.
Krekova veličina
Septembra je bil v Rimu organiziral simpozij oJanezU Evangelistu Ureku. Kot je povedal dekan Teološke fakultete v Ljubljani dr. Metod Benedik, je simpozij ponovno ovrednotil Kreka kot duhovnika, politika, človeka, socialnega delavca, gospodarstvenika in Mernika. Krek je že leta 1894 začel delovati na socialnem področju, torej še pred izidom okrožnice papeža Leona XIII. Svojo pozornost je najprej namenil dijakom, nato pa tudi drugim slojem. Veliko je deloval na Dunaju in prinašal k nam izkušnje iz slovanskega in germanskega sveta. Leta 1903 je takratni ljubljanski škof Jeglič sklical sinodo, na kateri je bilo duhovnikom posebej naročeno, naj Študirajo tudi socialna vprašanja in se z njimi tudi ukvarjajo. Njegov globok socialni čut, je ugotovil dr. Benedik, je predvsem rastel iz njegove globoke vernosti. Čeprav je imel za časa življenja precej nasprotnikov, so si bili ob njegovi smrti vsi enotni, da smo Slovenci zgubili velikega moža. Krek je zelo aktualen tudi danes.
se do danes spremenile, vendar je ogroženost človeka ostala.
Drugo poglavje najnovejšega družbenega oziroma socialnega nauka Cerkve je posvečeno novim stvarem. Rerum Novarum je pred sto leti govorila o načrtih socializma. Njegov načrt je propadel, predvsem pa je človeka omejil pri vrsti pravic, predvsem pa je zanikal človeka kot avtonomni subjekt moralnih odločitev ter zavrgel njegovo transcendenco.
Tretje poglavje obravnava leto 1989. Povezano je z dogajanji v Vzhodni in Srednji Evropi, predvsem pa z detronizacijo marksistične ideologije ter propadom drugih totalitarnih režimov v deželah tretjega sveta. Poleg ekonomske in politične je potrebna moralna prenove, utemeljena na poštenosti, delavnosti, pravičnosti, solidarnosti, resnicoljubnosti.
V polnosti je treba spoštovati človeka kot osebo in avtonomni subjekt.
Četrto poglavje je najpomembnejše, saj govori o zasebni lastnini in namenjenosti dobrin vsem ljudem. To so vprašanja, ki dobivajo sedaj nov obraz. Zemlja, njeni sadovi in bogastva, oplemeniteni z delom so bili in so prvotni vir individualne in skupne lastnine. Sedaj prihajamo v po-stindustrijsko družbo, v katerem sta v spredju znanje in prenos znanja. Kdor ima zananje, je bogat in razvit, njegova je prihodnost. Naravna bogastva ne zadoščajo. Potrebna je nova razporeditev dobrin, tako gmotnih kot duhovnih, sadov znanja in duha, ki jih posameznik ali skupina ne sme zadržati zase. Nerazvite dežele so v vedno večjem zaostanku zaradi dolgov, zato brez solidarnosti in drugačnega pristopa ni mogoče rešiti tega vprašanja.
V petem poglavju terja papež Janez Pavel II pravno državo. Demokracija pomeni zanj tudi spoštovanje človekovih pravic.
Zadnje, šesto poglavje, utemeljuje opredelitev, zakaj se Cerkev ukvarja z družbenimi vprašanji. Za temi vprašanji je namreč človek, ki upa, trpi in dela. • J. Košnjek
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
načrta, spremljanja prilivov in temu ustreznega ukrepanja, da ne govorimo o obračanju denarja oz. smotrnejšem gospodarjenju. Na mestu sekretarja bi bila nujna zamenjava. Kar zadeva področje, ki ga pokrivam, mislim, da smo napravili precej ob podpori večine IS, zlasti sekretariata za gospodarstvo, tako da so nas ob vidnih uspehih drugi, začeli posnemati. Žal je prevladala smer, ki tem prizadevanjem ni naklonjena, zato ne vidim možnosti za nadaljevanje dela, ki me v strokovnem smislu zelo zanima, nisem pa polovičar. V zvezi s prej povedano trditvijo, da vlada dela mimo skupščine, pa bi lahko rekel, da sem slišal za določene zlorabe posameznih članov Izvršnega sveta in samo stvar časa je, kdaj se bodo tudi te zadeve odpr-
'e' Ob koncu pogovora smo povprašali predstavnike LDS o najaktualnejših dogajanjih na slovenskem političnem prizorišču -razcepu v SDZ. Ocenili so, da gre za dogodke, ki so v bistvu enako prelomni, kot je bilo uvajanje političnega pluralizma pri nas, da politično "osamosvojitev" dela SDZ pozdravljajo in da so pripravljeni, zaradi sorodnosti stališč in pogledov, podobna gibanja na Gorenjskem oz. v Kranju tudi s konkretno pomočjo svoje stranke podpreti, kot smo to delali tudi na začetku dela nekaterih strank, ki so danes v Demosu. • S. Zargi .
liberalno demokratska stranka ne bo več sodelovala
Ne bomo si več mazali rok
r<> mnenju kranjskih liberalnih demokratov je bil njihov poskus sodelovanja pri plasti v kranjski občini onemogočen, zato so se odločili, da z odstopi iz vseh '"nkcij, svojo odgovornost odložijo.
i r*nJi 16. oktobra - V nasprotju z razmerami v republiškem parlamen-1 In organih oblasti na tej ravni, ko se Liberalno demokratska stranka,
Jub velikemu volilnemu rezultatu, ni vključila v upravljanje družbe, so I kranjski občini liberalni demokrati poskusili s tovrstnim sodelova-z upanjem, da bodo tako uspeli uresničiti vsaj del svojega progra-r«L'D s tem mterese svoie voHloe baze. Popolno zavračanje dialoga pri Rvanju perečih aktualnih zadev jih je pri tem onemogočilo, zato so se
'°čili, da se svoje soodgovornosti za nastale razmere razbremenijo.
občinske podpredsednik druž-'Političnega zbora in član iz-ter«ega sveta- V pogovoru, na ka-
n. v" poročilu o zadnjem zaseda-Ju kranjske občinske skupščine
J^o že opozorili, da so se funk-°narji iz vrst LDS odločili za
pist°pe s funkcij. Tako so odsto
a1 podpredsednik
SbSščine,
vJ.n°P0liticiicga
,trSnega sveta. V
j. e8a so nas povabili, z vod-ne?rn občinskega odbora LDS in S(qferitni prizadetimi, ki so od-^P'h. smo se pozanimali za ra-
|e takega ravnanja. pK»stko Tepina, dosedanji vodja ^'»nskega kluba: vrJ[ol'tvah smo ocenjevali, da je iUu n° poskusiti, kljub drugačne-pr- ravnanju na ravni republike
^ran,eVat' SV0J' de'ež k razvoJu g0((/Jske občine s tem, da bi za-
siraJ.1'' politično sredino brez
*aia L' k' k° pragmatično omogo-
nja kompromise v korist Kra-
v n.Vendar so prav strasti peljale
Her Pr°duktivnost, ki se odraža v
Ci,jL2resevanju  nekaterih klju-
slte ?adev in blokadi dela občin-
tiajt k.uPščine, za kar je mogoče
[ov et' b'li
vrsto konkretnih pnme-"' ohv'• P°skus' za dogovor so ^Vi,     ' kar v bistvu pomeni, av'Janju °bč'ne participi-doiQ.28olj le formalno, kar pa je kerr, f,na odgovornost, ki je v ta-
sta.nju nismo več pripravljene,} 0^,li-  Ključni problem je
V'tonv k občinske skupščine Prjp lr Gros, ki ni sposoben niti ^otav\-     za Pogovor, hkrati pa
Nan   mo' da kot rePubli5ki 'ntere    (Zbor občin!) ne zastopa Sov in mnenj občine Kranj.
Vitomir Gros je spreten politik, ki je namerno blokiral skupščino, da lahko vlada vlada mimo nje. Naš predlog za njegovo zamenjavo je bil z Demosovim glasovalnim strojem zavrnjen, zato bomo začeli akcijo zbiranja podpisov za njegovo odstavitev. Nujno potrebno je ustvariti prostor za dialog, za konstruktivno delo skupščine, v LDS pa imamo strokovnjake, ki lahko pri tem pomembno prispevajo.
Mišo Đačić, predsednik občinskega odbora LDS Kranj: Naša participacija v občinskih organih je naletela na zid ideološko homogeniziramega Demosa. Za kranjske stranke v tej koaliciji je značilno, da med seboj niso prepoznavne, saj jih popolnoma prevzema dosledno nasprotovanje vsemu, kar izvira iz prejšnjega režima, s katerim pa mi nimamo ničesar skupnega. Ideološka identifikacija ja naravnost strašna, konstruktivnost pa pogosto grobo onemogočena. Večinsko smo v občinskem odboru ocenili, da si s participacijo "na oblasti" v takih razmerah kršenja vseh norm političnega (so)delovanja mažemo roke
in da je zato najsmotrnejši umik iz razmer takega "divjega zahoda" in neregularnega dela.
Darko Zupane, ki je odstopil s funkcije podpredsednika družbenopolitičnega zbora: V letu in pol dela na funkciji, ki sem jo opravljal, imam izključno negativne izkušnje. Menim, da se je občinska skupščina v pretežni
meri ukvarjala s proceduralnimi vprašanji, kar je posledica slabe priprave sej. V predsedstvu občinske skupščine, kjer sem po funkciji sodeloval, je bil vsak poskus za drugačno pripravo sej s strani predsednika zavrnjen, čeprav menim, da je prav to poglavitna naloga tega organa. Vsak razgovor o drugačnem pristopu, potrebi po predhodnem usklajevanju je bil blokiran z utemeljitvijo, da je znano težavno delo občinske skupščine normalno za demokratičen parlament. Tako pa se je na predsedstvih tehnika prilagajala ciljem in potrebnim sklepom, vztrajanje na skupnih zasedanjih pa je bila možnost za njih dosego. Prepričan sem, da ni problem, če (zmagovalno) enoumje prevladuje v izvršnih organih, da le skupščina deluje pluralno. Tega pa za kranjsko skupščino ni mogoče trditi. Čutim se odgovornega in krivega, hkrati pa sem spoznal, da sem v prizadevanjih za drugačno delo popolnoma onemogočen. Naj poudarim, da na začetku nisem bil proti nekaterim ciljem Demosa, celo več, večina mi jih je bila zelo blizu. Ne morem pa se sprijazniti z logiko: "Če nisi z nami, si proti nam!" Problemi naj se z argumenti razčistijo na organih, na skupščini pa naj se odloča brez poceni populizma, ki žal sedaj prevladuje.
Miran Tivadar, ki je ponudil odstop kot član Izvršnega sveta odgovoren za zaposlovanje: Neposredni povod mojega ponujenega odstopa je nesporazum v zvezi s sredstvi za podjetništvo in zaposlovanje. Delo sekretariata za finance je popolnoma nesprejemljivo (to ni bil prvi primer), saj samo podpisovanje računov in odredb za kvalitetno delo v današnjih financah še zdaleč ne zadostuje. Tu ni nobenega pravega
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MARKO JENŠTERLE
Dinarski plaz nad Beogradom
Neverjetna hitrost, s katero je slovenski vladi uspelo v pičlih treh dneh zamenjati dinarje s tolarji, je, kot kaže, dobesedno šokirala jug naše države, kjer so bili očitno prepričani, da Slovenije še vedno ni mogoče odklopiti od Jugoslavije. Navadno v svetu denar zamenjujejo precej dlje časa, vendar gre pri tem za drugačen proces. Z inflacijo okuženi denar države menjajo predvsem zato, ker se je na bankovcih nabralo preveč ničel, novi denar pa še vedno ostaja v okviru nespremenjenih fizičnih meja teh držav. V Sloveniji je bila stvar drugačna. Tolarji dinarjev niso zamenjali zato, ker bi hiperinflacija že doživela svoj poln razcvet (čeprav se bo to v kratkem zgodilo), ampak zato, da se je Slovenija na ta način tudi finančno osamosvojila in s tem zaščitila pred monetarnim spodkopavanjem njene samostojnosti, saj v Beogradu na veliko tiskajo ničvredne dinarje. Denar se potem po vsej verjetnosti preliva tudi v orožje, s katerim vojska vse povprek ubija ljudi in ruši infrastrukturo.
Zamenjava denarja v Sloveniji je takoj povzročila skok deviz na trgih v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu (ter verjetno tudi drugod, od koder zaenkrat informacije še ne prihajajo), tolarje pa je pozitivno začela vrednotiti tudi tujina. Predvsem naši neposredni zamejski sosedje, ki so od slovenskega denarja pogosto življenjsko odvisni. Tako, kot špekulanti na ljubljanskem živilskem trgu, ki še nekaj dni pred uvedbo bonov niso hoteli nič slišati o kakršnem koli drugem denarju razen dinarjih, takoj po pojavi tolarjev pa so jih brez problemov začeli sprejemati.
Speciftka slovenske zamenjave denarja je v tem, da uvedba tolarjev ne pomeni tudi prispevka k jugoslovanski hiperinflaciji. Slovenski finančniki so zamenjane dinarje skrbno shranili v bančne trezorje, kjer sedaj delujejo kot nekakšno kritje slovenske valute, hkrati pa predstavljajo resno grožnjo jugu. V svetu je znanih kar nekaj primerov, da v državah ob uradnem denarju obstajajo tudi boni. Eden najbolj znanih je Argentina, kjer si guvernerji posameznih provinc zaradi »skoposti« zvezne vlade kar sami natisnejo bone in s tem »rešujejo« finančne probleme v njihovih provincah. Ti boni, za razliko od slovenskih, na tržišču krožijo vzporedno z uradnimi avstrali in bistveno prispevajo k hiperinflacij-skim tokovom.
Slovenska finančna politika je torej v tem oziru povsem drugačna. Dinarji v trezorjih slovenske banke zdaj kot plaz grozijo Beogradu in ga s tem nekako silijov to, da bo slej ko prej moral sprejeti pogajanja o jugoslovanskih deviznih rezervah, pa tudi zunanjem dolgu države. Slovenija je že precej časa pred osamosvojitvijo opozarjala, da je za sporazumno razdružitev, ki temelji na civilizacijskih dogodovih, vendar je nihče ni poslušal.
Po vsem tem. kar se dogaja v Jugoslaviji, pa je bolj ali manj jasno, da je srčika slovensko-jugoslovanskega problema skrita v dveh popolnoma nasprotujočih si mentalitetah. Ena stran je prepričana, da na pragu enaidvajsetega stoletja veljajo samo še dialog in dogovori, druga pa meni, da je različne poglede najbolje reševati s silo, čeprav jo ves svet opozarja, da za to obstaja vrsta drugih, mirnejših in predvsem kulturnejših poti.
Toda gluhi za vsa ta opozorila v Beogradu še naprej vztrajajo pri svojem »zgodovinskem dostojanstvu« velike Srbije, pa si tako, po pravici rečeno, resnično ne zaslužijo drugega kot obnovitve monarhije, na katero se protimiloševičevska opozicija tako resno pripravlja. Z ustoličenjem srbskega kralja bi bilo končno tudi jasno, da živimo v dveh popolnoma drugačnih časih, v katerih je nemogoče imeti eno državo.
Socialdemokratska stranka Slovenije
Vprašanja ministrici Puharjevi
Stranka v javnih vprašanjih ministrici za delo Jožici Puhar ugotavlja, da vprašanja, obravnavana na majskem sestanku stranke z ministrstvom, niso razrešena. Dr. Pučnik v imenu stranke sprašuje, ali je v programu ministrstva predvidena priprava ustreznega zakona o soodločanju zaposlenih in kdaj bo osnutek pripravljen za razpravo, kako bo urejeno socialno partnerstvo, saj pri nas ni urejena družbena funkcija ne sindikatov ne delodajalcev, kdo je delodajalec v družbenem podjetju, kdo zastopa delavce, ki niso včlanjeni v sindikat, kdo sankcionira kršitev kolektivnih pogodb, zakaj pri nas niso zakonsko regulirane stavke, ki se že pojavljajo tudi v javnih službah in upravi, pa so v bistvu "divje" stavke, v kolikšni meri izpolnjujemo evropsko socialno listino, ki jo je sprejela evropska dvanajsterica, kdaj bomo to storili, da bi se tudi po tej plati približali Evropi. Srečujemo se s škandaloznim pojavom, da podjetja, ki bredejo v izgubah, enostavno ne izplačujejo plač, vendar delajo naprej z brezplačno delovno silo. Zakaj ne gredo v stečaj, da bi dobili delavci vsaj minimalno podporo. Kdo je za to odgovoren. Zajamčeni osebni dohodek je pravna institucija. Kako sledi rasti življenjskih stroškov. Kaj se zgodi podjetjem, ki zajamčenega osebnega dohodka ne spoštujejo. Stranka meni, da osebni dohodki vodilnih v družbenih podjetjih ne morejo biti tajni, saj je lastnik žal še vedno družba. Na razgovoru ste zagotovili, da ni prav nobene pravne podlage za tajnost, vendar se ta praksa nadaljuje. Kaj je s tem. Kdo nadzira te dohodke in v čigavem imenu. Ker gre za pomembna vprašanja, pričakujem javne odgovore, pravi dr. Jože Pučnik. • J. K.
brother STREICHER
brother
B 530 OVVERLOCK neto ATS
4.990.
NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUK1, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA Itd._
CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648
GLAS  4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Petek, 18. oktobra 1991
Na Rupi imajo zbiralnico mleka - V vaški skupnosti Rupa v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini so si kmetje že dolgo časa želeli vaško zbiralnico mleka. Zdaj so to željo uresničili, saj so v torek v podaljšku soseskine hiše na Rupi odprli novo sodobno zbiralnico. Ob pomoči občine, Mlekarne Kranj in KZ Naklo (slednja je zbiralnico tehnično opremila) in krajevne skupnosti Vodovodni stolp so za izgradnjo veliko, z delom in denarjem,prispevali predvsem krajani sami. Sicer pa je akcijo vodil odbor vaške skupnosti s predsednikom Francem Perčičem, ki je ob otvoritvi pojasnil, da je bilo najprej treba pridobiti vso potrebno gradbeno in drugo dokumentacijo in se nato lotiti tudi finančnega projekta. Slednji sicer še ni povsem sklenjen, vendar je okrog 90 odstotkov kmetovalcev že poravnalo dogovorjeni delež oziroma soudeležbo pri izgradnji. Na otvoritvi je zapel kvartet Rožmarin iz Kranja, zbiralnico pa je blagoslovil tudi župnik fare na Rupi Milan Grden. Za vodenje celotne akcije pa se je predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Jelen ob otvoritvi še posebej zahvalil predsedniku vaške skupnosti Rupa Francu Perčiču. - A. Ž.
Izkušnje
Domala v istem trenutku, ko ljudje iz občinske vlade na primer v kranjski občini na sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti in delegati v zboru krajevnih skupnosti že ne vem katerič poslušajo očitek, da v krajevnih skupnostih v vodstvih niso izvoljeni za to, da bodo hodili od vrat do vrat, da bodo čistili kanale, kosili travo ob cesti, menjavali žarnice javne razsvetljave..., v sosednji občini ugotavljajo, da jim zmanjkuje denarja v občinskem proračunu za tako imenovano redno dejavnost oziroma vzdrževalna dela v krajevnih skupnostih. Zato so se odločili, da skupaj z enoto Zavoda za zaposlovanje in s krajevnimi skupnostmi sklenejo sporazum, da tovrstna vzdrževalna dela skupaj "pokrijejo" z javnimi deli.
Izkušnje iz mestnih in primestnih krajevnih skupnosti ali tistih v večjih središčih že kažejo, da so na ta način uspešno rešili kar nekaj problemov hkrati. V krajevnih skupnostih, kjer najbolj poznajo razmere in različne "kamne spotike", le-te zdaj postopoma in dokaj uspešno odpravljajo. Občina, ki nikdar in najbrž še nekaj časa ne bo imela dovolj denarja ali ustreznih služb za tovrstna dela, na ta način vendarle vsaj deloma obvladuje, če ne drugega vsaj zunanji izgled in prijazno podobo kraja, ki je le korak od središča mesta. Enota za zaposlovanje pa s tem "zmanjšuje" naraščajoči fond prijavljenih za zaposlitev.
Pa bi o takšni "slepoti izkušenj" lahko govorili še kje, saj ob vladanju, urejanju, iskanju rešitev in nenazadnje tudi preživetju, dobrih poti in primerov ne manjka. Kot na primer tista, da naj se v krajevnih skupnostih dogovorijo, kaj nameravajo na prostorskem in z njim povezanim urejanjem opredeliti v jutrišnjih programih, v občini pa je v ta namen skupina arhitektov, ki jim bo opredelitve začrtala kot podlago za kasnejšo dokumentacijo.
Gre torej za razmislek, morda celo za razmislek o prepričanju, ali so sosedove izkušnje res tako bogokletne, da je ponekod smrtni greh celo pomisliti nanj. • A. Žalar
Drago Česnik
Helena Kalan
Koncert na Primskovem - darilo krajanom za praznik
Še društvo za gradnjo cest
Ob delu, prizadevanjih in uspehih posameznih društev v KS Primskovo človek nehote pomisli, da bi tudi cestne probleme že rešili, če bi imeli v krajevni skupnosti društvo za gradnjo cest.
Primskovo, 18. oktobra - "Plan dela, ki smo ga sprejeli v začetku leta, smo po svojih najboljših močeh skušali uresničiti," je v uvodniku glasila, ki je izšlo ob krajevnem prazniku v KS Primskovo, zapisal predsednik sveta Drago Česnik. V pogovoru pred praznikom, ki so ga tudi letos obeležili s številnimi prireditvami, pa so Drago Česnik, Darko Mesec, predsednik skupščine krajevne skupnosti in tajnica Helena Kalan kot v opravičilo poudarili, da so veliko energije vložili, da bi v krajevni skupnosti premaknili z mrtve točke enega najhujših problemov. To pa so ceste.
Pa ni razlogov za malodušje in skromnost pri ocenjevanju ob prazniku. Komunalne dejavnosti so sicer res že lep čas nekakšno nepisano pravilo uspešnega delovanja krajevne skupnosti. Vendar pa komunale ne gre izpostavljati do te mere, da potem kar nekako zapostavljeno izzveni na primer živahnost na drugih področjih. Prav glede te, živahnosti namreč, pa so v krajevni skupnosti Primskovo lahko več kot zadovoljni.
"Res je. Imamo zelo delavne gasilce. Z njimi se po aktivnosti lahko primerjajo športniki. Ba-linarji so na primer, prav pred praznikom, dokončali izgradnjo še tretje in četrte pokrite steze in imamo zdaj v Kokrškem logu prvo štiristezno pokrito balinišče v občini," ugotavlja predsednik skupščine KS Darko Mesec.
Pa ne le balinarji. Na športnem področju so prav tako aktivni in uspešni nogometaši, ki bodo prihodnje leto zabeležili že 20. obletnico obstoja in uspešnega delovanja nogomet-
Darko Mesec
nega kluba. "Ob tem, ko smo letos priča dokončni razrešitvi telefonije v krajevni skupnosti, asfaltiranju dela Jezerske ceste, obetavnim končnim pripravam za izgradnjo trgovskega centra Emone, ki bo, upamo, čez leto dni zgrajen in odprt, je treba priznati in podčrtati prav zavzetost športnikov in med njimi nogometašev. Morda glede Kokr-škega loga in njegove ureditve resnično še najbolj potrebujemo projekt, ki bo temeljil na sporazumnem in dogovornem jeziku tako glede aktivnosti kot kraja-
nov ob njem," ocenjuje predsednik sveta KS Drago Česnik.
Pa tudi izgledi, da bodo rešeni cestni in prometni problemi v krajevni skupnosti, so. Za Jezersko cesto sta na primer izdelani lokacijska dokumentacija in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Uresničitev pa se nekako povezuje z usklajeno ureditvijo ob izgradnji trgovskega centra Emone. V KS načrtujejo tudi izgradnjo dveh avtobusnih postajališč. In zelo radi bi se lotili oziroma nekako uredili parkirni prostor ob Ulici Jaka Platiša ter območje, kjer je bilo gradbišče. In prikrito nezadovoljstvo je kljub pojasnilu in razlagi, zakaj se sistem kabelske TV mreže še ni začel graditi.
Zadovoljni pa so vseeno, da so kljub vsem denarnim zapletom in kriterijem uspeli obdržati v krajevni skupnosti mesto tajnika. "Denarja za delo tajnika sicer ni dovolj. Vendar pa za-
to dela v krajevni skupnosti s 5700 prebivalci ne manjka. Za "preživetje" pa je pač treba poskrbeti. Za zdaj nekako gre," pravi Helena Kalan, ki je pred praznikom delala veliko na primer pri pripravi praznične številke časopisa.
Sicer pa voljo, skrb, pripravljenost zasledimo tudi v kulturnem društvu, folklori, ki bo prihodnje leto beležila 40-letni-co, ali v pevskem zboru, ki ima v Kranju najdaljšo tradicijo, saj deluje že 45 let. Organizacija RK v krajevni skupnosti pa sodi med tiste, ki so ji prav najstarejši krajani že nekaj let hvaležni za prijetna srečanja.
Prijetno je bilo ta in minuli teden na različnih prireditvah v KS. Osrednja prireditev s prazničnim koncertom pa bo drevi ob 19. uri v zadružnem domu, na katerega so prost vstop krajanom omogočili nekateri sponzorji iz krajevne skupnosti. • A. Žalar
TRGOVINA IN GOSTINSTVO KRANJ
Samopostrežna prodajalna
GRINTAVEC
PLANINA KRANJ
VAS VABI NA PRODAJNI DAN
Pripravili smo vam degustacije in prodajo izdelkov znanih proizvajalcev, po zelo ugodnih cenah!
KK "Vipava'V'Ljubljanske mlekarne "JATA" Ljubljana, "Kranjski kolaček"
DEGUSTACIJE:
□ ocvrte sardele
□ pivo UNION
Q piSSanfcji narezki
□ sladice
in bogata ponudba vseh vrst prehrambenega blaga, ter ozimnice.
Praznik velesovskih gasilcev
Nova cisterna za društveni jubilej
Velesovo, 12. oktobra - Prihodnjo nedeljo, 20. oktobra 1991, bodo člani G D Velesovo s priložnostno svečanostjo označili 70-letnico društva. Kot ocenjuje sedanji predsednik Janez Ribnikar, ki sodeluje v društvu že štiri desetletja, je opazen viden napredek v razvoju. Zahvaljuje se za pomoč prebivalcev krajevne skupnosti Velesovo.
Koliko dajo prebivalci krajev Velesovo, Trata, Adergas, Češnjevek in Praprotna polica na gasilstvo, pove že podatek, da so skoraj vsi krajani podporni člani Gasilskega društva Velesovo. Društvo ima sicer dve desetini, ki sta usposobljeni za gašenje požarov; predlani je kar 17 mladih opravilo izpit za izprašanega gasilca. Tudi najmlajši sledijo zgledom starejših; letos je končalo tečaj z izpitom tudi 20 pionirjev.
»V štirih letih, kolikor sem predsednik,« pohvali Janez Ribnikar, »nismo imeli dela s požari. Gotovo se pozna, da med preventivnimi pregledi domačij vsako leto opozarjamo na pomanjkljivosti. Poskrbimo tudi, da je okrog 70 gasilnih aparatov po hišah redno pregledanih. Da ne bi bilo težav z vodo pri gašenju, smo letos obnovili dotrajan bazen v Praprotni polici. Enako delo nas čaka še na Trati. Če prav je težko dobiti ljudi skupaj, s prostovoljnim delom opravimo marsikaj. Pred dobrim letom smo v nekdanjih skladiščih uredili dve garaži, letos poleti pa smo popravili dimnik v domu. Še pred zimo moramo izolirati ploščo nad dvorano v domu. Celo vaje izkoristimo za delo; pred izdelavo fasade na cerkvi v Adergasu smo sprali vse stene stavbe. Našo usposobljenost preverjamo tudi z redno udeležbo na občinskih tekmovanjih,
KS Stražišče in Jošt
Asfaltirana cesta in obnovljena cerkev
Kranj - V krajevnih skupnostih Stražišče in Jošt v kranjski občini bo jutri (v soboto) in v nedeljo slovesno. Jutri bodo slovesno odprli obnovljeno in asfaltirano cesto od Stražišča do Jošta, v nedeljo pa bo cerkvena slovesnost v cerkvici sv. Jošta.
Urejena in asfaltirana cesta iz Stražišča v krajevno skupnost Jošt je bila dolgoletna želja krajanov. Zdaj je večina del končanih in jutri, 19. oktobra, ob 10. uri bo v Stražišču v vznožju Jošta svečana otvoritev ceste Stražišče - Pševo - Ja-vornik - Jošt. Slavnostni govornik bo predsednik izvršnega sveta občine Kranj Vladimir Mohorič, v programu pa bosta sodelovala tudi Obrtniški pevski zbor Janez Bleivveis in Pihalna godba Kranj. V cerkvi na Joštu pa bo uro za tem (ob H-uri) slavnostna akademija ob 250-letnici dograditve in letošnji obnovitvi cerkve sv. Jošta.
Sicer pa bodo glavne cerkvene svečanosti ob 250-letnici cerkve v nedeljo, 20. oktobra, ob 15. uri, ko bo v cerkvi sv. Jošta maševal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Župnijski urad Kranj-Šmartin pa je za to priložnost izdal tudi zbornik o zgodovini cerkve sv. Jošta nad Kranjem-Prireditelji so se tudi odločili, da bodo v nedeljo udeleženci svečanosti lahko parkirali avtomobile do vasi Javornik, za starejše obiskovalce pa bo v nedeljo od 13.30 naprej z Javornika na Jošta organiziran prevoz s kombijem. • A. Ž.
kjer so naše ekipe vedno v prvi polovici sodelujočih.«
Po oceni predsednika Ribni-karja je njihovo društvo zadovoljivo opremljeno. Zadnja pridobitev je nova traktorska cisterna s črpalko, ki jo bodo uporabljali razen za gašenje tudi za prevoz pitne vode ob suši. Napravo bodo svečano izročili v uporabo 20. oktobra ob 14. uri med proslavo ob 70-letnici društva. Med slovesnostjo bodo predstavili zgodovino društva in podelili priznanja zaslužnim članom, sestali pa se bodo tudi na slavnostni seji. Čeprav se bodo takrat zahvalili krajanom in drugim za pomoč, jim predsednik že danes izreka priznanje za sodelovanje. • Stojan Saje
Pevci Že Vadijo - Kranj - Pevski zbor društva upokojencev v Kranju bo čez dve leti praznoval 30-letnico. Njegov prvi vodja je bil Bogo Klobučar, za njim pa sta zbor vodila Tone Marold in Edo Ošabnik. Zdaj delo v zboru nadaljuje Vencelj Sedej. Po poletnem odmoru so pevci v začetku tega meseca že začeli z rednimi vajami. Vadijo vsak torek ob 17. uri v pevski sobi Društva upokojencev v Kranju v Tomšičevi ulici. V zbor vabijo člane društva in druge, da se jim pridružijo. • (ip)
Vila Bistrica oddana v najem
Tržič, 15. oktobra - Na razpis tržiškega izvršnega sveta se je javilo 5 p£ nudnikov, ki bi prevzeli v najem nekdanji protokolarni objekt Vilo strico nad Tržičem. Za najemnika je izbran M. Bedina.
Komisija je ponudbe ocenjevala glede na namen uporabe obje'' ta, ki naj bi ne bil zaprtega tipa, sedež najemnika naj bi bil v Tržičjjj imel pa naj bi tudi ustrezen zagonski kapital. Najugodnejšo ponud" je poslal M. Bedina, ki je predlagal, da bi Vilo Bistrico namenil za o ganiziranje kulturno-umetniških in poslovno tehničnih priredili • malega kongresnega turizma ter drugič dopolnilnih dejavnosti, naj bi se odvijale razne poletne glasbene šole, glasbeni koncerti, rn nodrame, organizirane naj bi bile razstave različnega narodnega b' . ga, promocije in predstavitve izdelkov in poslovnih programov obr in podjetij, tu naj bi se odvijal mali kongresni turizem, to naj bi bi . mesto dogovorov podjetnikov s tujimi poslovneži, namenjena pa £ bila tudi porokam in drugim svečanejšim dogodkom, k sodelovanj pa bi bili povabljeni tudi tržiški gostinci. Najemnik bo poleg ostali v vili obnovil tudi sobe za prenočišča in uredil vrt. j
Najemna pogodba naj bi veljala 5 let, v veljavo pa bo stopil januarja 1992. • D. Dolenc
Pobuda Za prodajo rib - Škofja Loka - Krajevni skupnosti Škofja Loka - mesto in Kamnitnik predlagata, da je na območju obeh krajevnih skupnosti oziroma mesta poleg prodaje na tržnici organizirana prodaja rib še na nekaterih drugih krajm in sicer: na Spodnjem trgu (bivša tržnica) ob torkih in četrtku« od 13. ure do 14.30, v naselju Pod Plevno pred Mini marketom ob torkih od 14.30 do 15.30 in na tržnici v Šolski ulici ob torkih in četrtkih od 11. ure do 13.30. Vodstvo obeh krajevni" skupnosti s tem tudi predlaga, da se ponovno prouči možnos^ za prodajo rib v prostoru v Šolski ulici, ki je bil zgrajen prav ta namen. • (až)
Petek, 18. oktobra 1991
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL-ŽLEBIR
5. STRAN OTŠtfMmEGLAS
Stavka v Psihiatrični bolnišnici Begunje
Za zdravnika nenaravno stanje
Begunje, 14. oktobra - V psihiatriji je veliko človeške stiske in nemara je kolektiv begunjske bolnišnice zavoljo tega bolj potrpežljive narave, kot to velja za somatsko medicino. Kljub temu skupaj z drugimi slovenskimi zdravstvenimi delavci že teden dni stavka, kajti s preostalo medicino ga družijo nizke plače, nepriznavanje materialnih stroškov, neurejen položaj zdravstva in še marsikaj drugega, kar so nam nanizali člani tamkajšnjega stavkovnega odbora.
Pričakovanja, da se bo materialno stanje v zdravstvu končno Uredilo, in da bodo s plačami vendarle nekoč prišli na zeleno vejo. je tudi zaposlene v psihiatriji dolgo držalo v navideznem socialnem miru. Da slednjič skupaj z drugimi stavkajo, je dokaz, da ni več mogoče zategovati pasu, ker je na njem zmanjkalo lukenj. Tako je stavko v kolektivu Psihiatrične bolnišnice v Begunjah komentiral tamkajšnji direktor dr. Janez Romih. Ta v primerjavi s somatsko dokaj skromna in tehnološko poceni veja medicine bi bila lahko bolj izenačena z drugimi zdravstvenimi ustanovami, pravijo. To dokazujejo s ceno oskrbnega dne, ki je nižje vrednoten kot v somatskih bolnišnicah, pa tudi normativi so v psihiatriji nižji. Na eno posteljo jim namreč pripada le 0.8 zaposlenega. V tehnološkem smislu so resda cenejši, potrebe po novejših aparaturah, ki jih izpovedujejo somatske bolnišnice, so otiplji-vejši dokaz za več denarja. V psihiatriji pa se z razvojem stroke Pojavljajo potrebe po novih me-
todah zdravljenja, ki si jih materialno osiromašeni ne morejo več privoščiti in stroka na žalost caplja na mestu.
Konkretne dokaze o materialnem stanju nam je nanizala Andreja Jan. sindikalna zaupnica in predsednica stavkovnega odbora: »Poleg povečanja osebnih dohodkov in podpisa kolektivne pogodbe stavkajoči zdravstveni delavci zahtevamo, da se skupščinski poslanci pogovorijo tudi o priznavanju materialnih stroškov zdravstva. V naši ustanovi smo porabili 40 odstotkov več denarja, kot nam ga prizna vlada, pa ne zato, ker bi ne bili varčni. Nasprotno, že dolgo smo skrajno finančno disciplinirani. Trenutno imamo za 5 milijonov neporavnanih računov za nazaj, grozi blokada, ta čas pa lahko z razpoložljivimi sredstvi lahko plačujemo šele junijske račune. Medtem pa od plačnika dobimo denar za september, ki zadošča le za izplačilo plač, te dni pa zapadejo tudi prispevki. Za neporavnane dolgove nam taista vlada, od katerih za zdravstvo ni rednih prilivov,
KV stavkovnem odboru Psihiatrične bolnišnice sodelujejo: Andreja Jan, Lidija Aljai, Milena Volk, dr. Marija Ribič -Turk, Nada Hribar, dr. Andrej Žmi-tek in Viktor Gerk-man.
zaračunava zamudne obresti. Glede plač smo primerjaje z drugimi psihiatričnimi ustanovami v Sloveniji na dnu. regres nam je uspelo izplačati le do polovice, saj nam je bil priznano le 6.800 dinarjev deleža skupne porabe na osebo, iz česar gre poleg regresov še vse drugo, denimo jubilejne nagrade.«
Denar in plače, to sta vselej najjasnejša razloga, zaradi katerih zaposleni stavkajo. Zakaj stavka zdravnik, ki je zavezan k strožjim etičnim načelom, pa nam je povedal dr. Andrej Žmi-tek, specialist psihiater: »Kot zdravnik stavkam ne le zaradi plače, temveč zlasti zaradi pogojev dela in zaradi neurejenega financiranja zdravstva, ki že povzroča škodo, ki se v zdravstvu ne
bo dala kmalu odpraviti. Zaradi takega položaja je zdravnikom manj dostopno izobraževanje, ki bi moralo biti v zdravstvu stalno, kajti znanje na teh področjih naglo zastareva. Tudi strokovne literature je veliko manj na voljo, da o nekdanjih izpopolnjevanjih v tujini sploh ne govorimo. Ob nizkih plačah pa z bojaznijo za eksistenco pada tudi motivacija za strokovno delo. Skrbi nas tudi slab zaslužek sodelavcev v teamu (sester, strežnikov), ki utegnejo zaradi tega kmalu spremeniti odnos do pacientov. Nenazadnje se znižuje tudi standard pacientov, ki v naši ustanovi že poprej ni bil posebno visok. V evropskih standardih psihiatrične ustanove uživajo višji standard kot somatske bolnišnice. Pri nas pa ni izjema, da je v sobah več kot 20 pacientov.«
Pacienti v begunjski bolnišnici so po pripovedi zdravnikov stavko sprejeli z razumevanjem. Tudi zato, ker jih vsakdanje stanje v zdravstvu bolj prikrajšuje kot enotedenska stavka.* D. Z. Žle-bir, Foto: G. Šinik
Kranjski šolniki na protestnem shodu pred občino
Psihiatrična bolnišnica v Begunjah nam je poslala podatke o plačah, ki so jih avgusta izplačali za najbolj tipična dela. Tako je strežnik zaslužil 7.532 dinarjev bruto (4.869 neto), kv strežnik 8.448 (5.460), kuharica 9.644 (6.234), srednja medicinska sestra 10.876 (7.030), višja medicinska sestra 14.080 (8.856), zdravnik specialist 19.923 (12.049) in direktor 25.097 (14.821) dinarjev. Kot pišejo, ne zahtevajo nizjemno visokih plač. pač pa pravičnejšo porazdelitev družbenih bremen, saj nočejo biti več med najbolj podec-njevanimi segmenti družbe. Nasprotujejo tudi sedanjemu razmerju plač, ko je odnos med strežnikovo in zdravnikovo plačo pri hrutu le 1 proti 2,64 (pri ne tu 1 proti 2,47).
Grenko zmagoslavje učiteljskega štrajka
t)r. Darko Gregorač
Kmalu bomo lahko zdravili le še z etiko
H'anj, 16. oktobra - Zdravstvo ni stroj, ki bi se ga dalo zlahka izklopiti, pravi dr. DARKO GREGORAČ, predsednik sindikata in stavkovnega odbora v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v branju, ki skupaj z drugimi zdravstvenimi zavodi te dni sodeluje v "^kakšnem »mehkem štrajku«, javkajoči zatrjujete, da ne stavite le zaradi plač. Zakaj torej?
»Kot sindikalistu se mi v zdravstvu zdi nesprejemljivo, da Se Za zdravstvo zbrani denar pre-lv'a neznano kam. Svoje delo, zvezanem z velikimi material-nirni stroški, že s težavo opravlja* I^O- Za plače najemamo kredite, J|n potem odplačujemo, spet osta-Ilerno brez sredstev in ne morejo0 iz začaranega kroga. Pa ni ta-*° samo pri plačah, temveč tudi "Materialnih stroških, kjer so za-adi neplačevanja računov ome-j*-ne dobave, manjka nam nujnih ^aterialov. Nekaterega sanitetna materiala imamo v zalogi arrio za dva dni. Drugi razlog za (avko je nepripravljenost vlade a Podpis panožne kolektivne po-Sodbe, zdaj ko velja že splošna P?godba za negospodarstvo. Tre-vJi razlog, zaradi katerega smo z • 'ado tudi v ustavnem sporu, pa nerešena prerazdelitev internega proračuna.« *'kŠne so vaše pleče? |. >yV našem kolektivu je nekaj ^udi ta čas pri zajamčenih osebji11 dohodkih. V celoti vzeto pa 'srno čisto na robu, vsaj kar za-0 va branžo. V ilustracijo naj sj/^nirn plači srednje medicin-e sestre Hi zdravnika speciali-
Občinska vlada popustila zahtevani stavkovnega odbora že prvi dan stavke.
Kranj, 16. oktobra - Zahteve stavkovnega odbora sicer niso bile sprejete v celoti - smisel pogajanj je pač kompromis - vendar je blizu 700 zaposlenih v osnovnih šolah kranjske občine z izkupičkom zadovoljnih. Če. povzamemo v nekaj besedah, bodo iz občinske blagajne dobivali (od 1. julija naprej) za plače toliko denarja, da bodo "držale" 19-odstotno prednost pred povprečjem gospodarstva, za materialne stroške pa bodo, prav tako s poračunom za nazaj, dobili za 38 odstotkov več denarja. Plačan bo tudi dan stavke.
Sia. Neto plača prve je avgusta a*ala okoli 7.000 dinarjev, dru-
J-«3 Pa 12.000 dinarjev. Z dodat-se sicer lahko zasluži več, toda v4rče\alni ukrepi so'nas prisilili j^strikcijc pri izplačevanju raz-n-n stroškov in dodatkov in črtata6 katerih pravic iz delovnega |Jiji?erJa. Tožbe o prenizkem za-k0 ,u so utemeljene zlasti tedaj, pi J1 h primerjamo z nekaterimi rah - ' drugih proračunskih po-f^n'kov. Slišati je denimo, da
kaj nik' ki je Pravkar Pri5el iz ob, !n'cc- zasluži 17 tisočakov, va lern Je krivično, da zdravniko-( osnovna plača znaša le 12 tisoči "
k|'i['{enJ*  v   porodnišnici mora m stavki teči naprej. Kako?
»Velik del dejavnosti zavod izvaja tudi v teh okoliščinah: sprejemali smo nujne primere, potekali so porodi in operacije, kadar smo presodili, da sta žena in otrok ogrožena. Večina naročenih storitev pa je odložena. Tudi zasedeni smo polno, vsaj na ginekološkem oddelku, medtem ko smo glede porodov ta čas v nizkem ciklu.«
Ministrstvo za zdravstvo očita stavkajočim neodgovorno in neetično obnašanje. Kakšen je vaš komentar?
»Očitek ni na mestu. V ministrstvu očitno ne vedo, da bomo brez materialnih pogojev kmalu res lahko zdravili samo še z etiko in polaganjem rok. Žal se le z vzvišeno etično držo bolezni ne more zdraviti. Poudarjamo, da nam v zdravstvu ne gre le za plače, temveč za izboljšanje celotnega zdravstvenega sistema. Sicer pa je pozicija vlade povezana z novo zakonodajo in z višjimi računi.«
Kako na stavko v zdravstvu gledajo vaši pacienti?
»Različno. Eni so nam zelo grenki, drugi pa razumejo, da stavkamo tudi zaradi izboljšanja njihovega zdravstvenega varstva« • D. Z. Zlebir Foto J. Ci-gler
Zmaga v pogajanjih z občinskim izvršnim svetom je rahlo grenka. Je bila stavka sploh potrebna, so učitelji v torek dopoldne res morali pred občinsko hišo? V njihovih držah se je videlo nelagodje, celo sram, javni protest je bil zanje res samo dejanje skrajne nuje.
~~H Ljubo Čalič, učitelj športne vzgoje: »Šolniki se najmanj radi odločamo za štrajk - zaradi otrok. Vendar je bil tokrat potreben. Občinska vlada, ki je pristojna za financiranje šolstva, ni izpolnila obveznosti. Naše plače so v primerjavi z gospodarstvom preveč padle; poleti na indeks 93, čeprav naj bi bili mi vsaj za 19 odstotkov nad povprečjem gospodarstva. Kljub septembrskemu povečanju dotacij za 23 odstotkov naše plače še naprej zaostajajo. V gospodarstvu si jih povečujejo tudi na druge, neobdavčene načine, zlasti z boni. V šolah ne manjka le denarja za plače; materialni položaj šol je izredno slab, preliva se v plače, pa je še premalo. Krivda za naš štrajk je izključno na strani ustanovitelja oziroma občinske vlade.«
\.   \ Mirjana Ru-
dolf, učiteljica prvega razreda: »Štrajk je dobesedno prisila. Z njim hočemo doseči pravičnejšo porazdelitev
bremen. Vemo, da smo finančno vsi ogroženi, vendar nekateri, med njimi prav učitelji, bolj kot drugi. S stavko hočemo doseči priznanje učiteljevega dela in zagotoviti normalno vzdrževanje šol. Šola ni pisarna, ne borimo se samo zase, ampak tudi za otroke. O protestnem shodu pred občino smo imeli veliko pomislekov, sramujemo se ga. Upamo, da bomo kmalu spet v šoli. V šolah smo med stavko poskrbeli za varstvo otrok, kuhinja dela, tudi vrtci so odprti, potrudili smo se, da otroci in starši zaradi naše stavke ne bi bili prizadeti.«
Nada Pajntar, profesorica slovenskega jezika: »Moja zadnja neto plača je bila 8.600 tolarjev, skupaj z dodatkom za izmensko delo in deset let delovne dobe pa nekaj manj kot 10.000 tolarjev. Če se primerjam z ljudmi z visoko izobrazbo, ki delajo drugje, ugotavljam, da nismo vsi enako na slabem. Če bi bili, bi bili učitelji tiho. Težko se odločamo za štrajk. Do zadnjega sem upala, da ne bo treba pred občino. V desetih letih, kar učim, smo se že prej večkrat kregali za plače, tako nizke kot zdaj pa osnove še niso bile. Denarja ni za krožke -sem mentorica šolskega radia in časopisa - otroci po njih vsak dan sprašujejo in ne razumejo, zakaj jih ni.« • H. Jelovčan, slike: G. Šinik
ii JELOVICA
Z družinami v Topolšico
Kranj, 18. oktobra - Spomladi smo povabili k akciji Gorenjskega glasa družine z veliko otroki in jim za sodelovanje obljubili jesenski družinski izlet. Obljubo bo naša časopisna hiša v sodelovanju z nekaterimi sponzorji izpolnila prihodnjo soboto, 26. oktobra, ko bomo osem v akciji sodelujočih družin odpeljali v naravno zdravilišče Topolšico.
Prihodnjo soboto se bomo torej odpravili v terme Topolšica, kjer našim družinam za uvod pripravljajo dobrodošlico s krajšim izletom v Rotovnikovo jamo. Po kosilu bodo gostitelji predstavili zdravilišče in njegove posebnosti, popoldne pa bo minilo v znamenju družabnih iger, nekateri pa se bodo prav gotovo radi namočili v termalnem bazenu, kjer bo neplavalcem in otrokom na voljo tudi učitelj plavanja. Ne pozabite torej na kopalke. Poslovili se bomo po čajanki, kjer bodo gostitelji ponudili več vrst čajev in čajnega peciva.
Več o izletu v prihodnjih dveh številkah Gorenjskega glasa. Tokrat omenimo še udeležence. Z nami na pot gre družina Balohiz Kranja, s katero smo marca začeli akcijo »Predstavljamo vam družine z veliko otrok«. Odpotujejo tudi Joštovi iz Strahinja, Kimovčevi iz Sebenj, Tolarjevi iz Martinj vrha, družina Cvetek iz Broda v Bohinju, družina Potočnik iz Dvorij pri Cerkljah, pa Stržinarjevi iz Dolenje Žetine v Poljanski dolini in Peterneljevi iz Bačen pri Gorenji vasi. Veseli nas, da so se družine domala polnoštevilno odzvale našemu povabilu in do zadnjega kotička napolnile Integralov avtobus, ki nas bo odpeljal sobotnim dogodivščinam naproti! • D. Ž.
Odprti telefon
Od jutri
novi stanovanjski zakon
Kranj, 18. oktobra - V Uradnem listu Republike Slovenije je že objavlien novi stanovanjski zakon, ki stopi v veljavo z jutrišnjim datumom, 19. oktobrom. Ker prinaša pomembne novosti v stanovanjskem gospodarstvu, uvaja namesto stanovanjske pravice najemno razmerje, omogoča pa tudi ugodno odkupovanje družbenih stanovanj, se med stanovalci nedvomno pojavlja veliko vprašanj. Tem bomo prihodnji teden, od 21. do 25. oktobra, med 8. in 12. uro, odprli telefon Gorenjskega glasa. Pokličete
lahko na številki: 211-860 lil 211-835.
Vaša vprašanja bomo zastavili strokovnjakom s področja stanovanjskih razmerij in jih objavili v eni prihodnjih številk Gorenjskega glasa.
Vrtci se prilagajajo socialnim razmeram
Kanj, oktobra - Starši, ki imamo otroke v kranjskih vrtcih, smo se svoje čase pogosto jezili, ker smo morali kljub otrokovi odsotnosti plačevati domala poln delež oskrbnine. Tudi če je otrok v vrtcu manjkal ves mesec, je bilo na položnici odštetih le nekaj skromnih odstotkov. Od letošnjega 1. maja je drugače, saj se oskrbnina ob odsotnosti bistveno zmanjša. Kranjski vrtci se očitno prilagajajo spremenjenim socialnim okoliščinam v Kranju.
Predtem je bila polna oskrbnina za manjkajoče dneve odšteta v primeru, da je bil otrok zaradi bolezni odsoten dva tedna, zdaj to velja že za pet dni. Starši to možnost uveljavijo s potrdilom zdravnika. Odkar je v kranjski občini veliko problematičnih podjetij, kjer so pogosti prisilni dopusti (čakanje na delo doma), lahko starši v vrtcih uveljavijo »popust« pri polni oskrbnini s potrdilom svoje firme. Če pa je otrok iz vrtca odsoten mesec dni, kar se navadno dogaja čez počitnice, staršem oskrbnine ni treba plačati.
Kot sta nam povedala ravnateljica kranjskih vrtcev Mihaela Renko in tamkajšnji računovodja Boris Podobnik, se to pri njihovih financah ni bistveno poznalo. Čez poletje jih je* bilo sicer strah primanjkljaja, kasneje pa se je izkazalo, da izpad dohodka ni večji od lanskega (ali prejšnjih let) v enakem času. Ob polletju so namreč vselej beležili manjko oskrbnin za mesec dni. Letos je bilo tudi tako. prihranili pa so si večno razburjenje staršev, ki so vedno plačevali kljub dejstvu, da so otroci manjkali. Poletna odsotnost je pravilo predvsem pri malih šolarjih, ki se poslavljajo od vrtca, starši pa jih iz njega večidel izpišejo že junija. Starši večidel slovo od vrtca pojmujejo kot nekaj samoumevnega, namesto da bi otroka pravi čas tudi uradno odjavili. Ko dobijo položnico, pa je ogenj v strehi. Zato so letos v vrtcih uvedli nekakšne »izpisnice«, da bodo prihranjeni tudi tovrstni nesporazumi.
Kaže, da je predsanacijsko stanje pred dvema letoma kranjski vzgojnovarstveni zavod dodobra izučilo, da se zdaj po eni plati obnaša tržno (manj se zanaša na podporo države), po drugi pa se prilagaja socialnim okoliščinam, ki pomembno krojijo tudi vpise otrok. Letos je v 99 oddelkov vpisanih 1850 otrok, kar je za štiri oddelke manj kot lani, vendar tolikšen osip še ni kritičen. Še vedno so prek normativov polni vrtci Stražišče, Klanec, Janina, Ke-kec. Ciciban, medtem ko je prostor še v vrtcih na Planini. Resda je tako zaradi demografskih gibanj, pogled v strukturo staršev (plačnikov ali subvencionirancev) pa pove, da je v velikih vrtcih na Planini zbrana večidel otroška druščina iz nižjih socialnih slojev. D. Z. Žlebir
PRIHRANEK ČASA IN DENARJA
ŠE PRISPEVEK V BOJU ZA ČISTEJŠE OKOLJE...
To je KOMBINIRANI PREVOZ z vlakom in avtobusom od doma do delovnega mesta ali šole. In nazaj, seveda.
Kranj: posebni avtobusi od Mlake do železniške postaje. Vmes ustavljajo na vseh pomembnejših postajališčih.
Drugi avtobus pelje od Dijaškega doma preko Planine do železniške postaje. Vozni redi avtobusov so usklajeni z voznim redom vlakov, ki peljejo v Ljubljano ali na Jesenice.
Škofja Loka: avtobus iz Podlubnika do železniške postaje. Vmes ustavlja na vseh pomembnejših postajališčih.
Tudi ta vozni red je usklajen z voznim redom vlakov, ki peljejo v Ljubljano ali v Kranj oziroma naprej na Jesenice.
Če želite z vlakom iz Kranj ali Škofje Loke v Ljubljano, vam ni treba prav do ljubljanske železniške postaje. Izstopite lahko na postajališču Litostroj, kjer čakajo posebni avtobusi mestnega potniškega prometa za smer proti Bežigradu, Centru in Viču.
MLAKA - BEŽIGRAD: 50 MINUT! železniško
PODLUBNIK - BEŽIGRAD: 40 MINUT! gospodarstvo
ljubliana
Vse vrste železniških popustov veljajo tudi za kombinirani prevoz.
GLAS   6. STRAN
AKTUALNO
Petek, 18. oktobra 1991
JANEZ SLAPAR
General, ki se v svoji koži dobro počuti
Tržičan, ki je po nedavni trinajstdnevni vojni v Sloveniji postal general. Brez vojaških akademij, s končano kranjsko Gimnazijo in Višjo upravno šolo. Osnova njegovega vojaškega znanja je opravljeni tečaj v Bileči med služenjem vojaškega roka - opravil je šolo za rezervne starešine. Več kot dvajsetletno službo v teritorialni obrambi je začel na sekretariatu za ljudsko obrambo v Tržiču, leta 1975 je bil prestavljen v pokrajinski štab TO za Gorenjsko, oktobra 1989 pa je postal njen komandant. Janez Slapar je general, ki pravi, da se v svoji koži dobro počuti. Eden redkih v tem času na tem koncu sveta, bi lahko dodali.
Danes je 9. oktober, drugi dan po preteku moratorija. Kako je minil vaš včerajšnji dan, prvi delovni dan v tako rekoč neodvisni in samostojni Sloveniji?
"Kar se dela tiče, se bistveno ni razlikoval od prejšnjih dni, ker je "bilo v tem preteklem obdobju dela dovolj. Seveda smo nekatere naloge včerajšnjemu dnevu tudi prilagodili. Z včerajšnjim dnem je Slovenija prevzela nadzor nad zračnim prostorom, seveda smo prevzeli določene ukrepe, da varnost tega zračnega prostora tudi zagotovimo. To so predvsem ukrepi, ki se nanašajo na protizračno obrambo. Imamo učinkovita sredstva, seveda pa je vprašanje, ali imamo sredstev dovolj, relativno. Ljudi smo usposobili praktično v tem obdobju od konca vojne. Organizacijsko smo nekatere stvari dopolnili, materialno smo se tudi popolnih.in ljudi usposobili za uporabo teh sredstev. V prejšnjem tednu smo nova sredstva, ki smo jih dobili tudi praktično preizkusili. Mislim, da v tem trenutku lahko govorimo, da določeno varnost zračnega prostora Sloveniji lahko zagotovimo."
Prednosti novega orožja?
"Prednosti so v tem, da lahko zadcnemo cilje na večjih razdaljah, s tem, da lahko na ta cilj, npr. letalo v zraku, streljamo v doletu in odletu. Medtem ko smo doslej imeli v glavnem samo raketna sredstva, ki so bila sposobna zadeti letalo samo v odletu." Torej včeraj kakšnih posebnih priprav, vojaško-operativnih ni bilo?
"Ne, ker smo izvajali v bistvu vse ukrepe, ki jih izvajamo vse to obdobje od konca vojne. To so pa naloge, ki so vezane na varovanje določenih objektov, potem varovanje tistih objektov, ki smo jih prevzeli od jugoslovanske armade in seveda izvajanje usposabljanja naših mirnodobnih potencialov in usposabljanje rezervnih sestavov."
Ste mogoče pričakovali ponovitev noči, ko se je v Sloveniji začela vojna?
"Ne, ker ocenjujem, da je v tem trenutku armada premočno angažirana na območju hrvaškega ozemlja in ni sposobna storiti karkoli na slovenskem ozemlju. Drugo pa je, da je na slovenskem ozemlju ostalo minimalno število pripadnikov jugoslovanske armade, to število pa ne predstavlja nevarnosti za Slovenijo. Edina enotna, ki je tu še bojno uporabna, je del oklepne brigade na Vrhniki, vendar je ta enota sposobna vzpostaviti neko konfliktno stanje, ni pa sposobna izvajati neke bojne aktivnosti".
i
V začetku avgusta ste v nekem intervjuju omenili, da je posredno varnost državljanov Slovenije odvisna od dogodkov na Hrvaškem in v Bosni. Kakšna je potem danes naša varnost glede na pokol na Hrvaškem in ob naraščanju vrelišča v Bosni?
"Bojj v naši neposredni bližini ogrožajo varnost slovenskega prostora. Seveda garancija za mir tudi v prihodnje v Sloveniji je, da se v bližinah naših meja ne izvajajo bojne aktivnosti. Po drugi
strani pa trenutno angažiranje armade na hrvaškem prostoru zmanjšuje možnost angažiranja na slovenskem prostoru. Tudi te bojne aktivnosti v neposredni bližini slovenskih meja, ki so pripeljale do tega, da je pravzaprav del enot jugoslovanske armade, zlasti mišjim na enote 32. korpusa v Varaždinu, razpadel. To so bile enote, ki so potencialno ogrožale slovenski prostor, zato se v tem delu ogroženost zmanjšuje. Čeprav ne smemo podceniti tehnične moči, v oborožitvi in sredstvih, jugoslovanske armade v tem trenutku. Namreč, tu je še sila letalstva, ki jo ima. Angažiranje armade še lahko predstavlja ogroženost za Slovenijo v naslednjem obdobju. Vse je odvisno predvsem od tega, kako se bodo razrešili oboroženi spopadi na Hrvaškem. Če bi bile hrvaške oborožene sile poražene, potem bi lahko Slovenija v naslednji fazi pomenila objekt napada."
Vztrajno se širijo govorice o slovenski pomoči Hrvaški, predvsem z orožjem. Župan nekega hrvaškega mesta se je na zagrebški TV nedavno celo javno zahvalil za takšno pomoč iz Slovenije. Pomagate z orožjem gardistom ali ne?
"S sredstvi vojaške opreme smo pomagali oboroženim silam Hrvaške."
V kolikšni meri?
"V taki količini, ki ni ogrožala vojne pripravljenosti naših enot."
Kaj to pomeni?
'To, da tistega kar mi po naših ocenah rabimo za teritorialno obrambo, ne moremo odstopiti." So to vse vrste orožja, ki ga imamo, ali je kakšno, ki ga ne posojate?
"Tu gre predvsem za lažje pehotno orožje."
Ljudi ne "posojate"?
"Ne."
LOKA KAVA
cd >r\i
>co
E o
GO IZ5
O
okus in aroma vaših želja
o cz
GO
ŽŽ5'
CD
O
3
£D
<
CD CO<
r\i<
CD CD~
DOBER NAKUP JE PRI
NAKUP
Menite, da bo armada na Hrvaškem doživela svojo apokalipso ali pa bodo naši sosedje tisti, ki bodo poraženi utonili v krvi?
"Jugoslovanska ljudska armada je v bistvu razpadla, začela je razpadati v Sloveniji. In armada je v bistvu že prešla v srbsko armado. In ta srbska armada bo seveda krčevito poskušala doseči cilj - velika srbska država. Glede na trenutno razmerje na Hrvaškem je praktično ta cilj skoraj, ali bi lahko rekel, v največji meri že realizirala. Če bo prišlo v naslednjem obdobju do spoštovanja te prekinitve, ki je bila včeraj tudi ponovno podpisana, se bo poskušalo doseženo stanje realizirati. Hrvaške oborožene sile - v preteklosti je bilo storjenih precej napak pri organizaciji teh oboroženih sil. Mislim, da je bila ena prvih, da so te oborožene sile gradili izključno znotraj Ministrstva za notranje zadeve. Drugo, da problem boja na Hrvaškem ni bil problem ali Še vedno ni problem celotne Hrvaške. Organizacijsko hrvaške oborožene sile še zdaleč niso bile tako pripravljene, kot smo bili pripravljeni v Sloveniji."
Kakšna je tu vloga predsednika Tuđmana?
"Osebno mislim, da je premalo upošteval mnenja stroke, premalo je upošteval mnenja, zlasti generala Špeglja, ki je bil pravzaprav nosilec priprav oboroženega boja na Hrvaškem."
Kdaj se bomo znebili zadnjih ostankov armade v Sloveniji?
"Rok še ni potekel, poteče 18. oktobra. Je pa dejansko potekel tisti skrajšani rok, ki ga je izdelala armada in po tem načrtu naj bi se armada umaknila do 15. septembra s slovenskega območja. Ta ocena, ki jo je izdelala armada, je bila vezana tudi na to, da bo prišlo do oboroženih konfliktov na Hrvaškem in da bo armada ta sredstva in te ljudi, ki so bili v Sloveniji, na teh območjih potrebovala. Potem pa se armada prek ozemlja Hrvaške ni mogla več umikati. Dejstvo je, da so hrvaške oborožene sile nekaj transportov zajele. Prišlo je do zastoja v umiku jugoslovanske armade. Do 18. oktobra se ta armada lahko umakne, znani so tudi pogoji pod kakšnimi se armada lahko umakne, kar je sprejela vlada Slovenije in predsedstvo republike Slovenije. Po 18. oktobru se bodo pripadniki JA na tem območju štele za pripadnike tujih oboroženih sil."
In kako potem nastopite vi?
"V bistvu bodo ujetniki. Oprema je seveda prav tako naša." Prvi preizkusi prostovoljcev, ki so se javili za profesionalno vojaško službo, so mimo. Kako ste zadovoljni z izbranci?
"En del teh vojakov smo zaposlili. Gre predvsem za to, da v tem prehodnem obdobju izgradnje naših bodočih oboroženih sil zagotovimo en del mirnodobnih potencialov za opravljanje nalog v tem obdobju. Do sedaj smo vojake izbirali pravzaprav brez razpisa in praktično poskušali z neko selekcijo na usposabljanju izbrati najboljše. Po teh ocenah, ki
so, smo s pripravljenostjo za angažiranje izredno zadovoljni, vendar pa do neke mere pri določenem delu odstopa izobrazbena struktura. En del tudi ne pokaže tistih znanj, ki smo jih postavili kot osnovo pred vključitvijo v enoto. S tem bomo nadaljevali in poskušali dobiti neke minimalne dele naših enot, tako, da bomo potem določene dele prešolali znotraj in jih zaposlili na sistemih za protizračno obrambo, en del bomo prešolali in potem porabili kot inštruktorje v centrih za usposabljanje nabornikov, en del bo ostal v enotah vojaške policije. V bistvu bomo potem nadaljevali proces v sklopu izgradnje slovenskih oboroženih sil."
Moč in nemočgeneralstva?
"Čigavega?" Vašega! Ali kako se počutite v koži generala?
"(Smeh) O tem nisem ne vem koliko razmišljal. Občutki so bili prijetni. To napredovanje sem vzel tudi kot priznanje celotni TO. Dejstvo je, da v tem sistemu en človek ne pomeni nič. Da je vprašanje organizacije, da je vprašanje sodelovanja in tudi vprašanje podpore, ki smo jo v Sloveniji imeli s strani praktično vseh struktur in celotnega prebivalstva na našem prostoru. Mislim, da tisto, kar mora TO zagotoviti, zagotavlja. No, če je to rezultat čina, mislim pa da ni, ampak je pravzaprav tudi rezultat postavljene organizacije znotraj TO, sistema dela, ki smo ga uvedli ali pa, ki ga poskušamo uvesti. Ne želimo imeti takega sistema in tako krutih odnosov vezanih po vertikali, kot jih je imela jugoslovanska armada, ampak hočemo postaviti nekak moderen sistem, ki naj bi temeljil na realizaciji tega našega skupnega cilja."
Torej se v tej koži le počutite dobro?
"(Smeh) Ja, zaenkrat se. To pa seveda pomeni, da za kakšne druge stvari zmanjkuje časa. Problem je v tem, ker sem veliko manj doma, kot sem bil v preteklosti. Če sta sinova kaj bolj ponosna name zaradi mojega čina? Ponosna sta, mislim pa, da čin pri domači vzgoji nič ne pomaga." • Mojca Peternelj, foto: J. Cigler
NAS NASVET ZA DANES:
LES ZA DOMAČNOST, PRIJETNO ^ IN ZDRAVO BIVANJE
POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO
• ugodni kreditni pogoji Presenečenje
HOBI TRGOVINA
Na Trati v škojji Loki odprta od 8. -16. ure, ob sobotah od 8.-12. ure, tel. 632-181
Ob nakupu v vrednosti nad 1.000 din darilo
LESNA INDUSTRIJA
IN OBJEKTI, p.0.
Kidričeva 56, 64220 Škofja Loka
Telefon: 064/632-181; Telefax: 064/631-114.
Petek, 18. oktobra 1991
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. stran tmmmmsmLAs
Osemdesetletnica Jaka Čopa
ZAČARAN OD GORA
Rodine - Še kot otrok je listal po Kugvjevih knjigah, poslušal doma, kaj so si o gorah pripovedovali planinci od očeta, do strica Jože Čopa in drugih znanih; ni čudno, da jo je ob prvi priložnosti mahnil tja gor v posebni kamniti svet in mu ostal zvest vse življenje. Delček tega je hotel drugim predstaviti s svojimi fotografijami, knjigami, predavanji, razstavami. Ena zadnjih razstav v počastitev njegovega
življenjskega jubileja je te dni na ogled v galeriji Kosove graščine.
V dnevni sobi pri Čopovih je zavesa na oknu vedno toliko odgrnjena, da je odprt pogled na Julijce, na blejski grad, na bohinjsko predgorje. Ko je pred kakimi dvajsetimi leti izbiral prostor za postavitev hiše, je v Rodinah pod Karavankami na rahlo položnem svetu Jaka Čop našel idealno razglediš-če na gorski svet, kjer pozna vsak kamen, stezo, viharnik, bivak. Letošnje poletje je gore gledal le še od daleč, zadnjikrat je bil v Julijcih lani. "Enkrat mora biti zadnjikrat," se smeje tej svoji odločitvi, pa brez posebne grenkobe; bolj zveni kot trezna odločitev gornika, ki sicer pokončno nosi svojih osem križev, pa vendar ob tem dobro ve, kdaj je treba odnehati.
Nehali ste sicer hoditi v gore, toda vezi z njimi je ostalo ogromno. Te dni razstavljate zbirko fotografij o Julijcih na temo meglenih dni v gorah v jeseniški Kosovi graščini. Bo iz te zbirke tudi kdaj nastala monografija, kot so bile dosedanje štiri knjige o gorah?
"Lepo bi bilo, toda danes je knjigo izdati zelo težko, predvsem pa zelo drago. Že kakih deset let imam na primer zbrano fotografsko gradivo o Trenti, tej lepi in zanimivi dolini, pa se izid knjige vedno odmika. Prav škoda, iz gradiva kakih 500 fotografij bi uporabil kakšno polovico za fotografsko čr-nobelo pripoved, tudi besedilo naj bi bilo zraven."
Gorski svet predstavljate navadno v črnobeli fotografiji. Takšne so monografije Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom in Vi-harniki. Le v zadnji pred dvema letoma izdani monografiji Kraljestvo Zlatoroga ste posegli tudi po barvnih fotografijah. Zakaj?
"Na prvi pogled se zdi, da je barvna fotografija boljša, oči se dlje časa pomudijo na takšnih fotografijah. Toda poznavalci bolj cenijo le črnobelo fotografijo. Barvni ni kaj dodati, vse že sapia pove, medtem ko Črnobela odpira prostor domišljiji, vsakomur govori po svoje, drugače, zato jo tudi tako cenim. To je svet svetlobe in senc, v katerem je prostora še
za človeško domišljijo, barvna fotografija pa je enostavno pre-gostobesedna."
Ste prehodili ves gorski svet?
"Sem. Prehodil sem vse, kar sem si zastavil, nič si nisem ostal dolžan. Zadnja leta sem sploh hodil zgolj v Julijske Alpe, hotel sem imeti fotografije gora še s te in druge strani, pa v takem in drugačnem vremenu, skratka želel sem gorski svet spoznati popolnoma. Toda ali je to sploh mogoče? Desetletja hodiš s fotoaparatom po gorah, potrpežljivo čakaš, da se z Jalovca odstro oblaki, da uloviš tisto posebno svetlobo, da dočakaš na nebu zanimive oblike oblakov, pa še ni dovolj. Tisoč obrazov gorskega sveta doživi planinec, pa še ni pote-šen. Če pa ima fotoaparat s seboj, pa še posebej ne. Včasih je vreme pravo, pa nisi prav razpoložen, včasih pa je ravno obratno. Ure in ure čakaš na podobo, ki jo nosiš v sebi, da bi jo končno odnesel tudi s fotografijo, pa ni nič. Ali pa se zazdi, da je končno skozi objektiv nastalo to, kar si hotel, ko
pa je film razvit, slika narejena, pa spet ni to, kar sem mislil. Pa je spet nov razlog tu, da je treba v gore."
Prehodili ste gorski svet podol-gem in počez, doma in tudi v tujini. Kje je najlepše?
"Najlepši gorski svet je v Julijcih. Ce bi moral izbirati kraj, kjer je najlepše, bi izbral Belo-peška jezera, morda so zdaj v jeseni še najlepša. Potem mi je pri srcu Srednji vrh, od koder je pogled na Spikovo skupino, pa Log pod Mangartom s pogledom na veličastni gorski amfiteater z Mangrtom, Jalovcem, Rombonom. Lepo je tudi drugod, tudi v švicarskih gorah, Dolomiti so krasni, toda ko prevzet hodiš po njih, veš, da te gore niso naše, hoja po domačih skalah je zato vse kaj drugega."
Od mladih nog ste zahajali v gore, za to so 'krivi' vaš oče, pa stric Joža Čop, znameniti gornik, in drugi 'ta pravi' planinci? Je danes še kaj pravih planincev?
"Seveda so. Ni planinec tisti, ki enkrat pride na Triglav, teče
gor, teče nazaj, ne da bi kaj drugega videl okoli sebe. Še so pravi planinci, ki hodijo v gore zaradi gora, veliko pa je danes takih, ki hojo v hribe jemljejo kot šport, rekreacijo, odnos do gora pa je na drugem mestu. V gorah sem najraje sam, sam sem hotel biti, kadar sem fotografiral, toda pogosto sem tudi vodil ljudi v gore. Moram reči, da se odnos ljudi do gora zdaj spreminja, še pred dvajsetimi leti je bilo vse zasvinjano, zdaj pa otrok opomni očeta, da je treba odpadek nesti na pravo mesto nazaj v dolino. No, pravi planinci tega niso počenjali nikoli, brez odnosa do gora, do narave so le naključni obiskovalci. Tudi kričanja in glasnega govorjenja ter pravih veselic v gorskih kočah je manj, kot nekdaj."
Nekaj k tej vzgoji otrok in odraslih ste gotovo dodali tudi sami, ne samo s fotografijami prelepega in skrivnostnega gorskega sveta, pač pa tudi s predavanji. Še predavate otrokom?
"Predavam ravno ne, pripovedujem jim pravljico o Zlatorogu ob diapozitivih, vabijo me na vse konce, prav zdaj grem za nekaj dni na mariborske šole. Na otrokom razumljiv način pripovedujem, kako lep je gorski svet, narava, in verjamem, da bo med njimi zraslo veliko pravih ljubiteljev gora." *
Če primerjate fotografije iz prve knjige Svet med vrhovi in današnjo podobo gorskega sveta - je opaziti kaj sprememb?
"Seveda so, pa ne le zaradi drugače zaraslih gozdov; spreminjajo se planine, izginjajo pastirski stanovi, drugi se modernizirajo. Vse se spreminja. V nekaterih nacionalnih parkih, na primer na Češkem in Slovaškem v Tatrah, ne smeš odlomiti niti vejice, ubirati bližnjic, pobirati parkljev poginulega gamsa, sicer plačaš kazen. Pri nas je Triglavski park še premalo strogo zaščiten, tako mislim sam, vem pa, da nisem edini, pa tudi to vem, da vsi ne mislijo enako. Čas bo pokazal, kdo ima prav." • Lea Mencinger
Razstava v Šivčevi hiši
GALERIJSKA ZBIRKA
v petek, 18. oktobra, ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši v Radovljici °dprli del galerijske zbirke, ki obsega slike, grafike, male plastike
Negovan Nemec: Prebujanje, marmor
ll} ilustracije otroških knjig devetintridesetih avtorjev, ki so jih brali v dobrem desetletju. S po enim ali več deli bodo predsta-'jeni: Marjan Amalietti, Martin Avsenik, Milan Bizovičar, Janez 2°Uka, France Boltar, Marjanca Jemec-Božič, Boni Čeh, Peter S^rne, Zvonko Čoh, Daniel Demšar, Tone Demšar, Črtomir Fre-'n> Ančka Gošnik-Godec, Tahir Hamid, Stane Jarm, Stane Kol-^an, Tone Lapajne, Kamilo Legat, Vladimir Makuc, Marjan ^anček, Henrik Marchel, Negovan Nemec, Polde Oblak, Marija nhaber, Mirna Pavlovec, Dušan Premrl, Bine Rogelj, Štefan Si-J°nič, Darko Slavec, Vida Sivnike-Belantič, Ejti Štih de Fernan-yez de Cordova, Andrej Trobentar, Izidor Urbančič, Miha Dalla
a"e, Marija Vogelnik, Melita Vovk in Franc Vozel, j Drugi del stalne galerijske zbirke, ki obsega predvsem risbe v ''kovnih kolonij, vezanih na Poletno akademijo za staro glasbo k Radovljici, bo galerija pokazala prihodnje leto v času Festivala vadoyljica in v času načrtovane likovne kolonije, ki naj bi sodila °kvir Triglavskega narodnega parka. • Maruša Avguštin
KARIKATURE ALJANE PRIMOŽIČ
Kranj - V Galeriji na Tavčarjevi ulici 43 (uprava Gorenjskega muzeja) je karikaturistka Aljana Primožič pripravila razstavo 54 po motiviki še svežih karikatur, ki so zanimiv in dragocen dokument dogodkov, ki so se zgodili v letošnjem letu.
Karikaturisti so bili nekoč in so danes kronisti časov in dogodkov, zato večina Aljaninih del pripada tipu politične karikature. Kot karikaturistka je danes namreč zaposlena pri Slovencu, veliko pa objavlja tudi drugod (Primorske novice, Delavska enotnost. Gorenjski glas, Moj mali svet. Kaj...). Politična karikatura postavlja zahtevo po ažurnosti, kajti njen poudarek je le na aktualnih dogodkih. Zato Aljana Primožič skorajda vedno ustvarja v naglici, ki pa je pri njenih karikaturah ne zaznamo. Pronicljivim analizam dnevnih dogodkov se enakovredno pridružujejo t. i. značajske karikature ali karikature nravi. To so majhne epizode in nerodnosti iz vsakdanjega družabnega, zakonskega in erotičnega življenja, ki so namenjene smešenje značajskih napak in zablod. Le s portretno karikaturo se Aljana Primožič ukvarja bolj malo.
Aljanine karikature so resda provokativne, saj drugače ne bi mogle doseči zaželenega učinka, vendar pa karikaturistka ne ustvarja z ironično distanco do upodobljencev in upodobljenih dogodkov. Zna se pošaliti tudi na svoj račun, o čemer priča zvesta spremljevalka vseh Aljaninih karikatur - miniaturna avtoportretna »coprnica«, ki skupaj s podpisom tvori avtoričino signaturo. Lahko bi rekli, da so njene karikature včasih dobrodušno šegave, drugič ostro obsojajoče, saj jim ostrine ne manjka, nikoli pa niso zlonamerne.
Likovni pristop h karikaturam pri Aljani Primožič ni nikoli pomaknjen v drugi plan, kajti dobri karikaturisti so lahko le izvrstni risarji. Aljanine karikature, ki so izdelane v tehniki tuša in peresa, delujejo izredno čisto. To je namreč tudi grafično učinkujoča tehnika, ki še danes omogoča najbolj izčiščeno in nazorno reprodukcijo na časopisni papir. Le najnujnejše dekorativne podrobnosti v sicer bogato in polno učinkujočih celotah prav tako govorijo v prid lahke prepoznavnosti in jedrnatosti Aljaninih karikatur, ki kdaj pa kdaj delujejo mehko in tekoče, drugič pa spet razgibano in grobo. Aljana Primožič namreč ni začetnica. Dve leti je obiskovala ALU v Ljubljani, kar ji je omogočilo, da je že s prvimi karikaturami predstavila izviren avtorski slog, ki je tudi z likovne plati razumljiv in dostopen najširšemu občinstvu. Na trdnih predispozicijah zgrajen likovni svet, ki temelji na močni, odločni risbi in na stilizacijskih postopkih, Aljana Primožič lahko od karikature do karikature le malenkostno prilagaja.
Damir Globočnik
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja grafike akad. slikarka Alenka Kham - Pičman. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, je na ogled razstava karikatur Aljane Primožič. V foverju Prešernovega gledališča razstavlja akad. slikar in grafik Črt Frelih. V Gauloises blondes klubu v Creini nastopa danes, v petek zvečer, Zoran Predin s programom Sonček je...
JESENICE - V galeriji Kosove graščine so še do 23. oktobra na ogled fotografije Jaka Čopa. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Ustvarjalnost v občini Jesenice.
VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in [6. uro.
DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta med 9. in 15. uro, razen ob sobotah, ob nedeljah pa od 12.30 do 16. ure. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del iz stalne galerijske zbirke.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji so na ogled dela slikarja Berka. V galeriji Fara Fara razstavlja slikar Martin Goriča-nec. V galeriji Loškega gradu je še do ponedeljka, 21. oktobra, na ogled razstava del Jožeta Tisnikarja - 25 let kasneje. V Mini galeriji Skupščine občine Kranj razstavlja olja naivec Simon Subiciz Žirov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je na ogled tudi razstava Pripoved o Prazgodovinski hiši - na fotografijah in s filmom - samo še danes do 17. ure.
KAMNIK - V dvorani nad kavarno Veronika bodo danes, v petek« ob 18. uri s krajšim kulturnim programom odprli razstavo likovnih del dijakov Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra.
LJUBLJANA - V Mali galeriji je na ogled razstava del kiparja Luja Vodopivca. V novem atriju Narodnega muzeja je na ogled razstava Pismo brez pisave (Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem).
GALLUSU V SPOMIN
Ljubljana - Letošnje leto kulturni svet sicer posveča obletnici Mozartove smrti. Pri nas pa bomo kot vse kaže vsem težavam navkljub dostojno proslavili tudi Gallusovo obletnico. Prihodnji teden se namreč v Ljubljani začenjajo osrednje slovesnosti v spomin velikega skladatelja, ki je umrl 18. julija 1591. V ponedeljek, 21. oktobra, ob 20. uri bo v Cankarjevem domu koncert, na katerem sodelujejo Slovenski komorni zbor, The Tallis Scholars iz Londona, Praški madrigalisti, solisti Del Madrigale iz Piacenze in Hubert Bergant.
Sicer pa to ni edina prireditev velikemu mojstru v čast. Danes na primer je koncert v Ribnici. ZKOS je posvetil njegovi glasbi lanske in letošnje seminarje, festivale in tekmovanja. SAZU pa je izdala celotni opus Gallusovih del. Televizija Slovenije pripravlja oddajo o Gallusu avtorja in režiserja Frana Žižka, kjer Gallusovo muziko poje vokalna skupina Ave. Oktobrskim praznovanjem se je pridružil tudi dirigent Janez Bole, ki je vodil Slovenske madrigaliste na koncertu Gallusovih madrigalov in motetov minuli teden v Grobljah: zbor je s tem koncertom zaokrožil svoj štiriletni pevski projekt posvečen Gallusu. • Tomaž Bole
GALLUSOVA SPOMINSKA POT
Kaže, da se bomo Slovenci v letu, ko se spominjamo Jakoba Gallusa ob njegovi 400. obletnici smrti, vendarle domislili najrazličnejših oblik počastitve. Še zdaleč sicer ne toliko, kot se glede Mozarta znajo domisliti naši sosedje, pa vendar. Ena takšnih novosti je tudi Gallusova spominska pot, ki jo organizirata podjetje Gallus Carniolus iz Lukovice in Tentours iz Domžal. Pot, ki jo bodo promovirali jutri, v soboto, poteka od samostana v Stični, rojstne Ribnice, Idrije kot "drugega" rojstnega kraja Gallusa, Šentviške gore in Zatolmina.
Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom.
Pogoji za sprejem:
Poleg splošnih pogojev, ki so zahtevani v Zakonu o srednjem usmerjenem izobraževanju mora kandidat imeti visoko izobrazbo - profesor slovenskega jezika. Nastop dela takoj.
Prijave z dokazili o izobrazb; pošljite v desetih dneh od dneva objave na naslov: Ravnatelj Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
! •
POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO!
SALON
G^hnJer^fc
064/218-323
fou
S TEM KUPONOM IMATE 50 % POPUST DO KONCA MESECA
GLAS 8. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Petek, 18. oktobra 1991
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Meja se seli na jug
Se še spomnite, kako je mularija nosila priponke z napisom, ko bom velik, bom graničar na Kolpi. Ali pa, kako se je Ježek že zdavnaj šalil, da bo tam postavil zid in okence odprl le ob Novem letu. Zdaj tako zaželeno mejo imamo, zdi pa se, kot da sami sebi ne moremo verjeti, da jo res imamo. Tudi zato, ker se je vse skupaj zgodilo hitro, nikakršnih velikih priprav ni bilo na gradnjo mejnih prehodov, lopate so zasadili tik pred zdajci, cariniki pa so začeli delati dobesedno pod dežniki. Celo carinska uprava je le deset dni pred 8. oktobrom izvedela, da bomo poslej imeli mejo tudi s Hrvaško. -
Meja je bila seveda postavljena z zamenjavo denarne valute, brez meje zamenjava dinarja s tolarjem ne bi bila učinkovita, še tako je bil pritisk na vnovčenje dinarjev velik, dosti so jih zavrnili. Slovenija je hitela pred vse bolj grozečo jugoslovansko hiperinfla-cijo, ukrepala je v strahu, da bo jugoslovanski dinar potopil tudi njo, uničil naše premoženje.
Drugače rečeno, izbrali smo manjše zlo. ki pa nikakor ni majhno. V marsikaterem podjetju se danes direktorji in komercialisti drže za glavo in se sprašujejo, bodo padli vsi posli z jugom ali bo kakšen vendarle ostal. Bodo morali zapreti prodajalni čevljev na jugu. predelovalne obrate, za katere material uvažajo slovenska podjetja, trgovska predstavništva, ki so blago uvažala prek Slovenije. Takšnih poslov, v katerih je bila Slovenija odskočna deska za druge republike, je bilo veliko, našteli bi lahko veliko primerov, nemara najbolj ilustrativna so zdravila. Krka in Lek sta doslej polovično zalagala srbski trg, zdaj pa so v Srbiji že pisali Bayernu in drugim velikim svetovnim korporacijom, da želijo poslej sodelovati neposredno. Slovenija pa kot majhna dežela za velike svetovne firme sama po sebi seveda ne bo več tako mikavna, če sploh bo.
Velimir Bole z Bajtovega inštituta napoveduje, da bo zdaj padlo 22 odstotkov trga, zato se bo družbeni proizvod zmanjšal za 15 odstotkov, lani je padel za.13 odstotkov, kar pomeni, da bo naš življenjski standard v kratkem padel na raven leta 1969. Se še spomnite, kako je bilo ? To so bili časi, ko so se ženske pogovarjale, ta ima pa vedno lepe čevlje! Časi, ko so gospodinje začele kupovati dvojno meso, poleg pol kilograma mesa za juho na teden še zmrznjenega kitajskega piščanca, kije tehtal 80 dekagra-mov. Recesija bo strahotna in dolgotrajna, pravi Bole, za 18 odstotkov smo že pod ravnjo leta 1988.
Iluzije o odprti meji na jugu se hitro razblinjajo, carinska unija postaja nedosegljivi cilj, saj se politiki še o če drugem ne pogovarjajo, kaj šele o tem. Pričakujemo lahko povračilne ukrepe, s tem pa se bo meja vse bolj selila na jug.
Sejem visokih tehnologij v Toulousu
V francoskem mestu Toulouse bo od 22. do 26. oktobra potekal sejem visokih (naprednih) tehnologij SITEF, na njem bodo predstavljeni tudi najnovejši slovenski znanstveno-razi-skovalni in tehnološki dosežki. Ministrstvo za znanost in tehnologijo republike Slovenije je koordinator predstavitve slovenskih razvojnih organizacij in inštitutov pod skupnim naslovom "Slovenia-Eureka: New Idea from the New European Partner''. Slovenija torej želi predstaviti sposobnost obvladovanja in ponudbe mednarodno zanimivih visoko zahtevnih tehnologij, hkrati pa dokazati svojo produkcijsko in življenjsko moč v kritičnih trenutkih mednarodnega sodelovanja. Sodelovalo bo 17 slovenskih razvojnih inštitutov in podjetij, z Gorenjskega bo sodeloval Inštitut Zoran Rant iz Škofje Loke, ki se bo predstavil s tremi izdelki: Juole-Thompsonov kriogen-ski mikrohladilnik, Stirlingov kriogenski mikrohladilnik in Pre air monitor PAM 88-121.
Franc Košir, direktor republiške carinske uprave, med gorenjskimi direktorji
Zaradi slovensko-hrvaške meje veliko težav
Toplo vam priporočam, da se z mejo čim prej sprijaznite, je dejal Košir, kar seveda pomeni, da se bodo morali odpovedati mnogih poslom.
Kranj, 15. oktobra - Andrej Prislan, direktor Območne gospodarske zbornice v Kranju, je zadel v črno, ko je pripravil posvet gorenjskih direktorjev s Francem Koširjem, direktorjem republiške carinske uprave. Udeležba je bila izredno dobra, konkretna vprašanja so kar deževala, kar kaže, da slovensko-hrvaška meja slovenskemu gospodarstvu povzroča resnično velikanske probleme, predvsem pa vzbuja strah, bodo.izgubili južne trge, saj so nekateri posli, zlasti reeksportni (ponovni izvoz uvoženega blaga) obviseli v zraku in Koširjev nasvet se je glasil: čim prej pozabite nanje.
Cariniki so na slovensko-hr-vaški meji začeli delati tako rekoč pod dežniki, po besedah Franca Koširja v času moratorija niso mogli postavljati tam carinarnic. Najbrž pa bo nekaj resnice tudi v tem, da vsi skupaj nismo verjeli, da bo tam res prava meja. Zdaj smo jo postavili in moramo jo spoštovati, na njej veljajo enaki predpisi kot na drugih mejah Slovenije.
Slovenija pa svojih carinskih zakonov še ni nima, na tem področju je bil doslej sprejet le zakon o deviznem poslovanju, pri vsem drugem so pristojnosti le prenesene z zveze na republiko, carinske na slovensko carino, s kontingenti se poslej ukvarja slovenska Gospodarska zbornica, če bodo pri njih težave, bo po Koširjevih besedah zadoščala tudi izjava.
Na slovensko-hrvaški meji je 34 mejhnih prehodov, zdaj so vsi odprti 24 ur, verjetno kasneje ne bodo vsi. Glavni cestni mejni prehodi, kjer je moč urediti formalnosti pri prestopu meje, so: Dragonja, Jelšada, Metlika, Obrežje (Bregana), Gruškovlje in Središče. Glavna železmška mejna prehoda pa sta bobova in Ilirska Bistrica.
Tedensko vlaganje deklaracij
Že prvi dnevi so prinesli kup težav, ki jih posebna delovna skupina sproti rešuje. Tako so že uvedli tedensko vlaganje carinskih deklaracij za blago pri izvozu ali uvozu v primerih, ko ga dnevno, tudi ponoči prevažajo čez mejo (pivo, mleko, sadje, meso, olje...). Podjetja lahko republiško carinsko upravo prosijo za soglasje za tedensko
vlaganje deklaracij, ta pa je o tem že izdala podrobno navodilo, ki so ga dobile vse carinarnice. Kolikor smo lahko razumeli Franca Koširja, teh soglasij ne bo težko dobiti, če bo kdo s tem soglasjem skušal prikriti špekulacije, bodo kazni ostre.
Do konca leta stvari ne bodo zapletali
Carinska uprava je prav tako že izdala navodilo, da plačilu carine ni zavezano blago, ki je bilo v drugih republikah ocarinjeno pred 8. oktobrom in v Slovenijo prihaja šele zdaj. Uvoznik mora vlogi za oprostitev carinskega nadzora priložiti listine, s katerimi je bilo blago že ocarinjeno.
Za poslovne stike slovenskih
podjetij s podjetji v drugih republikah nova meja seveda prinaša velike spremembe. Njihova medsebojna blagovna menjava dobiva značaj uvoza oziroma izvoza, carin zaenkrat še ni, le 1-odstotna uvozna dajatev za carinsko evidenco, stroške pa bo seveda povečala ad-ministriranje zaradi meje. Stvari pa se zapletajo pri začasnem uvozu, kjer dokončnih odločitev še ni, saj vse rešitve v (bivših zveznih) predpisih niso predvidene. Slovenska carinska uprava zadrego rešuje s kopico prehodnih določb, s katerimi skuša razrešiti porajajoče se probleme, ustrezna navodila pa so te dni dobile vse carinarnice. Franc Košir je dejal, da do konca letošnjega leta stvari ne bodo po nepotrebnem zapletali, potem pa naj bi bile odločitve dokončne. Tako naj gospodarska škoda ne bi bila prevelika, saj bodo podjetja lahko dokončala začete posle, ki bodo kasneje zapadla plačilu carinskih davščin.
Tako bo do konca leta še možen začasni uvoz, ki ga jugoslovanska podjetja opravijo za slovenska, nato bo blago
Carina ima veliko dolžnikov, Franc Košir je napovedal, da bodo prihodnji teden strogo zahtevali plačila in nato carinarnicam sporočili imena podjetij, ki dolga niso poravnala, kar pomeni, da bodo imela težave na mejah.
Delavci iz drugih republik, ki so pri nas na začasnem delu, lahko odnesejo domov tolarjev v vrednosti tisoč mark. Prihodnji teden bodo na mejnih prehodih odprli menjalnice, s potnim nalogom pa je moč čez mejo nesli dinarje za dnevnice, višina teh pa zdaj žal še ni predpisana.
ocarinjeno. Slovenska podjetja lahko blago uvažajo v druge republike, toda, če ga pripeljejo v Slovenijo, ga morajo prijaviti na meji, ko bo šlo v drugo republiko pa bo izvozno ocarinjeno. Seveda so to prehodne določbe, saj ustrezni zakon Še ni postavljen. Enako stališče so zavzeli do uvoza zaradi izvoza (50. člen carinskega zakona), kar je Franc Košir komentiral kot pametno stališče, saj bi bil) sicer čez noč presekani številni posli.
Blago iz drugih republik, ki se nahaja v slovenskih skladišč bodo prenapoteno v druge republike, seveda z dokumentom, da res ni slovensko. Veliko je uvožene opreme v zakupu, tudi za uporabnike v drugih republikah, kaj bodo storili, še ni povsem jasno, saj se zastavlja problem deviznega plačila in carine, vsekakor pa do izteka sklenjenih pogodb carinskih dajatev ne bo potrebno plačati. Sadje, zelenjavo, cvetje in podobno blago iz drugih republik za prodajo na naših trž; nicah bodo ljudje lahko vozili še do konca oktobra, potem pa lahko le podjetja, registrirana za zunanjo trgovino. • M« Volčjak
Kranjsko podjetje Dolnov prvo, pravilno lastninjeno podjetje pri nas
Dolnov odpira projektivni biro
KRANJ -LABORE
p.o. Kranj
Prodaja tudi po sistemu staro za novo - znamka rabljenega vozila ni pomembna. Podrobnejše informacije dobite v avtosalonu na
Laborah ali po tel. 223-276.
Kranj, 15. oktobra - Podjetje Dolnov je v dveh letih nadomestilo 600 tisoč mark škode, ki jo je z nedokončanimi projekti povzročil bivši Inženiring. Dobro zastavljeno poslovanje s podjetji iz drugih republik je prekinila vojna, vendar ne kaže izgubljati živcev, pravi lirektor Peter Žibert, stvari se morajo obrniti na bolje. Poslovanje širijo na področje projektivnega in trgovskega inženiringa, podjetje so odprli na Cipru, ki je odskočna deska za posle v arabskem svetu.
ŽELITE PERSPEKTIVNO DELO
Vabimo vse, ki si želijo kreativno delo na področju zastopstva ali financ, da nam pošljejo pisne ponudbe. Nudimo vam stimulativno delo, strokovno izobraževanje, možnost hitrega napredovanja in finančni uspeh.
Naš naslov:
ELPRO d. o. o., Tržaška 2, Ljubljana tel.: (061) 155-259, 158-212/385
"Odpirate nove prostore?"
"V novih prostorih s 460 kvadratnimi metri površine bo projektivni biro, inženiring za projektiranje celotnih sistemov, od hiše do hotela. Kdor se bo odločil za gradnjo, bo pri nas lahko dobil načrte, nasvet in blago, saj hkrati odpiramo trgovino, ki bi ji lahko rekli inženiring trgovina. Tam bo kupec lahko pustil načrte, naši strokovnjaki mu bodo izbrali material, mu svetovali, kaj je najboljše in najcenejše. Prodajalci bodo tudi tehnično izobraženi, v proizvodnji imamo denimo tehničnega direktorja, ki je specialist za odpadne vode in ogrevalno tehniko, izkoristili bomo znanje naših ljudi. V projektivni biro pa s 1. novembrom pride skupina arhitektov in statikov, za začetek štirje in pripravnik.
Naša ponudba bo celovita, od nakupa zemlje do postavitve in prodaje objekta, za začetek bodo to seveda manjše gradnje, te dni že prevzemamo prvo."
"Bo posla dovolj, saj je gradenj vse manj?"
"Ko sem prevzel to firmo, nikoli nisem računal na slabe čase, če bi, potem se v to avanturo ne bi podal."
"Dolnov je bilo prvo zasebno podjetje v Kranju?"
"Prvo pravilno lastninjeno podjetje, mislim, da celo v Sloveniji. To je bilo oktobra 1989, dejansko pa smo začeli z Novim letom, ko so bile urejene vse pravne formalnosti. Tedaj smo na občini prevzeli obvezo, da nikogar ne bomo odpustili in nikogar nismo, bilo jih je 27, nekaj jih je odšlo, nekaj prišlo, danes nas je 30. Aktivirali smo zunanjo trgovino, notranjo veletrgovino, saj se je program industrijske ekologije zelo zmanjšal, za najmanj dvajsetkrat. Firma je bila namreč specializirana za postavljanje gal-vanik in s tem za čistilne naprave za odpadne vode, tega je vse manj, v zadnjih treh letih je bila postavljena le ena, prepričan pa sem, da ima prav industrijska ekologija izredno perspektivo, ohranjali jo bomo za boljše čase."
"Tedaj ste prevzeli tudi dolgove bivšega Inženiringa?"
"Prevzeli smo približno 600 tisoč mark dolga, v nedovršenih projektih, vse smo v dveh letih postopoma pripeljali do konca in dosegli celo boljše rezultate, kakor zahteva zakon. Inženiring smo tedaj zadnji dan rešili pred stečajem in
prevzeli njegove dolgove. Dolnov je tako mešano podjetje, ki ma 70 odstotkov zasebnega in 30 odstotkov družbenega kapitala, zaradi investicije bo kapital dvignjen in družbenega bo še približno 10 odstotkov." "Kakšne so vaše upravljalske izkušnje v mešanem podjetju?"
"Imamo delavski svet, ki se sestane dvakrat letno in obravnava s statum predvidene stvari, kot so delovni čas, družbeni standard in podobno. Mislim, da je dobro, če delavci sodelujejo, za podjetje pa je bistveno, da ima večinskega lastnika, ki odloča, manj pomembno je, čigavo je podjetje." "Kolikšen je promet vašega podjetja?"
"Dokler je bil dinar konvertibilen, preračunano v dinarje približno milijon mark mesečno, zdaj je to nekaj manj, zadnji mesec bistveno manj. Posli so nam v letošnjih štirih mesecih izredno dobro tekli, veliko smo jih imeli v Slavoniji, kjer smo nadomestili izpad srbskega trga. Zdaj je Hrvaška povsem blokirana, tudi Srbija, tja smo peljali prejšnji teden, danes so nas klicali s srbske carine, kakšno je poreklo blaga, poslali smo vsa potrebna spričevala."
"Nove težave povzroča uvedba tolarja, kako jo ocenjujete?"
"Trenutno slabo, dolgoročno je to rešitev, v tem trenutku pa stvari zelo zapleta, prej so blago naročili po telefonu in tovornjak je odpeljal, zdaj je potrebna dolga procedura, ki se
Peter Žibert je vrsto let delal/ tujini, nazadnje je vodil podjetj* v Avstriji. Pred dvema letoma je prevzel propadajoči Inženiring* dal mu je ime Dolnov, kar je i°' mače, hišni ime njegove rodu* domačije na Suhi pri Predo«' Ijah. Foto: A. Gorišek
je bo marsikdo ustrašil in rajc naročil blago v svojem okolJu' čeprav nekaj dražje. Mi sm° plačevanje uredili že februari3 lani in prodajali na avanse, P°" sli so nam dobro tekli, zdaj sC ustavljajo."
"Poslujete tudi s tujino?"
"Firmo smo odprli na CiP^ ki je odskočna deska za posle arabskem svetu, tam je PoS'°; veliko, pogajamo se že za nek stvari." • M. Volčjak
Ugodne cene karambolirani^ avtomobilov: AUDI 80 QUATR^ 1991, PASSAT G60 VARIAN; SYNCRO 1991, SEAT IBIZJ* 1988, VW POLO 1988; BUGARSKI, Velden, Oberjeserz 39, to'-9943-4274-4111
Urednik priloge: tomaž kukovica design: igor pokorn in murfi m. einheit
U   V   O   E> N Podnevi svetnica, ponoči vlačuga
Sodobnemu sprehajalcu po domačih in tujih knjigarnah se utegne zazdeti, da so t. i. »zakonski« priročniki iznajdba zadnjih let. Knjige, ki se tako ali drugače ukvarjajo z raznimi praksami, povezanimi z življenjem takih in drugačnih dvojic, so v tem času knjigotrške uspešnice. Iz tega lahko sklepamo - in pri tem bomo imeli ^očni konkurenco -, da je naveza svet / družba / družina / par itn. v krizi in da priročne knjige ter vrste gasijo svetovno katastrofo. Lahko pa, narobe, rečemo, da sta bili dvojica (par) / družina in njena vloga (kaj je »družba« v različnih obdobjih pričakovala od nje) od nekdaj v središču pozornosti tako države in njenih institucij kot najrazličnejših strok, od filo-zofije do medicine in, pozneje, sociologije, antropologije in zgodovine. Ko so se v 19. in na začetku 20. stoletja drugim sferam, ki se polaš-Čajo privatnosti, pridružile še naravoslovne vede, se je zlasti razživel medicinski model razmišljanja, ki se zlepa ne pusti odpraviti. Državo pustimo tokrat pri miru, čeprav je nje-|Q delovanje za raziskovanje zgodovine zasebnega življenja prava zakladnica. Že besedilo, Kl ga v tem času berejo na uradnem poročnem obredu in katerega avtor je po besedah mati-£arja menda prof. dr. Matjaž Kmecl, je hvaležna podlaga za analizo: kot prvi razlog za sklenitev zakonske zveze navaja zlasti tovarištvo in °očutek varnosti (»kako trdna bosta v nesre-Cah in stiskah, ki nikomur ne prizanesejo«, ^zaveten pristan v najhujših življenjskih viharen«) in šele potem na lestvici razlogov pride na vrsto »trdna, skladna in trajna družina«, ki •le »pomembna osnova sleherne zdrave in rodovitne družbe slovenskega (!) naroda in jugoslovanske (!) skupnosti (matičarje sklenil besedo prirediti okoliščinam in po lastnem preudarku izpušča geografska epiteta - slovenski, Jugoslovanski; podatki so majski). Če kaj, po-
em si je treba zapomniti, da se leta 1991 ljudje Odločajo za poroko zaradi tovarištva in občut-
a varnosti in šele potem zaradi progeniture.
govoru, pripisujejo ga Demostenu, avtor j edvoumno kanonizira delitev vlog v družini .n zunaj nje: »Hotnice imamo zaradi užitka, JUbice zaradi zadovoljstva v vsakdanjem ži-
'Jenju, soproge pa zato, da bi dobili zakonito Potomstvo.« (Zadrega za nas nastopi že pri be-
edi soproga; nikakor ni nevtralna, diši po naf-vd ltlu in evocira meščansko družino. Alternati-
a> konotacija ob zakonski ženi ali samo ženi £a niso Glembajevi, pač pa AFŽ, tovarišice in j?°vojna izgradnja). Že kar tako, opirajoč se na »ri m°stena> lahko rečemo, da se je to, kaj je ružba« pričakovala od enega člena (ženske)
strukturi, ki ji pravimo zakon, počasi spremi-V] °- In da seje potemtakem spreminjala tudi sj°8a drugega člena - moža. Zakonski ženi je v Cer dolgo pripadala le skrb za progenituro in iiJ"SpVo ognjišča - vsaj ves srednji vek, ko so ro Se.Ksualni odnosi en sam namen, namreč nj j VanJe otrok, in je cerkev vsako razmerje, ki rn0ri '° K temu cilju, strogo preganjala. Grški •ho v' (už'tek je izključen iz zakona) je z izje-Zak e.rarn'n zgledov veljal vse do časa, ko je de|0n 'zgubil svojo pogodbeno naravo in začel Vri °Vaf' na podlagi idej, ki so se počasi začele ro/JJati pod vplivom francoske revolucije in Štv ant''ce (ljubezen, enakopravnost, tovari-£ °' Pa - seveda - tudi progenitura).
njai'Cev Je s'cer še v 19. stoletju strogo prega-pr* to, čemur so rekli »zakonska onanija«, se (cf .',Vse vrste užitka brez tveganja zanositve mej• ean"Louis Flandrin), hkrati pa so se v
!Cln.skih priročnikih že začele kazati ideje du «Vtn'h znanosti, ki so bile takrat na poho-ve<in eVe^a Je bila Prva naloga seksualnosti še /ber'° Pr0Kreacija (»Vsakič, ko se individuum
n- moški/ preda prokreativnemu dejanju,
da del življenja, da bi prižgal novo življenje...«), vendar pa medicinska znanost (l) posveča glavno skrb nepotratnemu ravnanju s semenom in s tem v zvezi strahu pred žensko zmožnostjo uživanja, ki nima meja. Telo (moško) je stroj, ki mora delovati racionalno, in ne sme zapravljati tja v dan ne sokov ne energije. Termodinamika uči, da se toplota spreminja v energijo; prokreacijski užitek po tej logiki povzroča izgubo življenjske moči. Mlad moški pri najboljših močeh naj ima dva, največ tri spolne odnose na teden, soprog, ki se približuje petdesetim, enega vsake tri tedne, kolikor ni tedaj že modro končati s to prakso. Odnosi naj bodo kratki (povprečje tri minute) in so strogo prepovedani bolnikom in pijancem (ti žalijo čut za ekonomijo časa, skratka se preveč obotavljajo). Ker kopulacija »zamegli duha«, priporoča dr. Reveille-Parise vsem, ki se ukvarjajo s pisanjem, da se med »redaction de leurs oeuvres« popolnoma vzdržijo spolnih odnosov.
Moški bi se že brzdali, ko ne bi bilo žensk, zanje pa se ve, da imajo »a 1'etat naturel« veliko večjo zmožnost zaporednih užitkov kakor moški. Pierre Larousse to zmožnost celo matematično izrazi, dvainpolkrat večja je od moške. Moralo še zlasti ogrožajo sterilne ženske in tiste, ki so že v menopavzi, kajti njihove eksce-sivnosti ne ogroža noben strah. Ženska želja in zmožnost užitka je brez meja, zato ženske izčrpavajo svoje partnerje in jih s svojo nenasitnostjo življenjskoogrožajo. Vsa iniciativa mora zato biti pri moškem. Poleg skrbi za racionalno porabo (smo v francoskem 19. stoletju) sperme in primernost akta oplojevanja je tako pomembna soprogova naloga tudi umirjanje pretirane soprogine pohote, pohote, ki sicer v »normalni« ženski globoko spi, nimfomanke in histeričarke pa so zgled, kako nenadno in silno lahko privre na dan.
Za Slovence je zanimiva knjiga Vzgoja za zakon nemškega avtorja R. Gerlinga (-', ki je ena prvih zakonskih priročnikov pri nas, seveda prinesena iz nemškega civilizacijskega kroga. Njen avtor ni bil kdor si bodi; bil je dramaturg gledališča v VVeimarju in v Berlinu, pozneje pa se je »poglobil v misterij narave« in je napisal 113 knjig v nakladi 5 milijonov (!), ki so »njegovo ljudstvo obvarovali marsikaterih ran, ki bi se sicer nikdar ne zacelile«, kot pravi prevajalec P. Debevec.
Knjiga temelji na modelu, ki je različen od francoskega, medicinski scientistizem je zamenjal nemški obskurantizem z vso pezantno dediščino nemškega in francoskega fin de sciecla (moški je žival, ženska je svetnica) in že rahlim nadihom freudizma («V njem /zakonu/ sprejme rastoče življenje otroka... prve vtiske, ki se, kot vemo, vse življenje ne izbrišejo, čeprav so bili nezavestno sprejeti« - str. 20). »Poleg težkih dolžnosti soproge mora mlade žena,« pravi avtor, »opravljati tudi materinske dolžnosti (str. 67).« »Težke dolžnosti soproge« so ljubezen, tovarištvo, strpnost, odrekanje pa seveda tudi gospodinjska spretnost. Če si sposodimo Demostena, je zakonska žena po tem modelu prijateljica /ljubica in mati/ varuhinja ognjišča? Ali je tudi hetera?
Moški in ženska se razlikujeta tako po telesu kakor po duši. »Moški ljubi pač drugače kakor ženske«, ženski namreč zadostujejo »nežnosti, poljubi, objemi«, njemu pa ne. Mnenje, da imajo tudi ženske »erotična poželenja«, je nizkotno obrekovanje. Ker ima moški »po naravi« čezmerno spolno poželenje, s tem ogroža ženino zdravje. »Dokazano je,« pravi avtor, »da se pojavi pri nežnih ženah zelo trdovratno bolovanje, belo perilo, če njih mladi, krepki možje le predolgo obdrže navade medenih ted-
nov.« Zato ženska ne sme soproga dražiti (le od kod ji ta misel?), pač pa, narobe, brzdati. Poročna potovanja avtor odsvetuje, priporoča ločene postelje in spalnice. Skupna postelja povzroča »neprestane spolne dražitve, ki naj bi iz fizioloških razlogov rajši izostale«. O tem, kateri so ti fiziološki razlogi, avtor molči.
Ker se »po opojnosti medenih tednov izvrši popolnoma naravni prehod od ljubimca v zakonskega moža«, žene tega ne razumejo, rade bi, da jih mož »kar naprej obožuje«. To pa ne gre, saj moškega »žene njegov instinkt (podč. Z. S.), da skrbi in Ščiti družino (str. 54).« Moški je naravna žival, v katerem se bojujeta dva nagona: spolni in družinski. Ženska (žena?) se s tem, ko se modro prilagaja prvemu nagonu in ga brzda (lastne seksualnosti nima: »Mlada žena se strastno razvnetega soproga ne sme braniti niti se ne sme trdovratno upirati njegovi želji po združitvi - str. 53.«) in spodbija drugega, postavlja na stran razuma in kulture. Z nekaj humorja in ironije lahko sklenemo, da je bil boj žena za pravico do nagonov v avstrij-
sko-nemškem kulturnem krogu težak; in da marsikje še traja. Vsekakor so si ženske pravico do materinskega nagona (»da skrbi in ščiti družino«) veliko hitreje priborile kot spolnega. Prvi zakonski priročnik, ki med razlogi za sklenitev zakonske zveze poleg »ljubezni in tovarištva« in »razmnoževanja« navaja tudi »spolno intimnost« in ženski nedvoumno priznava pravico do spolnosti, je v slovenščini izšel leta 1959 z naslovom Pogovori o spolnosti in zakonu
Opombe:
*" Članek »La Petite Bible des jeunes epoux« (v zborniku z naslovom Amour et sexualite en Occident, Seu-jl, 1991, uvod Georgea Dubyja) povzema medicinske zakonske priročnike z druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja.
<2) R. Gerling: Vzgoja in zakon, 2ena in dom, Ljubljana, Maribor. Knjiga nima letnice izida, vendar jo je brez tveganja mogoče umestiti v trideseta leta. l3) Dr. Hannach M. in dr. Abraham Stone: Pogovori o spolnosti in zakonu, Naša žena, Ljubljana, 1959.
Zoja Skušek
UVODNI
MASAKRIRANJE IN KLANJE
Nemara še preden listje porumeni in odpade, back in front artisti kulturne scene začno z zlivanjem idej na papir, pisanjem režijskih knjig, presajevanjem literarnih predlog v ožji izbor bodočega repertoarja ter seštevanjem vsot, ki naj bi jih vbrizgnile finančne injekcije socialnih ali bolje zapisano - kulturnih institucij. Temu procesu naj bi se reklo ustaljena procedura, nujno zlo, pot do cekina. A kaj, ko je (zopet nemara) še pred pomislekom umetniških vodij, režiserjev na proračun in izvedbo programa za glavno predstavo sezone poskrbela generalska klika. Dejstvo, da so finančne vajeti v rokah, bodisi obrambnih, bodisi agresorskih "kulturnikov", je pomenilo, da bo vojna (ne)kultura postala prva umetnost in tudi konstantni izvozni material. Seveda vse to navaja na misel, da bo letošnja sezona čas tistih umetnikov, ki se borijo z duševno kultivi-zacijo ljudstva, povsem na nož. Letošnja sezona bo po vseh militarističnih predigrah in me-digrah pravo mesarsko klanje za občinstvo.
Prav gotovo so daleč tisti časi, ko so igralci z nasmeškom na obrazu pred pol prazno dvorano odigrali predstavo, saj so že pred tem računovodje pobrali denar od "neobveznih" abonmajev delovnih organizacij. Danes je nasmešek na obrazih komedijantov in tragedov prekril krčevit strah pred gladjo; igralcem so kruh odžrli borci na fronti, ki za razliko od njih ne doživljajo iluzorične katarze. Se pravi, naj bi po tej logiki teatrski igralci odšli v boj. Ne v boj, v mesarsko klanje za gledalca, ki še vedno potrebuje duhovnega futra. Mnenja Kranjcev pa so glede boja kulture za polno skledo žgancev razdeljena v tri skupine; trda linija opazovalcev pravi, da je več pasulja na fronti, zakaj ga ne iščejo, kot je to počela nekoč propagandna mašinerija Hollywooda v drugi svetovni vojni. Lačna in obubožana vrsta ljudi cvili, da si niti želodca ne more napolniti, kaj šele dušo. In tretja linija? Tretja skupina opazuje, kako se trda roka vojnega humanizma prijemlje otrok, ki svojo vse večjo agresivnost, brutalnost do soljudi opravičujejo s ponosom. Ponos, ki temelji na krvavih krempljih, je beda manijakov. Toda ali bomo dopustili, da bodo naši otroci pod vplivom TV grozot in odsotnosti denarja za kulturo postali patološki moril-
Res ni naključje, da se je famozno Hamletovo vprašanje: Biti ali ne biti, postavilo ravno na odru, v času, ko je žarek svetlobe osvetlil Evropo. Biti kulturno pismen, ali biti nepismen, dati denar za ogled predstave ali ne dati denarja za pivo. Ali je to sedaj sploh še vprašanje? Drugo plat resnice predstavljajo institucije, ki šolstvo in kulturo ohranjajo pri življenju z malimi dozami transfuzij, odmerki, ki ločujejo vegetirajoče od mrtvih. Na eni strani je žalostno poslušati profesorje, ljudi s fakultetno izobrazbo, da so plače miserne, da šole nimajo denarja za nabavo osnovnih učnih pripomočkov, po drugi pa starše, katerih šoloobvezni otroci krepko obremenijo družinski proračun. In institucije?
Kranj slovensko javnost obvešča, da še živi po dveh specialitetah s področja Tespisove umetnosti; Teden slovenske drame in lutkovnimi sobotami. Prešernovo gledališče je že seznanjeno s tržnim gospodarstvom vsaj od trenutka, ko je večina njegovih abonentov odšla v stečaj in med brezposelne. Kakopak se tu postavi vprašanje, koliko luknje v izkupičku zakrpajo šolski abonmaji, tako da je preživetje našega teatra odvisno od propagande, ki naj bi pripeljala gledalce na gledališki stol. Nadgradnja teatra - lutkovni bratec, ki uvaja v carstvo kulture najmlajše, je pravtako žejen občinskih dotacij. Preprosto in jasno je, da starši, ki že tako plačajo vstopnino zase in otroka, ne morejo preplačati vstopnic, s katerimi bi organizator, ZKO Kranj pokril najemnino dvorane. Torej; ali institucije dajo denar, ali pa otroci ne bodo videli svet čarobnih lutk. Pravtako si je vredno vzeti v premislek pogled občinstva in ifcstitucij na kvaliteto repertoarja. Žal se v tej točki marsikaj zatakne; če si damo roko na srce, moramo priznati, da kvaliteta ni kdovekaj visoka. Predvsem bi lahko po številu igralskih skupin, teatrov in ponudbe govorili o kvantiteti gledališča. V vsak izbirčen kupec duševne hrane bo raje buljil dobro kot slabo burko. Kot vidimo, klanje ne bo potekalo le za osvajanje občinstva s kakršnokoli vabo, temveč z dobrimi limanicami. To pomeni, da bodo med konkurenco teatrov ostali na odru le najmočnejši, tisti, ki bodo tako za finančne donatorje kot za gledalce mamljivi in kvalitetni.
Urednik
'.V,';':       GLAS   10. STRAN
Petek, 18. oktobra 1991
Jugoslavija je tam, kjer je žoga
Zgodbo o Jugoslaviji in žogi % sem se namenil že nekajkrat povedati, pa sem priložnosti drugo za drugo zamudil. Iz rok so mi uhajale, ker sem si venomer govoril, čas naraščanja napetosti ni pravi za tak tekst. Napetosti pa so samo še naraščale. Povod se mi je ponujal ob svetovnem prvenstvu v nogometu lani v Italiji, ob evropskem prvenstvu v košarki za moške in svetovnem za ženske, ob pokalnem finalu Crvene zvezde v Bariju, ob nepričakovanem 2. mestu jugoslovanske moške reprezentance v namiznem tenisu na svetovnem prvenstvu, ob uspehih v Daviso-vem pokalu itn. Zdaj, ko so žogo dokončno potisnile v kot krogle, igrišča pa so zamenjala bojišča, so mi priložnosti za to pošle. Zgodba se zdaj v realnem odvija v preteklem času in hkrati začenja živeti kot spomin, pred katerim je bržčas dolgo obdobje njegovega ugašanja. Na začetku njenega drugega zamiranja, lahko z določeno distanco obudimo spomin na strasti, ki so zgodbo hkrati ohranjale pri življenju in bile izraz njene življenjske moči. Izhodiščna teza je preprosta in temu primerno nesporna: kar zadeva kolektivne športe oz. igre z žogo, je bila Jugoslavija v samem svetovnem Olimpu. Edina država, ki je po lesketu konic in širini pahljače uspehov v igrah z žogo Jugoslavijo še dohajala, je bila Sovjetska zveza - še ena »bivša« država torej, ki je preminula s podobno diagnozo kot Jugoslavija. Za vsakogar, ki količkaj spremlja šport, je vsako dokazovanje te teze že skoraj žaljivo početje. Bera medalj z evropskih in svetovnih prvenstev in z olimpijskih iger je v teh športih nadvse sijajna, njen sijaj pa nepretrgan: v rokometu in košarki (moški/ženske!), v vaterpolu, kegljanju in v balinanju (če kroglo nekoliko »elastično« razglasimo za togo žogo) je Jugoslavija krojila svetovni vrh, v nogometu ga je zalagala s svežimi močmi (Rdeča zvezda -zakaj tega imena tudi Slovenci ne bi prevajali tako, kot to izjemoma počnejo povsod na Zahodu -, največji jugoslovanski nogometni oligopolist, je v evropskem finalu »srečala« samo sebe v podobi svoje zvezde prejšnjih let, Stojkovića, kar se bo ponovilo tudi v finalu medcelinskega pokala, ko bo v vlogi zrcala nastopil trener kluba Coco-Colo iz Santiaga de Cile, Jozič po imenu), le v odbojki in v športih, ki se jih nismo še resno lotili (rugby, baseball, cric-ket, polo, hokej na travi), odstopamo od superlativov. Piko na i dokazom, da so kolektivni športi z žogo Jugoslovanom kongenialni, nam dajejo t.i. individualni športi z žogo: namizni tenis in tenis. Odličnost Jugoslovanov je postala nenad-kriljiva, ko so ti individualni športi postali kolektivni. V Da-visovem pokalu je Jugoslavija negotove dvoboje z dvojicami odločala sebi v prid v igri parov; podobno v namiznem tenisu, v dvojicah so Jugoslo-van(i)nke vedno blestel-i/e. Na svetovnem prvenstvu letos so jih vpeljali tudi v moški ekipni del in Jugoslovani so nepričakovano prebili v finale. Antična Grčija kolektivnih športov ni poznala. Tekmovalci so na panhelenske olimpijske igre prihajali od vsepovsod, kot zmagovalci ali poraženci so predstavljali sredino, iz katere so prišli, vendar le kot individualni heroji individualnih disciplin. Moštveni športi so nastali v srednjem veku kot oblika ljudskega razvedrila. V starofrancoskih igrah paume in saule lahko najdemo korenine
večine sodobnih ekipnih športov z »žogo«, od tenisa do rug-bya in hokeja. Vsekakor pa moramo tja postaviti premik v identifikaciji gledalcev: ti niso bili več usmerjeni na posameznike, temveč na moštvo, agre-gacijo borcev s svojim lastnim imenom. Z nastankom športnih klubov, nacionalnih držav in olimpijskega gibanja se je ta premik utrdil. Sport na ravni (nacionalnih) »reprezentanc«, kjer skupina tekmovalcev predstavlja neko socialno, kulturno in politično sredino njej sami in drugim sredinam, je v mirnodobnih časih XX. stoletja s pomočjo razmaha elektronskih medijev omogočil širitev mehanizma identifikacije /reprezentance na prebivalstva celih držav. Športna reprezentanca je postala dopolnilo reprezentativne demokracije, bravuroz-nosti reprezentantov so od tedaj sodobni pendant gestam nacionalnih herojev, prebijanje skozi kvalifikacije turnirjev pa to, kar je ostalo od nacionalnih
epopej; skratka, šport na reprezentančni ravni, ki nase veže močne afekte zelo širokega kroga ljudi, je mitotvorni element, ki prispeva h krepitvi vezi med vsemi, ki reprezentanco priznavajo za svojo, tj. se v njej identificirajo.
V tem pogledu imajo prav moštveni športi posebno mesto. Volksgeist se, bolje kot v genialnem posamezniku, ki bo pač ostal slejkoprej genialen posameznik, utelesi v moštvu in šele tako postane duh njihove enotnosti. Rezultat, učinkovitost in tudi spektaklska funkcija, novejša imena tega duha enotnosti je pri teh športih odvisna od interakcije članov ekipe, od njihove sposobnosti medsebojne porazdelitve vlog in njihove usmeritve, od kvalitete njihovega komuniciranja in sodelovanja.
Med kolektivnimi športi skupnost najbolje izrazijo in predstavijo tisti z žogo. Zakaj? Če pustimo ob strani moštvena merjenja moči, ki se v resnici odvijajo prek individualnih dvobojev, in se ozremo npr. k veslanju, vožnji z bobom ali k ekipni vožnji v kolesarstvu, ugotovimo, da v teh športih sicer najdemo elemente »delitve dela«, kljub temu pa je v ospredju uniformnost, to, da vsi Člani ekipe »delujejo kot eden« (vesla se spustijo v vodo - kot eno veslo, telesa tekmovalcev v bobu na zavoju - kot nagib enega telesa, kolesarska ekipa - kot en klin itn.). Igre z žogo so neposreden dvoboj dveh ekip. Egalitaristična logika »vsi kot eden« tu nima nobenega smisla več. Žoga in neposrednost dvoboja v te športe vnašata prevlado dialoga poteze in protipoteze, vzpodbujajo raznovrstnost strategij, inventivnost in improvizacijo, ki pušča prostor tudi tj- »individualnim kvalitetam«. V tem smislu so igre z žogo izrazito moderne, celo postmoderne: ne poznajo modernističnega načela rekorda, ki temelji in ustvarja zaverovanost v nespremenljivost časa in prostora; ne priznavajo skupne mere v zgodovini, pač pa prinašajo neponovljivost vsakega srečanja, kjer uspeh temelji na diskurzivnih presenečenjih v taktiki, na dialektiki med sistemskimi rešitvami in pragmatičnostjo improvizacij tukaj in zdaj itn. Ekipni športi z žogo postavijo akcent na kolektivno imaginacijo, na sposobnost prevajanja in hipne predelave podane žoge od posameznika do posameznika na najbolj domiseln in nepredvidljiv način, ki deplasira vsak horizont pričakovanj nasprotnika. Medtem ko je kopica športov, kjer prevara tako rekoč ni možna, ekipni športi na varavosti temeljijo. Problem se zastavi, če narejene sklepe jemljemo resno. Če to naredimo, potem moramo ugotoviti, da so Jugoslovani (med njimi pa najbolj tisti, ki so si zdaj v najbolj ostrem sporu) na športnih igriščih vsemu svetu delili lekcije v disciplinah po-stindustrijske komunikacijske družbe in pri tem kazali spretnost utečene naveze borznih špekulantov. Problem je v tem, da se je mojstrstvo jugo-prei-gravanja pokazalo za enako uspešno, v tekmi, katere strategi nosijo čine. Uspešnost se kaže v tem, da je svoj slog igre vsililo nasprotniku in tekmo iz ranga balkanskega prvenstva tako že povišalo na tekmo za prvenstvo v Evropi, kjer je vse več iregularnih udarcev. Tu se moja pamet neha. Zapišem epi-fat 'Bila je tam, kjer je bila žoga' in žogo oddam v prazen prostor.
Igor Pribac
ija tn tak
i*
cranaw
raziskati ig, c^PW
Televizija je sicer najmlajše sredstvo množične- *w-ga komuniciranja, vendar je porinila vstran vse M druge oblike družbenega komuniciranja " koj postala dominantno občilo.1 Tele postala del naše vsakdanjosti.2 Televizija je torej samoumeven del naš kdanjosti, zaradi česar je brez smisla imeti kakršnokoli mnenje. Vendar pa p! samoumevnost prikriva razsežnost, funkc nost in vplivnost televizije (TV) na samo bo in obratno.
Fatalna »bližina« TV, ki gledalcu ponuj brez napora v tudi najbolj oddaljen svet, zadovoljuje le njegovega poželenja, pač di zamegljuje realno odtujitev med ljud stvarmi. Poleg tega pa je še vse, kar gl sploh zaznava in sprejema kot golo dejst prek različnih postaj posredovanja. Čest pripetljaj že dogodil, preden je TV. bila stu samem. Tedaj je treba dogodek raziskati rekonstruirati. Gledalec se tega ne z ko vedno znova naseda mitu resnice ktivnosti TV slik
Kakor film lahko tudi TV prezentira le dq ne izseke dejanskosti, ki se na celoto na kot deli. Vsekakor se postopek uporabi različno: bodisi skuša z analizo izseka p dejanskosti ustrezati dejanskosti sami, alf kar se pogosteje dogaja - podvrže deja enostranski, vnaprej določeni formi opjs nja. Tedaj rabijo so potrebni za izkrivlja janskosti.«3  Dvoumljenje o verodosto medija pa je tako ali tako pridrženo le o cem. Večina gledalcev meni (rezultat ank realnost, ki jim jo TV servira na dom v ustreza družbeni dejanskosti. Neposred prenos dogodkov se jim zdi verodostojen in se veda neposreden, ker le-ta resnično daje tek neposrednosti, sicer pa je to le reži interpretacija nekega dogodka, ki gledal nudi ogled konkretnega dogodka z najbo zornega kota, mu zraven vsili svojo ideo' pripetljaj pa (lahko) spremeni v epski dek, kar posebej velja pri prenosih šp srečanj.
Prav dejstvo, da je TV množičen pojav, lahko bi rekli del opreme vsakega ali skoraj vsakega stanovanja, omogoča TV, da v očeh gle o(b)staja kot komunikacijsko sredstvo, družbo v njeni realni podobi. S tem, da postala čisto samoumeven del naše vsak sti, je nastalo vprašanje, zakaj je tu in čemu oz komu služi. Tako si je TV pridobila mit formo, postala je fetiš. Posledica fetišiza je padec ravni kritičnosti do fetišizirane menta, s tem pa tudi padec ravni kritičn resničnosti, ki za fetišiziranim elemento stoji. Temu je pripomogla tudi enosmer munikativnost TV, pri kateri gledalec kot pasiven člen, sprejemnik. Gledalec j svoboden le v tem, da TV vključi ali iz preklopi na drugi program, ne more na sredno vplivati na oblikovanje progn Prav obratno pa TV deluje na gledale oblikuje obveščenost, mišljenje in svetov zor svojih gledalcev. Neredko se prek srj množične kulture uveljavlja vsiljivo ali c silno določen okus, določene ideje in do! vzorci življenja, ki podrejajo človeka in zmanjšujejo posameznikov delež pri razvoju družbenih odnosov.4 »TV ljudi bolj priklene na tisto, kar je neizogibno, kot pa jih spreminja Verjetno jih še enkrat naredi za to, kar ti tako so, samo še bolj za take, kot so tako ko.«5 In kaj ti so? Nič drugega kot plsi sprejemniki, ki besno goltajo ideologijo' nudi TV. TV pa ni nič drugega kot del itieoio škega aparata države oz. sredstvo za iklm^dJ dominira jočega razreda. Kot del inftrfiHH skega aparata države, kakor pravi Althusser; TV pita »državljane« vsak dan z ustrezno količino nacionalizma, šovinizma, liberalizma, moralizma itn.6 »Državljani« pa se le-tem v pasivnosti in apatičnosti, ki jo TV še d stimulira, popolnoma prepuščajo. TV kot ekskluzivno državno-nacionalni informiranja bolj skrbi pravovernost kot za
TV smo obsojeni na Družino, TV je zdaj njen gospodinjski pripomoček, kakor je bilo nekoč ognjišče, ob katerem je stal skupni lonec.«11 V deželah, kjer je katolicizem močnejši, je družina še zmeraj oporišče v boju proti državi: v deželah, kjer je zavladal katolicizem TV, pa je družina (lahko) tajni agent.12 Ideologijo TV družini oz. gledalcem in gledalkam p(r)odaja pod krinko ritualnega dialoga; gledalce sprašuje, kaj si ti želijo. Kot vemo, pa je želja vedno želja Drugega. In tako skozi program kot temeljno vez med gledalko, gledalcem in TV, TV prikazuje tisto, kar sama hoče, ali vsaj tisto, kar mora, če hoče obdržati svojo božjo pozicijo. »Ves program pa je nepretrgan »spektakl« - vse je urejeno in organizirano, vse je v trdnem sistemu in nič ga ne more porušiti-Tu ni fragmentacije mišljenja, ni svobodnih konfliktov. Vsi družbeni konflikti - če se tu sploh lahko pojavijo - so organizirani po čvrstih programskih pravilih, natanko tako kot nogometna tekma. Nič čudnega, če je zaradi tega TV drama (nadaljevanka) najbolj popularna oddaja, prav tako pa tudi športni dogodki, ki niso nič drugega kot dramatično epsko dogajanje s povsem irelevantnimi rezultati. Popularna so tudi poročila o domačih in svetovnih dogodkih - prav zato, ker imajo jasen smisel in ker je divja narava zgodovinskega dogajanja tako lepo ukročena v idealne sheme in oblike in ker je vsa groza in kri današnjega trenutka -samo mikaven spektakl.«13 Gledalka in gledalec v TV programu najdeta prav tisto, kar hočeta od življenja (in TV) tj. »varnost v ritualu« Samo gledanje TV je del hišnega, družinskega rituala in tudi program je ritual, nepretrgan, vsak teden ponavljajoči se spektakl. Vse je znano in prav zato prijetno, saj daje občutek varnosti; le-ta pa je še potenciran z občutkom udobnosti v že znanem okolju, doma. Cilj TV je pritegniti gledalca /gledalko, ga/ jp zadržati pred TV, zadržati v njegovi /njeni običajni pozi, pasivnosti. To vsekakor omogoča neskončnost zabavnih oddaj (TV nadaljevank, kvizov, ciklusov,...), ki tako jamči za paralelno eksistenco občinstva in TV figur. Liki iz oddaj tako postanejo del družine, hišni ljubljenci. Zabavne oddaje na TV so alternativa tisti resničnosti, ki je za mnoge nerazumljiva, nenaravna, v kateri se ljudje počutijo odtujeno in s tem v nevarnosti. Ritual brezkončnosti pa jim nudi varnost, hkrati pa jih v varnem in udobnem okolju popelje v svet drugačen njihovemu vsakdanjiku, vendar ne tako drugačen, da se v njem ne bi mogli identificirati. TV redko spremeni človekovo psihologijo, zato pa znatno povečuje že obstoječo naravnanost, predispozicije,..., skratka še bolj podpira pasivnost v pasivnem gledalcu, ga še bolj zaveže na vsakdanji ritual, ki vključuje tudi gledanje TV in mu z rastočo mero njegove pasivnosti še la* žje vsili svojo ideologijo, ki jo kot podaljšek roke oblastnega mehanizma mora čim bolj
eksponirati. Ali kot pravi nemški politik K. A-Schiller: »Kdor s pritiskom na gumb prižge TV, s tem odpre vladi na stežaj vrata v svoj0 hišo«. Družina postane tajni agent, v navez3' nosti na to svoje poslanstvo pa svojo osnovn0 funkcijo vzgoje in izobraževanja svojih naslep' nikov prepušča svojemu zvestemu učitelju ifl sopotniku, televiziji.
Šolska in vzgojna TV danes pri nas zavzemat" že precejšen del rednega programa, drugod P° svetu pa jima namenjajo posebne kanale, stu* die ali celo postaje. Raziskave pa kažejo, da gledalci vključno z mladino raje gledajo filme-nadaljevanke, šport in končno tudi informacij' ske oddaje kakor izobraževalne. Prav TV dra* me, ki so najbolj gledane, pa nudijo največ fj£ cije, potvorjene realnosti, ki s,e najlažje kopi*' v glavah mladine s še neizoblikovanimi pred' stavami o družbeni stvarnosti. Svet fikcije s tem (lahko) postane del predstav mladih g'e' dalk in gledalcev ali pa celo njihova dominant; voljevanje gledalcev Iz takega družhtfeHM^ na vizija družbene realnosti (vsekakor pa lažn' ložaja TV izvira pomanjkljivost televizTjs|e SI1-" ■*% realnosti vedno znova podlagajo tudi odrasl')-!Le:i!l^P*!k.k^ nekateri izseki iz te izkrivljene realnosti pa *°
IruJRR
mactje, ki jo gledalec tako sprejme, s manj in ni le slabša; je predvsem d bolj »pravoverna«. Da bi bila v izražanj pravovernosti še bolj prepričljiva, se opremila s pravcato zalogo religiozneg dišča, »polastila se je pastoralne govj«*i standardnega in uspešnega vzvoda gospodova^ nja«.7 Ta je konstantno navzoča v vsd| Mj čih programih (od pedagoške TV do lzofrafe* valnih oddaj, dnevnika...). »TV je torej (kaksa ikonodulstva; brez teoloških disputov pri ra in inducira čaščenje podobe... Celo pr janje filma zabelijo z molitvico.«* Porf kot »nevtralno govorjenje« pa je v bistvi stni nagovor.
Ob tem lahko le še enkrat ugotovimo, d£ ideološki aparat države in se lahko vprž ali ni celo njen aparat št. 1. »Posrečilo namreč, da je vzpostavila tisto hegemoniji povezavo, ki jo je svoj čas obvladovaflHHHK in ki jo je s tolikšno vnemo, pa bol/ali manj brez uspeha, skušala pozneje zasesti šolai£> j) bila državni paradni aparat: namreč zmerni štvo z družino.«9
TV je družinski medij - ko se zvečer zberl
včasih preneseni v vsakdanjost.
Katerina Mir*"-'
Opombe:
1. Richard L. Meier,
2. Rast ko Močnik.
3. G. Dahlmuller,
4. Mirjana Borčič,
5. Theodor Adorno.
6. Louis Althusser,
7. Rastko Močnik.
A Communications Theorv o-Urban Growth, v:SJM 68. I> 1968, str. 46
8. ibid.
9- 10. ibid. str. 26. 11. Roland Barthes.
TV: religiozni aparat države5. L. Mladina, št. 14. Lj. str. 25.
W. D. Hund. H. Kommer. la    politična    dramaturgi ' Ekran. št. 3, 4, Lj., 1984. «tr'
29- Li-Osnove filmske umetnosti. ^>
MK, 1987. str. 3. 9,
Prolog k televiziji. Ekran. »•
10. Lj.. 1978. str. 38. „
Ideologija in ideološki aPa ^i
države, v: Ideologija in este'on
učinek (zbornik), CZ.  >VB '
str. 26.
TV: Religiozni št. L, Mladina. 1987, Lj. str. 25.
10. 4.
M*
št. 14. 1°'
družina k TV, kakor se je nekdaj zbn tvi, je ne drži skupaj nič drugega ka zni pogled - čista forma medija d ostanke patriarhalne družine, drži kot čisto formo, formo gospostva.10 mi besedami, kakor pravi Roland
k moli-
hes, »s
Ko grem iz kina. Commun tions. št. 23. Pariz. 1975. ter*1^ ska številka Psvchanalise e* nema, str. 3.
Rastko Močnik, ibid. . o5t
Boris Grabnar,   Televizija, njena brezmeJns|f
in njene meje. Lj.. 1977.
64.
Moda in
kvaliteta
GORENJSKI GLAS, PETEK, 18. OKTOBRA 1991
KAM NA NEDELJSKO KOSILO
K JELENU
v
R
JS/1
Da bo nedelja res vaš dela prost dan, si privoščite kosilo zunaj. Le tako bo imela gospodinja spet enkrat lep dan in z njo vred bo, verjemite, uživala vsa družina.
Tokrat vas vabimo na nedeljsko kosilo v hotel Jelen v Kranju na vrhu Jelenovega klanca.
In kaj vam bodo postregli prijazni natakarji? Dobro domačo govejo juho, polnjena telečja prsa, prazen krom-
fir, mešano solato in sadno kupo. Bogato kosilo za samo 30, otroško pa le za 80 tolarjev. Ne oklevajte!
Srečanje tržiških Abrahamov
Med tradicijami, ki jih v Tržiču ohranjajo iz leta v leto, je tudi srečanje petdesetletnikov. Vsako leto se namreč na družabnem srečanju zbere generacija Tržičank in Tržičanov, ki v tem letu sreča Abrahama - letošnje srečanje bo prihodnjo soboto, 26. oktobra, v planinskem domu Pod Storžičem.
Vsakoletno srečanje tržiških Abrahamov, ki jih je v dolgih petdesetih letih življenjska pot zanesla na najrazličnejše konce, je eden osrednjih tržiških družabnih dogodkov.
Letošnje srečanje organizira odbor, ki bo še posebej vesel prijave tudi iz tržiške »generacije 1941«, o katerih nimajo podatkov o sedanjem domačem naslovu ali zaposlitvi. Prav zato vest o srečanju tržiških petdesetletnikov objavljamo tudi v Gorenjskem glasu - vsi iz tržiške generacije 1941, ki se še niste prijavili, čimprej pokličite Milico Ivnik, tel. (064) 50-117.
Prešernovo gledališče vabi
Prešernovo gledališče vas vabi v Osredo, 23. oktobra, ob 19. uri na premiero DO - RE - MI FEY - DEAU. Komedija, slovenska praizvedba, bo uprizorjena za izven.
V petek, 25. oktobra, bo ob 19.30 uri predvidoma zadnjič predstava Kdo se bon Virginije Woolf.
Izkupiček predstav Prešernovo gledališče namenja žrtvam agresije na Hrvaškem. • D. S.
Jasno
Prati k a nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v petek, 18. oktobra, mrzlo, v soboto, 19. oktobra, in v nedeljo, 20. oktobra, jasno, v ponedeljek, 21. oktobra, toplo, v torek, 22. oktobra, nestanovitno, v sredo, 23. oktobra, sčip, v četrtek, 24.' oktobra, grom in v petek, 25. oktobra, tudi grom.
Lunine spremembe
Ker se Luna spremeni 23. oktobra ob 12. uri in 8 minut, ko bo sčip, bo po Herschlovem vremenskem ključu sneg in dež.
Koledar imen:
Petek, 18. oktobra: Luka, Lukež. Julij, Izak Sobota, 19. oktobra: Pavle, Iša, Etbin, Edvin Nedelja, 20. oktobra: Irena, Veno. Vendelin, Vanda Ponedeljek, 21. oktobra: Urška. Radovan, Uroš. Urhan Torek, 22. oktobra: Berta, Bertila, Zorka, Mimika Sreda, 23. oktobra: Anamarija, Severin, Tilda, Živa četrtek, 24. oktobra: Tonč, Rafko, Breda, Feliks Petek, 25. oktobra: Darja, Pino, Krišpin, Darko...
Pridružite se folkloristom!
Folkloristi Iskre vabijo v svoje vrste nove plesalce, pevce in instrumentaliste.
Vpisovanje novih članov Folklorne skupine Iskra Kranj bo 18. oktobra od 19. do 20. ure v osnovni šoli v Predosljah, kjer skupina vadi in pripravlja svoje nastope.
Uspešno 13-letno delovanje folklorne skupine Iskra je sad prizadevanj in dela njenih številnih plesalcev, pevcev in in-štrumentalistov. Skupina je znana po nastopih doma in v svetu. Poleti so jo povabili na turnejo v Nemčijo. Posebno laskave ocene je dobila na mednarodnih folklornih festivalih. Na letošnjem Festivalu della
9 VOLKSBANK BOROVLJE
LJUDSKA BANKA BOROVLJE. Hauptplatz 6, tel. 9943/4227-3756
PODRUŽNICE: LJUBELJ, ST. JAKOB V ROŽNI DOLINI VAŠ NAJBLIŽJI POPOLNI BANČNI SERVIS
VSI STARI IN NOVI VARČEVALCI VABLJENI
V SVETOVNEM TEDNU VARČEVANJA OD 25. 10. DO 31. 10. 91
ČAKA VAS DARILO!
Latina v italijanskem mestu Sa-baudija, kjer je prvič zastopala državo Slovenijo, je folklorna skupina dosegla največ možnih točk. Zato so jo tudi povabili na mednarodni festival folklore od 12. do 16. septembra v Rimu.
Skupino sestavljajo dijaki, študenti in že zaposlena mladina. Poleg plesalcev skupino bogatita tamburaški orkester in narodni ansambel, ki plesne nastope popestrita z lepimi pesmimi iz naše preteklosti.
Skupina je prejela že številan priznanja, med drugim tudi malo Prešernovo plaketo.
Tudi letos je folklorna skupina Iskra Kranj pripravila obsežen program. Zato bi rada vključila še več mladih, ki radi plešejo, pojejo in igrajo.
Torej, ne oklevajte - pridružite se folklorni skupini Iskra ta petek v osnovni šoli v Predosljah. • D. S.
i,
STROJNO VEZENJE
APLIKACIJ
OLGA BREZAR
SLOVENIJA 1 SOVA
OSTERMANOV VIKEND
ameriški barvni film; igrajo: John Hurt, Burt Lancaster, Rutger Ha-uer, Sandy McPeak, Meg Foster, Chris Sarandon, Dennis Hopper in drugi.
Hollywoodski scenarist Bernie Osterman vsakič, ko pride na Vzhodno obalo, preživi prijeten vikend s tremi prijatelji in njihovimi ženami. Gostitelj vikenda, ki ga imenujejo Ostermanov, je John Tanner, urednik pomembnega TV programa. V njegovi hiši pa so to pot nameščene video kamere. Agent CIE Fasseti namreč trdi, da so Tannerjevi prijatelji do vratu zapleteni v vohunsko mrežo sovražne sile in od njega pričakuje, da jih bo pomagal razkrinkati. Vikend, dotlej vedno prijetno brezbrižen, zasenčijo bojazen, tesnoba in sumni-čenje. Šele ko Tanner vzame stvar v svoje roke, se mu razkrije presenetljiva resnica o mogočni in nevarni vohunski organizaciji z imenom Ornega.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Klub klobuk
10.10 Nancy Wake, avstralsko angleška nadaljevanka
11.05 Aerobika, 2. oddaja
11.20 Video strani
13.30 Poročila
15.00 Video strani
15.10 Sova, ponovitev
16.50 EP, Video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Mozaik, ponovitev: Tednik
18.05 EP, Video strani
18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.00 Risanka
19.15 TVokno
1920 Dobro je vedeti
1924 EPP
19.30 TV dnevnik
1955 Vreme
19.59 Forum
20.14 EPP
2020 črn usnjen jopič, angleška dokumentarna oddaja 21.10 EPP
21.15 Nikoli več, zadnji del angleške nadaljevanke
22.05 EPP
22.10 TV dnevnik, vreme
22.30 EP, Video strani
22.35 Sova
Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka
Ostermanov vikend, ameriški film
Dražljivo,   francoski erotični program 1.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.15 Aerobika, ponovitev 2. oddaje
1720 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M
19.00 Domači ansambli: Slovenski muzikantje, ponovitev
19.30 TV dnevnik ZDF
20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, prenos 1. dela
21.00 Mozart na turneji: Pariz, daleč od Salzburga
21.55 Oči kritike
22.35 Košarkarski turnir McDonalds'. polfinale: Juventut - Slobodna Dalmacija, posnetek iz Pariza 025 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 7.00 -18.00 Poročila
19.30 TV dnevnik
23.00 Poročila 1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
Program za svobodo
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20 30
Zadnja arija, španska nadaljevanka
TV KOPER
13.00 športne oddaje 1420 Čarobna svetilka 15.30 Ravanovi 16.00 Agent Pepper 17.00 Tutti frutti 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroški program 21.00 Globus
21.30 Človek iz Shelforda. TV nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Dokumentarna oddaja 23.00 Agent Pepper
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ruščina
10.00 Šolska TV
10.30 Ponovitev filma
12.05 1000 mojstrovin
12.10 Nekoč
12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Radi imamo Kate
14.00 Liebling Kreutzberg
14.45 Mojstri jutrišnjega dne
15.00 Jaz in ti
15.05 Rakuni, risana serija
15.30 Am, dam, des
16.05 Nove dogodivščine Black Be-
autv 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Trije s štirimi pestmi 1921 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick
21.15 Znane osebnosti kuhajo
2125 Pogledi s strani
21.35 Nevarno srečanje, 2. - zadnji
del italijanskega TV filma 22.55 Šport
23.15 Umazana igra, ameriški film; Paul Nevvman 1.10 Čas v sliki
WAVSTRJJA2_
15.45 Leksikon umetnikov 15.00 Šport
16.05 Upor gladiatorjev, italijansko-
špansko-francoski film 17.30 Čudovite slike iz sveta živali 18.00 Simpsonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki
20.00 Kultura
20.15 Diagnoza
21.00 Znanost
22.00 Čas v sliki
22.30 Kino kot čudežni kraj
1.30 Sanjuro, japonski film
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Uterar-ni nokturno - Desanka Maksimović: Rojenje - 23.15-420 Nočni program -glasba
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 1520 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Časovni stroj - 19.00 -Odpoved programa -
PRO 7
620 VValtonovi 7.05 Ravvhide 7.56 Risanke 8.40 Gospod Ed 8.45 Medvedje prihajajo 9.40 Agencija Maxwell 10.35 Ravvhide 1125 Deseterica izmed nas 11.50 Barnev Miller 12.15 Caulfildove vdove 13.10 Perrv Mason 14.10 Risanke 15.00 Sreča na poti, nemška komedija 16.40 Trd, toda prisrčen 17.30 Poročila 1825 Risanke 1925 Cosbv show 20.15 Glavna stvar so počitnice, nemška komedija 2220 Ulice San Francisca 23.15 Ognjeni hrošč, ameriška grozljivka 1.35 Hawk
2.30 V vsakem pristanišču nevesta, ameriška komedija
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, poročila 9.00 Otroške oddaje 1125 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop, Al Mundv 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 1420 Springfi-eldska zgodba 15.06 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.46 Poročila 19.15 Pacifiška eskadrilja 214 21.10 Skrivnosti iz Twin Peaksa 22.10 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 24.00 Erotični film 1.15 Film
SCREENSPORT
7.00 Eurobika 720 Golf - pokal Toyo-ta 820 Ameriški nogomet 920 Evro-bika 10.00 Motokros 11.00 Konjeni-štvo 12.00 Golf - Las Vegas 12.50 Golf - poročila 13.00 Formula 3000 14.00 Dirke japonskih prototipov 14.30 Golf - nizozemski moto šport 21.00 Golf - pokal Tovota 21.30 Rug-by - svetovni pokal 22.30 Boks 2320 Baseball - končnica
Najbogatejši na svetu
Časopis Fortune je pred kratkim sestavil spisek najbogatejših na svetu. Število tistih, katerih premoženje znaša najmanj milijardo dolarjev, se je v primerjavi z lani povečaio za 22 - zdaj jih je 222. Najbogatejši je sultan Brunea, ki ima vrednost v denarju in nakitu za 31 milijard dolarjev. Zanimivo je, da je največ milijarderjev med trgovci in gostinci.
KINO 18. oktobra
CENTER amer. fant. akcij, spekt. TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 15.30 uri, amer. rom. kom. ZELENA KARTA ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. fant. akcij, spekt. TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 17.45 in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. thrill. MISERY ob 19. uri KOMENDA amer. kom. BRANIM SVOJE ŽIVLJENJE ob 19. uri LAZE amer. psihol. thrill. KO JA-GNEJČKI OBMOLKNEJO ob 19. uri ČEŠNJICA amer. akcij, thrill. ŽIGOSAN ZA SMRT ob 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 20. uri BLED amer. akcij, film ROCKY 5. del ob 20. uri
gostilna sejem   stara cesta 25
Dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohceti. Rezervacije po telefonu 222-233. Se prip0ročamo!
IZ ŠOLSKIH KLOPI
Ureja: Helena Jelovčan
O O
a
m
Z <—
00
i—«
r >
O
03 >
S
00
H
> Z
J
V želji, da po naših močeh pomagamo proti kruti vojni, smo se odločili za zbiranje podpisov proti temu divjanju. Prav tako bomo v tednu otroka zbirali igrače, oblačila za otroke begunce, katerim učenci in učitelji naše šole, želimo čimprejšnjo vrnitev v domače ognjišče, predvsem pa mir.
Vodji akcije Tonica Marin inTonja Ahačič,-0$ heroja Bračiča
/  /\     k Tržič
4-
v /
Poziv k mir
UVRI
hča v Tržiču irr<
Učenci v osnovni šoli heroja Bračiča v "Tržiču In* člani kluba OZN prosimo in pozivamo vse odgovorne v Jugoslaviji in svetu, da preprečijo še nadaljnje prelivanje krvi in vojaško brezumje. Želimo, da bi vsi mladi ne glede na kraj bivanja živeli v miru in uživali svojo mladost. Ali res mora umreti na tisoče ljudi, da se bosta svet in Evropa prebudila in zaustavila brezsrčne ljudi, ki si brezglavo z vsemi sredsjvi podrejajo ljudi, tuja ozemlja, domove in otroke. Sram nas je, za vas, ki v tej vojni sodelujete, zamerimo tistim, ki tega ne preprečijo.
Člani kluba OZN in učenci
Ptfod se- ne znamo m nočemdboriti z orožjem. Razmišljamo
Strah nas je, prosimo, ustavite^v^jtio. Težko bi rekli ljudje tistim, ki streljajo na nedolžne otroke. Otroci se ne morejo braniti, zalo jim pomagajte/ Pravica je vedno zmagala, upamo, da bo tudi tokrat, ^^žj^^vbc^^aceiila vsa zlornijfenf sr^k^Qk, očete nam uničiti otroštvo in ciladost. ?akaj, geneiaTi? običaj 6afeaš^/Ui še ni dcrv%j^j*tfaj#^ "i/Var - vojna; voasih je bila le beseda: v slovarju. Zdaj... -AJfso pra^tfice^zamenjala poročua in krute^suk^ ftatelevizi-
<^6ctbo p&oekiiicsonce in rože!"   , '» Izgine, naj sqyiaštvo, naj bo ljubezen irf infr: Namesto krogel Maj bi iz puškini^ cevi leteli cvetovi, ptice... Trpljenja ik na i svetu dovolj že fcrMtVojn. m t
Hočemo svobodo, hočemo živati-. /c\ Edino; mir in ^ubfezen naj zmagAfefc^^   ^^Ijo^r    j n Namesto metuljev so nebo pre>p3lfJBpr|natef ,y"i^VJ^\yj/>U
Spoštovani gospock^^ 4*^ 5 Perezde Cuellar So^   ^ r,^
sekretar generalne skupščine OZN
Smo učenci osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja, smo slovenski otroci, smo otroci tega sveta in prav ta teden je naš teden, teden otroka.
Prosimo Vas, preberite naše pismo in pomagajte. Mi iskreno upamo, da to lahko storite.
V naši šoli dela klub ZN (UN) že 25 let. ZN (UN) smo do danes imeli za varuha miru in za organizacijo, ki skrbi tudi za nas otroke. Sedaj pa smo globoko razočarani. Zakaj smo razočarani; zato, ker na ozemlju sosednje Hrvatske divja strašna vojna, ki po grozotah spominja na drugo svetovno vojno.
Generalna skupščina ZN (UN) je 20. novembra 1959. leta soglasno sprejela in razglasila Deklaracijo o pravicah otroka in v tej deklaraciji je zapisano, da človeštvo dolguje otroku vse najboljše, kar premore predvsem srečno otroštvo. Zapisano je tudi, da je treba otroke zavarovati pred okrutnostmi. Vemo, da to deklaracijo dobro poznate in vas zato sprašujemo, kje so ZN, kje je varnostni svet, kje je naša organizacija UNICEF.
Ah' veste, da je v Sloveniji mnogo beguncev, največ je otrok, ki so pribežali pred kasetnimi bombami, pred izstrelki brzostrelk in celo noži podivjanih vojakov, pribežali so pred bombnimi napadi orlov, migov in jastrebov.
Morda bi vas ganile solze teh malih bitij, ki so jih vojne grozote iztrgale iz prijaznih in samo njim lastnih domov.
Pridite k nam, pa boste srečah plahega dečka, ki ne razume našega jezika, ki z velikimi modrimi očmi zre v njemu popolnoma tuj svet, ki govori tako, da mu po obrazu sem in tja spolzi solza, na nepopisan list papirja v zvezku. V tej solzi so vse strahote in grozote te vojne.
Na koga misU, na očeta, ki ga bo videl ah ne, na prijatelje, ki so zbežali bog ve kam ? Tako sam je, čisto sam s svojo bolečino, čeprav ga obkroža cel kup njemu enakih otrok.
Ne bomo Vam opisovali vojnih grozot, kijih vidimo, k sreči do sedaj, le na televizijskih ekranih. Cel svet jih pozna. Poznajo jih vse evropske države, poznajo jih naše najbližje sosede.
Zaradi vsega tega Vas otroci in učitelji naše šole prosimo in rotimo: ustavite morilsko vojno na Hrvatskem, opravičite ime, ki ga nosi organizacija ZN. Sprožite vprašanje vojne v Varnostnem svetu. Prosimo Vas tudi, naj UNICEF opravlja svoje poslanstvo tudi na Hrvatskem.
Vsi podpisani Vas iskreno pozdravljamo in upamo, da nas ZNne bodo razočarali in da bo Varnostni svet opravičeno nosil svoje ime.
Učenci OŠ Franceta Prešerna v Kranju
; cerkve, kultur-r^ovori
Avioni, odmetavajo smrtonosni fovof. MmeTrusijo tudi bolnice, domovi za-osrar
3e spomenike, Evropa pa ne niofe^Tažu:' e^'spfemenifđ'balkanske jrniselnosti. O^go^f, paškim otioko^^odoja^cvspet hodih v
Fanatične geherale postavite~prfed sodiščdK. J£q 'Cv^rjVflaj rasle v vrtovih, nei&!gVd©vih.       ~ \ ...
^čej^finifc in brezskrbno otroštvo, f, , . ,       ? .K Iz%me raj nesmiselno klanje;  S >   <-'v/1 V Uj^jszen^jiaifce naseli v srca.,'v Emgnite"rolle za mir! L, , r
Rane se bpjdp vedno težje celile.'    ' } Enkrat šarhkrat prisluhnite srcu, generali, če ga še imate. Nikdar-ne pozabite, da ste bili tudi vi OTROCI.
Učenci osnovne šole 16. december Mojstrana
Vojnajekri KLEMEN
V vojni teče kri, kri v potokih, kri nedolžnih ljudi. Kri se v zgodovini ne izgubi, ostane v dušah miroljubnih ljudi. Toda vedno se najde človek, ki brez duše živi in odpre potok nedolžne krvi, Kjerkoli ta človek živi, naj se za vselej spremeni ter pomisli na nedolžne ljudi.
um
Jtlrt H EVA
NE14
Edo Muranovič, 8. c r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Mi sedimo v šolskih klopeh, se smejimo, si nagajamo, otroci na Hrvaškem pa jokajo. Tudi mi razmišljamo o njih in jim želimo:
- da bi se varno skrili v zaklonišča in ostali živi. JASNA
- da bi bili ves čas s starši in se jim tako ne bi bilo treba bati zanje. TOMO.
- da bi ostali živi. SANDRA
- da bi se končala vojna na Hrvaškem. MARTINA
- da ne bi več jokali in bi bili srečni. DAMJANA
- da bi imeli mir, potem bi se lahko igrali in smejali kot mi. MIRJANA
- da bi se lahko brez skrbi pred bombami ozrli v nebo. PETRA
- da bi vojaki nehali streljati. ROK
- da bi se lahko vrnili iz zaklonišč v svoje tople postelje. JANA
- da bi jim lahko pomagala. BARBARA
Učenci dopisniškega krožka OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
TV KOPER
8.05 8.15 8.15 8.40 9.00
9.15 9.25 9.40 10.05 11.00
11.50 12.30
13.30 13.40 13.55 15.40 15.50
16.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.40 18.45
19.10 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.14 20.20 20.30 20.35 22.10
22.35 22.55 23.00
Video strani Mozaik, ponovitev Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Čebela Lonček, kuhaj: Polenta z gobicami
Beatrix Bex: Žaba v črnilniku
Železniška postaja
Alf, ameriška nanizanka
Zgodbe iz školjka
Večerni gost: Niko Grafenauer
in Josip Pavičič
Oči kritike
Mozart na turneji: Pariz, daleč
od Salzburga
Poročila
Forum, ponovitev Video strani Video strani
Marlboro music show, ponovitev
Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Julijana, perujski film EP, Video strani
V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije Risanka TV okno EPP
TV dnevnik Vreme Utrip EPP
Žrebanje 3x3 EPP
Show Rudija Carrella Sova
Na zdravje, ameriška nanizanka
TV dnevnik, šport, vreme EP, Video strani Sova
Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka
Mama, nehati moram, francoski film
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.00 Košarkarski turnir McDolands, polfinale: Los Angeles Lakers -Limoges, posnetek iz Pariza
19.00 Garfield in prijatelji
19.30 TV dnevnik, Beograd
20.30 Pariz: Košarkarski turnir McDolands, prenos finala
22.50 Videonoč
1.50 Yutel, eksperimentalni programi
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 7.00 -18.00 Poročila
19.30 TV dnevnik
23.00 Poročila 1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
Program za svobodo
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Ljubljanski kinematografi predstavljajo
21.30 Leteči zdravniki, avstralska nanizanka
22.30 Najeti morilec, ameriški barvni
film
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Rayanovi 16.00 Agent Pepper 17.00 Dokumentarna oddaja, ponovitev
17.30 človek iz Shelforda, angleška nadaljevanka
18.30 Globus
19.00 TV dnevnik
19.30 Jutri je nedelja
19.30 Čarobna svetilka, otroški program
20.30 Rayanovi
21.05 Seks simbol, ameriški barvni
vestem 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 čas v sliki
9.05 Simpsonovi
9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina
11.00 Ne more si pomagati, ponovitev nemškega filma 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Stisni zobe, komedija 15.05 Vandranje po Vorarlbergu 15.30 Jaz in ti, otroški program 16.00 Otroški vVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Odštevanje
17.45 Športna abeceda, BMX in Mo-
untainbike 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Družinski praznik 21.50 Naš šef je ženska 22.40 Blues Cop, francoski film 0.15 Čas v sliki
0.20 Bandit Kelly, avstralsko-britan-ski film
TV AVSTRIJA 2
13.50 Leksikon umetnikov 14.00 Šport 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom
18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Magazin Alpe Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura
20.15 Jekyll and Hyde, britanski TV film
21.50 Čas v sliki 21.55 Šport 22.25 X ray
22.55 The Story of Rock'n'roll 2320 The Rhythm Divine
0.15 Backstage MTV
0.55 Danem' thru the Nite
125 Čas v sliki
1.30 Ex libris
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 920 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, če stitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik -19.00 Radijski dnevnik + EP +
vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa
l. RADIO mi
16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa -
PRO 7
5.45 Pustolovščina divjina, ameriški dokumentarni film 6.15 V carstvu ognjenih gora, avstralski dokumentarni film 7.10 Papirnati mesec 7.35 Čarovnik 820 Muppet show 9.50 Moj ljubi bober 9.15 Mork in Mindy 9.45 Barney Miller 10.10 Cosby shovv 11.40 M.A.S.H. 11.10 Hardcastle & McCormik 12.00 Glavna zadeva so počitnice, nemška komedija, pomovi-tev 13.50 V carstvu ognjenih gora, avstralski dokumentarni film, ponovitev 15.00 V vsakem pristanišču nevesta, ameriška komedija, ponovitev 16.30 Blagoslovljena ekipa 1725 Poročila in vreme 17.35 Puščavska pesem, ameriški pustolovski film 19.30 Cosby shovv 20.15 Asa triumfirata, italijanski pustolovski film 22.25 Smrtonosna melodija, italijanski vestem 1.05 Ulice San Francisca, ponovitev 2.10 M.A.S.H. 225 Ognjeni hrošč, ameriška grozljivka, ponovitev
RTL PLUS
6.00 Chips 7.10 Pravljice z vsega sveta 7.35 Dragi stric Bili 8.00 Različne
SLOVENIJA 1 SOVA NA ZDRAVJE!
Bliža se vikend, ki ga Sam vsako leto preživi v smučarskem letovišču s starimi prijatelji iz base-ballskega moštva. Kaj vse še spada k tem velikim večerom v moški družbi, si ni težko predstavljati... Carla z največjim veseljem Diane razlaga Samove navade. Diane je prepričana, da jih bo letos zaradi nje spremenil, Carla pa verjame v dobrega starega Sama Malonea. Ta se v istem trenutku prikaže v lokalu z žalostno novico. Njegov stric Nathan je umrl, moral bo na pogreb. In to za vikend! Moje soža-Ije, sočustvuje Carla. Njene besede so namenjene Diane... Diane je prepričana, da Carlina brezobzirna namigovanja natančno odsevajo njeno primitivnost. Ona sama je dvome in ljubosumje že prerasla.
mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Različne mladinske oddaje 12.40 He Man 13.25 Super Mario Brothers 14.20 Adam 12 14.45 Mačke in psi 15.10 Daktari 16.05 Angel se vrača 17.00 Vroča nagrada 17.45 Čudovita leta 18.10 Novo v kinematografih 18.45 Poročila 19.20 Houston Knights 20.15 Film 23.00 Erotični film 0.15 Erotični film
SCREENSPORT
1.30 Golf - Las Vegas 2.20 Golf - poročila 2.00 Dirke dragsterjev 3.30 Nemški moto šport 4.30 Biljard sno-oker 6.30 Japonska formula 3000 7.00 Surfanje 7.30 Golf - pokal Toyota 8.30 Svet športa 9.00 Rugby - svetovni pokal 10.00 Britanska formula 3 10.30 Nemški moto šport 11.30 Argentinski nogomet 12.30 Rugby - 1. četrtfinale, prenos 14.45 Rugby - 2. četrtfinale, prenos 16.40 Golf - pokal Toyota, prenos 18.30 Super kolesarji 19.00 Mednarodni moto šport 20.00 Boks 21.00 Golf - pokal Toyota 21.30 Rug-by - svetovni pokal 22.30 Ameriški nogomet - Notre Dame : Air Force 0.30 Surfanje
Tudi v Kranju proti vojni
Najbrž se še spominjate ljubljanskega Ročk koncerta proti vojni v začetku oktobra. Se. Velika glasbena karavana se bo v četrtek, 24. oktobra, ustavila tudi v Kranju, točneje v dvorani kulturnega doma na Primskovem. Organizatorja Aligator (prodajalna Sonček) in Multimedia sta povabila Californio, Avtomobile, Tomaža Domicelja, Martin Krpan, Lačni Franz in Parni Valjak. Prihodek koncerta bo namenjen Rdečemu križu in Karitas, od tod pa na Hrvatsko.
KINO
19. oktobra
CENTER amer. fant. akcij, spekt. TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIC amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 16. uri, amer. trda erot POPOLDANSKE SLASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 16 30, 18.45 in 21. uri DUPLICA amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17. in 19. uri, amer. thrill. MISERY ob 21. uri TRŽIČ amer. ris. OLIVER IN DRUŠČINA ob 17. uri, amer. akcij, thrill. ŽIGOSAN ZA SMRT ob 19. in 21. uri RADOVLJICA amer krim erot. HOT SPOT - VROČE MESTO ob 20. uri BLED amer. akcij, film BELE NOČI ob 20. uri
<
00 O H
O oo
U H H W flu
00
< -
o
C/3 ■—■>
Z w
OC
O O
Z
< rr i-
oo
O
o
m
Z <—i
on O
r >
C/) -8
H
Pl
po
b
H O
03 93 >
en
00 -H 3) >
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.10 Video strani 820 Otroška matineja 8.20 Živžav
9.15 Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke 9.45 Umetnost za vsak dan, ponovitev francoske dokumentarne nanizanke
10.40 Garfield in prijatelji, ponovitev
11.05 Videomeh
11.35 Obzorja duha
11.55 EP, Video strani
12.00 Murphv Brown, ameriška nanizanka
12.30 Poročila
12.40 Video strani
13.15 Križkraž, ponovitev
14.30 Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka
15.20 Sova, ponovitev
16.50 EP, Video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Melodrama   na Manhattnu,
ameriški film (čb) 18.30 Novosti založb: Odprta knjiga 18.40 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.20 Slovenski loto 1924 EPP 1920 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.15 EPP
20.20 Gallus, scenski esej 2125 EPP 21.30 Zdravo
22.50 TV dnevnik, šport, vreme
23.10 EP, Video strani
23.15 Sova
Polna hiša, ameriška nanizanka Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka 020 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.00 Program HTV
19.30 TV dnevnik HTV
20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija
20.50 Ciklus filmov Mauricea Pialata: Loulou, francoski film
22.30 In kakšen žar zamaknjenja
22.50 APZ Tone Tomšič ob 45-letnici delovanja
23.55 Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 7.00-18.00 Poročila
19.30 TV dnevnik
23.00 Poročila 1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
Program za svobodo
KANALA«
10.00 Ponovitev večernega programa
20.00 Mesija, italijanski barvni film 22.00 Očkov mali dobitek, ameriški film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Ravanovi 16.00 Agent Pepper
17.00 Aktualna tema 17.30 Seks simbol 19.00 TV dnevnik
19.30 čarobna svetilka, otroški program: Nicholas Nickelby (risani film)
20.30 Rayanovi
21.00 Čas za ljubezen, ameriški barvni film 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika
1. RADIO 2HQ
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki
9.05 Yellow   Submarine, britanski
glasbeni film 1025 Nekoč 10.30 Tednik
11.00 Tiskovna konferenca
12.00 Poročilo iz parlamenta
13.00 Čas v sliki
13.10 Pravica do ljubezni
13.35 Ples v svetlobo, ameriški film
15.10 Magične minute
15.15 Risanke
15.25 Biblija za otroke. Stvaritev
15.30 Otroški program, risanka
15.55 Jaz in ti, otroški program
16.10 Daktari, levja družina
17.00 Mini čas v sliki
17.10 Velikih deset
18.00 Čas v sliki
18.05 X-large, oddaja za mlade
18.30 Trojica s štirimi pestmi
19.30 Čas v sliki
19.48 Šport
20.15 Jaz o sebi
21.15 Glas Islama
2120 Igramo vedno: Kdor to ve, je
pameten 22.10 Pravljica, drama 0.00 Gustav Mahler - Ruckertove
pesmi 020 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
4.50 Šport - formula 1 za VN Japonske
9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Ob železnih vratih 10.15 Univerzum: Zrakoplovi spet letijo
11.00 Mozartov koledar
11.05 Mozartove skladbe leta 1789
12.30 Zakladnica Avstrije
12.50 Computeranimation
13.00 Dober dan, Koroška
13.30 Športno popoldne
17.15 Klubi za seniorje
18.00 Pravica do ljubezni
18.30 Slike Avstrije
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno 23.15-04.30 Nočni program, glasba
HADI0 TRIGLAV JESENICE
8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot - 10.15 - Slovenci v svetu -10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP - 18.59 - Odpoved programa
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah -10.00 - Športne novice -10.30
- Od tu in tam - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00
- Nedeljska duhovna misel - 12.15 -EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi -13.30 - Nedeljsko popoldne na frekvencah 91,2. 98,2 in 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - vremenska napoved - prometni servis - pregled slovenskega časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinod-voranah - 15.30 - Odpoved programa
PRO 7
5.35 Pustolovščina divjina 6.05 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 6.50 Poročnik Preston 7.15 Vicki 7.40 Muppet shovv 8.35 Zapleši-va, ameriški glasbeni film 10.30 Cos-by Shovv 11.00 M. A. S. H. 11.40 Blagoslovljena ekipa 12.20 V carstvu divjih živali, ponovitev 13.15 Ta človek ve preveč, ameriški vestem 14.40 Puščavska pesem, ameriški pustolovski film 16.35 Harcastle 8i McCor-mick 18.05 Hrošča pospravljata, nemška komedija 19.25 Cosby shovv 20.15 Perry Mason in hotel groze, ameriška kriminalka 22.15 Ulice San Francisca 2320 Jaz, sodnik, ameriška kriminalka 1.45 FBI 2.45 Smrtonosna melodija, italijanski vestrn, ponovitev
SLOVENIJA 2 20.50 LOULOU
francoski barvni film; glavne vloge: Gerard Depardieu, Isabelle Huppert.
Premožna zakonca Andre in Nel-ly se po vrnitvi s plesa sporečeta. Ljubosumni mož ženi primaže klofuto - očita ji, da je. preveč strastno plesala z neznancem. Nelly razburjena odide. Noč preživi pri moškem, ki ga je spoznala na plesu. Loulou je uživač in brezskrbnež, ki živi iz dneva v dan in se preživlja z drobnimi tatvinami in vlomi. Potem ko jo mož nažene in se Nelly preseli k ljubimcu, se zanjo začne popolnoma novo življenje. Loulou je strasten ljubimec, impulziven in spontan...
SCREENSPORT
1.00 Baseball - svetovna serija, 1. tekma, prenos 4.00 Francoske konjske
GORENJSKI GLAS
dirke 4.30 Boks 5.30 Dirke japonskih prototipov 6.00 Ameriški nogomet 7.00 Dirke tovornjakov 8.00 Golf - pokal Toyota 8.30 Konjeništvo 9.00 Rug-by - svetovni pokal 10.00 Ameriški nogomet - Notre Dame : Air Force 12.00 Britanske avto dirke 12.30 Rug-by - 3. četrtfinale, prenos 14.45 Rug-by - 4. četrtfinale, prenos 16.40 Golf -pokal Toyota, prenos 18.30 REVS -britanski moto šport 19.00 Baseball -svetovna serija, 1. tekma 21.00 Golf -pokal Toyota, prenos 21.30 Rugby -svetovni pokal 22.30 Dirke lndy, Mon-terey Laguna Seca, prenos 1.00 Baseball - svetovna serija, 2. tekma, prenos
Ribno, 17. oktobra - V hotelu Kompas v Ribnem je bila že 13. učna delavnica za zdravnike mentorje splošne medicine, ki dobijo v svoje ambulante študente medicine, ki opravljajo delovno prakso. Med številnimi zanimivimi in koristnimi tematikami se bodo letos posvetili komuniciranju med zdravnikom in pacientom, ki je sicer bolj malokrat v programih rednega izobraževanja. Med tehnikami tovrstnega komuniciranja so pogovor med zdravnikom in pacientom zaigrali tudi gledališki igralci, nakar je sledila strokovna analiza. M. G, slika G. Šinik
KINO
20. oktobra
GLAS
CENTER amer. fant. akcij, spekt TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 16.30 in 18.45 uri, prem. amer. thrill. MISERY ob 21. uri STORŽIČ amer. ris. OLIVER IN DRUŠČINA ob 16. uri, amer. trda erot. POPOLDANSKE SLASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt ROBIN HOOD PRINC TATOV ob 16.30 in 18.45 uri, amer. trda erot. TELESNA VROČICA ob 21. uri DUPLICA prem. amer. kom. BRANIM SVOJE ŽIVLJENJE ob 17. in 19. uri, prem. amer. ital. trde erot. MUNDIAL 90 ob 21. uri TRŽIČ amer psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17., 19. in 21: uri RADOVLJICA amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 18. uri, amer. gangstr film DOBRI FANTJE ob 20. uri BLED amer. akcij, film ROCKY 5 del ob 18 uri, amer. akcij, film REŠITEV OB PRAVEM ČASU ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film BELE NOČI ob 20. uri
PONEDELJEK sporedi 21. oktobra 1991 \
SLOVENIJA 1 SOVA DRZNA LUCKY
5/6 del ameriške nadaljevanke; Razsodba v primeru država Ne-vada proti Lucky Santangelo se glasi: ni kriva za naklepni umor Enzia Bonattija. Steven po sojenju sreča Eden - v družbi s Santi-nom. Pravi, da je producent njenega naslednjega filma. »Producent« Luckv zagrozi, da še ni konec. Slavnostna večerja je priložnost, da Gino predstavi novo spremljevalko, očarljivo Susan Maratino. Na večerji so tudi Olympia, njen oče in njen (morda) novi mož, ročk zvezda Flesh. Kakorkoli že, Lucky se dolgočasi. Zabavo poišče v hotelskem baru. kjer nastopa komik Larry. Njegove sarkastične šale jo tako pod-žgejo, da ga poišče v garderobi. In ga mimogrede še odpusti.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 V znamenju dvojčkov: Čigava je hišica, lutkovna igrica
9.20 Utrinki s koncerta baletne šole v Ljubljani
9.50 Utrip 10.05 Zrcalo tedna 1020 TV mernik 1025 Video strani 13.30 Poročila 15.15 Video strani 1525 Obzorja duha, ponovitev 15.45 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev: Zdravo 18.25 EP, Video strani 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Balon 18.45 Ela Peroci: Moj dežnik je lahko
balon 19.00 Risanka 19.15 TV okno 1924 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.00 Slavnostni koncert Gallusovega leta, prenos iz Cankarjevega doma
22.00 EPP
22.05 TV dnevnik, vreme
22.25 EP, Video strani
2220 Osmi dan
23.15 Sova
Drzna Lucky, ameriška nadalje-/ vanka
Nedotakljivi, ameriška nanizanka
1.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-ja
20.00 Pesem je... Greentovvn jazz band
20.30 Alternativni viri energije, angleška poljudnoznanstvena serija
20.55 Sedma steza
2125 Omizje
V'utel, eksperimentalni program
L PROGRAM TV HRVATSKA
7.00 Program za svobodo 7.00-18.00 Poročila
19.30 TV dnevnik
23.00 Poročila 1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
Program za svobodo
KANALA
10.00 Ponovitev sobotnega programa
20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Modri, sin zemlje, francoska risana znanstvenofantastična nanizanka
21.00 Cezar proti gusarju, italijanski barvni film
GORENJSKI GLAS
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program
15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka
16.00 Agent Pepper
17.00 Čas za ljubezen
18.30 Risanke
18.45 Odprta meja
19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
Super Classic Shovv, risanke 20.30 Ponedeljkov športni pregled 22.00 Glasbena oddaja 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Slika Avstrije 10.00 Šolska TV
10.30 Peter Gunn, ponovitev ameriškega TV filma 1200 Poročila iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca 13.40 Boj za preživetje 14.10 Nekoč 14.15 Jack Clementi 15.00 Jaz in ti
15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka
15.30 Am, dam, des
16.05 Nove dogodivščine Black Be-auty
1620 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport
20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.25 Hunter 22.15 Z, francoski film
0.15 Z in resničnost
020 Ekstaze
0.50 Dance House
0.55 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
1625 Leksikon umetnikov
16.35 Smithsonian VVorld - Smithso-
nianov svet 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme
20.15 Munchenčana v Hamburgu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 2200 Čas v sliki 22.30 Avstrijski sosedi 23.15 Mednarodna publicistična nagrada Celovec 1991, reportaža
0.15 Hello Austria. hello Vienna
0.45 čas v sliki
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vre-
me - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
RADIO ŽIRI:
FREKVENCE:
Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96.4 Mhz
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00. - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa -
@©£M$oMMGLAS
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa -
PRO 7
6.25 Agencija Maxwell 7.00 Ravvhide, ponovitev 8.40 Richmond Hill 926 Čarovnik 1120 Grk osvaja Chicago 11.50 Cosby shovv 12.15 Trd, toda prisrčen 13.05 Perry Mason in hotel groze, ameriška kriminalka, ponovitev 14.45 Risanke 15.45 Avtoman - super-detektiv 16.35 Deseterica izmed nas, ameriški film 17.10 Kolt za vsak primer 18.00 Risanke 20.15 To vašega NA/iIlija ni moglo prestrašiti, nemška komedija 22.10 Nočni sokol 23.10 Hollywood hot tubs 1.00 Ulice San Francisca 2.05 Dr. Holl, nemški film 3.55 Avtostopar
Knjiga v vsako hišo... Knjiga v vsako hišo...
Tržiška knjižnica pri Zavodu za kulturo in izobraževanje vas tudi v tem mesecu, mesecu knjige, vabi, da obiščete Bi-bliobus, ki vam bo pripeljal knjige skoraj na dom: v ponedeljek, 21. oktobra, v Kovoriu v novem naselju (na obračališču pri Zeličevi hiši) od 16. do 16.30; v Zvirčah (pred trgovino pri Mavriču) od 16.30 do 17.; v Podljubelju (pred gasilskim domom) pa od 17.30 do 18.30; v torek, 22. oktobra, v Križah (pred osnovno šolo) od 15.30 do 16.; v Snakovem (pri Titovi spominski plošči) od 16. do 16.30; na Podvasci (pri Gosarjevi hiši) od 16.30 do 17.; v Pristavi (pred bloki) od 17. do 17.30; v Lomu (pred osnovno šolo) pa od 18. do 19.;
v sredo, 23. oktobra, v Lešah (pred šolo) od 16. do 16.30; v Hudem Grabnu (pred Smolejevo hišo) od 17. do 17.30; na Brezjah (pri domu družbenih organizacij) pa od 17.30 do 18.30;
v četrtek, 24. oktobra, v Čadovljah (pred Ankovo hišo) od 16. do 16.30; v Dolini (pred osnovno šolo) od 17. do 17.30; v Jelendolu (pred gasilskim domom) pa od 18. do 19.; v petek, 25. oktobra, v Seničnem (najprej pred cerkvijo) od 16. do 16.30, nato pa še v Novem naselju od 16.30 do 17.; v Sebenjah (pred trgovino) od 17.30 do 18.30; zaključila pa se bo celotedenska pot bibliobusa v Žiganji vasi (pod lipo), kjer lahko pridete po knjige od 18.30 do 19. ure.
Ko mislite na ozimnico, ne pozabite tudi na knjigo... Lepo va-bljeni!
Mesec knjige... Mesec knjige... Mesec knjige...
KINO 21. oktobra
CENTER amer. akcij. fant. spekt. TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 15.30. 17.45 in 20. uri STORŽIC in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. rom. kom. ZELENA KARTA ob 1S. uri RADOVLJICA amer. krim erot. film HOT SPOT - VROČE MESTO ob 20. uri BLED amer. gangstr. film DOBRI
FANTJE ob 20. uri
fzA DOM IN DRUŽINO
Ureja: Danica Dolenc
O VRTU, ROŽAH IN ŠE ČEM
PRAV JE, DA VEMO
O O 73
m
Z «_
C/3
7s O
r >
j/5
•v
m
H
rt
Se
b m
H O
00 90 >
00 H U
> z
Čebulnice
Sedaj je pravi trenutek za razmišljanje o sajenju cvetja, ki nam prvo naznanja prebujanje narave in bližajočo pomlad. To so čebulnice, rastline z izredno pomembno okrasno vrednostjo. Brez tulipanov, lilij, narcis in vseh tistih drobnih mikavnosti od zvončkov do jesenskih žefranov ne bi imeli pravega veselja s cvetjem. Te rastline pa imajo tudi dobro lastnost: zahtevajo manj znanja in truda kot druge okrasne rastline. Dolga leta jih lahko pustimo v zemlji na istem mestu, le nekatere, ki ne prenašajo mraza, je potrebno pred zimo spraviti v hladen suh prostor, ko poze-be prenehajo, pa jih zopet posadimo na stalno mesto. Čebulnice spadajo v eno izmed treh družin, to so lilijevke, narcisovke in pe-runikovke.
Čebulnice cvetijo predvsem zgodaj spomladi, le redke poleti in jeseni. Spomladanske čebulnice se v vrtu pojavljajo, ko druge rastline na videz še mirujejo. Družbo jim delajo le redko spomladi cvetoče grmovnice. Zato je pomembno, da sadimo čebulnice v večje skupine, ki imajo za ozadje zimzelene rastline.
Čebulnice v vrtu ustvarjajo posebno razpoloženje, zato je pomembno, da jih posadimo na vidno sončno mesto v bližini bivalnih prostorov. Tako jih bomo lahko opazovali, ne da bi morali na prosto. Kajti ob neprimerni namestitvi, odmaknjeni od hiše, se nam kaj lahko zgodi, da sploh ne bomo opazili njihove lepote.
Pri sajenju čebulnic pa ne smemo pozabiti na dobro pripravo prsti, ki v veliki meri vpliva na rast in cvetenje. Za sajenje so primerna lahka peščena in dobro prepustna tla, ki jih lahko še izboljšamo z dodatkom šotno humusnih gnojil (Biogrena, Humko bio gnojilo). Občutljivejše čebulnice, kot so lilije pa je potrebno zaščititi pred gnitjem z lesnim ogljem ali s Ceresanom.
čas	čas	
saditve	cvetenja	sorta
JESENI		
september, oktober	februar	crocus, iris
november	marec	narcisa, tulpa, scila
april cesarski tulipan,
muscari, narcisa, tulpa, hiacinta
maj___šmarnica, luk, iris, tulipan
junij luk, prerijska lilija,
julij alojzijeva lilija, iris,
hemerocalis avgust knipfofia, kraljeva lilija
agapanthus
SPOMLADI
ko ni več nevarnosti junij pozebe, jeseni jih julij izkopljemo avgust
abesinska gladiola monbrecija
POLETI		
čez zimo ostanejo	september	
v zemlji	oktober	nerina, jesenski podlesek,
		jesenski žefran
Korenje in zdravi karotin
Korenje je dragocena vrtnina zaradi vrste dobrih lastnosti. V njem je veliko karotina, ki ga telo spreminja v vitamin A. Za ta vitamin vemo, da je nepogrešljiv za oči, kožo in sluznico. Samo 100 g korenja na dan moramo pojesti, pa zadostimo potrebi po vitaminu A. Pripravimo ga vselej z malo maščobe, ker se karotin topi samo v maščobi, ne pa v vodi.
Vse leto lahko kupujemo korenje, na trgu in v trgovinah, če ga nimamo na vrtu. Spomladi dobimo povezanega v šopke z zelenjem vred, pozimi pa iz zasipnice. Če ga imamo na vrtu, ga vzi-mimo. Najprej ga skrbno preberemo in odstranimo vse nagnite korenčke, zdrave pa potaknemo v vlažen pesek. Pred tem ga ne smemo oprati!
Korenčka rajši ne lupimo, ker je večina vitaminov - poleg karotina vsebuje še BI, B2 in K - tik pod lupino. Zdrgnimo ga pod tekočo vodo, pa se bodo dragocene snovi ohranile. Tudi pripravljati ga moramo obzirno, se pravi, ne smemo ga predolgo kuhati ali dušiti. Spomladanski korenček je kmalu mehak; če ga dušimo na malo maščobe, se zmehča že v kakih osmih minutah. Naj ostane še toliko čvrst, da čutimo ugriz. Zimsko korenje pa navadno kuhamo v rahlo osoljeni vodi in ustrezno dlje časa.
Drobno naribano korenje uporabljamo za solate. Če mu dodamo še naribano jabolko in žlico limoninega soka, imamo bogat vir vitaminov in okusno solato v času, ko druge zelenjave manjka ali je v trgovinah že vsa uvela in brez vrednosti. Kdor ima rad bolj začinjene jedi, naj si zameša v korenček kislo smetano in povrh namelje malo belega popra.
In še droben nasvet
Odpadlega sadja ne mečimo na kompostni kup, ker so na njem lahko jajčeca škodljivcev, ki bi se v kompostu posebno uspešno razvijali!
GOBARSKI KOTIČEK
Pripravila Breda Bernik, dipl. ing.
Prehrambena vrednost gob
Zdravniki so mnenja, da sodijo gobe med težje prebavljivo hrano, vendar jih ljudje kljub temu radi uživamo zaradi prijetnega okusa, ki jim ga dajejo aromatične snovi. Sicer pa je v njih kar 80 do 90 odstotkov ovode, nekaj beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, vendar slednjih v tako majhnih količinah, da bi bile gobe primerna hrana za hujšanje, če bi jih seveda smeli uživati vsak dan. Presenetljiva pa je vsebnost rudnin (npr. fosfor, kalij...) in vitaminov (npr. BI, B2, B3, A, E in celo D).
Lahko torej zaključimo, da imajo gobe le bolj začimbno vrednost in se po vsebnosti beljakovin in maščob nikakor ne morejo meriti z mesom. Le redke gobe lahko po svoji hranljivosti primerjamo z zelenjavo. Kljub temu pa predstavljajo gobe pomemben delež v naši prehrani, saj jih po nekaterih najnovejših podatkih na vsem svetu umetno vzgojijo že nad 2 milijona ton, od tega v Jugoslaviji okoli 10.000 ton in v Sloveniji nad 400 ton. Če k temu dodamo, da smo samo v 1988. letu iz Jugoslavije izvozili za več kot 65 milijonov USD naravno rastočih gob, lahko ugotovimo, da gobe predstavljajo tudi iskano izvozno blago, ki prinaša zaslužek mnogim nabiralcem in posrednikom. Pri tem pa sploh nismo omenili, koliko takšnih gob porabimo sami za svojo prehrano, saj je takšne podatke nemogoče zbrati.
Božo Malovrh, Kranj
Razstava in pokušina gob v Tržiču
Gobarska družina Tržič pripravlja zanimivo razstavo gob, ki bo na ogled v dvorani Partizana (Sokolnica) v petek, 18. oktobra, od 8. do 23. ure in v soboto, 19. oktobra, od 8. do 14. ure. Tržiški gobarji bodo pripravili tudi okusne gobje jedi, kot je omleta z gobami, gobja obara, gobja pašteta in podobno. Z izrezanim oglasom za razstavo bodo bralci Gorenjskega glasa imeli vstop brezplačen.
TjEIVIA tedna
' Ob koncu minulega tedna ni bilo niti enega radijskega ali televizijskega poročila, iz katerega ne bi zagrmelo. da seje stranka SDZ razpočila na dve krili: na sredinsko frakcijo in desničarsko narodnjaško strujo. Temu razkolu je bil dan tak dramatičen prizvok, da je še tiste Slovence, ki jih politika, čeprav slovenska, čisto nič ne zanima, zmrazilo pri srcu. Spet nekaj narodno usodnega, kot je v zadnjem času pri nas - mar res že spet ali še kar naprej? - prelomno in usodno prav vse?
Čisto nič ne moreš zameriti sosedi, ki te v mesariji na skrivaj in potiho pocuka za rokav in poprosi za komentar k tej strankarsko razkolniški stvari, rekoč:
»Ti, povej mi no, kaj bo pa zdaj s Pučnikom?«
Ko ti že hoče uiti: »Madonca, saj Pučnik pa ja nima nič pri tem!«, se ugrizneš v jezik. Pa kaj potem, če prenekateri Slovenec tudi v teh prelomnih trenutkih ne ve prav, kdo je kdo in s kom, kaj šele, da bi se mu sanjalo, zakaj je kdo tam, kjer je in čemu noče tja, kjer ga ni?
V razvitem svetu bi bilo veliko več kot golo važičkanje, če bi se ob takih vprašanjih superiorno napihnil in sproduci-ral predavanje o slovenskih strankah konkretno in nasploh. Bil bi akt praznega napuha, kajti enemu normalnemu pripadniku civilizacije strankarski razkoli in pokoli niti približno niso mar, kaj šele, da bi se pred slabše obveščenimi sosedi napihoval kot žaba in jim razkrinkaval strankarska zakulisja. Ampak v postkomunizmu je strankarstvo iako interesentna kost za permanentno gledanje in glodanje. Sele tedaj, ko bo delovno ljudstvo spoznalo, da strankarstvo ni nič drugega kot le boj za oblast in ko se bodo taiste delovne množice preprosto uprle, da se jim strankarstvo zaje v vse pore javnega življenja, se bo udomačilo spoznanje, da čisto nič ne zamudiš, če vse strankarske pokole kar prespiš.
Razkol
Zato, ker je zaskrbljena soseda v mesariji tako tiščala in tiščala, in ker imam navsezadnje redko priložnost, da tudi gospod mesar sliši moje kompetentno mnenje, smo začeli najprej z osnovnimi zadevami. Avditorij v mesariji je bil od moje osebe najprej poučen, da je gospod Pučnik samo šef Demosa, Demos pa ni stranka, ampak skupek več strank, ki so na oblasti - Demos pa se bere kot DEM-okratična O-pozicija Slovenije. Nakar je mesar prav nekompetentno zabrundal: »A mar niso O-pozicija tisti drugi, ta rdeči pa mladinci?« To umestno vprašanje je bilo najbolje preslišati; kam pa bi sicer prišli, če bi se že v začetku cufali okoli tega, ali Demos je ali ni pozabil spremeniti tistega opozicionalnega O-ja, ki si ga je nadel v vročih volilnih dneh. Če pa bi morali pod demos razumeti: demos = ljudstvo, bi pa res zvenelo preveč samoljubno.
Pučnik je torej šef združbe tistih strank, ki so si po volitvah planile v objem. Ta koalicija je bila enotna, združena, močna in odporna proti vsem strupenim puščicam, ki jim jih je večinoma zanalašč in privoščljivo pošiljala opozicija. Nakar seje sporeklo članstvo ene stranke Demosa, stranke SDZ, stranke intelektualcev, slovenskih razumnikov in tistih, ki so med prvimi - poleg litostrojskega upornika Tomšiča - zahtevali demokracijo na tleh Slovenskih. Tisti, ki so SDZ rodili -Rupel, Bavčar, Bučar, Spomenka, Omerza etc. - so s kongresa SDZ demonstrativno odkorakali v drugo dvorano. Razkol s sočlani, ki SDZ pač niso marali take, kakršna se je bila rodila in ki se danes imenujejo narodnjaki, je bil pričakovan in neizbežen: ne gre za verne ali neverne, gre za razhajanja o temeljnih stvareh žitja in bitja te družbe, tudi ali predvsem lastninjenja. Narodnjaki se sučejo v desno, odhajajoči strankarski domorodci pa v center. Hudir bo zdaj v parlamentu: ob sopo-moči neodvisnih poslancev naj se kakšen kujajoč SDZ-jevec obrne v levo, pa Demos nima več večine. In bo zbrka kompletna! Zato, a seveda ne samo zato, je danes vse več želja po predčasnih volitvah slovenskih...
Ko je bil podan ta moj objektivni politični ekspoze, je pod mesarskimi kavlji zavladala mrtvaška tišina. Poslušalstvo je nemo zrlo v kurja bedra. Zlomka zlomkastega! Mar je bilo vse napenjanje zaman in predavanju ne bo sledila živahna javna tribuna o strankarstvu na Slovenskem?
Končno je le gazda, gospod mesar, podelal vso to strankarsko klobasarijo, ko je razumno zavzel globalno gledišče do situacije nasploh, rekoč:
»Eh, eh - stranke gor ali dol! Za gospodarstvo se pa živ krst ne briga!« • D. Sedej
Precej Save je že odteklo skozi Kranj od pobude zbora krajevnih skupnosti kranjskega parlamenta o preimenovanju zloglasne Ceste JLA (ob tej kratici povprečnega Slovenca zmrazi!) v Bleineisovo cesto. Odtlej tečejo strokovno-politične razprave o (ne)ustreznosti tega imena, poslovni subjekti s sedežem ob tej osrednji kranjski prometnici pa so ukrepali po svoje. Gorenjska lekarna, Varnost, naš Gorenjski glas in še nekateri smo se že »priklopili« in v vsej poslovni korespondenci črtali Cesto JLA in jo nadomestili z Bleitveisovo. A vse kaže, da smo kolo zgodovine močno'prehiteli - v KS Vodovodni stolp (kamor cesta sodi) so zoper naziv »Bleiweisova« ter predlagajo drugačne rešitve. Sa sliki: podjetje Varnost Kranj je novo ime napisalo na izveske -pa menda ja ne bo treba še enkrat menjati?! (foto: J. Cigler)
Objektiv našega fotoreporterja Jurija Cigler ja je v Blagovnem centru Loka v Medvodah zabeležil nove tolarske cene artiklov na policah. Očitno čaka stotine (stote dele slovenskega tolarja!) zelo podobna usoda kot svoj čas aluminijaste dinarje, pare, nežice, nežke ter drugi dinarski drobit Računalniški izpis cen je namreč že požrl desetino tolarjevih stotinov - držali bomo pesti, da se bomo za stotine brigali tako, kot se npr. v Avstriji za groše. Stoti del nacionalne monete je namreč tudi denar - ali pa smo že na samem začetku slovenski tolar denominirali?
; GLAS
Pomoč obrtnikom Hrvaške
Kranj, 17. oktobra - Obrtna zbornica Slovenije je sprožila akcija zbiranja denarne pomoči obrtnikom Hrvaške, ki jih je prizadela brezobzirna
vojna.
Slovenski obrtniki naj bi po svojih močeh pomagali stanovskim kolegom na Hrvaškem, prispevke lahko nakažejo na žiro račun 50100-743-50197 s pripisom 'Pomoč obrtnikom Hrvaške".
Slovenska in hrvaška zbornica sta se pred kratkim v Ljubljani dogovorili, da bosta pri svojih vladam nastopali enotno glede vseh vprašanj, ki se bodo ali so se že pojavila v zvezi z gospodarskim sodelovanjem ene in druge države. Hkrati pa bosta nastopali tudi do sorodnih zbornic v tujini, zlasti v delovni skupnosti Alpe-Jadran in jih prosili /a posredovanje pri takojšnji ustavitvi vojne na Hrvaškem in Čimprejšnje pn/nanje obeh držav, Slovenije in Hrvaške
<
cc O H
C
bi H U Ou
</ <
O
U
•—> Z UJ OL
O
o
2 <
rr
r-
C/)
R Hi.
Zeleni, kje ste?
Kostanje klatijo, da je veselje
U i I '
Nikolaj Lapuh
Nikolaj Lapuh iz Radovljice v imenu lovcev in vseh, ki skrbijo za naravo, prosi in poziva nabiralce kostanja, naj kostanja ne klatijo, ampak pobirajo po tleh. Kostanj odpade, ko pade slana. Kostanjevi nasadi propadajo.
Oktober je čas za kostanj. Na rastiščih kostanja zato danes srečujemo številne nabiralce tega sladkega sadeža. Že nekaj zadnjih let pa jih je toliko, da predvsem lovci resno opozarjajo na posledice. Gre namreč za tiste nabiralce, ki pod kostanje ne pridejo z eno samo vrečko, ampak tiste, ki kostanj klatijo, odvažajo v velikih količinah in ga prodajajo.
Med lovci, ki opozarjajo na ta problem, je tudi Nikolaj Lapuh iz Radovljice. Nikolaj Lapuh je bil vse svoje življenje gozdar, je avtor gozdne učne poti v Radovljici in z vsem srcem pravi lovec. Nikolaj Lapuh pravi:
»Domači kostanj - Castanea sativa Mili. - poznamo zaradi uživanja njegovih sladkih plodov. Navadno ga ne pobirajo le samoodpadlega, ampak ga surovo klatijo, tolčejo ob debla z nogami, kamenjem, koli in drugim, s čimer na deblih in vejevju povzročajo rane, ki so vhodna mesta za njegovo najhujšo bolezen - kostanjevega raka ali kostanjevo kugo - Endohtia para-sitica.
Domači kostanj je listopadno drevo. Cvete junija, plodovi pa v jezicah dozorevajo od začetka do sredine oktobra. Zraste tudi do 30 metrov visoko, izredni primerki pa do dveh metrov prsnega premera. Je plodonosni listavec in zato predstavlja pomemben vir prehrane divjadi, še posebej srnjadi, jelenjadi in divjim prašičem. Z zadostnim obrodom kostanja si divjad ob uživanju plodov že jeseni nabere nujno potrebno zalogo tolšče za preživetje dolge, surove zime.
Lovske družine so dolžne na različne načine zavarovati kmetijske površine, ki so posejane in posajene z agrokulturami. Zato v tem smislu nabavljajo in dodeljujejo uporabnikom električne pastirje, opravljajo nočno varovalno službo ob nekaterih kulturah, ravnajo razrito travno rušo, dopolnilno krmijo divje prašiče z namenom preventivnega odklona škode na poljščinah.
Komu so torej prvenstveno namenjeni sladki plodovi? Človeku, ki naj bi bil »drugotni« pobiralec ali divjadi, ki je tipičen prebivalec gozda in v njem pričaka ali poskuša prebiti dolgo, hudo zimo?
Lovske družine vzporedno z varstvom in gojenjem divjadi
načrtujejo tudi odstrel, ki se močno opira na kazalce počutja posamezne vrste divjadi v njenem življenjskem okolju. Zadnja leta pa očitno kažejo, da je divjad precej prikrajšana v izkoriščanju plodov, ker prihaja v zimo brez prepotrebnih zalog tolšče.
Zato lovci sprašujemo vse tiste nabiralce kostanja, ki odnašajo iz gozdov polne vreče in nahrbtnike in odvažajo polne avtomobilske prikolice sladkih plodov - ali požrešnost res ne pozna meja ob ropanju življenjsko pomembne prehrane divjadi, hkrati pa jih prosimo in pozivamo, da s takim nesmislom prenehajo, saj je tudi dreves domačega kostanja vse manj zaradi njegove hude, neustavljive bolezni!
Od pristojnih organov, predvsem pa zelenih, pa zahtevamo, da ukrepajo v smislu ekološke pomembnosti te drevesne vrste - po zahodnem vzoru - v našem ekosistemskem prostoru.
Navsezadnje, saj niti ne gre samo za kostanj. Gre za vse postranske gozdne proizvode, da bodo našli svoje mesto, kot jim gre v kulturnem svetu in preprečili nenasitnim požrešne-žem kovanje dobičkov ha račun tistih, ki jih ne čaka topla zimska peč, ampak dolga kruta zima s snegom brez sonca.«
Tako v imenu lovcev in vseh, ki jim je kaj za ohranitev narave, prosi in poziva Nikolaj Lapuh. Kostanjeva rastišča na Gorenjskem propadajo že od leta 1965, ko jih je napadla bolezen. Da bi bilo še huje, so na območju radovljiškega in ble|-
krmijo divjad ali poskrbijo za odstrel tiste divjadi, ki jo je v lovišču treba odstreliti. Pri nas pa dandanes še v mraku lovci naletijo na številne obiskovalce, ki nabirajo kostanj in vznemirjajo divjad.
Na neki način bo res treba poskrbeti, da bo v naših gozdovih več reda, kajti škoda bo vsako leto večja - škoda, ki je na žalost nepopravljiva... # D. Sedej
skega gozdnega gospodarstva leta 1984 doživeli hud vetro-lom, koje padlo okoli 200 tisoč kubičnih metrov lesa. Tudi kostanj.
Nikolaj Lapuh tudi pravi, da drugod po svetu velja, da obiskovalci ali nabiralci gozdnih sadežev zapustijo gozdne površine, ko se zmrači, in ne lazijo po gozdovih, še preden zjutraj vzide sonce. Upoštevajo namreč, da lovci tedaj opravljajo svoje delo,
David Pogačnik:
Bullterier je pohleven kot mucka
Zabrezničani ga poznajo kot velikega ljubitelja psov. Pravzaprav si Davida doma v Zabreznici in prebivalci naselij okrog Žirovnice sploh ne morejo zamisliti brez psa že od četrtega razreda osnovne šole dalje. Takrat je imel nemško ovčarko. Vsepovsod je šla z njim. Tudi na v lak, v Podnart se je vozil. Ko sta se vračala domov, ji je snel nagobčnik, potlačil vanj vrvico in aport. Vedela je, kaj mora storiti: steči domov, spustiti nagobčnik na stopnice pred hišo in priteci nazaj k Davidu, da bosta imela oba veselo popoldansko potepanje. Ce bi šel David domov, bi moral ostati doma in veselja bi bilo konec. Koliko lepih dni sta tako preživela skupaj! Vse dokler je nekega viharnega dne, ko so po Gorenjski divjale strele, ena ni pognala na slepo od doma in jo je povozil vlak.
Od takrat je imel še veliko psov, nemške ovčarje, boksarje, labradorce. Zdaj ima pet nemških ovčarjev in bullterierja. Mora imeti žival pri hiši, če ne, je ves nesrečen. Veterinar je hotel postati, a se mu ni uspelo zriniti na to tako zelo iskano in takoj polno srednjo šolo. Na kmetijsko se je potem vpisal, ki je bila njegovim željam vsaj malo bližja. Cez poletje sta s prijateljem Rokom pasla na Prevali, za pse pa je doma ta čas skrbel brat.
Brez psov ne bo nikoli. Resno razmišlja o poklicni vzgoji in reji psov. Morda se poda celo k policiji, kajti rad ima ostre pse. Rotvveilerje bi rad imel v svojem pesjaku, pa boksarje in nemške ovčarje. No, tudi labradorce, ti so še posebej prijazni in pametni psi. Ce kje omeni bullterierja, ljudi kar zazebe. Toda njegov je pohleven, prej nežen kot oster pes. Mama ga ima kar namesto mucke, pravi. Rotvveilerje mu pa brani, tolikokrat je že prebrala kje v časopisih, kako nevarni so. Vendar upa, da bo vseeno obveljala njegova. Kakšen je pes, je končno odvisno tudi od vzgoje. On pa z živaljo zna ravnati. • D. Dolenc
L
STROJNO VEZENIC
i M( ,A ItKI/ AK   III it.il li.'  \ l.
APLIKACIJ
PROGRAM TV SLOVENIJA
KANALA
8.50 9.00 9.00 11.25 11.55 12.40 13.30 14.30 14.40
15.05 16.50 16.55 17.00 17.05 17.05
17.35
18.00 18.05 18.05 18.15 18.40 18.55 19.15 1924 19.30 19.56 19.59 20.06
20.56 21.00
21.05 2220 22.40 22.46
1.00
Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Sedma steza Osmi dan Video strani Poročila Video strani
Mozaik: Angleščina • Follovv
me, ponovitev 24. lekcije
Sova, ponovitev
EP. Video strani
Poslovne informacije
TV dnevnik
Mozaik - šolska TV
Velikani svetovne književnosti:
Rolland
Nekoč je bilo ... življenje: Dihanje
EP, Video strani
Spored za otroke in mlade
Lonček kuhaj: Jota
Alf, ameriška nanizanka
Glina
Risanka
TVokno
EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Občutek krivde, angleška nadaljevanka EPP
Novosti zajožb: Prelistajmo skupaj
Carmen na ledu TV dnevnik, vreme EP. Video strani Sova
Življenje brez Georgea, angleška nanizanka
Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka
Glasba skozi čas, koprodukcija Video strani
2. PROGRAM TVSLOVENp
17.10 Euroritem, 3. oddaja
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
19.00 II mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana '91, 2. oddaja
19.30 TV dnevnik. Sarajevo
20.00 Prenos baletne predstave iz SNG opera in balet Ljubljana
21.30 Umetniški večer: S skrbjo in obupom, nizozemska dokumentarna serija
23.40 Yutel, eksperimentalni program
PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 7.00-18.00 Poročila 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
Program za svobodo
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Modri, sin zemlje, francoska risana serija
21.00 Ninja USA. hongkonški barvni film
TV KOPER
13.00 športne oddaje 14.30 čarobna svetilka, otroški program
Potujoča enciklopedija Zgodovina fotografije
15.30 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
16.30 Dokumentarna oddaja, ponovitev
17.00 TV glasba: Yesterday, ponovitev
17.30 Skupni program z II. mrežo TV
Slovenije 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi
21.00 Minister, švedski barvni film 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.00 čas v sliki 9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Šolska TV
10.30 Ples   v   svetlobo, ponovitev ameriškega filma
12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki
13.35 Radi imamo Kate 14.00 VValtonovi 14.46 Mojstrstvo jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti
15.06 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 15.56 Varnostniki okolja
16.06 Nove dogodivščine Black Be auty
16.30 Glasbena delavnica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trojica s štirimi pestmi 1922 Znanje danes 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Dežela gora, reportaže 21.00 Naredi si sam
21.07 Pogledi s strani
21.15 Mož z zlato roko, ameriški film 23.10 Detektiv Puntacavallo
0.35 MacGvver, serija
120 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
16.50 Leksikon umetnikov 17.00 šolska TV 1720 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 1820 Posnetek, avstrijski home video
19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura
20.15 Kdor se smeji, zmaga 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 2220 Šport 22.46 Klub 2 Poročila
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.06 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 1320 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.06 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -
SLOVENIJA 1 20.05 OBČUTEK KRIVDE
2/7 del angleške nadaljevanke; Elizabeth sluti, da je Felix našel novo ljubico. Prepričana je, da gre tudi tokrat za poročeno žensko. Boji pa se, da je tokrat drugače. Bolj resno. Kupuje ji rože, darila. In njej, svoji ženi, ni dal prebrati gradiva za novi roman. »Strah me je, da ga je dal prebrati njej....c potoži Heleni. Morda ima prav. Sally je srečna. Malce jo skrbi za Elizabeth. Prej ko slej bo morala izvedeti zanju. Mar ne? Sallvjini prijateljici sta v skrbeh. Celo na počitnice noče več...
RADIO TRŽIČ
Oddaje: torek, četrtek, sobota od 16. in nedelja od 10.30
naprej.
Ne presušite:
sobota      o znaku SQ - slovenska kvaliteta
nedelja     pred krvodajalsko akcijo - kontaktna oddaja problemi gradbenih zemljišč in problematika KS v Tržiču - kontaktna oddaja
Poslušate nas lahko na: SV 189,4 m ali 1584 KHz
UKW stereo 88,9 in 95 MHz
Kontaktni telefon: 50-572.
Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 1420 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila 16.30 - Domače novice 2 17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved progra ma
l. RADIO žnu
12.15 Kolt za vsak primer 13.10 Hrošča pospravljata, nemška komedija, ponovitev 14.45 Risanke 15.40 Skrivnost delfinov 16.36 Deseterica izmed nas 17.00 Poročila 17.10 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Sheena, kraljica džungle, ameriški pustolovski film 22.30 Megla, ameriška grozljivka 0.06 FBI 1.10 Hollvvvood hot tubs. ameriška komedija, ponovitev 3.06 Neverjetne zgodbe
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima sovj zato   19.00 - Odpoved programa -
RTL PLUS
PRO 7
620 Richmond Hill 7.06 Ravvhide, ponovitev 7.55 Risanke 8.40 Avtoman superdetektiv, ponovitev 10.00 Sha ne, ameriška nadaljevanka 10.36 Ravvhide, ameriška nadaljevanka 1125 Deseterica izmed nas 11.50 Harrvjeva čudovita kazenska porota
6.00 Dobro jutro in poročila 920 Mladinske oddaje 1125 Divja vrtnica, serija 12.10 Vaš nastop 13.06 Hammer 13.36 Kalifornijski klan 1425 Springfi-eldska zgodba 15.06 Volčji klan, mehiška telenovela 1520 Chips 1620 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.46 Poročila 1925 Knight Rider 20.15 B. L Strvker 22.00 Eksplozivno 24.00 Film
JIATS CtflD
KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249
SCREENSPORT
7.00 Eurobika 720 Dirke dragsterjev 8.30 Rugby 920 Eurobika 10.00 Rug by - svetovni pokal 11.00 Baseball -svetovna serija, 2 tekma 13.00 Mednarodni moto šport 14.00 Golf - pokal Toyota 15.00 Konjaništvo 1520 Britanska formula 3 16.00 Boks 17.00 Superkros 18.00 Španski goli 1820 Vodni šport 19.00 Bovvling 20.00 Dirke dragsterjev 21.00 Boks, prenos 23.00 Biljard snooker 1.00 Baseball svetovna serija, 3. tekma, prenos
KLNO
22. oktobra
CENTER amer. fant. akcij spekt. TERMINATOR II - SODNI DAN ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer trda erot. POPOLDANSKE SLASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer thrill. MISERY ob 20. uri RADO VUICA Ni predstave! BLED amer krim. erot film HOT SPOT - VROČE MESTO ob 20 uri
O
o
73
m
Z <_
C/i
O
r >
•v
H
m
o
H
O
09 73 >
H D > Z
Krarv) Hrvaški >
Po dobrodelnem koncertu prejšnji teden v dvorani Gimnazije, ki ga je organizirala Zveza kulturnih organizacij Kranj, se že začenja širša in predvsem dolgoročnejša organiziranost in koordiniranost prireditev v enotni akciji »Kranj Hrvaški«.
Včeraj, v četrtek, je bil dan najmlajših; otrokom - beguncem sta bili namenjeni dve gledališki predstavi Mojce Pokraj-culje v Prešernovem gledališču, prav tam pa bo starejšim na ogled lanskoletna hit predstava PG Kdo se boji Virginije Wo-olf. V pripravi sta dva koncerta, kino predstave, »gala ples« s srečelovom. Kranjski likovniki in glasbeniki - dogovor še poteka - bodo pripravili vizitke (ki bodo lahko tudi voščilnice) s svojimi grafikami, da bodo hkrati dokaz in zahvala darovalcem denarnih prispevkov, glasbeniki pa prispevajo s svojim sodelovanjem na koncertih.
Žiro račun, kamor lahko občani pošiljajo pod oznako »Kranj Hrvaški« svoje denarne prispevke, je odprt pri kranjskem Rdečem križu. Nekatere stranke, recimo SKD, pa so z akcijo pomoči Hrvaški začele že pred časom - v sodelovanju s Karitas - in se sedaj pridružujejo skupni akciji.
Osrednji odbor humanitarne pomoči, ki ga sestavljajo vse kranjske politične stranke, Rdeči križ in Karitas, kulturni delavci, Prešernovo gledališče in Kinematografsko podjetje, pritegnili pa bodo še ČP Gorenjski glas in kranjski Radio, pa bo skupaj z izvršnim svetom poskrbel tudi za sprotno obveščanje javnosti o rezultatih prihodkov in naslovih fleksibilno dane pomoči.
Janez Poštrak
0K6K0
imzaetottp /
i Kamnik ■ "
ijfi
POVPREČNA       VREDNOST       DESETIH NAKUPOV
1.511,901
1.934.00		
		
i 1.893.50
11.002.00 i
Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalkini blagovnici Kamnik in ne glede na vrednost ima kupec posebno ugodnost: "j
I \™/ IIICIUIIVU mi
pri enaistem zaporednem nakupu se kupcu odstoje p. -
vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov ve'ja pn gotovinskih plačilih do konca lf3ta 1991 Vključite se v akcijo'
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.00 9.55
10.45 11.00 13.30 1520 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 17.05
17.30
17.45 17.50
19.00 19.15 1924 19.30 19.55 19.59 20.05
21.55 22.00 2220 22.25 23.10 22.40
1.00
Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav
Občutek krivde, angleška nadaljevanka Euroritem, 3. oddaja Video strani Poročila Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik
Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka TV okno EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Film   tedna:   Štirje prijatelji,
ameriški film
EPP
TV dnevnik, vreme EP, Video strani Videogodba
Borštnikovo srečanje, kronika Sova
Alf, ameriška nanizanka Na sledi, angleška nadaljevanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
1725 Hokej - alpska liga: Jesenice -
Aleghro, posnetek z Jesenic 18.10 Euroritem, ponovitev 3. oddaje 1820 Alpe Jadran
19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor
19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik, ORF 20.00 Športna sreda 22.15 Svet poroča
23.00 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 7.00 -18.00 Poročila
1920 TV dnevnik
23.00 Poročila 1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
Program za svobodo
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda •
20.00 Dober večer
20.10 Oddaja o malih živalih
20.30 Informativno dokumentarni
program 21.00 Modri, sin zemlje 21.30 Nočni nadzor, ameriški barvni
film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka
16.00  Agent Pepper, ponovitev 17.00 Minister 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka
21.00 Čudeži sveta
21.30 Buck Rogers
22.20 TV dnevnik
22.30 Agent Pepper
23.20 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program
9.05 Pravica do ljubezni
9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Detektiv Puntacavallo 11.55 Kraljestvo narava 12.05 Nekoč 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Radi imamo Kate
14.00 VVichertovi iz soseske
14.45 Zgodovina stekla
15.00 Jaz in ti
15.05 Duck Tales, risanka
15.30 Godrnjajo iz jame groze
16.00 Kotiček za živali
16.05 Nove dogodivščine Black Be-
auty 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trojica s štirimi pestmi 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport
20.15 Očka ni poročen, ameriški film 22.10 Pogledi s strani 2220 Dallas
23.50 Noč štirih mesecev, TV film 1.15 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
16.50 Leksikon umetnikov
17.00 Multikulturno življenje
18.00 Pravica do ljubezni
18.30 Zarjovi, lev!
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Kultura
20.15 Argumenti
22.00 Čas v sliki
22.30 Šport
Nogomet - evropski pokal
Čas v sliki
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40
- Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
L RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.30 - Narodnozabavna lestvica - 19.00 - Odpoved programa -
PRO 7
5.40 Shane 6.30 Ravvhide, ponovitev 7.20 Risanke 8.10 Skrivnost delfinov 9.05 Hiša na trgu Eaton 10.00 Ravvhide 10.50 Deseterica izmed nas 11.15 Grk osvaja Chicago 11.40 Tenis, loparji in tatovi 12.35 Sheena, kraljica džungle, ameriški pustolovski film 14.35 Risanke 15.30 Mister Ed 16.05 Moj prijatelj Ben 16.35 Deseterica izmed nas 17.00 Poročila 17.10 Agentka s srcem 18.00 Risanke 20.15 Peggv Sue se je poročila, ameriška komedija 1.00 Nočni sokol 2.00 Vaš vdani, ameriški film 3.50 Avtoštopar
RTL PLUS
6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Umor je njen konjiček 21.15 Narodnozabavne melodije 22.10 Sternov TV magazin 23.25 Ben-ny Hill 24.00 Film
SLOVENIJA 1 20.05 ŠTIRJE PRIJATELJI
ameriški barvni film; igrajo: Cre-ig vVasson, Jodi Thelen, Michael Huddleston, Jim Metzler, Elizabeth Lavvrence in drugi. David, Tom in Danilo so najboljši prijatelji. In zaljubljeni v isto dekle - radoživo Georgio. Vsi štirje so navdušeni glasbeniki na pihala v šolskem orkestru. Georgia, ki fante spretno vrti okrog prsta, saj nikoli ne izda, koga ima raje, sanja, da bo nekoč plesalka. Danilo ji piše pesmi, čeprav je včasih lahko zelo realističen. Ko se dekle odloči, da je njenih deviških dni konec in izbere prav Danila, ta ni pripravljen. Kaj pa je prijateljstvo? Kot otrok je z mamo prišel v Ameriko za očetom, ki se je izselil iz Jugoslavije kmalu po Danilovem rojstvu. Za očeta predstavlja Amerika samo delo. Danilo pa si obljubljeno deželo drugače zamišlja. Prepričan je, da je to dežela neštetih možnosti. Počasi spoznava, da temu ni tako. Razočaran, ker je odgnal Georgio, se odseli iz Chicaga. Kmalu izve, da se bo Georgia poročila s Tomom. Resnica je mla-ce bolj zapletena...
svetovna serija, 3. tekma 20.00 Dirke IMSA 21.00 Dirke japonskih prototipov 21.30 Rugby - svetovni pokal 22.30 Golf - poročila 22.40 Golf 24.00 Boks 1.00 Baseball - svetovna serija, 4. tekma, prenos
SCREENSPORT
7.00 Eurobika 7.30 Vodni športni 8.00 Španski goli 8.30 Golf - pokal Toyota 9.30 Eurobika 10.00 Bovvling 11.00 Biljard snooker 13.00 Go! - nizozemski moto šport 14.00 Rugby 15.00 Dirke dragsterjev 16.00 Ameriški nogomet 17.00 Tenis - Lyon 18.00 Baseball -
JI \r :»CL
KRANJ. KOROŠKA C. 16. tel.:212-249
Ubit je mir
Radovljica, 18. oktobra - Po zgledu kranjskega bodo prihodnji teden tudi na Bledu priredili dobrodelni koncert za begunce s Hrvaškega, ki jih je v radovljiški občini že 314. Na koncertu pod naslovom Ubit je mir, ki bo v četrtek, 24. oktobra, ob 19.30 v Festivalni dvorani na Bledu, bodo sodelovali: sopranistki Olga Gracelj in Zlata Ognjanovič, baritonist Miha Plajbes, pianistki Jožica Potočnik in Nataša Valant, flavtistka Maja Gogala, kitaristka Mateja Blaznik. dramska igralka Alenka Bole Vrabec, plesalca Tatjana Hodnik in Dušan Teropšič, Oktet LIP Bled. združeni zbori Moški zbor Stane Žagar Kropa, Moški zbor DPD Svoboda Podnart, Ženski zbor Almira Radovljica, Ženski zbor Vezenine Bled, dirigent Egi Gašperšič, na harmonij bo igrala Tina Gašperšič. Moderator-ja koncerta bosta Metka Centrih Vogelnik in Zvone Krznar. DPredprodaja vstopnic, ki za odrasle stanejo 150, za otroke in šolsko mladino pa 100 tolarjev, bo v preddverju občinske skupščine, v Turist biroju Radovljica, na Turističnem društvu Bled. v knjigarni DZS Bled, v trgovini LIP Bohinjska Bistrica, uro pred začetkom koncerta pa v Festivalni dvorani na Bledu. • D. Z.
KINO
23. oktobra
CENTER amer. drama DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 18., 18. in 20 uri STORŽIČ amer. trda erot. POPOLDANSKE SLASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem amer. thrill. MISERY ob 18. uri, amer. thrill. MISERY ob 20. uri DUPLICA amer. fant. akcij, spekt. TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 17.45 in 20. uri RADOVUICA amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 20. uri BLED Ni predstave!
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
NOVOSTI IZ ZABAVNE GLASBE
2
«< x
03 C H
O
H 0-
Lestvico lahko poslušate na valovih Radia Žiri v sredo, 23. oktobra, od 14. do 19. ure. Predstavili vam bomo tudi novo kaseto mlade pevke Petre Bizjak, ki bo v našem studiu gostja skupaj z Marjanom Smode-tom, ki je tudi avtor vseh pesmi na kaseti Pozdravite našo deželo. Lestvico ureja Nataša Bešter
Domača lestvica
1. Helena Blagne - Moj mornarček
2. Pop design - Zate Slovenija
3. Chato - Objemi me
4. Hot, hot, hot in Damjana - Nocoj ljubila bi se s teboj
5. Petra Bizjak - Pozdravite našo deželo
6. Tomaž Domicelj - Si, Si Simona
7. Zoran Predin - Skuštrana
8. Big ben - Stara mama
9. Jože Skubic - Moja dežela
10. Simona Weiss - Nebo naj te čuva
Novi predlog: Slovenski band aid - Za svobodo
Tuja lestvica
1. Tomislav Ivčič - Stop The VVar
2. Extremme - More Than VVords
3. Madonna - Holiday
4. Paula Abdul - Rush, Rush
5. Gipsv Kings - Baila Me
6. Roxette - Perfect day
7. Ksenija Erker -1 Maschi
8. Jimmy Somervile - Small Tovn By
9. Rod Stevvard - The Motown Song 10. Chriss Rea - Set Me Free
Novi predlog: Every thing I do I do it For you - Bryan Adams
domača pesem
tuja pesem
novi predlog
Naslov:
Med številnimi kupončki, ki so prišli v naše uredništvo, smo izžrebali Marto Hočevar, Cesta v Polico 11, Cerklje na Gorenjskem. Marta, nagrada vas čaka v FRIZERSKEM SALONU »META«, Podlubnik 277 v Škofji Loki (tel.: 064/622-321). Čestitamo! Sodelujte z nami, čakajo vas lepe nagrade!
Močnejše od zasluženega počitka
Krekovo Majo Škofjeločani dobro poznajo, poznajo pa jo tudi številni gostje, ki so prihajali v hotel Transturist v Skofji Loki, kjer je bila dolga leta vodja restavracije, in še prej v Krono, v restavracijo na loški avtobusni postaji. Kar 32 let je bila med njimi. Življenje je zapisala gostinstvu in gostu. Njen gost je bil kralj...
Potem so se začela krizna leta. Maja je dopolnila vse pogoje za upokojitev, tu je bil tudi vnuček Matic, ki je hotel imeti nekoga doma in Maja se je pred dvema letoma odločila za pokoj. Premlada se mi je zdela za upokojitev, še bolj škoda pa je je bilo za gostinstvo, ki tako potrebuje prijaznih, dobrih ljudi, pravih strokovnjakov. A vseeno je odšla.
"Eno leto je bilo lepo," mi pripoveduje, "lahko sem mirne volje počivala, ponaredila vse po vrtu, z možem sva si menda prvič \ življenju privoščila prave počitnice na morju, obiskala sva Švico, kjer sem leto dni delala, šla sva v toplice, skratka bil je lep dolg dopu§t. Imela sem čas za vse, Gorenjski glas sem prvič lahko prebrala od prve do zadnje strani... Potem pa mi je postalo dolgčas. Manjkal mi je kontakt z ljudmi. Saj je bila tu družina, Matic, a pogrešala sem svoje goste."
Krekovo Majo sem oni dan srečala v kranjskem hotelu Jelen. Novi lastnik hotela jo je preprosil, da je prišla na pomoč za vodenje hotela, restavracije. Zdaj je spet v svojem elementu. Njenim ni všeč, kajti prelepo je bilo, ko je bila doma. Toda ona je morala spet med ljudi, v življenje. Žeje polna načrtov, kako bi Jelen poživil ponudbo. Odlično lokacijo ima. poceni nedeljska kosila bodo uvedli, povabili na poročna kosila, obogatili bodo ponudbo dopoldanskih malic, spomladi bo čisto na novo oživel gostinski vrt. Maja je spet stara dobra gostinka, pravi pokoj pa je še daleč, daleč • D. Dolenc
Na zdravje - z 12. nasprotjem
Od novembra 1983 deluje zabavna skupina 12. nasprotje
(ki je nastala z razdružitvijo -odcepitvijo od 12. nadstropja, in ki je do nedavna nastopal tudi pod imenom Boutique), pod idejnim in avtorskim vodstvom Janeza Hvatela. Veseljaška pop skupina je v zagonu združevala pod svojim okriljem tudi pevko Romano Ogrin-Krajnčan (ki je kasneje prestopila k narodnozabavnemu ansamblu Rž, sedaj pa prepeva otroške popevke) in potrošnikom slovenske popularne glasbe navrgla nekaj hitov in festivalskih odmevov, ki so s Hva-telovim sodelovanjem pri Rži dobili tudi narodnozabavno verzijo... Zadnja leta je skupina 12. nasprotje tipični predstavnik terasnega komercialnega popa, ki enakomerno deluje v svojem preizkušenem stilu. V zasedbi: Stanko Vrbek, Franci Kumer, Tomaž Sever, Janez Hvale in pevec Marko Bitenc so posneli zadnji dve kaseti in ista postava sodeluje tudi pri zadnji kaseti, le pevca Marka Bi-tenca je nadomestil Oliver An-tauer, ki se ga spominjamo kot solista kranjske skupina Modrina, člana skupine Pepel in kri ter solista doma in na tujem...
Ljubljanska skupina 12. nasprotje je ob izidu predzadnje kasete naredila lepo in humano gesto, saj je izkupiček od kasete Zaljubljen, ki je izšla pri Helidonu, ki za izvajalce znaša
Sončkov kot
8 odstotkov od prodanih kaset, v celoti namenila prizadetim v naravni nesreči v Halozah.
Letošnja kaseta, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija nosi naslov Na zdravje, na njej pa je deset spevnih razpoloženjskih popevk. Janez Hvale, ki je avtor kar osmih pesmic, prisega, da se bodo prijele in vtisnile v povprečno zavest slovenskih množic, saj jih je zložil prav za to strukturo občinstva. Vsa tematika je lahkotno ljubezensko obarvana, s hvalnico Lepi Dijani, očitku Karolini (varala si me) in Marinki z zvokom ameriškega countrvja na slovenski način ob instrumentalni podpori banja... Modro morje (v tvojih je očeh). Odpeljal te bom na ples ter Ukradla si mi dušo in srce so nastale ter namenjene za poletni čas. Naslovna Na zdravje (izpraznimo čaše, v vinu se žalost topi) je v ritmu polke, ta zven pa je še bolj značilen za vižo Marela s harmoni-karskim uvodom, pop izživljanju in zborovskim ljudskim rajanjem v stilu Agropopa, le da je glasbenikom (namerno) na koncu skladbe pošla sapa...
12. nasprotje pa je na kaseto, katere predstavitev je imela na najvišjem ljubljanskem hribu -Šmarni gori, uvrstila tudi dve priredbi s slovenskim Hvaleto-vim besedilom Ti (na glasbo Ch. Anderssona) in Polnoč je (na glasbo Tepper/Benneta), v modernem aranžmaju in izved-
bi.
Drago Papler
Veni, vidi, Gipsy Kings
Živjo. Rešitev je prišlo velik, jasno, odgovor ste vsi poznali, na vseh dopisnicah je pravilno pisalo "Slovenskega naroda sin" tako, da je Sončkov šef Aligator pri žrebanju pošteno švical. Srečni dobitnik je tokrat Albin Urh, Jelovška 10, 64264 Bohinjska Bistrica. Čestitamo! Ko pride naš dopis, z njim v prodajalno Sonček po zasluženo kaseto ali ploščo.
TOP 3
1. Este Mundo - Gipsy Kings (kaseta)
2. Metallica (kaseta)
3. Slovenskega naroda sin -Tomaž Domicelj (kaseta) NOVOSTI
Če smo zadnjič napovedovali, imamo danes tu - nov izdelek Gipsy Kingsov je v obliki kasete že na policah, ne manjka tudi Baila Me. Tomaž Domicelj se je izkazal z nekakšno The Best Of kaseto. Na Slovenskega naroda sinu boste našli vse, kar je znanega o Tomažu. Še nekaj, kaseta Slovenskega Band Aida, pesem ima sicer naslov Svobodno sonce, se ima pojaviti zelo kmalu.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 21:
Drug teden bo v Kranj'u glasbeni koncert Ročk proti vojni, vi pa na dopisnico napišite ime vsaj enega od nastopajočih bendov. Nagrada je tokrat mega, pravzaprav jih je kar pet in sicer pet srečnežev bo prejelo vstopnico za v vprašanju omenjeni koncert, ki bo v četrtek, 24. oktobra, v dvorani na Primskovem. Dopisnice pričakujemo v uredništvo Gorenjskega glasa do srede, 23. oktobra, s pripisom "Za sončka". Še to, nagrade boste prejeli v četrtek pred koncertom, pri vhodu v dvorano. Velik sreče. Čav.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9 00 Mozaik, ponovitev
9.00 Moja družina in ostale živali.
angleška nadaljevanka 9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za
mladostnike 10.20 Velikani svetovne književnosti:
Rolland
10.50 Nekoč je bilo... življenje: Dihanje
11.15 Alpe Jadran
11.45 Nikoli več, angleika nadaljevanka 12.35 Video strani 13.30 Poročila 14.50 Video strani 15.00 Mozaik, ponovitev 15.00 Alpe Jadran
15.30 Alternativni viri energije, angleška poljudnoznanstvena serija
15.55 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik
17.05 Spored za otroke in mlade: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 17.35 V četrtek ob 17.30 18.35 EP, Video strani 18.40 Steklina, sto let po Pasteurju 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti
19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP, Video strani
22.25 Sova
Taksi, ameriška nanizanka
Na sledi, angleška^ nadaljevan -
Jazz, blues .. 23.50 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.10 17.30
19.30 20.00 20.30
20.55 21.25 21.55
23.25
Euroritem
Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana TV dnevnik, RAI Žarišče
Klasični dosežki v oblikovanju, angleška dokomentarna serija Gallus Anno 1991 Svet na zaslonu Retrospektiva:   Iz slovenske dramatike Ivan Potrč: Kreflova kmetija, predstava Prešernovega gledališka iz Kranja Yutel,   eksperimentalni program
TV KOPER
13.00 športne oddaje 14.30 čarobna svetilka, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 čudeži sveta, dokumentarna oddaja
17.30 Buck Rogers, ameriška nam
zanka 16.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka
21.00 Aktualna tema
21 JO Agent Pepper
22.20 TV dnevnik
22.30 Tutti frutti. juke box
TV AVSTRIJA 1
17.05 17.15 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.00 21.30 22.00 22.30
Leksikon umetnikov Evropski zeleni otoki Pravica do ljubezni Povej resnico Lokalni program čas v sliki Vreme Šport
Domače reportaže Trailer
Pozor, kultura Čas v sliki Klub 2 Poročila
TV AVSTRIJA 2
9.05 Pravica do ljubezni
9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev
10.00 Šolska TV
10.30 Argumenti
13.10 Mi
13.35 Radi imamo Kate 14.00 O bog, gospod župnik
14.45 Narava pod drobnogledom 15.00 Jaz in ti
15.05 Bilo je nekoč... življenje 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena
16.05 Nove dogodivščine Black Be-autv
16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas vs liki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi
18.00 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19JO Vreme 20.00 šport 20.15 Shovv mix
21.36 Pogledi s strani
21.46 Anatomija   umora, ameriški film
0.16 MacGvver 1.00 čas v sliki
L PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Program za svobodo 7.00-18.00 Poročila
19.30 TV dnevnik
23.00 Poročila 1.00 Poročila
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
Program za svobodo
KANALA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -16JO Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.46 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov • 21.06 Literarni večer - iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.46 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 2220 Iz naiih sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
2015 informativno dokumentarni
program
20.30 Modri, sin zemlje
21.00 Gvvendoline, francoski barvni
RADIO TRIGLAV JESENICE
Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV
BRVOGI JESENICE
BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL
FREKVENCE:
96,8 Mhz.
89.8 Mhz
96,0 Mhz
87,7 Mhz
101.1 Mhz
Gornjesavska dolina
mesto Jesenice
Radovljica, ostala Gorenjska
Jesenice, Radovljica, Gorenjska
Boflinj
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - športne novice - 17.30 -Zdravstveni nasveti - 18.00 • Novice in dogodki - obvestila - maii oglasi -18.40 - Iz zgodovine naših krajev -19.00 - Odpoved programa -
PRO 7
6.10 Hiša na trgu Eaton 6.55 Ravvhide 7.45 Risanke 8.35 Gospod Ed 9.05 Moj prijatelj Ben 9.30 VValtonovi 1025 Ravvhide 11.15 Deseterica izmed nas 12.40 Alice 12.05 Agentka s srcem 12.55 Vaš vdani..., ameriški film, ponovitev 14.45 Risanke 15.40 Gospod Ed 16.05 Medvedje prihajajo 16.35 Deseterica izmed nas 17.10 Caufildove vdove, nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Prišli so v Corduro, ameriški vestem 22.15 Havvk 23.15 Svež, pobožen, vesel, prost, nemška erotična komedija 1.06 Spenser 3.40 Neverjetne zgodbe
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Mini
SLOVENIJA 1 SOVA TAKSI
1/12 del ameriške humoristične nanizanke; igrajo: Judd Hirsch, Dannv De Vito, Marilu Henner, Jeff Convvav, Tonv Danza, Ran-dall Caraver, Andy Kaufman. Taksi služba sprejme noro delo -divje vožnje od Nevv Yorka do Miamija. So pač podjetni fantje. Enkrat na mesec lahko brezplačno telefonirajo na katerikoli konec sveta. Alex se po daljšem premisleku odloči, da bo poklical sedemnajstletno hčer Cathv, ki z njegovo bivšo ženo živi v Južni Ameriki. Zadnjič jo je videl, ko je bila dveletno dekletce. Ko zve, da se Cathv odpravlja na šolanje na Portugalsko, spremeni svoje načrte. Prijatelja zaprosi, naj prevzameta njegove vožnje, toda če mu ne bo uspelo najti hčerke, se bo moral potruditi, da najde za to dober izgovor...
Playback Shovv 21.15 Dvorec ob Vrb-skem jezeru 22.15 Pustolovski film 24.00 Film
SCREENSPORT
7.00 Eurobika 7.30 Bovvling 8.30 Ko njeništvo 9.30 Evrobika 10.00 Rugby -svetovni pokal 11.00 Baseball - svetovna serija, 3. tekma 13.00 Dirke lndy 14.00 Tenis - Lyon 15.00 Golf, prenos 17.00 Tenis - Lyon 18.00 Baseball -svetovna serija, 4. tekma 20.00 Formula ena - reportaža o VN Japonske 21.00 Nogomet - Real Madrid : Barcelona, Oviedo : Atletico madrid 22.30 Golf 2320 Golf - poročila 2320 5peedway 0.30 Dirke japonskih prototipov 1.00 Baseball - svetovna serija, 5. tekma {če bo potrebna), prenos
Korupcija v SZ
V Moskvi so iz arhivov izginili dokumenti o korupciji v tej državi. To naj bi se zgodilo po zahtevi Gorbačova, da naj se pripravi gradivo, s katerim naj bi dokazali korupcijo. Pred časom so se namreč razširile govorice, da so nekateri visoki sovjetski funkcionarji trgovali s tujimi valutami, zlatom, nakitom in celo z zemljo in vilami. Nekdanji ministrski predsednik Nikolaj Rižkov naj bi celo predlagal zakon, po katerem so lahko člani njegove vlade po nizki ceni kupih razkošne vile v Pod-moskovlju. To možnost sta izkoristila Rižkov in bivši obrambni minister Jazov.
KINO
24. oktobra
11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -
CENTER amer. akcij, thrill. ŽIGOSAN ZA SMRT ob 16. in 18. uri, amer. thrill. MISERY ob 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. SUPER DESETKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. OZKI PREHOD ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. akcij. fant. spekt. TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 17 45 in 20. uri RADOVLJICA amer. grozlj. MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri BLED amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 20. uri BOHINJ amer. krim. erot. film HOT SPOT - VROČE MESTO ob 20. uri
O
o
X
m Z
O
r >
H
PJ M
o
H O
03 50
>
iT) -i J3 > Z
Mešana družba
IMOL Lendava d. o. o.
Partizanska ul. 9 - 69220 Lendava tel.: 069/76-044 fax: 069/75-637
objavlja prosta dela 4 izolaterjev -pripravljalcev
Pogoji:
- VKV, KV izobrazba
- 2 leti delovnih izkušenj Delo je predvideno v Nemčiji (temu so prilagojeni tudi osebni dohodki).
Kandidati naj pošljejo svoje prijave (z vsemi dokazili) v 8 dneh po objavi razpisa.
NOVA TEL. ŠT
328-540
RAJKO KMIFIC
Tončka Dežmana 4, Kranj
TRGOVINA Z GLASBILI
Delavska cesta 24 Stražišče pri Kranju
GLASBILA, NOTE, MUZIKALIJE
HARMONIKE KITARE
10 % POPUST
GLAS
Republika Slovenija
Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko
Razpisuje sledeča delovna mesta s posebnimi pooblastili: INŠPEKTORJA DELA Pogoji:
- visoka izobrazba VII/1 - pravne smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit iz delovnega področja
- izpit za voznika »B« kategorije
- poskusno delo 3 mesece SANITARNEGA INŠPEKTORJA Pogoji:
- visoka izobrazba VII/1 - medicinske smeri (zdravnik)
- 5 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit iz delovnega področja
- izpit za voznika »B« kategorije
- poskusno delo 3 mesece SANITARNEGA INŠPEKTORJA Pogoji:
- višja izobrazba VI/1 - sanitarne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
- strokovni izpit iz delovnega področja
- izpit za voznika »B« kategorije
- poskusno delo 3 mesece VODNOGOSPODARSKEGA INŠPEKTORJA Pogoji:
- visoka izobrazba VII/1 - biotehniške ali gradbene smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit iz delovnega področja
- izpit za voznika »B« kategorije
- poskusno delo 3 mesece
Inšpektorji so imenovani za obdobje štirih let. Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (UL RS št. 15/90). Razpisana prosta dela in naloge se bodo izvajale na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo imeli poleg razpisanih pogojev opravljen tudi preizkus znanja iz Zakona
0 splošnem upravnem postopku.
Izbrani kandidati, ki ne bodo imeli opravljenega preizkusa znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ga bodo dolžni opraviti v 1 letu od sklenitve delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj ter kratkim življenjepisom, naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko z navedbo - za razpis, Trg revolucije
1 /III, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
zdržal
Ko perilo vzamete iz stroja, obrišite gumo na vratih s suho krpo; tako jo boste dlje ohranili. In stroja, kadar ne perete, nikar povsem ne zaprite. Naj bo odprt, da se zrači notranjost.
flVT0<
VK - MtflDt VOZNIK HOnOSHR 5 ( HOT«. CRCMR ) trni. 213  650 Int. 212 328 609
- Teoretično In prohdćno izobroževonje
- Izposojo osebnih ovtomobllov . vožnje porok z voznikom In Vldeo kometa
- R€NT-R - CAR -
IN
CVETLIČARNA
STRAŽIŠČE. tel.: 311-600, Križnarjeva pot 4
Uredite si vrt z našo pomočjo. Drevesnica PIN0 vam nudi pestro izbiro iglavcev
in grmovnic
s celotno izvedbo del. Obiščite nas!
Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj
Manj rojstev in porok
Napadi na tuje begunce v Nemčiji se nadaljujejo. V soboto in nedeljo je bilo registriranih približno 50 napadov, kar je dvakrat več kot prejšnji vikend. Kancler Helmut Kohl je ponovno obtožil vsako obliko ksenofobije in dejal, da je to zadnja stvar, ki jo Nemčija lahko sprejme. Minister za gospodarstvo je zahteval, naj begunce namestijo v vojašnicah. V Nemčijo so zaskrbljeni tudi zaradi upadanja natalitete. V prvih petih mesecih letos so v bivši Vzhodni Nemčiji zabeležili 50 tisoč rojstev ali za 37 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Tudi število porok se je zmanjšalo za 53 odstotkov.
Aspirin - dolgo užiten
Ameriški zdravniki so na 22.000 moških raziskovali delovanje aspirina. Ugotovili so, da se je število napadov migrene zmanjšalo, če je pacient užival aspirin šestkrat na teden. Prav tako so ugotovili, da manjše doze aspirina pri ženskah preprečujejo infarkt. Italijanski zdravniki pa so celo ugotovili, da aspirin skupaj z etilnim etrom zdravi herpes. Podjetje Bayer Pharma v Ljubljani je raziskovalo aspirin iz leta 1932 in ugotovilo, da je še zmeraj užiten.
TEKSTILINDUS KBAEJJJ
Gorenjesavska c. 12 64000 Kranj
Po sklepu delavskega sveta z dne 10. 12. 1990 razpisujemo JAVNO DRAŽBO
- dvosobnega stanovanja v velikosti 60,23 m2, Trg Rivoli 8, Kranj, izklicna cena je 1.880.000 SLT
- enosobnega stanovanja v velikosti 40,78 m2, Prešernove brigade 5, Kranj, izklicna cena 1.350.000 SLT
- enosobnega stanovanja v velikosti 34,41 m2, Gradnikova 9, Kranj, izklicna cena 816.000 SLT
- dvosobnega stanovanja v velikosti 49,88 m2, Oldhamska 1, Kranj, izklicna cena 1.142.000 SLT
Javna dražba bo dne, 31. 10. 1991, ob 10. uri v sejni sobi delavskega sveta podjetja Tekstilindus Kranj, na Gorenjesav-ski cesti 12.
Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki bodo do začetka dražbe na žiro račun prodajalca št. 51500-720-001-25589, pri SDK Kranj, ali na kraju javne dražbe vplačale varščino v višini 10 % izklicne cene. Davčne obveznosti plača kupec.
Kupec je dolžan prodajno pogodbo skleniti takoj po zaključku dražbe, ceno, ter druge obveznosti pa poravnati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer varščina zapade. Če kupec izlicitirane cene odstopi od nakupa, izgubi pravico do povračila varščine.
11	13 14		/ 6		
r i"	12 [13 1	14	'«	16	" i"
		20	21		
Će s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v zgornji lik, boste dobili geslo današnje križanke:
Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pn žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka. 24 oktobra, do 8 ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova1
Za današnjo križanko MERCATOR MESO IZDELKI razpisuje tri nagrade:
1. nakup v vrednosti 3.000.00 SLT
2 nakup v vrednosti 2.000,00 SLT
3 nakup v vrednosti 1.500.00 SLT
4 . 5 in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa.
Tokrat ne objavljamo spiska nagrajencev križanke Gorenjskega gJasa. Prejšnji petek smo namreč objavili križanko za reševalce »Križkra-ža« TV Slovenija. Mimogrede: če »Križkraža« niste uspeli rešiti v celoti, to nedeljo je ponovitev oddaje. Vendar pa komisija za nagradne križanke ni imela počitka - podelili smo namreč bogate nagrade Iskre Termi-nals, ki je prispevala tri najmodernejše telefonske aparate, Gorenjski glas pa tri praktična darila v vrednosti po 1.000,00 SLT. Na sliki: v imenu Kokaljevih z Zgornjega Jezerskega je telefonski aparat ETA prevzela »glava družine« - čimmanj »tutu-jev« smo ji zaželeli. Foto: J. C.
! C
O O
73
m
Z «—i
7š
O r >
O m
3
P0
>
3
J3 > Z
petek, 18. oktobra 1991
19. STRAN
GLAS
L E
I   J A
KOGAR NI PORAZIL PORAZ, BO PORAZILA ZMAGA
Kako bi koncentrirano predstavili fenomen osebnosti Vlada Repnika? Povedati je treba, da je nekoč ^ivadinov Repnika priporočil kot najbolj fantastičnega režiserja, ki prihaja v slovenski prostor. To je Podatek, ki marsikaj razkrije, če navedem, da je Repnik stopil prvič vidneje v javnost kot asistent regije "Krsta pod Triglavom". Izkušnja "Krsta" ga je napotila v osnovanje svojega teatra - "Gledališča Helios"; teater Sonca se ni izognil gangrenični zastrupitvi z alternativnim teatrom, temveč se je skuhal otresti Živadinovih vplivov in jih razširiti, nadomestiti s tipično Repnikovo izpovednostjo. Predstavi "Helios" in "Brigade lepote" sta nadgrajevalna hibrida "Krsta", ki ga tipično prekašata po gledalčevi optiki, mestu v teatru, kjer predstavo percepira in po kvadraturni postavitvi odra. Gledalec, ki je znotraj kvadrata, se mora nujno gibati, če hoče slediti rdečo nit predstave, saj je oder nekaj časa pred, ^}ato nad in končno za njim. Taka postavitev pospešuje dinamiko gledalca in igre, hkrati pa simboliko nakazuje sprehod človeka znotraj svojih možganov, v katerih je vtisnjena disketa (prazgodovine...
Skratka Repnikov režiserski pristop odlikuje nova estetika, drzno preganjanje gledalca in razorna vsebina. Idejno osnovo njegovih ekspresivnih atributov predstavljajo natančno poznavanje filozofije, estetike, teorije gledališča, leposlovja, torej ekstremrta načitanost, slikarska spretnost in eksperimentalna režija.
Vlado Repnik po profesiji ni le režiser, temveč tudi slikar in dizajner; žal slik ne razstavlja, a se zato Njegova slikarska duša odseva v sceni predstav.
**reden si ogledamo njegov centralni pogled, pretehtajmo še poslednji zaplet, ki se je pojavil v zvezi * njegovo zadnjo igro "Brigade lepote". Časnikarji so prisodili to delo Živadinovu; v tem kontekstu *ahko ta "spodrsljaj" označimo kot kompliment Repniku, kajti "Kapital" Zivadinova v marsičem spominja na "Brigade". Kaj to pomeni, lahko ugibamo? Mogoče so se uresničile Živadinove napovedi o "epniku kot "čudežnemu dečku" slovenskega teatra, saj časnikarska depropriacija Repnikovih režiserskih pravic nad "Brigadami", pomeni priznanje, da je korak pred ostalimi. Čas Repnika prihaja, če seveda - že ne teče.
Tomaž KUKOVICA
Kje je razlog, da ste se za-freli za alternativni teater? deklarirana alternativa sama Po sebi ne pomeni veliko in ponavadi nosi s seboj prav toliko ?alasta in neumnosti, kot tisto '*ven nje. Samo pod drugačno ^asko se bohoti. To kar obstaja so slabe in so dobre predsta-ve. Ene in druge so razlogi, sWi katere lahko preverjaš Svojo orientacijo.
To kar me moti v t.i. tradicionalnem gledališču, je predvsem dejstvo, da je v delu večina sta-j1 jasnih že vnaprej. Okostene-°st. Če se dela Shakespeare 'jasno), potem "se ve", kaj to Pomeni, ker "se ve" (oz. se izve s*ozi delo), kako je to Shakespeare mislil. Da je pri pisanju *verinsko trpel, ni nobenega Sma in to nekaj pomeni. Pri kostumih pogledaš v zapuščino ^'obe Theatra ali v katero njegovih bližnjih rekonstrukcij, "ekaj opustiš, v imenu aktualizacije nekaj dodaš, in stvar je Jasna, če vse to nima dosti °Praviti z duhom tega časa ali 8'edalca, ki to gleda, potem ga Sarno spomniš, da je to Shakespeare in vse je urejeno. (Da ne ?° pomote: s Shakespearejem Je vse v redu.) V večini, degene-|Jrano gledališče za, v večini, ^generirano publiko pač. Gle-^e na to, da se, v svoji nevednosti, permanentno sprašujem, *aJ gledališče sploh je, me to '*e) ne zanima. J• Ali to pomeni, da je radicionalni teater v zatonu?
VVilson in Kirby sta v 60-tih letih po zakotnih newyorških kleteh ustvarjala alternativno gledališče. To, kar danes počne VVilson, je za Kirbija veleizdaja, za večino ostalih klasika, ki s Časom prehaja v tradicijo, in pomeni, vsaj za nekatere, zaton.
To, o čemer sem prej govoril, ni stvar istega. Iluzorno bi bilo misliti, daje lahko v zatonu nekaj, kar ni nikoli imelo svojega vzpona, ker je zgolj gibanje ene in iste nevednosti. Ali kot rad reče Braco Dimitrijević: "Zgodovina ni sestavljena iz napak. Celotna zgodovina je napaka!"
3. Znano je, da imate kot človek, ki je prebil večino svojega prostega časa s knjigo, jasen vpogled v gledališko teorijo. Če odmislimo ideje, koliko pomembna je za režiserja teoretska podlaga?
Potovati skozi knjige sveta in ljudi je isto. Povsod je pomemben izbor - mi smo zbir naših izborov. O neizrekljivem teoretičnega govori praktičen del, reinkarniran skozi prizmo pričujočih besed. "Nemogoče je misliti o umetnosti oddvojeno od umetniških del, nemogoče je postaviti pojem umetnosti, ne da bi se ta takoj identificirala s celotno njeno fenomenologijo" - se glasi ena od Argano-vih, verjetno najsugestivnejših kritičnih predpostavk. Zanimajo me sistemi v tisti stopnji
kompleksnosti, kjer njihovih sestavnih delov ni moč izolirano analizirati in s pomočjo njihovega kombiniranja ni mogoče priti do razumevanja celotnega sistema. Neskončnost razuma se konča v glavi. Tovrstne karakteristike izhajajo iz interakcij med sestavnimi deli, ki pa hkrati niso lastnosti posameznih sestavnih komponent. Največkrat gre za naključni sprožilni moment, ki se po principu verižne reakcije di-sperzivno širi in množi. Vsebina se nadomešča z videzom: zgodovina s samoreferenco.
To kar govorim, so domneve, za večino katerih vam, zaenkrat, še ne morem posredovati dokazov razen enega: Kar lahko dokažemo, pomeni malo. Izničenje razlike med namenom in možnostjo ukazuje rušenje vsega, kar je zgrajeno na neprepoznavanju zakona. S stopnjo prepoznavanja raste rušenje in možnost gradnje. Gradnja pomeni sosledje, v katerem ni razlike med namenom in izpolnitvijo.
Teoretska podlaga, ki je znana, zapisana in preverjena, torej pomeni malo, v primerjavi s poligonom teorije, ki je produktivno vodilo v neznano, vendar tudi sama šele v nastajanju. Duh ne pozna razlike med besedo in dejanjem. Njegove besede ne čakajo na izpolnitev in kdor bo videl njegova dejanja, bo v njih gledan. Hkrati pa seveda vemo, da je govoriti o ob-
dobju, ki je šele v nastajanju nevarno, če ne že naivno početje. Najprej je potrebno umreti, šele nato pričevati.
4. Vašo zadnjo predstavo Brigade lepote so po premieri Noordungovega Kapitala v tisku prisodili kar Živadinovu. Ali mislite, da ste presegli svojega učitelja ali sodelavca? Ničesar, kar ti ni bilo dano v uporabo, ni mogoče uporabiti. Vprašanje verjetnosti dejanj drugih, postane vprašanje vere nas samih. Koincidenc ni in kritika je mimesis tistega, česar ne poznamo. Meni ali Živadinovu, s tem prisojanjem, ni bilo nič odvzeto ali dodano, tistega pa, kar je avtor potvorbe, zaradi neprepoznavanja, s tem odvzel sebi, mu jaz ne morem povrniti. Kar se tiče preseganj, učiteljev in sodelavcev pa naslednje: Samo slabih učiteljev učenci ne presegajo. Vsi ostali so sodelavci, med katerimi je preseganje stvar preseženega.
5. Med prijatelji ste znani tudi kot slikar. Vaše predstave skušajo lansirati novo estetiko, letos pa ste svoj umetniški navdih iskali celo v Atenah in Siracusah. Kako gledate svoje predstave kot slikar ali kot režiser?
Gledališče ni poslušališče. Slike govorijo. Ko je izkušnja arhitekture, ki je v osnovi namenjena človekovemu bivanju, uporabljena kot scenografija, igralca izvrže ali pa ga posesa
LJTOjNT: Tomaž Kukovica
ttRANJ,  MESTO V
Mrzlici alternative
^ kdaj se je vsa Storija začela?
zborniku "Punk pod Slovenci" (KRT, Ljubljana 1984) v dru-*e,T> delu te knjige z naslovom "Dokumenti" nastopa kot avtor l^ega članka o punku; "Punk po naše. Več kot moda? (Stop, 27. Ra - lg°r Vidmar. Igorja Vidmarja, famoznega ljubljanske-Sj ^arkerja, ljubitelji koncertnih dejavnosti dobro poznajo, bodi-, kot uvodnega napovedovalca gostov koncerta večera, bodisi je 1 svojo tarčo za obmetavanje, če preveč dolgovezno napovedu-|: te iste dogodke. Kakorkoli že, Vidmar velja za enega od prvih, l^oi, če že ne prvega, ki so zanesli punk v Slovenijo. Stara pun-► vska legenda o Vidmarju pravi, da se je kot zdolgočasen hipi k ljubljanski sceni, odločil oditi v London. Po prihodu iz glas-( le Meke starega kontinenta, je Igor, z novim izgledom, po ka-a ern ga tudi lastna mama ne bi mogla prepoznati, izjavil: "V kaliji je punk!" Seveda ni šlo zgolj za halucinacijo, zagotovo je s^o. da je Vidmar nekaj zvohal. V Britaniji je nedvomno neka £UPina z imenom "Sex pistols" skolapsirala imperij, j^elo seje. Vidmarje pridobil "za stvar" kitarista Boga Pretnar-vJn Mitjo Prijatelja, bas kitarista Jureta Krašovca, bobnarja Sla-
a Colnariča in seveda Perčija Gnusa, bolj znanega pod ime-
nom Peter Lovšin in grmenje z Olimpa je zasmodilo javnost, medije in publiko. Prvi koncert seje zgodil 18. oktobra 1977 v telovadnici gimnazije v Mostah. Malo zatem so sledili drugi...
ODMEVI IN PRVI POGROMI PROTI PUNKU
Punk je osvojil prva slovenska srca, predvsem tista mlada. Koncerti so se polnili, prišlo je do izgredov in javnost se je nekako razcepila na dva pola. Prvi, liberalni pol je dojel punk kot novo filozofijo, ki naj bi pomedla družbeno smetje, pred katerim so vsi vihali nosove in zatiskali oči. Tako je skupina mladih umetnikov že v dnevih od 15. do 19. novembra 1977 v beograjskem SKC-ju gostovala ob boku s Panrkti, Buldožerji in Begnagradom. Drugi, reakcionarni pol je v pojavi punka videl notranjega sovražnika, peklensko seme kapitalizma.
Prvi zapisi o punku so se vrteli okoli koncertov Pankrtov. Oglejmo si za ilustracijo njihov slog in sporočilnost; "Namesto prijaznih in konvencionalnih "Dober večer vsem... mi smo pa... upamo, da vam bo všeč" se je pevec, srce skupine, zadri: "BANDA! Nobenega kurca nočem tle!" in bilo nam je jasno, da s tem misli nas. Ko si je sezul prvi čevelj in ga vrgel točno meni na glavo, mu ga raje nisem takoj vrnil, saj bi mi ga morda v zahvalo zalučal nazaj "u gobec"! (Punk pod Slovenci, KRT, Ljubljana 1984, str. 108).
"Ročk je divji, aroganten, cirkus, ironija sama in čisti, čisti gnilo zavest v preživele forme kulturniškega stanja. Z njim je nastal radikalen prelom z logiko konceptualizma in narativne poezije.
vase. O tem govori izkušnja modernističnega gledališča, ki kulminira v praznem prostoru (ki, mimogrede, ne obstaja). Zato ni čudno, da se gledališče v 70-tih ali preseli na ulico in s tem briše scenografski prostor, kot pomemben in strogo določen segment ali pa na mesto arhitektov stopijo slikarji: VVilson, Faber, Nich...; kar ima za posledico izrazito vizualno gledališče v 80-tih. Večina poskusov urejanja sveta (znanost, ideologija, umetnost...) vodi v simplifikacije, ki kliče po neprestani korekciji. Sistematizacije so zato samo začasne, v upanju, da bodo poznejše generacije razumele več. Za vzpostavitev novega, čeprav slikarskega nereda, hočem reči tole: Niso principi ali reproducirani subjekti, ki danes že stojijo na mestu principov tisti, ki omogočajo delovanje, ampak so le posledice, ki rekonstruirajo napake delovanja. Točka, kjer se delovanje spreminja v delanje, je tako še vedno pretežno siva mrena, ki jo lahko razumemo tudi, kot dualizem slikar - režiser. Toda dualizem je lažna poenostavitev, ki bo v nizu ge-neriranj slej ko prej prisiljena konstituirati ozdravitveno bio-povratno vez. Vsaka združitev (tudi Duha) predpostavlja neko izločitev. Politiki, umetniki, filozofi itd. so združevali nekaj, kar ni nikoli razpadlo. Supra-modernizem ne pozna besede združevanje. Domovina je fraktal, ljudje so bogovi in ovce.
Razfukal je mentalne konstrukcije OHO-ja in iluzije o stvari kot stvari reizma." (Ibidem, str. 110)
Ideja punka se je začela širiti kot kuga. Kuga pa pušča za seboj tudi kužna znamenja; prvi kamen spotike, ob katerega so se zaletele tedaj obstoječe frontne organizacije ZKS in ZSMS, je bil osemurni koncert v Kopru 26. maja '78. Koncert je priredil koprski MKC v okviru praznovanja dneva mladosti. Organizacija se je zapletla, ker so delovne organizacije odrekle prirediteljem denarno podporo, kajti skupine Area, Buldožer in Pankrti jim niso bili kaj po godu. Vseeno je bil koncert izpeljan. Do izgredov je prišlo po njem in sicer, ko je milica prihrumela nad mladince, kj so zakurili kres na Bonfiki, s pendreki, jih pretepala in prisiljeva-la h /gašenju ognja. Primorske novice so pisale o nagnusnem spolnem občevanju pod odrom in ob njem, ki ga nihče ni videl, partija pa je razbijala po pisarnah svojih kadrov... in MKC iz Kropa je bil ukinjen.
Naslednji povod za škandal ali bolje rečeno za burno obkladanjt po rubrikah za pisma bralcev je sprožila ocena male plošče Pan krtov - "Lublana je bulana", ki jo je zakuhal Dimitrij Rupel. Ru pel je v Telexu (Ibidem, str. 120) postavil pod vprašaj celoten izdelek - malo ploščo, ki jo je izdal SKUC, Ljubljana; uvodoma sc je znesel nad Vidmarjem, češ kako se lahko izdaja za kompetent nega glasbenega producenta, ko pa posname tako netalentirane bumbarje brez vsakega posluha. Za Rupla je punk-rock "zanimh in relativno tragičen anti-glasbeni pojav, ki je nastal na Angle škem kot protest mladine iz "nižjih razredov" (Ibidem) in ki sko zi imidž koketira z nacizmom.
Tudi grški bogovi so neposredno udeleženi v razvoju kiberne-tičnih sistemov, ki je povzročil hipertrofijo informacij - posledica je marginalizirana intima oz. odsotnost doživetja. To, kar se danes zastavlja kot problem intime, je nezmožnost hkratnega konzumiranja vseh ravni, na katerih doživetje percipiramo; hkrati pa danes nihče ne razpolaga z dovolj širokim znanjem, da bi lahko razdelal jasno celoto čvrstih generalizacij. Vprašanje je človek - kot epigenetični sprejemnik. Drugo pa je vprašanje, kako "vrniti" reproduci-ranemu subjektu premeščeno doživetje, ki pa ne bi rezultiralo v izničenju časa in prostora. Stvar tistega nazaj je presek gastronomije kozmosa in osebne higiene kot njune polne rever-zibilnosti. Tako za slikarja kot za režiserja. Tako se bo konsti-tuirla ne-red, sredi katerega seboj ne bo končal z zmago ali porazom, ampak z bivanjem. In morda zato "zgodnja jutra začetkov" leta in leta podeljujejo lažni smisel stvarem, ki ga same po sebi niso nikoli imele. 6. Govori se, da delate novo predstavo. Nam smete prišepniti kaj o tem projektu? Smem: Iz preteklosti raste odločnosti.
SE NADALJUJE
GLAS   20. STRAN
MONOSOV BREZUP
(INIavodilo za branje)
BREZUP
Petek, 18. oktobra 199]
Prvi estetski učinek je obarvan z vtisom zadnjih dveh vrstic, ki napeljujeta h krožnemu branju. Konec pesmi pripelje bralca/ bralko spet na začetek - a ta drugi začetek vendarle ni več isti: vmes se je že vrinila pesem. Zdaj vemo, da se pesem začenja na koncu - da se je tako začela že prvič, ko tega še nismo vedeli. Tako šele s konca "razumemo" prva dva verza - obrežje, na katero nas postavljata, je prav tako konec kakor začetek nekega drugega časa, drugačnega dneva, ki smo ga, beroč pesem, že preživljali, a ne da bi vedeli: vednost prihaja za nazaj, prepozno, razumevanje zamuja za občutenjem.
Kakor se vednost utrne ob formalnem napotku, tako se je tudi občutje že ves čas porajalo iz "forme", iz oblike. Ta oblika nas je strukturno (sinhrono) že ujela v isti paradoks, ki ga vednost spozna šele, ko se zave, da jo je (diahrona) linija branja zapeljala v krožnost občutenja (ničta točka razlike sinhronija/ diahronija). Ves čas smo namreč čutili ritmično urejenost, a nismo znali razbrati metri-čnega obrazca; in smo uživali blagozvočnost, a nismo mogli najti rime.
Če se zdaj lotimo razčlenjevanja skrivnosti, bomo morda prišli do formule, a bomo zgubili učinek: vseeno se proti pesmi ne bomo pregrešili, saj tudi v postopku analize ohranja ta frustrirajoči "ali-ali", ki je, denimo, materialni vzrok naslovnega dušnega stanja.
Ritmični obrazec, ki prevladuje, je amfibrah: u - u. Stopica, iz katere je s hiperkatalekso mogoče narediti alpsko posko-čnico, tu proizvaja nasproten učinek: reminiscenca na možnost njene vesele rabe (v 6. in 9. vrstici, ki se končata na poudarjen zlog) s kontrastom le še poudarja brezizhodnost občutja: mogoče bo bralec opazil,
da je tretja kitica po metrični shemi kanonična alpska posko-čnica - a vsakršna možnost za radost je použita, zgubljena, moč obupa doseže zmagoslavje prav s tem, da "posvoji" celo spomin na druge pesmice istega ritma. Sama forma, tisto, kar bralca potegne v pesem, identifikacija, v katero lahko kanalizira svoje spomine (tu zlasti spomine na branje - a saj to je tudi vsa bralčeva subjektivnost), sama oblika upodablja stari topos: v žalosti je spomin na nekdanja veselja najhujša nesreča.
Ključ za branje nudi že prva vrstica: ritem se najprej spotakne, pesem se začne z odvečnim nepoudarjenim zlogom - a ker se prvi zlog odpira v hiat, ga lahko povežemo z naslednjim zlogom (maksimalni samoglasnik "a" tako "potemni" v "o") in s tem dobimo anapest. Na eni strani daje prva vrstica formulo celotne pesmi - "ali-ali": ali bo zvok čist, a bo ritem še-pal - ali pa bo ritem čist, a bo zvok potemnel. Na zvočni ravni še figura ponovi: ali čisti samoglasniki, a hiat - ali zeug-ma (povezava "a-o"), a zato "nečist" dvoglasnik. Na drugi strani daje prva vrstica formulo estetskega triumfa (skrivnost pesmi, ki je "lepa", čeprav je njeno ozračje "obup"): različne ravni (v tem primeru zvočna in metrična) se usklajujejo po istem "pravilu" temeljnega neskladja. (Če si ravni pesmi predstavljamo kot sloje, potem bi rekli, da so sloji med seboj po vertikalni osi usklajeni - medtem ko njihova horizontalna sestavljenost prikazuje nesklad; a usklajenost med sloji je prav v tem, da so znotraj sebe in na istih krajih - na istih vertikalnih prerezih - neusklajeni.)
Tako amfibrahična izoblikovanost in semantična vsebina druga drugo "interpretirata": ponavljajoči se niz "dvig od nenaglašenega zloga k naglaše-
nemu - in padec nazaj v nena-glašen zlog" na ravni ritma, ki, kakor opozarja Levi-Strauss, med vsemi označevalnimi substancami deluje najbolj neposredno "telesno", ustvarja občutje nenehno izjalovljenega vzpona. Tako tudi metrična shema tretje kitice ("alpska po-skočnica") na ravni forme definira obup: obup ni v tem, da ni nobene možnosti, temveč je to, da nobena možnost ne pomaga (celo najbolj vesel ritem zgolj poglablja brezizhodnost).
Vzporednice k možnostim, ki ne pomagajo, so neizkoriščene možnosti: pesem je skoz in skoz blagoglasna, a rime ni niti ene. Glasovni stiki so namreč zoženi na asonance, te pa so še dodatno zavrte in igrajo skoz nepoudarjene zloge ali pa so notranje asonance, tj. take, da se ne reklamirajo - a zato tem močneje delujejo. Estetskemu zmagoslavju se tako pridružuje etični triumf: ne le, da je pesem lepa, to dosega tudi z zadržanimi postopki - s pesniškimi sredstvi, ki so metafora življenjske drže. Taki "etično pomenljivi" glasovni stiki so npr. "-žju/-čju", končni nepoudar-jeni "a"-ji, edina ikta na zadnjem zlogu (poudarjeni "e") v 6. in 9. vrstici; ali notranji stiki v verzih in celo v zaporednih verzih; nekatere asonance so zapletene (tu jih le v splošnem omenjamo), ker se ujemajo le nekatere fonične poteze (npr. difuznost), druge pa so v kontrastu (npr. gravisnost proti akutnosti): ujemanje je tako zavrto s kontrastom - ali pa je kontrast ublažen z ujemanjem -ponavlja se ista "figura" estetskega prikazovanja razkola, katere učinek je diskretnost, nevsiljivost, a hkrati temeljna rez-kost.
Poleg zavrtih stikov (končne asonance na nepoudarjenih zlogih), notranjih sovzočij (sa-moglasniške figure v isti vrstici, a tudi soglasniški nizi, npr. v 2.
vrstici zaporniki "b-p-d-d") in medverznih stikov vsebuje pesem še pomemben stik "na daljavo" - gramatično "rimo" med glagolniki "čakanja - molčanjem - upanja", ki je, formalno vzeto, antiteza metrični am-fibrahičnosti, saj je njen obrazec tako fonetično kakor semantično zrcalno obrnjen: - u -. Na robovih sta po dva krepka "a"-ja, vmes pa poudarjen "a" z nepoudarjenim in fonetično "zoženim" "e"-jem. Ujemanje je bolj načeto kakor zavrto - v drugem paru "a"-jev ni več naglašenega samoglasnika, a stik s tem ni ogrožen, narobe: s tem da razočara pričakovanje, prav poudarja svojo vlogo "etičnega stika". Semantično sta robova komunikacijsko odprta navzven, sredina pa markira zaprtje navznoter, pretrpanost komuniciranja. Na semantični ravni se ponovi razočaranje - kakro metrično pričakovanje ni izpolnjeno, podobno je tudi zadnji pomensko odprti, intencionirani glagolnik zanikan ("brez upanja"). Tako se tudi tukaj uveljavlja značilna figura pesmi: sklad v neskladju, ujemanje v razočaranju.
Naposled retorična kompozicija celotne pesmi uveljavlja isto figuro nihanja med vzponom in razočaranjem, figuro zavrtega vzpenjanja in nenehnega padanja. Kompozicija niza "subjektivne lege", kar bi se-miotično lahko opisali kot alternacijo "odprtost-zaprtost", pri čemer so faze "odprtja" značilno zavrte, padec v zaprtost pa tudi ni nikoli dokončen: prav toliko upanja še ostane, da ga je mogoče zanikati.
Prvi dve vrstici: faza odprtosti, obrežje odpira neko obzorje - a od tega obzorja si ni mogoče ničesar obetati; drugi dve vrstici: podoba osamljene drže ("zaprtje"), a vendar "s čajem v naročju" - četudi bi si lahko čaj skuhal sam, kamilice sam na-
Na obrežju brezplodnega dneva s čajem kamilic v naročju.
Pet dni čakanja in misel: recept.
Z brezupnim
molčanjem
in vlago v učen.
Brez upanja;
na obrežju brezplodnega dneva.
bral, je oboje mogoče le na podlagi nekega občestvenej!3 izkustva, skupnostnega znanj2 - četudi sam je subjekt vendaf' le vključen v neko abstraktni skupnost, minimalno na raV1 razmerja med kulturo in natU' ro.
Kar spet sproži odprtost v 5. >1
6. vrstici: tu celo v najmočnej'1 različici pričakovanja komun'; kacije - a le v misli, a le v obli* "recepta" (na abstrakten, kod,1' ran, neoseben način). Kakor J tudi za kuhanje čaja potrebe" "recept", četudi le kuharski:3 ta je povezan s primarno skup' nostjo, medtem ko recept v. ' vrstici asociira na institucij0/ neosebnost, morebitno repres1' jo.
7. in 8. vrstica: spet padec v z3' prtje, ki ga 9. vrstica razširja -3 na način, ki je opazen tudi drU' gim. Kakor je molk medosebn3 oblika zaprtosti, tako so tud vlažne oči osebno občuten i" drugim opazen način neuspe' šne odprtosti. O subtilnosti te alternacije bi bilo mogoče mar' sikaj napisati - tu naj le opoz°' rimo na zavrtost, ublaženo* obeh faz: njun kontrast r zmanjšan, zato pa je bralni ući' nek toliko močnejši.
10. vrstica deluje kot ločilo ■ 3 spet na način alternacije, ki se tu zgošča v eni povedi: vrstic3 na eni strani postavlja p'k° ("poanto") k dotlejšnjim verzom - na drugi strani odpif3 nov krog, ki bo razširitev njene semantike, deluje kot naslov z3 ponovitev, v katero vpeljujeta zadnji vrstici.
Tako je pesem vsa med svoji'" prvim in drugim branjem - k3' kor je brezup vselej zavezan t'j sti najmanjši potrebni količijj neprostovoljnega upanja, * mora biti tu, da ga je mogOc zanikati.
Rastko
/F
^tek, 18. oktobra 1991
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
21. STRAN GLAS
j^ako je Jože Hobič (kmet in poslanec) zašel z Gorenjskega na Kočevsko
Želja, da bi postal kmet, je bila močnejša od ovir
^°*e Hobič iz Kranja se je že zelo zgodaj navdušil za kmetovanje in >evtijstvo in je na vsak način hotel dobiti kmetijo in postati kmet. Po-
j — je na Gorenjskem (Jezersko, Bohinj, okolica Šovodnja) in tudi "god, vendar mu čas družbenega kmetijstva ni bil naklonjen. Šele na Poročilo uglednega fakultetnega profesorja so mu dali v tridesetletni Jem petdeset hektarjev kmetijske zemlje na Kočevskem, kjer si je po rj.e'1 letih bivanja v prikolici za kampiranje v desetih letih zdaj že ustva-0^ normalne pogoje za življenje in delo. Redi okrog 300 plemenskih ,c in se, nezadovoljen s prejšnjo kmetijsko politiko, kot član kmečke sko?e    rePUD"^' poslanec ukvarja tudi s politiko, še zlasti s kmetij-
h
0 rodu ste menda Gorenjec?
skovalno nalogo o oživljanju kočevskega sveta, priporočil, naj poskusim še v Kočevju. Tam so na moje želje gledali drugače kot drugod, ker so imeli v rokah priporočilo uglednega fakultetnega profesorja. No, tudi tam v začetku ni kazalo najbolje, saj so bile prve njihove besede: "Vse boš kupoval pri nas in vse boš prek nas prodajal!"
.Doma sem iz Kranja, natan-/leJe - z Orehka. V osnovno šolo ^ hodil v Stražišče, po končani rednji tehnični iskrški šoli pa ku? Se vR'sal na biotehniško fa-D Jfeto, kjer sem najprej študiral P°'jedelstvo in živinorejo, nato jja samo živinorejo." te doma s kmetije? q Doma kmetije nismo imeli. , ba, oče in mama, sta bila kmečka rodu, tako kot rod ali dva *aj tudi velika večina Slovenji Mama je Notranjka, s kmeti-Q, v bližini Cerkniškega jezera, ,j.e Pa iz majhne bajtarske kme-,Je Pod Blegošem. Ker sta bila iz
Ste član kmečke zveze in tudi njen poslanec v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Je bil razlog, da ste se vključili v politično delo, nestrinjanje s prejšnjo kmetijsko (in drugo) politiko?
"Vsekakor. Ignorantski odnos prejšnjih oblasti do kmeta me je vseskozi zelo motil, občutil pa sem ga tudi na svoji koži, ko sem hodil po Sloveniji in iskal zemljo, da bi lahko kmetoval. Nekateri mi kažejo na nizozemskega kmeta in mi pravijo, da lastnina ni pomembna. Za Slovenijo in slovenskega kmeta to ne velja. Dejstvo, da je kmet lastnik zemlje, je vplivalo na to, da je bila ta zemlja tudi v najhujših časih dobro obdelana. Prav zato se bom tudi zavzemal za uvedbo takšnega sistema, po katerem bo dolgoletno (25 do 30-letno) plačevanje najemnine za zemlje že predstavljalo kupnino in da bo najemnik lahko postal lastnik."
di niso ugodili. No, tudi po tem nisem obupal niti ne kasneje, ko so mi propadli načrti v Bohinju. Hotel sem kupiti manjšo kmetijo v Podjelju, kjer bi redil mlečno pasmo ovac, in postati pospeševalec za ovčerejo v Bohinju. Čeprav so me Bohinjci že poznali,
kihJ',? vsaK nacm no,e" aoDm   saJ sem dve leti pasel na Velem , /etijo in postati kmet. Kaj vas je   poijU( so me kot pospeševalca za-močno spodbujalo in gnalo
^'Jnih družin, doma za njiju Ijj ?'lo kruha in sta šla v Kranj, a Je bil že tedaj pomembno indijsko središče." *Prav doma niste imeli zemlje, ' "a vsak način hoteli dobiti
"'Prej?
0 Za kmetijstvo me je že pri lr°ških letih navdušil mamin
atranec, pri katerem sem preži-' nekaj lepih počitnic, potem j se je to še stopnjevalo. Nekaj . .krivo tudi notranje hotenje, ^'ja, da človek dela tisto, kar so 0dl njegovi predniki. Da nekdo
1 lane na domači kmetiji, je ne-*»J n°rmalnega, takih, ki so brez 51^,'je in kmetije in hočejo po-
atl kmetje, pa je bolj malo." <vr'
vrnili, češ da Bohinj ne potrebuje pospeševalca samo za ovčerejo (razlogi pa so bili drugi), pa tudi pri nakupu kmetije oz. planine, ki je bila del kmetije, me je izrinil "vikendaš". Zadnje leto, ko sem pasel na bohinjskih planinah, sem imel že tudi nekaj svojih ovac in koz ter eno kobilo, vendar pa po propadlih načrtih jeseni nisem vedel, kam iti. Iz stiske mi je pomagal prijateljev oče, ki mi je za prezimovanje odstopil kmečko hišo na Blokah. Plačeval
j^kšna je bila vaša pot do kmeti-   sem le vodo, elektriko in druge sl' Ste poskušali tudi na Gorenj-   izdatke, vse ostalo je bilo zastonj. 1 To mi je takrat veliko pomenilo "
Vaše iskanje kmetije po Gorenjskem in Sloveniji se je nazadnje
"Kmetijo sem iskal že od
p. - leta dalje. Najprej sem si ^'Zadeval, da bi dobil družbeno lilijo kranjske kmetijske zem-^ske skupnosti in KŽK-ja na Jedkem, vendar se je pokazalo, „1 tedanja politika ni bila naklona kmetu in da sem bil glede p Politične razmere prezgoden. Lskusil sem tudi drugod. Z Lju-p^nskimi mlekarnami sem že sJ^P'sal pogodbo za manjše po-Zavrh pri Grosupljem, l(ljr Pa sem moral pogodbo pre-I cati predvsem zaradi težav z los"1 'n njihovega tedanjega od-v_Sa do družbene zemlje. Dogo-jtj^l sem se že tudi za kmetijo s &e'desetimi hektarji gozda na Ker ,°.vem vrhu nad Sovodnjem. Hi' b> se jo dalo dobiti zelo poce-ba" *e za znesek, ki bi ga bilo tre-se Odšteti za srednje dober avto -ski 2aPros'l za posojilo v kmetij-2adrugi v Idriji, kjer pa mi tu-
ustavilo na Kočevskem. Je bilo to naključje, sreča, kaj drugega?
"Ker so moje želje zelo dobro poznali tudi na fakulteti, mi je prof. Ločniškar, ki je delal razi-
Zdaj, po desetih letih, ko sem si tam ustvaril tudi dom in družino s tremi otroki, čutim, da imam v Kočevju "domovinsko pravico" in da mi nihče na kombinatu ali kje drugje ne more reči, da nimam več pravice biti na tej zemlji."
Koliko zemlje ste dobili, kakšno zemljišče?
"V Nemški Loki, ki je od Kočevja oddaljena 23 kilometrov, sem dobil petdeset hektarjev zemljišča, na katerem je že stal star hlev in lopa z gnojiščem. Vse skupaj so mi dali v najem za trideset let. Po tem sem nekaj zemljišča še dokupil in postavil majhno hišo, ki pa je v primerjavi s prejšnjimi možnosti za življenje dokaj razkošna. Prvi dve leti sva namreč z ženo bivala v prikolici za kampiranje, vodo nosila iz vodnjaka sredi vasi in podobno. Hkrati sva izboljševala tudi "standard" živini: najprej sva postavila brunarico, pred dvema letoma pa zgradila še nekoliko sodobnejši ovčarnik s senikom. Čeprav so bili nekateri dokaj nezaupljivi do uvajanja ovčereje, sem vztrajal pri reji ovac, ker jo strokovno najbolje obvla-
Kako ste zadovoljni z novo kmetijsko politiko in z dosedanjimi spremembami v kmetijstvu?
"Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da spremembe na hitro niso dobre, vendar pa je res tudi to, da je treba dati možnosti za drugačno delo. Nisem za to, da bi farme naenkrat zaprli, premalo pa smo naredili na tem, da bi tistim, ki bi radi kmetovali na tej zemlji, zakonsko dali možnost in prednost. Da tega še nismo dosegli je razlog v tem, da nekateri, ki se ne bi radi nikomur zamerili, delujejo "premehko". Odpori kombinatov, predelovalnih obratov in gozdnih gospodarstev so so predvsem odpori za obrambo monopolov. Pri denacionalizaciji bi lahko hkrati izvedli tudi agrarno reformo, pri zadružništvu pa me najbolj skrbi to, da slovenski kmetje malo . vedo o novem zadružništvu in da se še premalo zavedajo, da so zadruge njihova "podjetja" in obramba pred podjetji, ki jim je edini cilj dobiček."
dam. Zdaj redimo že okrog tristo plemenskih ovac, moja želja pa je, da bi zredil mesno slovensko pasmo, ki bi bila primerna za večje črede in kmetije (od 250 do 1000 ovac) na obsežnih zemljiščih Kočevske, Notranjske, Po-stonjske... Izboljšana jezersko-solčavska pasma je namreč primerna le za manjše črede in kmetije, ki so pripravljene v rejo vložiti tudi veliko dela." Samo želja dobiti kmetijo in postati kmet ni dovolj, potrebno je tudi veliko denarja. Kakšne so vaše izkušnje?
"Ker sem bil tedaj še mlad, je razumljivo, da sem bil brez močne finančne osnove. Vsakdo, ki se odloči za tako pot do kmetije, kot sem se jaz, ima veliko, ogromno denarja že, če ga ima dovolj za sprotna vlaganja vsaj za čas, dokler kmetija ne začne dajati dohodka. Mnogi, ki sem jih tedaj "nagovarjal", niso mogli razumeti - in nekateri tega še danes ne razumejo - da mladi ne morejo imeti denarja za hlev, za kmetijsko mehanizacijo, za čredo, za stanovanjsko hišo..." Da bo mladih, ki bodo šli po enaki poti kot vi, verjetno še več, je razlog v tem, da se gospodarske razmere zaostrujejo in da se spreminja tudi kmetijska politika.
"Če so doslej imela pri nakupu ali najemu kmetijskega zemljišča prednost družbena posestva ali občina, bo v prihodnje treba dati prednost kmetu in družinskim kmetijam, ki so dolgoročno bolj perspektivne kot posestva. Takrat bo tudi za mlade, ki so brez zemlje, a bi radi kmetovali, verjetno lažje kot nekdaj, ko se je vse stavilo na družbeno kmetijstvo. Na Kočevskem, kjer je dosti družbene zemlje, je možnosti za takšne še veliko." Še vedno ste najemnik družbene zemlje, "kmet brez (lastne) zemlje". Kaj bo s temi zemljišči po denacionalizaciji?
"Denacionalizacija na ta zemljišča ne posega, ker so bila last Kočevarjev. Ne vem natančno, kako je v vasi; tam so morebiti tudi parcele, ki pa jih bo treba vrniti prejšnjim lastnikom." Da bi bila vaša kmetija družinska, vam, kot pravite, manjka še trideset hektarjev. Kje jih dobiti?
'To je zelo občutljiva tema. Marsikdo mi pravi, daje petdeset hektarjev dovolj. Se strinjam: na teh površinah je mogoče preživeti tudi do 400 plemenskih ovac, vendar je škoda, da moram ovce pasti tudi po zelo dobri orni zremlji, ki bi jo bilo mogoče kako drugače uporabiti. Ker je v okolici dosti pašnih površin, je to še toliko večja ironija. Za povečanje črede imam dovolj zimske krme ter dovolj mehanizacije in prostora v hlevu, manjka mi le nekaj pašnika." • C. Zaplotnik
S»et živali in rastlin prek slovensko-hrvaške meje  Cepljenje Hsk Đroti Steklini
>a novi državni meji ne bo težav
ljubi, J
VeHsk *' 15. oktobra - Ko se je Slovenija osamosvojila in je tudi slo-^ti Jnrvaška meja postala državna meja, je postalo aktualno vpra-5lca j' kako bo prek nove meje potekal promet živali in rastlin. Hrva-(s|0 n slovenska delegacija, ki sta se pred nedavnim sestali na Otočcu go2(jensko je vodil dr. Jože Osterc, republiški minister za kmetijstvo, v°riprstVo m prehrano, hrvaško pa minister Ivo Tarnai), sta se dogo-bojn1' da bo med obema stranema veljalo načelo popolnega medse-di v zaupanja v strokovnost in učinkovitost strokovnih služb. Tu-■ '^žb k° ^e n'so zagraJem vs> potrebni objekti in postavljene vse i^elt' k°. na meJ' usklajen režim, tako da bo promet živali, živalskih in tud°v m rastlin potekal nemoteno. Za obe republiki, za Hrvaško ^arist Za Slovenijo, je pomembno, da je Hrvaška dobila možnost za v ofc^0 v Mednarodnem uradu za živalske kužne bolezni, ki deluje lep lru Mednarodne zdravstvene organizacije. Slovenija bo odslej Pa tJ1^0.0 (in ne prek Jugoslavije) poročala temu uradu, od njega So 0y. tudi redno dobivala pregled vseh živalskih kužnih bolezni, ki lra za uvoz ali izvoz živali.
hrva,!^ot je poročala Slovenska tiskovna agencija, sta se slovenska in bosta a delegacija na omenjenem sestanku dogovorili tudi za to, da terih rePu.b'*ki sprejeli in podpisali vse mednarodne konvencije, kasta Podpisnik je bila doslej Jugoslavija. Slovenija in Hrvaška pa bo-blj^L ^narodno konvencijo podpisali tudi med seboj. V obeh repu-k°sta t° v.e'Ja' sedanji jugoslovanski register zdravil, republiki pa *drgv'i lenili še medsebojni sporazum o priznavanju registriranih bij^j " v eni in v drugi republiki. Dogovorili so se še, da bosta repu-^edsebojno uskladili tudi zakon o zdravstveni zaščiti živali.
Ljubljana, 14. oktobra - Iz republiške veterinarske uprave so sporočili, da bo v Sloveniji 26. oktobra novo cepljenje lisic proti steklini. Okrog deset tisoč lovcev bo na 11 tisoč kvadratnih kilometrov obsežnem prostoru nastavilo lisicam 160 tisoč vab s cepivom proti steklini. Dosedanje cepljenje lisic je bilo uspešno. Republiški veterinarski inšpektor dr. Armin Tomašič pravi, da jim je v zadnjih letih, ko potekajo akcije nastavljanja vab za lisice, uspelo zmanjšati steklino za okrog 95 odstotkov.
Lovskogojitveni načrti
Usklajevanje z republiškimi smernicami
Radovljica, 14. oktobra - Odbor za kmetijstvo pri izvršnem svetu (vodi ga Andrej Ogrin) je najprej predlagal, da bi petletne lovskogoj it vene načrte obravnavala tudi izvršni svet in potem še občinska skupščina, na ponedeljkovi seji občinske vlade pa je po posvetovanju z republiškim lovskim inšpektorjem predlog umaknil. Izvršni svet je sklenil le to, da morajo družine lovskogojitvene načrte uskladiti z republiškimi smernicami, da naj pri lovu na jelenjad upoštevajo spolno razmerje 1:2 ali več (odstrel ni omejen) in da naj občinska skupščina na zasedanju, ki bo predvidoma 5. novembra, obravnava le informacijo o lovsicogojitvenih načrtih lovskih družin iz radovljiške občine. Da izvršni svet in skupščina ne bosta potrjevala petletnih načrtov, je razlog v tem, da se v Sloveniji že pripravlja nov zakon o lovstvu, ki bo nekatera vprašanja urejal drugače kot sedanji. • C. Z.
Uplenili pokljuškega medveda
Ker je bil brez družbe, se je "igral" z ovcami
Uplenitelj Branko Pretnar (LD Bled): "Z medvedom sva se srečala na poti..."
Bled, 14. oktobra - Medvedu, ki je letos na Pokljuki pokončal po neuradnih podatkih okrog sto ovc, uradno (po zapisnikih lovskega inšpektorja) pa precej manj, ni uspelo dočakati zimskega spanja. V ponedeljek mu je na obronkih naselja Slamniki na Pokljuki zadal smrtonosni strel Branko Pretnar, član lovske družine Bled, ki se je odpravil na lov skupaj z očetom in predsednikom družine Viktorjem Ravnikom. Ko so medveda proti večeru pripeljali v lovski dom na Bledu, se je v domu zbralo veliko lovcev in lastnikov ovc, med njimi tudi predsednik Ovčarske skupnosti Bled, kmet Peter Zemva, ki je dejal: "Veseli smo, da nam tale kosmatinec ne bo več povzročal škode; izterjava pravične odškodnine pa nas še čaka!"
Predsednik blejske lovske družine Viktor Ravnik je povedal, da je republika najprej izdala dovoljenje za odstrel le lovcem Triglavskega narodnega parka, kasneje, po posredovanju na kmetij-sko-gozdarskem' ministrstvu, pa tudi blejski in drugim okoliškim lovskim družinam. Dovoljenje je najprej veljalo le za odstrel v parku, od prejšnjega tedna dalje pa tudi za območje zunaj parka. Ker je bila trofeja mamljiva, so lovci kar vneto zahajali na pobočje Pokljuke. V ponedeljek popoldne so se tja odpravili tudi Branko Pretnar, njegov oče in Viktor Ravnik in za lovišče izbrali Voklo na obronkih naselja Slamniki, kjer naj bi "čakali" muflone, košute, jelene... Ker je Viktor v tem lovišču videl že tudi medveda, je seveda ob dovoljenju, ki je prišlo z republike, veljal tudi tihi dogovor: "Streljaj!" Branko se je ustavil prvi in še preden sta si njegov oče in predsednik poiskala svoje ča-kališče, je že počilo - ne zaradi muflona ali košute, temveč zaradi medveda.
r'^^SSUi Kaj se je dogajalo tiste trenutke, ve
najbolje povedati uplenitelj. "Z medvedom sva se srečala na poti. Ko me je zagledal, se je najprej umaknil k bližnji mlaki, nato pa prišel nazaj na pot, kjer je že po prvem strelu obležal. Blizu nisem upal, raje sem počakal deset minut in mu zadal še en strel. Ko se tudi po tem ni več ganil, sem v znak veselja ustrelil še v zrak in zavriskal. To sta slišala lovca Cene Vogelnik in njegov sin, prišla do mene in nato o tem obvestila še Viktorja in mojega očeta, ki sta bila nekoliko višje," je v ponedeljek zvečer pripovedoval Branko Pretnar, ki doslej kajpak medveda še ni uplenil in zato tudi ni vedel odgovoriti, kaj bo z njim.
Zakaj se je medved (težak okrog 110 kilogramov in star tri do štiri leta) "specializiral" na živo hrano, na prehranjevanje z ovcami? Predsednik blejske lovske družine Viktor Ravnik meni, da bi se obnašal drugače in da ne bi povzročal škode, če bi imel na Pokljuki sovrstnika. Ker pa je tja zašel in bil brez družbe, si jo je poiskal - pri ovcah, ki naj bi jih po Viktorjevih besedah več pokončal iz igrivosti kot zaradi požrešnosti. • C. Zaplotnik
MARMOR HOTAVLJE
Gorenja vas tel.: 064/68-210
PRIDITE • PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO!
LAMA TRADER
\/AD Podietia> d. o. o. in podjetne posamez-VnD nike>ki M želeli v svojih prostorih prodajati OKOVJE ter vse vrste POHIŠTVA naših proizvajalcev, da nas pokličete in se prepričate o UGODNEM ZASLUŽKU, v zameno za primeren prostor in odnos do potencialnih kupcev.
LAMA TRADER d. o. o. in pohištvo, ki trka« na vaša vrata, vas vabita, da tudi v vašem mestu ODPREMO PRODAJALNO, v kateri si bo VSAK LAHKO KUPIL SVOJ DOM.
Za vse informacije pokličite na telefonsko številko 066/54-100 (int. 255), fax 066/54-064.
Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja	
Bohinjska Bistrica	
objavlja dela in naloge	
UČITELJA BIOLOGIJE ALI KEMIJE	
IN GOSPODINJSTVA	
Pogoj: PRU ustrezne smeri	
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8	dni po objavi
razpisa.	
Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh	po izbiri.
GLAS 22. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Petek, 18. oktobraj^tek
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Odprto pismo Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije
Številna gorenjska podjetja, predvsem tista, ki so delovno intenzivna, in ta so v naši regiji v večini, so pred gospodarskim zlomom, mnoga v stečajnih in likvidacijskih postopkih. Vodilni delavci nam pojasnjujejo, da ni mogoče v takih pogojih gospodarjenja več voditi podjetij. Sodeč po analizi, ki smo jo izdelali v gorenjskem sindikatu, se grobo kršijo določbe kolektivne pogodbe, tako v normativnem, še bolj pa v tarifnem delu. Delavci, ki še dobijo plačo, jo prejmejo z veliko zamudo in v višini, ki ne pokriva niti minimalnih življenjskih stroškov. Po 17-odstotni inflaciji v mesecu septembru seštevek dveh najnižje plačanih delovnih mest v podjetju pokriva le 42 odstotkov minimalnih (mejnih) življenjskih stroškov 4-članske družine in 18 odstotkov povprečnih stroškov. Obstaja resna bojazen izbruha širšega nezadovoljstva v številnih kolektivih, ki že mesece niso prejeli plač ob vseh stiskah presežnih delavcev v gostinstvu, železarstvu, gozdarstvu, tekstilu in drugih panogah.
Zavedamo se, da je stanje v gospodarstvu tudi posledica napačne makro in mikro ekonomske politike, toda nevzdržno je. da sedanja oblast preko tekoče ekonomske in kreditno monetarne politike pušča gospodarstvo preko noči v tržnih razmerah, pri tem pa dopusti, da je plačilni promet ostal nezavarovan in prepuščen stihiji, kar vodi v obdobje naturalnega gospodarstva s posledico plačevanja cene dela z blagom (boni). Pretrgane so vse blagovne poti na jugoslovanskem trgu in bojimo se, da se to ne bo zgodilo tudi z zahodnim tržiščem. To tržišče že izkorišča naš položaj, saj v poslovnem sodelovanju že kalkulira z vojnim rizikom, kar dodatno obremenjuje naše obubožano gospodarstvo. Nevzdržno je, da vlada in gospodarska zbornica dopuščata monopolnost nekaterih branž, bank ter ostalih institucij izven gospodarstva, ki so v teh razmerah ostale nedotaknjene in bi-
Spoštovani bralci!
Na (preveč) dragem časopisnem papirju ni mogoče natisniti časopisa z nizko ceno - zaradi zaporednih velikih podražitev časopisnega papirja, ki ga izdeluje tovarna Videm Krško, ne gre več s ceno 20,00 tolarjev za izvod časopisa. Če kupujete tudi druge časopise, ste že pred časom opazili, kaj za prodajno ceno časopisa predstavljajo visoke cene papirja in storitev: časopisne hiše so prisiljene slejkoprej podražiti svoj izdelek.
Za ta nepriljubljeni ukrep smo se morali odločiti tudi pri Gorenjskem glasu. Vendar pa hkrati moramo poudariti tudi naše ukrepe, da je za naročnike in bralce Gorenjski glas kljub podražitvi precej cenejši: že skoraj štiri mesece je uvedena možnost brezplačnih malih oglasov s kuponom iz Gorenjskega glasa, kar Vam v eni objavi prihrani okroglih 300,00 tolarjev. Praktično v vsakem Gorenjskem glasu Vam skupaj z našimi poslovnimi partnerji pripravimo kakšno ugodno tržno priložnost, ki jo lahko koristite le, če imate Gorenjski glas. In ko vse te ugodnosti seštejete, bodo zanesljivo družinskemu proračunu navrgle več, kot bo naročnina za časopis do konca leta. Obračunali jo bomo šele v začetku novembra; znesek 500,00 tolarjev za tri mesece časopisa pa kljub suši v večini gorenjskih družinskih proračunov vendarle ni visok. In najvažnejše: vsaki pripombi, predlogu, mnenju in pobudi za boljši časopis prisluhnemo. Hočemo namreč delati kar najboljši časopis, v katerem bo večina natisnjenega ustrezalo čimvečjemu krogu bralcev. Prav vse za prav vsakogar bržčas ne bo nikoli možno doseči - a sodeč po Vaših pismih, so Vam novosti v uredniški politiki časopisa všeč. Zagotavljamo, da bomo delali še boljši Gorenjski glas, v njem pa bo več prostora za gorenjski utrip Želimo vam prijetno branje'
Gorenjski glas
s t veno posegajo v položaj gospodarstva in posledično na materialni in socialni položaj delavcev. Nevzdržen je tudi način in višina obremenitev plač delavcev. Sredstva za javno potrošnjo bi se morala odvajati preko davkov in prispevkov iz dohodka oz. dobička podjetij, ne pa iz sistema bruto osebnih dohodkov.
Nedopustno pri vsem je. da vlada nima izdelanega razvojnega koncepta in tudi ne pripravljenega socialnega programa.
V območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko smo trdno prepričani, da se vlada in njeni tvorci ekonomske in kreditno monetarne politike premalo zavedajo, da s takim odnosom do gospodarstva, ki ustvarja družbeni proizvod, spravlja podjetja v propadanje, delavstvo pa v revščino, negotovost, nezadovoljstvo in sovraštvo.
Zato gorenjski delavci, ki nam je edini vir preživljanja delo in delovno mesto, ponovno
ZAHTEVAMO
od Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije:
a) da takoj izdela razvojni in socialni program glede na politične razmere v Jugoslaviji in tudi v Evropi
b) da takoj razbremeni osebne dohodke davkov in prispevkov in del teh obveznosti prenese na ustvarjen dohodek oz. dobiček podjetij
c) da takoj spremeni kreditno monetarno politiko in politiko poslovnih bank
d) da temeljito preveri poslovanje v nekaterih monopolnih sistemih in institucijah - upravah, kot so banke, zavarovalnice, trgovine na debelo, uvozne in izvozne organizacije, trgovine z naftnimi derivati, elektrogospodarstvo, stanovanjske skupnosti in druge, ki s svojo cenovno politi-
ko bistveno posegajo v delavčev socialni in materialni položaj. Preveri naj se predvsem:
- organiziranost
- pridobivanje dohodka
- delitev dohodka (raven izplačil OD. nadomestil OD. dodatkov na OD. izplačilo stroškov v zvezi z delom, izplačilo avtorskih honorarjev, ipd.)
- proces racionalizacije služb, zaposlovanje, število zaposlenih, učinkovitost dela
- morebitno okoriščanje glede na vojne razmere.
e) oceni naj učinkovitost in prilagodljivost nastalim razmeram v nekaterih paradržavnih institucijah, kot so Centri za socialno delo po občinah, Zavodi za zaposlovanje, inšpekcije, posebno inšpektorati za delo, upravni organi na vseh ravneh. Naša ocena je. da se niso prilagodili nastalim razmerah.
Gorenjski delavci želimo ostati na tem prostoru in z delom skrbeti za svoj socialni položaj zato nam ni vseeno, s kakšno ekonomsko politiko bo vodeno naše gospodarstvo. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Območna organizacija sindikatov Gorenjske Predsednik Sandi Bartol
Pojasnilo
Ravnatelj Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj Borut Chvatal je v pismu, kije bilo objavljeno 15. oktobra z naslovom Upravičene zahteve na nepravem naslovu "osupel nad skrajno poenostavitvijo problema kritičnega materialnega položaja v osnovnih šolah in perfidnostjo zaključka". Vprašanja, ki mi jih ob koncu, kot avtorju članka, zastavlja, kažejo na to, da v članku navedene ugotovitve in zaključke pripisuje meni, čeprav v začet-
IEHM1K
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA
dbc
ovn \ Po
M d
roko
»dv
»ko
I PESEK VSEH GRANULACIJ • BETONSKE CEVI IN OPEKA, OPEČNI IZDELKI • IZOLACIJSKI MATERIAL • CEMENT • APNO • VODOVODNI MATERIAL
In še veliko artiklov, ki jih potrebujete pri gradnji do III. faze Pri prodanem artiklu vam ponudimo montažo, istočasno ste oproščeni prometnega davka, ravno tako kot člani stanovanjskih zadrug.
PO UGODNIH CENAH NUDIMO BELI PESEK ZA GROBOVE
Obiščite nas - deležni boste brezplačnega strokovnega nasveta in presenečeni nad ugodnimi cenami!
Trgovina je odprta v pon., tor., čet., pet od 7 do 15 ure,
ob sredah od 7 do 17 ure in ob sobotah od 8 do 12 ure   ® 620-658
•»let
t p
»tir
s
Iti
to ■
o?
Al
te,
rž
ni: „pl;
»k
»jat
M
ku pravilno ugotavlja, da gre za poročilo z zasedanja kranjske vlade. Javno lahko zagotovim, da je poročilo zajemalo le trditve in zaključke slišane na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj, pri čemer so bila nekatera skrajna stališča posameznih članov, pa (udi konkretne navedbe, katera vodstva šol, po mnenju odgovornih na občini, manipulirajo s svojimi delavci, izpuščena. Pri izbiri pravih naslovov za svoje zahteve resnično več sreče l Štefan Zargi
Spoštovani gospod dr. Košir!
Ne bi se hoteli postavljati za razsodnika, kdo ima bolj prav v pogajanjih, ki tečejo med sindikati in vašim ministrstvom.
Prepričani pa smo, da sedaj niso zreli časi za tako razdira-nje, kot ga vodijo sindikati. Čudi nas, da se sindikat v preteklih le-
tih ni ukvarjal toliko s položajem zdravstvenih delavcev, temveč le bolj z obrobnimi stvarmi in ne bistvom sindikalnih nalog. Vemo, da je bil zdravstevni delavec včasih še slabše plačan, kot je sedaj, pa ni bilo stavk.
Veseli smo vaših javnih nastopov, kjer kažete veliko volje ter teoretičnega in praktičnega znanja o problemih slovenskega zdravstva. Že doslej ste nas s svojim delom prepričali, da ste pošteni v prizadevanjih za izboljšanje zdravstvene službe, s tem pa tudi zdravja slovenskega človeka.
Želimo vam še veliko dobre volje in moči. Predsednik Vincencij Demšar
Uredništvu Gorenjskega glasa
Odločno protestiram proti tendenciozni objavi fotografije
transparenta na naslovni str^ vašega časnika, dne 11. oktO 1991, številka 80, kjer je gr00^ žaljena čast namestnika 1711 strice za zdravstvo, družin0 ta socialno varstvo.
Menim, da je to napačno
............ ~„ j*. , . .,
zumevanje demokracije. kcsi <■ % tem, kar ste objavili privošči w \ nižje in nesramne sprostit^ fjir svobodi, ki jo tudi po zaslug'1.. kih. kot je dr. Košir, uživa uredništvo. S tem protestom »j Hm opozoriti tudi na obvezn0 članov časopisnega sveta " j renjskega glasa. Ta naj vP0*.,*. uredništvo in novinarje na nj1'. vo etiko. Prepričan sem, da wM še slabše izobraženi bralec . kdaj in komu se lahko reče Wl jalec.
Škofja Loka, 15. oktobra ljl Vinko Dem5 Kopališka >T Škofja l°VK
Peter Čolnar
31
DREVESA V GOZDU
Slovenci na policijskem dvorišču so bili namreč neuradno izseljeni. V Zagreb so prišli aprila leta 1941 pred prvimi uradnimi transporti. Nemški mogotci so jih enostavno postavili na hrvaško mejo. Na policiji so tako sedaj ugotovili, da so v Zagrebu ilegalno (tudi, če bi bili uradno izseljeni, ne bi smeli živeti v Zagrebu ali neposredni okolici - tako je pisalo v meddržavni pogodbi.
Takoj je odšel k Bencariću in Buricu.
»Predvideni so za izgon. Nimajo dovoljenja za bivanje. Vi boste prevzeli transport in jih peljali v Ljubljano. Naši jih še iščejo po Zagrebu...«
Burić mu je dal spisek, s katerim je šel na dvorišče in klical ljudi po priimkih. Tako je spoznal in si zapisal tudi imena tistih, ki jih še niso zaprli.
Povedal jim je, da bo naslednjega dne sestavil transport in da bodo odšli zvečer v Ljubljano. Na policiji se je še dogovoril, da so jih pustili prespati v garažah.
Iz spiska je videl, kdo je še na vrsti za izgon (bili so večinoma ljudje iz Šmarij pri Jelšah). Šel je po Zagrebu in opozarjal ljudi. Med drugim je prišel tudi do dr. Jara Dolarja, ki je stanoval na Maksimirski cesti.
Nekaj časa je ves čuden gledal, nato pa je vprašal:
»Kako pa ste prišli k meni? Kako ste izvedeli, kje sem?«
Povedal mu je, da je njegov naslov vpisan na policijskem spisku in da je bii njegov stric Lojzetov profesor matematike na gimnaziji v Kranju.
»Hvala, da ste me obvestili. Imamo zaslombo in bom za sebe stvar lahko uredil.«
Nekako so si pomagali tudi drugi, tako da so naslednjega dne pripeljali na policijo bolj malo novih Slovencev. Razumljivo, da vseh tudi ni mogel obvestiti o tem, kaj se pripravlja.
Ljubo Koselj
Ponoči avgusta 1941 je doma pri Lojzetu začelo zvoniti. Šel je pogledat, kaj je. Pred vrati je stal neznanec v razcefrani oficirski starojugoslovanski uniformi.
»Ali ne stanuje tu Lojze Čolnar?«
»Jaz sem.«
»Jaz sem pa Ljubo.«
Bil je tako zdelan, da ga sploh ni spoznal. Bil je sošolec iz Kranja, s katerim sta pred leti prekrokala marsikatero noč. Vedno je bil dobro razpoložen in pripravljen na vse mogoče in nemogoče stvari. Gimnazijski ravnatelj Fajdiga mu je pravil »kuga razreda« (ko se je Lojze ob tem zasmejal, je pokazal s prstom: »Vi ste pa njegov prijatelj!«). Kasneje je opravljal na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju izpite za bogate študente. Ti so mu seveda to plačevali.
Nemci so Koselja ujeli kot oficirja in je bil v najrazličnejših nemških taboriščih. Ker je bil v resnici hrvaški državljan (njegova mati je stalno živela v Zagrebu, on pa pri teti v Kranju), so ga kasneje le izpustili.
V začetku je živel pri Lojzetu, kasneje pa pri materi.
Kmalu je pričel delati s partizani. Od Lojzeta je dobival čevlje, ki jih je ta kradel celjskemu advokatu dr. Antonu Ogrizku. Ta je v imenu RK odkupil rabljene čevlje, ki so jih zaplenili ustaši z drugim imetjem Židom in Srbom. Dajal jih je popraviti in jih
di'ii
je imel spravljene v zabojih na hodniku pred Lojzetovim ozir L* Čukovim magacinom. „ $
Ljubo se je zaposlil v rudniku Konjština pri Zagrebu. WL zanom je pošiljal cele kupe čevljev in kmalu je začel z njimi f> ti tudi na različne akcije. V eni izmed akcij je leta 1944 pa*3
Goljuf
Ob izselitvi so imeli izseljenci pravico vzeti s seboj narjev oziroma 25 mark. Marke so kasneje poskušali mer\\„i dinarje oziroma kune, vendar je vrednost marke močno pad' 20 na 12 do 15 kun za marko. ..j
Dva izseljenca sta Lojzetu povedala, da so jima ponudi ^Jj^ ki ljudje uradno menjavo po 20 kun za marko. Peljali so ju g$ ko vežo, da bi to naredili na skrivaj, in ju okradli ter jim zag -j li, da ju bodo prijavili, da prodajata marke na črni borzi, bosta ovadila. me^V
Ker je bil prepričan, da je takšnih in podobnih. Prl. njef^ več, je poskušal urediti, da bi lahko menjali izseljenci prl ^ po uradnem kurzu. •
Šel je k direktorju nemške Reichskreditkasse, ki je dela j i, zasedenih ozemljih in mu pokazal pogodbo o izseljevanju \ Nemčijo in ZHrvaško. ^ ^
»Ali bi se dalo urediti, da bi sprejemal od izseljencev , \ ke? Vsak teden bi jih prinesel in jih menjal po uradnem kur 1^,1
Direktor se ni mogel takoj odločiti in je rekel, da bo P° tcf N centralo v Berlinu. Čez kakšen teden je obvestil, da je stvar na. Tako je Lojze o tem seznanil tudi izseljence. ^O«
Na Hrvaškem je bilo tedaj po uradnih seznamih 15.000 izseljenih Slovencev. Njihovi predstavniki so Prlč,e j 5^ hajati k Lojzetu z markami. Za 25 mark je lahko izplac kun.
— JJjk. 18. oktobra 1991
ŠPORT
UREJA: VILMA STANOVNIK
23. STRAN
fflGLAS
dbojkarji Žirovnice v I. slovenski ligi
llj - čimboljsa uvrstitev
. "Ica» 15. oktobra - Odbojka je v Žirovnici izredno priljublje-Irov -v** te8a Pa 'ma dolgoletno tradicijo. Že leta 1949 so imeli
nicanj svojo odbojkarsko, izredno kvalitetno ekipo, v kateri je rok ?'m' 'gra' tu(" danes ze'° znani in priznani odbojkarski . 0vnjak, Viktor Krevsel. Kasneje so se združili v eno ekipo skupinicami, leta 1976 spet šli na svoje in se čez dve leti zopet u ."'1 Jesenicami v skupno ekipo Železar. V tistem času so bili il^^rat tik pred uvrstitvijo v II. zvezno odbojkarsko ligo. Ne-U P° letu 1980 so v ekipi ostali sami Žirovničani. Že pred dve-D$|( 0>?a se ie 'sta e^'Pa> ki je tokrat spet uspela prodreti v I. slo-lt 0 ''So, zavihtela med prvoligaše, kjer pa žal niso zdržali. To-^ Pravjjo, da izpad iz lige ne bi smel več biti vprašanje in raeu-
_a činiboljšo uvrstitev, nekje v prvi tretjini lestvice.
t(i P' 'n odbojki v Žirovnici je Hjj ra*8«vor s kapetanom ekipe, )rn 0,n Rajglom in predsedniku ^^ojkarske sekcije pri artizanu. Zoranom Meki-
Jktivno že od leta 1974. dve 1^ 'gral tudi pri Jesenicah, tj *.Pa sem ponovno začel ,, v Žirovnici. Ves ta čas sem 0val z ekipo, igral, bil tre-Kapetan. Zaradi časovnih lj,Srno letos vodenje ekipe ne-0 sPremenili. Navadno me-
sc že ukvarjate z od-
šlo kapetana zasede igralec, ki je najdlje v ekipi, mesto trenerja pa je z letošnjo sezono prevzel Matija Torkar, bivši igralec in kapetan blejske odbojkarske ekipe." Osebna izkaznica vaše ekipe, pripravljenost, sestava?
"Imamo isto ekipo, kot smo jo imeli pred dvema letoma, ko smo se uvrstili v to ligo. Vendar pa imamo letos več možnosti, sai smo dobili štiri nove igralce, dva Jeseničana in dva Blejca. EKipa tako šteje 12 članov. V ekipi je velik razkorak v letih med posameznimi igralci, kljub temu pa
ržiške prireditve
$eh .'avc' Smučarskega kluba Tržič bodo na 12-metrski skakalnici Iqv e,njuh pripravili v nedeljo, 20. oktobra, ob 11. uri dopoldne tek-i0 "je v smučarskih skokih za Pokal Gorenjske za mlajše pionirje C, I !rJe stare do 9 let. To bo zadnja preizkušnja v Pokalu Gorenjske ^?stiki, tako da bodo po končanem tekmovanju podelili tudi pri-U *a končne skupne dosežke na tem prvenstvu. Vabljeni. Nogometni klub iz Tržiča pripravlja v nedeljo, 20. oktobra, z za-rn ob 9. uri dopoldne zanimiv turnir v malem nogometu. Turnir [fa nogometnem igrišču Pod gradom. Prijavnina znaša 800,00 j:' Prijavili pa se boste pred začetkom turnirja, ki je odprt za vse ^'je tega lepega športa. Za najboljše tri so pripravili denarne na-
^a baliniščv Janeza Štefeta - Zavrotarja na Ravnah nad Tržičem L^boio in nedeljo, 19. in 20. tega meseca, obakrat z začetkom ob i„ !} dopoldne'zanimiv balinarski turnir v zbijanju za Pokal marajo sodelovanju vabijo vse prijatelje tega zanimivega športa. Prijavo zbirali na balinišču tudi med tekmovanjem.
J. Kikel
jGAŠKI SPORED
NOGOMET
3f
„ninska nogometna liga
jt^ °: nedelja, 20. oktobra, ob 14. uri: Naklo - Potrošnik članska liga - zahod
f^.J^delja, 20. oktobra, ob 14. uri: Alpina Žiri - Slavija Papir p j-J5 nedelja, 20. oktobra, ob 14. uri: Triglav - Ilirija
*' Ci!^s^a nogometna liga - člani
j ^:.B'tnje - Mavčiče, Sveti Duh: Polet - LTH, Bled: Bled - Lesce,
1 'tjn Ce: Sava - Visoko, Orehek: Zarica - Šenčur, Trboje: Trboje -
V O- Olševek: Grintavec - Podbrezje, Hrastje: Hrastje - Kondor,
'tj^?v°: Velesovo - Reteče, Tenetiše: Podgorje - Jesenice B, Britof:
„. ' Živila Naklo B, Preddvor: Preddvor - Tržič. Vse tekme so v °to, 19]
oktobra, ob 15
iraška nogometna liga
"A|pina - BI 0fja Loka
^'Pina - Bled, Orehek: 2 o, Stražišče:
mladinci
ažišče: Sava - Mavči-
Hj -j- uiui LTH - Tržič, Trboje: Trboje - Živila Naklo, Bitnje: 0, " Alples, Velesovo: Velesovo - Šenčur Vse tekme so v nedeljo, *'°bra, ob 9.30 uri.
kliska nogometna liga - kadeti
* Loka: LTH - Polet, Jesenice: Jesenice - SPZ Triglav, Kranj:
irČa" Žarica, Železniki: ktnk " Visoko, Stražišče ra' ob 10. uri.
Alples Sava ■
- Tržič, Žiri: Alpina - Bled, Trboje: Lesce. Vse tekme so v soboto, 19.
IŠka liga - moški
1 " Loka: sobota, 19. oktobra, ob 20.
tka liga ženske - zahod
uri: Šešir - Črnomelj
sobota, 19. oktobra, ob 18. uri: Sava Kranj - Piran
'»u?.Venska košarkarska liga
Jl s»bota. 19. oktobra, ob 20. uri
Srbska košarkarska liga
" i sobota, 19. oktobra, ob 16.
moški
Triglav : Postojna moški
Kokra - Lipje : Jesenice
■^.-^ »ga - skupina B
l:'ot       'S. oktobra, ob 19. uri: Bled Promolinea - Aleghe Jeseni-22. oktobra, ob 18. uri: Acroni Jesenice - Aleghe
Ji^er>ska odbojkarska liga - moški
,iSis°f0'a. 19. oktobra, ob 19. uri: Bled - Pomurje - Vigros Zabrez-jl|    °r>ota, 19. oktobra, ob 18. uri: Žirovnica - TO.2 - Brezovica
Venska odbojkarska liga - ženske
'a.\ftbota. 19. oktob
smo se kar dobro ujeli. Letos je ekipo prevzel kot trener Torkar, na treningih vlada resnost in strokovnost, edino, kar nas s tem v zvezi pesti, je prevelika obremenjenost nekaterih igralcev. Z letošnjimi pripravami pred ligo smo bili zadovoljni, uspeh 14 tekem za trening je bil polovičen. Prvo tekmo, ki smo jo odigrali v ligi s Tehnomobilom, smo dobili z rezultatom 3:0."
Vaša pričakovanja?
"Obstanek v ligi ne bi smelo biti vprašanje. Ciljamo na čim-boljšo uvrstitev, nekje v prvi tretjini lestvice. Izkušenost ih rutini-ranost in seveda dovolj igralcev tudi za menjave, so naši aduti. Pesti nas še delna neuigranost. Letošnja liga je izredno izenačena, prva tri kola so za nas zelo odločilna. Na teh tekmah se bo
so-so-
<j — ■ t. uniuuin, ob 14.30 uri: Bled 2 - Šenčur Jesenice l„ oktobra, ob 17. uri: Jesenice - Nova Gorica 2 Zabreznica 11II    °'<tobra, ob 16. uri: Žirovnica - Bohinj
Svrenska odbojkarska liga - moški
Xi.J.c>: sobota, 19. oktobra, ob 16. uri: Bled ml. - Termo Lubnik Bistrica: sobota. 19. oktobra, ob 18. uri: Bohinj - Plamen
»r " sobota, 19. oktobra, ob 16. uri: Merkur Kranj - Strojna Mari-
pokazalo, kje trenutno smo, kako rangiramo. Nikoli se čisto ne predamo, smo priznano trmasti "ka-šarji". In še ena dobra lastnost: uspeha si res želimo vsi v ekipi." • M. Peternelj, foto: J. Cigler
Slovenska nogometna liga
V Naklu Potrošnik
Naklo, 18. oktobra - Po nesrečnem porazu v Zagorju so bili v sredo nogometaši Živil - Nakla prosti, v nedeljo ob 14. uri pa se bodo v 14. kolu doma pomerili z ekipo Potrošnika iz Beltincev. Naklanski nogometaši se zavedajo, da se lahko samo z zmago obdržijo na vrhu lestvice in da bo zato potrebno vložiti vse napore. To pa tudi zato, ker bodo oslabljeni, saj še vedno ne igra kaznovani Taneski, manjkal pa bo tudi D. Jošt. Zato igralci pričakujejo pomoč gledalcev, ki se jim do konca jesenskega dela (8. december!) v Naklem obeta še vrsta zanimivih tekem. • Dane Jošt
Partizan Kranj vabi k rekreaciji
Kranj, oktobra - Te dni so nam iz Partizana Kranj sporočili letošnji urnik vadbe. Ta bo potekala na Osnovni šoli Matija Čopa, na Osnovni šoli Helene Puhar, na Osnovni šoli Jakoba Aljaža in na Osnovni šoli Simona Jenka.
V telovadnici Osnovne šole Matija Čopa bo ob ponedeljkih vadba za otroke in starše med 18.10 in 19. uro, v torek med 19. in 20.30 uro bo gimnastika za deklice, v sredo med 19. in 20.30 uro bo vadba za deklice in ŠRG. V četrtek med 19. in 20.30 uro bo telovadnica spet namenjena gimnastiki za dekiice, v petek pa bodo vadile deklice in ŠRG (B izmena). Vadba za deklice bo med 19. in 20 uro, za ŠRG pa med 20. in 21.30 uro.
V telovadnici Osnovne šole Helene Puhar bodo v ponedeljek med 16. in 17. uro telovadili cicibani, v torek med 19.30 in 21. uro bo moška košarka, v četrtek med 19. 30 in 21. uro pa bo ženska telovadba.
V telovadnici Osnovne šole Jakob Aljaž bo ob ponedeljkih med 20.30 in 22. uro ženska telovadba, ob torkih med 20.30 in 22. uro pa ženska odbojka. Ženska aerobika je organizirana ob četrtkih med 20.30 in 22. uro, dečke pa vabijo k gimnastiki v petek med 17.45 in 19.30 uro. Odbojka bo ob petkih med 20.30 in 22. uro.
V telovadnici Osnovne šole Simon Jenko bo organizirano igranje nogometa - in sicer ob torkih med 20. in 22. uro, ter ob četrtkih ob isti uri.
Hkrati z urnikom vadbe so iz Partizana sporočili, da je višina participacije (zaradi nesporazumov) po novem določena v tolarjih in ostane do novega leta nespremenjena, ter se plača v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Velja pa za vso sezono 1991/92. Cicibani, dečki za gimnastiko, ter študentje in upokojenci (lx tedensko) plačajo za vadbo 1.000 SLT, deklice in ŠRG (2x tedensko), ter odrasli (lx tedensko) plačajo 1.500 SLT, odrasli (2x tedensko) plačajo 2.300 SLT, študentje in upokojenci pa za enako vadbo plačajo 1 500 SLT. • V. S.
Alpska liga
Porazi slovenskih predstavnikov
Bled, 18. oktobra - Drugi del alpske lige v hokeju na ledu seje za naše predstavnike začel porazno. Hokejisti Olimpije Hertza so v Ljubljani visoko izgubili z ekipo Zeli am See 1:5 (0:0, 0:3, 1:2). Jeseniški hokejisti so gostovali v Bolzanu in s tamkajšnjo ekipo po grobi igri domačinov izgubili z rezultatom 9:2 (3:0, 1:1, 5:1), Blejci pa so igrali z ekipo Zolda in po podaljških izgubili s 5:4. Danes, 18. oktobra, ekipa Bled Promolinea v športni dvorani na Bledu ob 19. uri gosti ekipo Alegha. • V. S.
ŠPORTNI KOMENTAR
VILMA STANOVNIK
Najprej športnik
Gotovo je vse. ki smo v torek opoldne sedeli v okrogli dvorani Cankarjevega doma na slovesnosti ob podpisu Slovenske olimpijske listine, spremljajo več različnih občutkov. Eden je bil gotovo tisti, slovesni in vzvišeni, tisti, ki smo mu bili v zadnjih mesecih, ob pomembnih odločitvah na poti k slovenski samostojnosti, tolikokrat priča. Da je bil res slovesen in vzvišen so potrjevali številni naši ministri, s predsedikoma predsedstva in vlade na čelu, ki so se odzvali povabilu iniciativnega odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije.
Drugi je bil gotovo malce grenak. Športno povezovanje med jugoslovanskimi narodi je bilo vrsto let - ne le v leporečju, ampak v resnici - eno tistih povezovanj, ki je vselej imelo več skupnih interesov, več sožitja in ne nazadnje pravega prijateljstva, kot vrsto drugih. Kako lepo je bilo gledati naše košarkarske reprezentante na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah, na evropskih prvenstvih in bal-kaniadah, ko so se vsi borili za eno... pokazati, kaj zmorejo, kaj zmorejo skupaj. Kako neugnano so se skupaj borili vaterpolisti, pa nogometaši, rokometaši. veslači in številni drugi. Kolikokrat je jugoslovanska zastava vihrala na odrih največjih svetovnih tekmovanj in kako ponosni smo bili skupaj s tistimi, ki so si to čast priborili. Kako bi športniki in športni funkcionarji še pred nekaj meseci mogli slutiti, da jo bo umazala kri!
In prav kri je bila tista, zaradi katere smo bili v torek v Cankarjevem domu tudi malce nestrpni. Vendar le do takrat, ko je predsednik Milan Kučan odločno dejal: "Mar sme biti politika, dejstvo, da je športnik rojen in pripada narodu, ki živi v državi, ki nima mednarodnega političnega priznanja ali se celo zoper njo vodi mednarodni politični bojkot, kot se je to v preteklosti že dogajalo, opravičljiv razlog, ki športniku ali tudi celem rodu športnikov nekega naroda zapre pot na olimpijsko, to najbolj zaželeno prizorišče in tek-movališče, kjer si stojita nasproti le človek športnik, ne država ne ideologija in ne prepričanje? Ves napor, vse delo, vsa odpovedovanja, ki jih zahteva vrhunski šport, so izničena samo zato, ker pač v nekem povsem drugem in od športa tako drugačnem svetu človeških aktivnosti, v svetu surove politike, na katero ponavadi športniki nimajo kaj veliko vpliva, veljajo drugačne zakonitosti?.. Končno, prav nič ne more spremeniti dejstva, da so slovenski športniki, ki si želijo tekmovati v Albertnillu in Barceloni, na naslednjih olimpijskih igrah, Slovenci in da je povsem neodvisno od tega, kdaj bodo druge države priznale dejstvo, da so si Slovenci, uporabljajoč naravno pravico do samoodločbe, tako kot one same že prej, izvolili svojo lastno državo. Prav nikomur tak nastop ne bi bil v škodo, prav nikogar ne bi ogrožal, bil pa bi vsekakor v korist krepitve in demokratizacije, pa tudi humanizacije svetovnega športnega občestva."
Ob koncu slovesnosti, smo bili vsi športniki, politiki,... na trdnih tleh. Podpis Slovenske olimpijske listine je bil pna stopinja, pomemben korak na poli k cilju, da bodo naši športniki nekoč nastopili pod svojo, slovensko zastavo. Do takrat je lahko le nekaj mesecev ali pa tudi leta. Pod kakšno zastavo bodo nastopali do takrat niti ni pomembno (največkrat je slišali, da možen in najbolj sprejemljiv nastop pod zastavo MOK -a), pomembno je, so se pripravljeni in zmožni meriti z najboljšimi In zato so bile ob koncu naše misli vedre
Rokomet
Igra mačke z miško
Kranj : IMV Novo mesto 29 : 12 (17 : 4)
Kranj, 15. oktobra, športna dvorana na Planini, gledalcev 80, sodnika Lužar (Petrovce) in Kavčič (Celje).
Kranj: Ropret, Čeferin 1, Tkalec 2(1), Šturm-Jelenič 2, Bajrovič 2
(1) , Herlec 3, Nadižar I, Jeruc 5, Mežek 8(1), Bratož 2, Skofic 3
(2) , Osterman;
IMV Novo mesto: Knafeljc, Repinc, Klobučar 2, Hvala, Drčar 2, Popadič, Pate 2, Tomas 6 (4);
Sedemmetrovke: Kranj 5 (5). IMV Novo mesto 5 (4); izključitve: Kranj 1, IMV Novo mesto 1.
Domačinke so že v prvem delu tekme pokazale, daje to le nabiranje razlike v golih. Gostujoča ekipa je najslabša v ligi, tako je dal trener domačink priložnost vsem igralkam, kar so izkoristile in se vse vpisale med strelke. Pred tekmo smo lahko pozdravili dve članici Slovenske mladinske ekipe, ki bo sodelovala na turnirju Alpe-Adria, to sta vratarka Ropret in najboljša strelka domačih Mežek. Naslednjo tekmo bodo igrali v Ribnici proti Opremi, ki bo zelo težka in vsak uspeh bo dobrodošel.
J. Marinček
Tečaj karateja
Kranj, oktobra - Karate klub Kranj prireja začetni tečaj karateja in samoobrambe za starostni skupini od sedmih do petnajstih let ter šestnajst let in več. Vpisati se je moč do konca oktobra vsak četrtek °d J7^30 do 19. ure v telovadnici Srednje tekstilne šole v Kranju.
I. P.
Košarka
Gorenjci uspešni
Kranj, 17. oktobra - V sredo je bilo v I. slovenski košarkarski ligi za moške odigrano tretje kolo. Triglav je na gostovanju visoko in zasluženo premagal Maribor '87 z rezultatom 62 : 102 (31:47). To soboto doma gostijo Postojno.
V slovenski košarkarski ligi za ženske so košarkarice Odeje -Marmorja gostovale pri mladi ekipi Jezice in ponovno zmagale z rezultatom 50 : 76 (27:36).
Dobro pa so se v prvem kolu izkazali košarkarji ekipe "De Leonardo" iz Radovljice, ki igrajo v II. Slovenski košarkarski ligi - zahodna skupina. Doma so premagali ekipo Novolesa z rezultatom 107 : 91 (56:33). Jutri gostujejo v Borovnici. • V. S., J. R.
/uspešen \
*   posel propagandna ■
I OBJAVA #
1k\. v Gorenjskem glasu
OBČINA ŠKOFJA LOKA IZVRSNI SVET Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem
O b D'
ta
•4220 ŠKOFJA LOKA. BLAŽIVA UL. $ - BHZOJAV: OaCTMK ŠKOFJA LOKA
RAZPISUJE
zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov:
a) Poslovni prostor v mezaninu poslovne stavbe Titov trg 3/a, Škofja Loka, v velikosti 83,00 m2. Namembnost poslovnega prostora je določena prvenstveno za pisarne predstavništev, podjetij, ustanov itd.
b) Poslovni prostor v atriju poslovne stavbe Mestni trg 38, Škofja Loka, v velikosti 16,10 m2. Namembnost poslovnega prostora je določena za storitveno dejavnost, predstavništvo ali trgovsko dejavnost.
Ponudba za poslovni prostor naj vsebuje:
- navedbo dejavnosti s programom,
- višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati,
- pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za odkup vlaganj - opreme v višini ok. 285.000,00 SLT zagotovljena (velja za poslovni prostor pod b)
Poslovna prostora se oddajata v najem za nedoločen čas.
Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v zaprtih kuvertah z vidno oznako Ne odpiraj - ponudba za poslovni prostor na naslov: D. P. Obrtnik, Gospodarjenje s stanovanjskim skladom, Blaževa ulica 3, 64220 Škofja Loka. Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija.
Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb.
9Y
GLAS 24. STRAN
OGLASI
Petek, 18. oktobra fi
TRGOVINA ZA OTROKE
Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103
Poleg oblačil, kozmetike, ortopedske obutve Petejan, igrač in šolskih potrebščin, velika izbira otroške opreme iz uvoza:
• vozički • stajice • hojice • nahrbtniki
• avtosedeži • previjalne mize...
sfj SAMSUNG     »: SAMSUNG
Electronics * Electronics
IZKORISTITE SE ZADNJO PRILOŽNOST NAKUPA PO STARIH CARINSKIH DAJATVAH
TV 70 cm, TTX, stereo
Videorekorder, 3 glave, VPS
Hiti stolp, CD, digit. daljinsko upravljanje
Video plaver, daljinsko
CD gramofon, daljinsko upravljanje
Radiokasetofoni
45.990,00 21.990,00 22.650,00 15.990,00 9.890,00 4.390,00 do 11.990,00
del čas
od ponedel)ka
do petka
9 do 12 ure,
od 15 do 19 ure
CENTER KRANJ
C. Talcev 3
(pri gostilni Blažunl
tel.: 212-367
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ni     ugodno prodaja svoje izdelke v novi industrijski
prodajalni na Jesenicah
• betonsko železo in pletene žične vrvi
• vlečeno jeklo
• vlečeno žico - črno, pocinkano in nerjavečo
• pločevino - navadno in nerjavečo
• hladno oblikovane profile
• vratne podboje
• dodajne materiale za varjenje - elektrode in varilne žice
• žeblje
• končne izdelke - diske za kmetijske stroje, kljuke za žlebove, snegobrane, žlebove, kotličke za bojlerje
Obratovalni čas vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
J
To poletje je bilo tako za prodajalke PEKA kot za kupce, ki so prihajali v prvo nadstropje kranjskega Globusa, neprijetno. Preurejali so nadstropje in povsod je bilo polno delavcev, mojstrov, barv, desk, polic, čistilk... No, zdaj je kompletno nadstropje preurejeno, vse je prijetno, privlačno, bogato založeno. Na vrhu stopnic pa vas, kot smo bili dolga leta vajeni, pričaka PEKO z bogato izbiro modnih čevljev in prijaznimi dekleti. Če je bilo zato poleti malo manj obiska, je pa bila zgodnja jesen bolj bogata. Te dni so pri PEKU že povsem pripravljeni na pozno jesen in mrzlo zimo; pravkar so d d h i i i izredno lepe modele iz uvoza. Ponudba, kakršne že dolgo ni bilo.
Vse je na ogled na ličnih okroglih stojalih, lahko si mirno ogledujete in izbirate, toda dekleta vedo, da bo slo vse skupaj lažje z njihovo pomočjo, zato vas hitro povprašajo, kakšne čevlje iščete. Ne razumite napak, nočejo biti vsiljive, le pomagati želijo, kajti tudi čevljarska industrija hiti z razvojem in v PEKU je zadnja leta na področju modne obutve toliko novega, da kupci potrebujemo nasvet. Čevlje bomo zdaj po novem izbirali po blagovnih znamkah, da bomo res našli take čevlje, ki se bodo prilegali nogi. Mimo so, hvala bogu, tisti časi, ko je bilo na voljo eno samo kopito za ženske in eno za moške pa seveda različne velikosti. Če ni bila prava noga, je bil pa naš problem... Udobna, zdrava hoja je prvo, zato pa niso modeli nič manj elegantni. In čevlji so lahki, prijetno mehki, prevladuje se-miš, ki mu je včasih dodan lak, tak ali drugačen okrasek, skratka. PEKO sledi svetovni modi.
Pa pojdimo lepo po vrsti. Začnimo s škornji, ki bodo tudi letos "špica" mode. Najbolj modni so seveda oni. ki se zavihnejo čez kolena. Krajši mini - višji škornji. bi lahko rekli. Nekateri so s povsem nizko peto, drugi, bolj večerni, z visoko peto. Moda narekuje tudi nove barve - poleg črne in rjavih odtenkov, bodo. recimo, na voljo tudi petrolej zeleni.
Ženski svet pa ne bo mogel tudi mimo obeh odličnih Pel<o-vih blagovnih znamk, kot sta
Pri PEKU v GLOBUSU so pripravljeni na zimo
Ever^reeni,
Lady Angela, Dona Angela,
lillGci,,
LADY ANGELA in DONA ANGELA; pri prvi sta poudarjena moda in eleganca, pri drugi predvsem udobnost, kajti DONA ANGELA je s svojim malce širšim kopitom, mehkostjo in lahkoto namenjena starešim go-spem, ki vedo, kakšnega pomena za lepo življenje ima prav udoben čevelj. In tu so EVERGRE-ENI, modni čevlji za poslovne žene, ki so veliko na nogah. Izdelam so iz mehkega usnja, posebno stelka je izredno mehka, spodaj podložena s peno, ki omogoča še posebej udobno hojo. Blagovna znamka L1NEA ponuja veliko salonarjev z novimi petami, ki se spodaj malce razširijo, dobe pa se seveda tudi modeli s klasično elegantno peto.
Ne smemo pa pozabiti tudi na BROKELEND ženske in moške čevlje za mlade. Večina modelov je izdelanih iz semiša. za
mrzle dni so posamezni modeli podloženi s toplim krznom, nosijo pa razne modne dodatke, ki jih mladi zahtevajo. Kaže, da so pri PEKU tanko prisluhnili željam mladih, ki hočejo, da so njihovi čevlji nekaj čisto posebnega, predvsem pa drugačni od onih, ki se na primer zdijo primerni njihovim staršem. Ampak, priznati moramo, da imajo dober okus in PEKO jim je izdelal resnično lepe modele. Cesar niso izdelali doma, so uvozili. En tak uvoz so na primer tudi zanimivi kavbojski škornji, prešiti, z raznimi modnimi dodatki. Med uvoženimi čevlji pa so tudi čevlji za plitvejši žep: salonarji, copati in podobna obutev, ženska in moška.
Niso pa pri PEKU v Globusu (in tudi drugih dveh prodajalnah v Kranju, v Prešernovi ulici
in na Titovem trgu, nasproti cerkve) pozabili na otroke. Dobiti je kompleten Cicibanov program, ki velja za najbolj zdravega v vsej naši ponudbi čevljev za otroke, dobi se pa tudi Pekov program dekliških in fantovskih čevljev.
Posebna sreča čaka pri PEKU v Globusu tiste kupce, ki imajo manekensko nogo in spravijo nanjo vzorčne številke čevljev, žensko štv37 in moško št. 41. Ti modeli - nekateri so celo iz proizvodnje za leto 1992 - so občutno cenejši, so pa v zelo bogati izbiri.
Čevelj zahteva tudi vzdrževanje, danes še posebej, ko si nove že težko privoščimo. Pri PEKU v Globusu in tudi v vseh drugih njihovih poslovalnicah imajo naprodaj čistila za vse vrste obutve, za gladko usnje in se-miš. Poslovodkinja PEKA v Globusu Damijana Vrhovnik opozarja prav posebej na čistila za semiš. Semiš je silno moden, a imajo kupci še vedno odpor do njega, ker so po starem prepričani, da se semiš težko čisti. Pa ni nobena posebnost! Semiš čevelj že ob prvi uporabi oškropimo s sprejem za to vrsto usnja, pa bo ostal kot nov! To si velja zapomniti, kajti semiš letos prevladuje, pa naj gre za čevlje za mlado ali staro. Iz semiša najdemo modele od nizkih klasičnih mokasinov do najbolj modnih visokih škornjev, ki segajo čez kolena.
Težko je vse to opisati, prav zares. Najbolje je, da prodajalno PEKA v Globusu obiščete sami. Morda bo pravi trenutek prav ta teden, ko so si naredili bogato zalogo čevljev iz uvoza, ko dobite čevlje tudi za večje noge, peresno lahke ženske modele DONA ANGELA tudi v št. 43 in moške modele celo v št. 48. Nekaj modelov imajo še iz tako zelo iskanega ROĆKPORT programa, ki ga PEKO izdeluje za ameriške kupce. Sploh pa naj pohite dekleta, kajti tu bodo našle čevlje, kakršne iščejo - kombinacijo semiša in laka, udobne, nizke, z modnimi dodatki, kot so razne zaponke, gumbi in našitki, ki spominjajo na dobro staro francosko eleganco, za posebno svečane priložnosti pa tudi salonar z "zlato" konico...
8085
^ek, 18. oktobra 1991
OGLASI
25. STRAN       ®jm GLAS
TRIKRAT ZLATI MONDE SELECTION1991
Mednarodna žirija Monde seleetion 1991 je po opravljenih analizah v priznanih laboratorijih podelila naslednja priznanja:
ČRNI BARON
VELIKA ZLATA MEDALJA
UNI BREZ ALKOHOLA
ZLATA MEDALJA
UNION PILS ORIGINAL
ZLATA MEDALJA .
V Pivovarni Union smo veseli in ponosni,
da znamo narediti najboljše temno pivo v
Evropi Črni Baron.
Da znamo v Union Pils Original ujeti
žlahtno aromo savinjskega hmelja s polnim
okusom in zlato rumeno barvo.
Da znamo pripraviti Uni brez alkohola za
vse pivce piva, kadar ne pijejo piva.
GLAS  26. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 18. oktobra 1991
MALI OGLASI
^217-960
APARATI STROJI
Prodam etažno PEČ, 18 kWh, nerabljena. « 802-581_17406
IZPOSOJA videokamer! Enostavna uporaba!« 241-265_17721
Prodajamo vse vrste mehanskih in elektronskih TEHTNIC. Cene ugodne! « 311-134, dopoldan _17782
Prodam TRAKTOR Stajner, 18 KM. A. Vavkna 39, Cerklje_17916
CIRKULAR Univerzal, nov, prodam. « 214-072_17924
OVERLOCK Pfaff, nov, z garancijo, pro-dam. g 215-650_17930
Prodam nemško trajnožarečo PEČ. « 311-158 _17968
Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in dvojno pomivalno KORITO. « 633-453_17969
Prodam nov PISALNI STROJ Unis-TBM de luxe. g 81-834_17972
Malo rabljen STOLP Techincs, 2 x 100 W, prodam. «692-00_17987
Prodam PEČ žacentralno ogrevanje TAM-UL-2S.« 82-103_17990
Prodam malo rabljen STOLP Technics, 2 x 100 W. g 692-006_17992
Poceni prodam novo PEČ k ippersbusch.
g 311-935_17998
Prodam VIDEOREKORDER Akai VS-F 15. « 310-075_18000
Prodam 3-tonsko hidravlično PREŠO. « 241-414_18012
ROVOKOPAČ Volvo BM 616-76, prodam.^ 721-017_18026
Prodam manjši REZKALNI STROJ. Fin-žgarjeva 4/a-27, Lesce 18030
Prodam motorni STROJ za ribanje repe. Frelih, Sr. Bitnje 66, Žabnica_18034
PRALNI STROJ Zoppas, potreben popravila in ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), poceni prodam. « 213-703_18037
Poceni prodam PEČ za etažno centralno kurjavo. g 213-898_18043
Poceni prodam 120-litrski HLADILNIK. g 213-898_18045
Prodam nov special disco RADIKASE-TOFON in OJAČEVALEC 200 W. Cena 870 DEM v protivrednosti. Podhom 36, Zg. Gorje_18049
Prodam TRAKTOR Pasquali, 23 KM. « 48-184_18051
Prodam novo motorno ŽAGO SS-61 Hus-garna. « 213-145_18052
AVTORADIO Sparkomatic, nov, pro-dam. « 311-001_18053
Prodam POMIVALNI STROJ Iskra. Po-ljanec, Mencingerjeva 5, Kranj, « 218-367 •_18063
Poceni prodam ŠTEDILNIK kuppers-busch in HLADILNIK. « 213-543 _18078
Prodam 3-polni CIRKULAR Standard. g 41-817_18094
Prodam 220-litrsko SKRINJO LTH. « 620-723_18100
Ugodno prodam GLASBENI STOLP Ya-maha in GLASBENI STOLP Sansui. « 631-704, po 14. uri_18108
Etažno PEČ TVT 17, poceni prodam. Sp. Besnica 147_18111
Prodam KOMPRESOR, barvni TV Iskra Montreal in namizni REZKALNI STROJ, g 21 1-555_18113
Prodam KOSILNICO BCS. Bidar, Ader-gas 24, Cerklje_18125
Prodam 220-litrsko zamrzovalno OMA-RO. g 212-263_18131
Nujno prodam VIDEOREKORDER za 400 DEM, « 59-122_18154
Prodam dvoredni PLETILNI STROJ Pfaff z motorjem, ugodno, « 422-412
BIRO - KONTEJNER,
naprodaj, mere 8 x 3 m, višina 2,6 m, kot nov, dvoje vrat, z dvema svetlobnima kupolama, s kurjavo in prisilnim zračnikom, z dvojnim dnom. Na ogled v špitalu ob Dravi, pri firmi HOLZMARKT KLAUS, Koschatstrasse 38, tel. 9943-4762-4144. Izvozna cena ATS 98.000.-
IS	ROBINSON
	*J   club TRŽIČ
m	\ DETELJICA
19	>-J tel.:52-266
V četrtek, 24.10., ob 21. uri	
nastopa	
BORIS N0VK0VIĆ	
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK, 2 el. + 4 plin, g 326-589_18168
Električni RADIATOR, 1.5 KW, ugodno prodam. « 631-420 _18169
Prodam barvni TV Grunding, rabljen. « 215-754_18177
Prodam vgradni štedilnik Gorenje, rjav.
« 218-005_18179
Ugodno prodam PEČ za etažno ogreva-nje EMO central, 20.000 kalorij. « 48-107_18190
Prodam zelo ohranjen HLADILNIK s hladilno omaro in dvojni LIJAK z odce-jevalnikom. g 45-273_18196
Prodam TV Gorenuje, color. « 326-334
__18200
Prodam ŠTEDILNIK Gorenje, 4 elektri-ka, star leto dni in BOJLER 50 litrov, malo rabljen. Kidričeva 47/a, stanovanje 1, Kranj_18203
Prodam termoakumulacijske PEČI, 2 in 3 KW. g 242-312_18227
Prodam ELEKTROMOTOR, 4 KW. «421-486_18232
PCXET 1 MB, RAM 32 MB H D, 360 K
floppy, prodam. « 324-979_18234
Prodam barvni TV Iskra, star 4 leta. « 621-765 18257
GLASBILA
Prodam akustično KITARO. Cena po do-govoru. « 311-158_17967
Prodam Prestor "FRAJTONARICO" DUR-GDC. Cena 1.200 DEM. « 51-302, zvečer_18073
HARMONIKO Melodija, 120-basna, prodam. « 421-498 18081
Prodam HARMONIKO Melodija 80 basno, novo, « 77-092_18241
GRADBENI MATERIAL
Ugodno prodam 8.5 kub. m. TERVOLA. « 218-649_17582
Prodam vhodno VRATNO KRILO, dim. 95 x 65 cm. « 620-757_17923
Z 750, letnik 1985, ohranjena, prodam ali menjam za smrekovo hlodovino, plohe ali deske. Cena 1.200 DEM. Sp. Brnik 40,
Cerklje.gr 422-673_17935
Prodam betonski STREŠNIK folc. Rudi Plestenjak, Sr. Bitnje 60, Žabnica, « 312-314_17942
Prodam 300 kosov strešne KRITINE Bra-mac. « 74-924_17949
Prodam PUNTE in BANKINE. Jenko, Podreča 42, Mavčiče_17962
Prodam kvalitetno gašeno APNO. Čop, Sp. Gorje 136_17965
Poceni prodam 25 kvad. m. TERVOLA, deb. 5 cm. « 421-699    "_■ 17984
Prodam smrekove PLOHE. Debeljak, Podbrezje 150, «70-069_17997
Prodam 250 kosov betonskih ZIDAKOV, 20 cm. g 721-665_18018
ALU FOLIJO za izolacijo, prodam za 1/4 cene, « 77-080_18024
Prodam rabljeno OPEKO bobrovec. « 214-682_18110
Prodam OPEKO Kikinda model 272, 5000 komadov, 1. klasa, g 64-336 18198
Prodam tri salonitne CEVI, premer 25 cm. « 70-567_18230
Prodam nova OKNA, 80x90 cm, z žaluzi-jami in policami, 6 kosov, 30 odstotkov ceneje, g 631-495_18238
Prodam smrekov LES. « 213-180, popoldan_18243
Prodam rezan LES« 061/627-196
18247
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM angleščino in nemščino. « 324-730_18001
Nemška poslovna KORESPONDENCA in KONVERZACIJA, « 312-520 18003 Uspešno INŠTRU IRAM matematiko za osnovne in srednje šole. « 311-471
Keyboards, synthesizer - Tamaha,
Casio, Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrofoni-kitare-koncertne in električne Vamaha. Aria, Shira. Blokllaute Moeck, flavte Vamaha Velika izbira-nizke cene
HI 3EI JECO-JbJ 'JL* JbdL
Celovec. Burggasse 23, tel.: 9943/463-57991
E. Bittmann
CELOVEC - CENTER ST. VEITER STR. 16, TEL. 9943-463-56457
■ ENOSTAVNO-AVTO NA SERVIS IN NATO PO NAKUPIH
■ VSI ORIGINALNI DELI IN DODATNA OPREMA
PRISPELA STA GOLF '92 IN AUDI 80 - '92
Iščem INŠTRUKTORJA za orglice, « 061/612-354, Janez_18128
Intenzivni, vešstopenjski TEČAJ angle-škega in nemškega jezika za otroke in odrasle, po ugodni ceni. « 213-983 _18160
Osnovnošolcem nudim strokovo POMOČ - individualno, pri učenju. « 326-079_18212
IZGUBLJENO
V Gorajtah sem izgubil moder NAHRBTNIK. Najditelja čaka nagrada. « 621-190_18246
KUPIM_
Kupim diesel MOTOR z največ 14 KM. g 79-615, zvečer_17976
Kupim cementno siv STREŠNIK Dravograd, g 311-877_18019
Kupujem smrekove HLODE. « 64-103 ,_18098
LOKALI_
V najem oddam urejen PROSTOR. « 242-651_17909
Oddamo POSLOVNE PROSTORE. SSS Radovljica, Gorenjska 25 17927
V najem oddam PROSTOR za mirno obrt, g 311-935_17999
V Drulovki najamem PROSTOR za mir-noobrt. « 214-628_18109
V centru Kranja oddam v najem LOKAL, manjše kvadrature, šifra: KIOSK _18121
Oddam v najem LOKAL, primeren za gostinstvo. Šifra: ŠENČUR 18162
V naejm oddam SKLADIŠČE v Naklem. «50-852 18236
MOTORJI KOLESA
Ugodno prodam CTX, letnik 1989. « 218-423_17833
Ugodno prodam CTX 80, letnik 1989. « 421-339_17835
PUCH 250 SGS, letnik 1953, prodam. « 241-414 18011
691-158 18020
Kolesarske VALJE, prodam.
Prodam novo, še neregistrirano JAWO, 350 ccm. « 57-678_18029
Poceni prodam ATX. Suljanovič, « 217-538_18084
Prodam APN 6. Informacije na « 68-682_18101
Prodam dobro ohranjeno moško KOLO. g 212-072_18181
Prodam moško KOLO 4 prestave. « 324-979_18228
Prodam BT 50 R, bele barve, letnik 1988. «312-450_18235
Prodam TOMOS AVTOMATIK, odlično ohranjen, g 422-347_18244
Prodam otroško KOLO za 200 SLT. Tom-šičeva 30, Kranj_18251
Prodam KOLO senior za 500 SLT. Čer-nelč, Tomšičeva 30_18252
OBVESTILA
J & J TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI NAPRAVE, g 329-886_16355
ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, RO-LETE, lahko naročite: ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MILJE 13, ŠENČUR, « 43-345 (delavnica) ali 061/50-720 16370
AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, « 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE. Plačljivo z boni._17433
Koča "Ermanovec" v oktobru stalno ODPRTA, g 695-066_17443
RVT SERVIS Gorenje, Samsung. "Orbi-ter", g 216-945_17658
Kvalitetno izdelujem SMETNJAKE in ŽEBLJE. « 326-426_17672
Bohinjci pozor! Od 25. 10. SLOVENSKI LOTO in ŠPORTNA NAPOVED tudi pri nas, vsak petek, od 15. do 18. uri, v trgovini Peter Kolman, v Boh. Bistrici   17911
IZDELUJEM tople grege iz aluminija. « 216-208, dopoldan_17937
IZDELUJEM tračne žage po naročilu, kolesa premera 700. so leve in desne. Žaga ima delovni atest. Cankarjeva 27, Kamnik_17938
Globinsko ČISTIM vse tekstilne talne obloge« 81-834_17971
Cenjene stranke obveščam, da SPREJEMAM naročila za popravilo gospodinjskih aparatov na « 631-477, v popoldanskem času pa na domu: « 47-410. Silvo Klančnik, Servis gospodinjskih strojev _■ 17982
Invalid ŽIRO RAČUN: 51510-621-16 05 1630113-663697_17995
POLAGAM keramične ploščice. « 65-705_18009
Zdravstveni delavec nudi NEGO, RAZGIBAVANJE, MASAŽO ter MERJENJE krvnega pritiska, na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 18032
Če želite svoje devizne prihranke znatno povečati, se nam boste zagotovo pridružili. Igrajmo "Fair play"!« 70-714 18060
OPRAVLJAM prevoze s kombijem. « 323-527_18061
VOD01NSTALAC1JE po starih cenah, tudi popravila. «218-427_18072
Globinsko ČISTIM jogije in preproge, z aparatom Kirby. « 41-663_18114
IZDELUJEM zložljive, podstrešne stop-nice. « 242-772_18165
Rolete, žaluzije, lamelne zavese IZDELUJEMO in MONTIRAMO, POPRA-VUAMO.« 216-919       , 18189
Nudimo poslovno pomoč interesentom za sodelovanje v malem sistemu "Fair Plava" Šifra: PARTNER_18211
Iščem popoldansko VARSTVO za 4-letno deklico. « 41-708 18258
Prodam FORD SIERA 1,6 CL, letnik november 1987. Prva registracija marec 1988, rdeče barve, 5 prestav, temna stekla, garažiran, 29000 km. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Zg. Gorje 36 pri Bledu
OTROŠKA OPREMA
Prodam otroški VOZIČEK Strehco-Aico. « 58-203_17957
Prodam otroško POSTELJICO z vsemi dodatki.« 70-015_18015
Prodam otroško POSTELJICO, nov JOGI s posteljnino, za 2.500,00 SLT ter otroški ležalni STOLČEK, za 800,00 SLT. « 74-651 18093
Prodam belo otroško POSTEUICO z jo-gijem.« 58-361_18132
Prodam KOŠEK, HOJCO, STAJICO in POSTEUICO. Naslov v oglasnem oddelkih_18193
Otroško POSTEUICO z jogijem, prodam. « 242-312 18226
OSTALO
Prodam GAJBICE. Frelih, Posavec 64, Pod na rt_17533
Prodam 15 in 16-colski GUMI VOZ. Gli-nje 8, Cerklje_17955
Prodam novo semiš JAKNO, štev. 40. « 213-341, int. 30_17956
Foto POVEČEVALNIK Krokus 44 L color, prodam. « 74-663_17963
Prodam verižno KUUČAVN1CO z alar-mom.« 81-834_17974
Za vložek 7.000 DEM vam nudim PART-NERSTVO. « 217-891_17980
Prodam tri nove KADI. Košir, Visoko 4, Škofja Loka,« 65-819_18025
Prodam žensko usnjeno JAKNO, črne barve. « 633-465_18028
SI. Prešernov spominski KOZAREC v Kranju, Titov trg 16_18031
Prodam KLETKO za 120 kokoši. « 46-036_18083
Prodam TAPISERIJO "Zadnja večerja", 260 x 105 cm. «310-588_18088
Ugodno prodam pasjo UTO. « 214-000 ali 46-106_18096
Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO, št. 40-42. « 46-101_18103
Prodam bukova DRVA - suha. Je-rič, Šte-farta gora 28 (pri Mežnarju). « 421-581
Prodam bukova DRVA, prevoz zagoto-vljen. « 622-479_18163
Prodam suhe smrekove BUTARE. « 312-393_18249
Na zalogi so BRIVSKE MREŽICE, št. 330,346.383. « 802-581_18262
Prodam PLASTIČNO CISTERNO tisoč litrov in ELEKTROMOTOR 5,5 kW. «47-190
PRIDELKI
Prodam 2.000 kg krmilne PESE. Krakov-ska 27, Voglje_17917
Prodam KROMPIR za krmo. Žabnica 21, « 44-679_17932
Prodam večbarvne MAČEHE. Velesovo 7, Cerklje_17944
Prodam krmilni in jedilni KROMPIR. Bodešče 30, Bled_18046
Prodam MAČEHE za okras grobov in vr-tov. « 422-565_18059
TEPKE prodam.« 66-414_18089
Prodam domače GROZDJE. Čelik, Parti-
zanska 49, Šenčur 18099 - „-
Prodam krmilni KROMPIR. Pokopališka
II. Kranj - Kokrica_18115
Poceni prodam krmilni in semenski KROMPIR dezir- « 329-046 18151
Prodam ZELJE v glavah. Jegik&Podbrez-je 192, Duplje.« 70-202 18156
Jedilno RDEČO PESO, prodam po 10 SLT za kg. « 43-483_18167
Prodam KORUZO za silažo. Skaručna 16, Vodice_18183
Prodam krmilno PESO. Naklo, Grogova 4_18224
Prodam drobni KROMPIR za krmo. «312-393
Prodam večjo količino ŠALOTKE 802-581
18250
«^
18263
POSESTI
LD "Jelovica" Ribno - Izletniška 29, Bled, odda v najem LOVSKO KOČO na Tale-žu. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Stane Pirnat, C. Staneta Žagarja 22/c, 64240 Radovljcia, « 74-871, Pirnat, do 31. 10. 1991_17817
Prodam enonadstropno starejšo H IŠO z vrtom, v Kamni gorici pri Kropi. « 061/222-922, ob 19. uri_17905
Prodam 1.000 kvad. m. ZEMUIŠČA v Tenetišah, I. kmetijsko območje. « 328-025_17954
Prodam zazidljivo PARCELO v Sovod-nju. « 692-552, zvečer 17986
Ugodno prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem in 670 kvad. m. zemlje, v Zg. Bitnjah. Informacije na « 213-145, v nedeljo zvečer, in od ponedeljka dalje, vsak dan_18036
V Besnici prodam zazidljivo PARCELO z gradbenim dovoljenjem. « 061/347-711
PRIREDITVE
Trio nudi GLASBO za ohceti. « 70-15
GLASBO za ohceti, nudita glasbenika. « 421-498 18082
OPTIKA
POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18
nasproti porodnišnice Telefon: 212-196
VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV, STEKEL IN SONČNIH OČAL
PREGLEDI VIDA:
Odprto:
od 8.-18. ure
sobota od 8.-12. ure
ponedeljek, sreda od 14. torek od 15. -17. ure četrtek od 8. do 10. ure
15. ure
SE PRIPOROČAMO!
POZNANSTVA
Za vodenje gospodinjstva želi spoznati osamljeni , 54-letni moški, razumevajočo žensko brez obveznosti, manjše ali srednje postave. Možna resna zveza. Šifra: V BLOKU_18140
Iščem SOSTANOVALKO. Stane Rudolf. Sveti duh 187, škofja Loka_18218
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO in kombiniran otroški VOZIČEK. « 329-058, po 19. uri_18050
Prodam strešno OKNO, 120x80 cm in otroško POSTEUICO z jogijem. « 66-486_18239
STAN. OPREMA
Prodam POHIŠTVO za kuhinjo in sobo. « 213-244_18004
Prodam novo LEŽIŠČE. « 214-278 _18006
Prodam planinski POGRAD z vzmetni-cami. « 78-823_18023
Prodam SEDEŽNO GARNITURO « 215-736_18066
Prodam raztegljiv TROSED in dva FO-TEUA. Cena 4.000,00 SLT. « 64-224 _18068
Prodam SEDEŽNO GARNITURO z mi-zico. Cena 6.000,00 SLT. « 310-694 _18076
Prodam kopalno KAD, bele barve. « 48-201_18092
Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO« 621-830_18139
V okolici Kranja prodam staro SPALNICO in KUHINJO, el. ŠTEDILNIK, PRALNI STROJ, PEČ na drva - Kip-persbusch itd. « 063/25-088, zvečer po 20. uri_18158
Prodam otroško POSTEUICO z jogijem, odejo. « 66-345 18254
V Kranju oddam v najem opremlj'". SOBO. s telefonom in souporabo kopa "l' ce, za dobo 6 mesecev. « 218-533il8[*.
Mlada družina  nujno najame  1.5 a!' 2-sobno STANOVANJE, v Kranju »" 18130
okolici. Šifra: UGODNOSTI
V Škofji Loki nujno prodam 1-sobno s"-novanje, 40.5 kvad. m. Plačilo 90 od« tkov s kreditom, ostalo gotovina W. 632-821_ J8JJ:
V Kranju maniam 2-sobno STANOVA'
NJE za večje. « 328-733_
Ugodno prodam 4-sobno, 95 kvad. "V konfortno STANOVANJE.  Planina /•
« 328-637_181,2!
Zamenjam 1-sobno STANOVANJE ' družbeno, za večje s centralno in top'
vodo. « 328-653__[81™
1.5-sobno družbeno STANOVANJE v Kranju, menjam za večje. « 213-307^
Iščem STANOVANJE - garsonjero, ogrevano, za eno leto, v Kranju. « 242-8°', popoldan
Ugodno   prodam STANOVANJE, kvad.m., na Planini. «325-162, po ^ uri 1852
181«7 45 20
VARSTVO___
Nudim VARSTVO otrok na domu. * 325-811_T795J
V VARSTVO sprejmem otroka. C. XXX1-diviz. 129/a. Žiri__
Občasno VARUJEM otroke in dojenčke; « 66-105 1799«
SPORT
Prodam novo MIZO za namizni tenis. « 217-044_17928
Shimano 600 - pedala in blokeje, prodam. « 691-158_18021
STANOVANJA
Zamenjam 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, za 2-sobno s kabinetom, na Pla-nini III, ali II. « 326-190, zvečer 17904
Nujno   najamem   GARSONJERO ali
1-sobno STANOVANJE.« 323-834
__,_17907
STANOVANJA na Bavarskem, naprodaj. «061/265-652, po 17. uri_17961
Prodam 2-sobno STANOVANJE v Pod-lubniku. « 622-615_18007
Zgornje nadstropje hiše, z lastnim vhodom, kopalnico, tremi sobami, s centralnim ogrevanjem, kuhinjo, oddam v najem, v Kranju. « 622-914 18119
VOZILA DELI J
Prodam nove plastične BLATNIKE za J 4.« 216-153_"_I67*J.
Prodam nove PREVLEKE za Golf, starj tip.« 217-044_J792V
Prodam 4 GUME, 155/13 Hi-Life, P°
1.300 SLT« 217-044__
Prodam PRIKOLICO za osebni avl* dim. 90 x 140 cm. Šuštar, Poljanska C. Z*
Škofja Loka_ J]^.
Prodam nove PRAGE, BLATNIKE, MA,' SKOzaZ 101.« 8)-834__ij^ii
Prodam Z 101, po delih. « 72>-665|g0i7
Prodam dve zimski GUMI za Z 750. MJ1'
no 7, Bled__[8^,
Prodam MOTOR za VW 1200. Mo£J' menjava. « 212-191_ jj>
Prodam zimske GUME za Jugo 45. fL 46-355, po 17. uri__[8<£
1 Prodam nove PREVLEKE in PRTLJ^f,' NIKzaJugo. « 45-662_
Prodam LADO 1.200 in ERO 80, ugod"" prodam za rezervne dele. « 242-718. Yj\ poldan 'i--*
Prodam razne dele za Z 750.
Prodam 126 P, celega za rezervne « 45-576
Prodam 165x13.
5 zimskih B 212-716
GUM
RENAULT 19 (1HAMADE
R 19 ŽE OD neto ATS 114.697,- (PROSTO DO MEJE)
MOTOR ■ MAYERHOFER
BELJAK/VILLACH, DRAUBODENVVEG 21 KMUIT Tel 9943-4242-23670
DODATNA OPREMAB NAD. DELIB DELAVNICAB UGODNA VOZjJ^
Razstava
in pokušina gob
v dvorani Partizana (Sokolnica) v Tržiču v petek, 18. oktobra, od 8. - 23. ure v soboto, 19. oktobra, od 8.-14. ure Užitne cene: omleta z gobami 70 SLT; pražene gobe z jajci 60
SLT; gobja pašteta 50 SLT; gobja obara 40 SLT Vabi vas GOBARSKA DRUŽINA TRŽIČ Izrežite oglas iz časopisa ter ga prinesite s seboj na razstavo - imeli boste zastonj vstop.
petek, 18. oktobra 1991
MALI OGLASI, OGLASI
27. STRAN GLAS
Nudimo vse vrste finančno - računovodskih storitev zasebnim podjetjem!
Tei: 064/242-207
Nudimo zaposlitev delavcu z znanem avtogenega varjenja na delovnem mestu
»CEVAR -VARILEC SPECIALIST«
Informacije HRIBAR - BLESK
£ o. o., Planina 3,
Poslovni center 3, Kranj (bivši
ls*rški samski dom).
B@SCH
Heimtiernahrung
Na Gorenjskem zopet lahko ku-Pite odlično nemško hrano za Pse »BOSCH« pri Slapšaku, Sp. Besnica 79/B
Informacije pri uvozniku, tel.: 061/731-051
STUDIO LIHNIDA -
Kranj, Janka Puclja 3. p p 199 tel. 064/324-523 vam nudi
• NEGO OBRAZA
• AKUPRESURO
— huišanie s pomočio stimulacije proti apetitu
— odpravlianie celulita
— odpravlianie bolečin
• MYOLIFT SISTEM
— mini lilling obraza
— odstranievanie mozoljev
• SHIATSU MASAŽO -MASAŽO HRBTENICE
• DEPILACIJO ODVEČNIH DLAK
Navolio Vam ie konsultant zdravnik.
Delamo od ponedel|ka do petka od 9. -12. in od 17. -20. ure. Možno obročno plačevanje s čeki._
n[°dam skoraj nove, original Marccdes i^TIŠCA   z    GUMAMI Uniroyal,
11 2° R >4- cena 600 DEM in PRT_
t^ŽNlK Sherpas za VW Golf, cena 300 i£M « 328-050 18260
Vozila
ugodno prodam Z 750, letnik 1985, fjS'strirano celo leto. Cena 1.600 DEM.
^hovjje 7, Kranj._
J^°LF JXD, letnik 1987. prodam ali za-^Jjarri za cenejši avto. « 325-438 ^atn Z 850, letnik 1981. « 622-581
jT^ene barve. Ranko Čerketa, Kosarska
r*10 ugodno prodam GOLF, letnik 1980, ^ "lene h:.rv» a ,nL„ ^»rt^ta Kiparska 17783
GOL Prod
F D, letnik april 1991, 5 prestav, U'uaam ali zamenjam za manjše stanova-j^doplačilom. « 211-102 17785
3nd,am LADO 1200 S, letnik 1986. « ^52_17816
rj^am Z 128, letnik 1985. Cena 3.300
>C^« 325-946_17838
|.,9,° 11 GX Z 101. registriran celo leto, 'n'k 1987, prodam. « 631-266, ob 19. _17849
n[°dum Z 101, letnik 1982, dobro ohra-73-186 17898
0,?d,arT1 CITROEN AX i^Plje 95 Pr,
1. Cvetko, Sp.
17900
s, . am Z 101 GTL 55, letnik 1986, regi-|S'rana do julija 1992. « 329-678, po _17903
« El KADETE 1.8 I Frisco, nov, ugod-17906
^-£[p^arn. « 215-814 ja 55, letnik 1985, registriran do ma-dat» lil garažiran, dobro ohranjen, pro-KvL« 85450 • 17913
4^am KOMBI 7 850 AK, letnik 1985. ^<^ru» 39, Cerklje 17915
tni^^alijncnjam FIAT Regata 70, le-^RceDE
'633-853
■ Prodam.
214-072
17925
422-673 17936
I9x„arn JUGO 55 Skala, letnik oktober ^^83-042 _17926
l9s6GTL- 'etnik 1988 in JUGO 45, letnik bur.i-Prodam- Ciril Jeraj, Žiganja vas 53,
^H!il_____17933
Z '01, letnik 1978, registrirana šck J2- '991. Cena 1.200 DEM. Podgor-?<*JgPa3/h, stan. 32_17934
1.20(j'r'etn'k 1985, ohranjena, prodam za Sn d °EM ali menjam za novejši Jugo. jg^fcfO. Cerklje, ~ 3s°(wrn JUGO 55, letnik december 1989,
p^i*^« 221-771_17939
l^darr, VVARTBURG limuzina, letnik fr^-^na 200 DEM.« 218-202 17940 >^im2 101, letnik 1987.
70-322
2 101 GTL 55, letnik 1983. « Tj^LPpJj- uri _17947
le?njKnof Prodam OPEL KADETT 1.6 D, p^Li^Jg 40-134_17948
vrat9."1 LaOO Samara, letnik 1989, 5
lu^JPj^av, « 422-580_17950
46.27?° prodam Z 101, letnik 1978. «
^-- '795.
'4,
i"1 ohranjen R 4, letnik 1978 Ba.šelj ,   t*Mt*_17952
uEiMT^- leln'k 1977, prodam za 700 ^$JO-738 17953
GLS-jm °PEL KADETT 1.6 D coupe J' star 4.5 let. Kovačičeva 7, Kranj
17958
JUGO 45, prodam ali menjam za cenejši avto. « 326-653_^_17960
Prodam GOLF diesel. letnik 1983. Kovor 76/a, « 57-281_17970
Poceni prodam GOLF, letnik 1980, ohra-njen. « 45-128_17975
Prodam KOMBI VW transporter, 1600
cem, letnik 1981. « 51-496_17979
Prodam nevozen AUDI 100. Slavko Bevc, Kamna gorica 51 17981 Prodam Z 101, letnik 1980, 72.000 km. « 68-568_17983
Prodam LADO 1200 karavan, letnik 1981. Ljubno 60.« 70-045_17991
Prodam GOLF 1600 bencinar, letnik 1987. « 802-594 17993
Prodam LADO Niva, letnik 1988, 45.000 km. « 75-271_17994
Prodam ohranjen CITROEN GA, letnik 1981. # 57-684_18002
Prodam R 18 TU. letnik 1987, prvi last-nik. « 241-348_18005
R 4 GTL, letnik 1984, prodam ali me-
njam. « 621-626_18008
Nujno prodam Z 101, letnik 1987. « 311 -860 _18010
Prodam 'VARTBURG limuzina, letnik 1981. « 79-028_18013
Prodam JETTO. nemška, letnik 1986, 5 prestav. « 75-090_18016
Prodam 126 P, letnik 1987, neregistriran. Dvorje 110, Cerklje_18027
Prodam OPEL KADETT, letnik 1984. « 70-456 ali 70-015_18040
Prodam Z 750, letnik 1979, vozna. « 632-642_18042
Prodam LADO 1200, letnik 1987, registrirana do septembra 1992.« 620-885 18044
Prodam LADO Samaro, letnik 1989, z dodatno opremo. « 632-954_18047
R 4 GTL, letnik 1989, 8.800 km, prodam. « 327-797_18048
Prodam   ohranjen   SUNBEAM, letnik
1979. « 45-070_18055
Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik 1987. « 323-522 18062 prodam Z 101 GTL, letnik 1982. Cuder-man. « 46-283_18067
Ugodno prodam Z 101 Meditran, letnik
1980, registrirana do maja 1992, gara/ira-na, z avtoradiem. « 620-111 18069
Prodam R 4 GTL, letnik 1986. « 218-639_18070
Prodam AUDI 50, registriran vse leto. « 218-639_18071
Prodam Z 126 P, letnik 1980, registriran do 8. 9. 1992. Cena 1.000 DEM. Ogled med tednom. Aleš Šemrov, Zvirče 15. Tr-
žič _ 18074
Prodam PEUGEOT 305, letnik 1984 « 79-531_18075
ALFO 33 1.5 TI, letnin junij 1987. « 622-294 _18077
Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1990. Sučeva 9, Kranj_18079
Prodam Z 101 Konfori, letnik 1982, dobro ohranjena. Ivanka Hatič, Cankarjeva 18, Radovljica_18080
Zamenjam odlično HONDO Civic HB 1.4, letnik september 1989, za zazidljivo parcelo v okolici Kranja. « 327-166,
zvečer (Vojko) _18087
Prodam VW JETTA diesel, letniki 1986, prevoženih 78 000 km, z dodatno opremo « 66-490_18090
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, ohranjen. « 214-717_18095
Prodam Z 101 Konfori, letnik 1981, regi-strirana do aprila 1992. Cena 1.600 DEM.
« 79-762 _18102
Prodam ALFO 33 1.5 TI, letnik 1987. « 311-170__18104
Prodam R 4 GTL, letnik 1981, registriran
do 12. 4. 1992. « 242-148_18105
Prodamo FORD Kombi bus, letnik 1991. « 45-550_18116
Prodam Z 750, Z 101; lahko po delih. Šut-na 40, « 44-653_18117
Prodam VW 1300, letnik 1972, registriran.« 216-239_18118
Prodam Z 750, letnik 1980. Hotemaže 15, Preddvor_18122
Prodam R 4, letnik 1984, karamboliran. Hotemaže 15, Preddvor_18123
Prodam Z 750, letnik 1981, registrirana. « 422-036_18126
Prodam R 18, letnik 1979, registriran in HAVBO ter BALZNIK za novi Golf. Informacije dopoldan. Hudolin, Novi svet 6, Škofja Loka _18127
Prodam 126 P. letnik 1980. Cena 1.200 DEM. Langerholc, Pcvno 7, Škofja Loka, « 620-483_18129
VW hrošč 1.303 S, letnik 1972, prodam. « 216-424. pop._18134
Prodam R 4 GTL, letnik 1987. « 79-045
Prodam JUGO 45, letnik 1986, cena 2.800 DEM.« 216-220_18136
Prodam Z 128, letnik 1986, za 3.000 DEM. « 45-532_18138
Ugodno prodam GOLF JGL, letnik december 1980, z dodatno opremo. Cena je 3.500 DEM. « 691-828 18143
Prodam JUGO Skala 55, letnik 1989. « 691-733_18145
Prodam VW 1303 S, letnik 1973. Cena ugodna. « 67-285_18146
Prodam JUGO Koral 55, letnik oktober 1989, garažiran, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. « 215-578_18147
Ugodno prodam Z 750. Plisec, Zg. Bitnje 176, Žabnica_18148
Prodam JUGO 55, letnik januar 1990, 18.000 km.« 622-755_18152
Prodam Z 128, registrirana do aprila 1992. Cena 2.000 DEM « 242-563 _18153
Ugodno prodam JUGO Koral 45, letnik 1989. « 57-681_18155
Prodam NSU Princ 1.200, vozen, neregi-striran. « 633-229_18157
Prodam Z 750. letnik 1985. « 57-201 _18164
OPEL Kadctt 1.6, letnik 1991, prodam ali menjam. 18166
Prodam LADO Rivo, letnik 1990 « 311-067 18171
Prodam HONDA Civic 1.4. letnik 1989 « 57-509_18175
Prodam Z 101, karambolirano. ETing, Zg. ' Bitnje 19, Žabnica 18176
Prodam JUGO 45, letnik 1984. « 215-196_18178
Prodam JUGO 55 E, letnik 1987. ugodno. Grosova 25.Kranj_18180
FORD Fiesta 1.4 CLX, nov, 5 vrat, pro-Jam. « 212-907_18182
Fiat UNO 60, letnik 1987, metalno moder« 213-307_ 18184
Prodam Z 750, letnik 1976. Zmilek. Stara fužina 150, Bohinjsko jezero 18186
MITSUBISHI Lancer, letnik 1989, 44.000 km. prodam. « 46-161 18191
JUGO 45, letnik 1991, ugodno prodam. « 632-924_18192
Prodam nov OLTCIT Club 11 RL, registriran. « 79-614_18194
TOYOTO CELICO GTI 131 km, 1600 cem, 16 ventilov, letnik 10/1986, ugodno prodam. Možna menjava za manjši avto. « 241-336 18195
Prodam 126 PGL, letnik 1986, za 2400 DEM. Slibar. Zgoša 15, Begunje 18199
R 30, letnik 1980, nujno prodam za 2500 DEM. « 215-047 18201
R 4, letnik 1980, ugodno prodam. « 242-295__18202
Nujno in zelo ugodno prodam OPEL KADET 1,3. letnik 1985, 67 000 km, garažiran, odlično ohranjen. Štular Milan, Sve-tinova 20, Jesenice - Koroška Bela   18205
Prodam Z 101, letnik 1982, registrirana do aprila 1992. « 326-075_18206
Prodam KOMBI TAM 75 A 5, letnik 1983 in GS, letnik 1979. Bjelobrk Mirko, Kidričeva 53, Kranj_18207
Prodam dobro ohranjen MITSUBISHI Coll. letnik 1988. « 329-018 18208
JUGO 55, letnik december 1988. garažiran, 10.900 km, prodam. Kranj, « 211-108_18209
Nujno, zelo poceni prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. «632-110_18213
Prodam LADO 1300 S. letnik 1985. « 84-752_18214
Prodam GOLF C. letnik 1986. registriran do maja 1992. 1600 cem, metalik, nemške proizvodnje, prodam za 10.000 DEM. « 51-189__18216
R 4 TL.S, letnik 1978, registriran do 9/1992, ohranjen, zaščiten, z avtoradiem, 2 rezervni gumi, prodam za 1800 DEM. Šimac, Tomšičeva 70/b, Jesenice 18220
Prodam VVARTBURG, letnik 1980, 900 DEM. « 215-042_18233
Prodam BMW, letnik november 1983. « 79-501 18237
Prodam «213-1
JUGO koral 45, letnik 1988. 80, popoldan 18242
Prodam
vas 7/a,
GOLF diesel, letnik 1984. Nova Preddvor 18245
Prodam 622-257
Z 750 LE. letnik   1982. «
18248
Prodam ran. «
R 4 GTL, letnik 12/1983, garaži-633-392 18253
Prodam Kranj
Z 750, ugodno. Kurirska pot 11, 18256
Prodam PORSCHE 924, letnik 1976, registracija do oktober 1992, ali menjam « 218-647 18259
Prodam 218-647
R 4 GTL.  letnik   1981. «
18261
ZAPOSLITVE
Nujno iščem DELO na dom: sestavljanje, leplenje, tipkanje. Šifra: STISKA 17824
Zaposlim MESARJA - SEKAČA. « 213-441_17884
Afirmirano zasebno podjetje sprejema pisne ponudbe nežnega spola za delo terenskega KOMERCIALISTA na območju Gorenjske. Pogoj: uspešnost trženja! Ponudbe oddajte do 25. 10. 1991. šifra: TRŽNOST_17912
Brezposelnim nudimo honorarno DELO. « 328-277 17919
Nudimo DELO na domu kvalitetnim !i-viljam.Sifra:33 - 37_17978
Iščem pripravniško DELO - ekonomski tehnik. « 212-521_18056
Iščem kakršnokoli DELO. razen akvizi-terstva. « 212-521_18057
Priključite se krogu naših ZASTOPN1-KOV in si izboljšajte svoj življenjski standard. Honorarno vas bomo zaposlili in za vaše delo vsak teden sproti pošteno nagradili. Pokličite na « 622-343, v petek, od 10. do 12. ure. Ne bo vam žal!
DELO na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Ivica Božič. C. revolucije I, 64270 Jesenice 18086
AKVIZITERJE, z lastnim prevozom, iščem za prodajo tržno zanimivih artiklov. Informacije na« 066/79-908 18107
Uspešna zastopniška skupina išče sodelavca za PRODAJO KNJIG DZS. « 59-063_18188
IŠČEM dobro PLETILJO za strojno pletenje. Delo na domu. « 58-038 18215
Za delo v trgovini zaposlimo ŠTUDEN-TA-TKO s statusom , za okoli 100 ur me-sečno. Šifra: LASTNI PREVOZ. 18222
Iščem kakršnokoli DELO, razen akvizi-
temva. «632-437 __18255
Iščemo AKVIZITERJE. « 221-321. mt. 22-41. Darja 17966
ŽIVALI
Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Andrej nad Zmincem 13, Škofja Loka, « 622-698_ 17908
Prodam dva teden dni stara črno-bela BIKCA. Jezerska c. 92/a, Kranj 17910
Južno ameriške ČINCILE, ugodno prodam. Izčrpne informacije na « 061/612-570_17914
Prodam 25 kg težke PUJSKE. Sp. Brnik 60, Cerklje_17920
Prodam lepe PETELINE. Sp. Brnik 60,
Cerklje_17921
Prodam več BIKCEV za nadaljno rejo. « 217-032 17922
Prodam KRAVO po izbiri. Anton Preše-ren, Gorica 17, Radovljica_17945
Prodam mladiče - NEMŠKE OVČARJE. « 66-832 17964
Prodam brejo KOBILO. B rodovnik. Ambrož 9, Cerklje_17977
Par PAPAGAJEV kakiriki, ugodno pro-dam. « 692-006_17988
Mlade KANARČKE lipokrom in moza-ik, prodam. « 692-006_17989
BIKCA simentalca, starega do 10 dni, ku-pim. « 45-307_18014
Plemenskega OVNA in breje KOZE. prodam. « 723-448_18039
Prodam KRAVO s teletom. Reteče 20,
Škofja Loka_18058
Prodam KRAVE in  KOZO. Rozman,
Nemški rovt 3, Boh. Bistrica_18064
Prodam dva BIKCA frizijca, star 1 teden in 2 tedna. Igor Jamnik, Žabnica 8 18065
Prodam 7 mesecev brejo TELICO simen-talko. Breg ob Savi 4_18097
Prodam brejo KRAVO. Prešernova 56, Bled_18106
Prodam bele PIŠČANCE za zakol in PRAŠIČE. « 061/627-029_18112
Prodam 2 visoko breji OVCI solčavske pasme. « 45-532_18137
Prodam ali zamenjam KOBILO ali ŽRE-BETA za govejo živino. Bizjak, Begunje 66 18144
KOKOŠI pred nesnostjo, prodam Ga-šperlin, Moste 99, Komenda 18173
Prodam več plemenskih TELIC simen-talk. Pohar, Brezje 24, « 79-821 18197
Prodam dva TELIČKA simentalca. Po-dreča 2.6, Mavčiče_18219
Prodam breje KRAVE. Podbrezje 233, Duplje_18225
Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. Jezerska 39, Kranj_18231
6 mesecev staro ŽRFBE, ugodno prodam. Selo 33,Zirovnica 18240
OSMRTNICA
Sporočamo vam žalostno vest, daje nenadoma preminil naš sodelavec
JANEZ BIZJAK
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 18. oktobra 1991, ob 15. uri na pokopališču v Tržiču.
Concorde d. o. o.
Brdo pri Kranju
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, deda, brata in tasta
ŠTEFANA GRAHA
se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, za besede tolažbe, za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Arharjevi, sodelavcem I BI Kranj, sodelavcem Sava Kranj, Planika Kranj, Kokra Kranj, g. župniku za lep obredni pogreb in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih dneh in ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: otroci z družinami, brata in sestre
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
STANETA VORŠIČA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem delovnih kolektivov -Sava Kranj, Petrol Kranj, Tehnik Škofja Loka za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala velja duhovniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma oskrbovancem Preddvor in pevcem.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
V SPOMIN
Ko je v srcu bolečina prevelika, se tudi solze posuše, le duša nemo vpije, zakaj, zakaj Te ni...
Ob peti obletnici smrti naše drage
ANTONIJE JELOVČAN
se je s hvaležnostjo in ljubeznijo spominjamo. Hvala vsem, ki je niste pozabili! VSI NJENI Hotemaže, 14. oktobra 1991
ZAHVALA
Zaspal si mirno, tiho, utrujen od bolečin, za Teboj ostala je praznina, a v srcih naših bolečina.
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, tast, svak in stric
PETER REZAR
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Planike in Živil, za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Tenetiše, 7. oktobra 1991
V SPOMIN
Življenje naše zdaj je prazno, ker Tebe več med nami ni, spomin na tebe ne usahne in solza se ne posuši.
Mineva peto leto, odkar je odšel od nas dragi mož in ati
FRANC TREBUSAK
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob! ŽALUJOČI: žena Štefka z Mojco in Jimmvjem Milje, oktober 1991
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
IVICE PETEK, rojene Potočnik
nadzorne VMS na Urološkem oddelku UKC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in bivšim sošolcem iz Gimnazije za spremstvo na zadnji poti, podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebna zahvala tudi zvonarjem, pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
VSI NJENI
Hot a vi je. Visoko, oktobra 1991
OD TORKA DO PETKA
Slovenija in svet
De Michelis in Vance nas tolažita
Italijanski zunanji minister De Michelis nam obljublja mednarodno priznanje v enem ali dveh mesecih, posebni odposlanec generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Cyrus Vance pa napoveduje priznanje po končani haaški konferenci.
Posebno v primeru Italije je prišlo med torkovim obiskom ministrov dr. Dimitrija Rupla in Dušana Šešoka pri italijanskem zunanjem ministru Gianniju De Michelisu do zasuka v pogledih Italije na priznanje Slovenije in Hrvaške. Do njega bo prišlo v enem ali dveh mesecih in to v primeru uspešnega ali neuspešnega konca mirovne konference v Haagu. Za priznanje teh dveh republik (in tudi drugih, ki bodo to želele) ni nobenih ovir več. Že v času Brionskega sporazuma je bila neodvisnost Slovenije dopolnjeno dejstvo, je dejal De Michelis in dodal, da Slovenija ni Kuvajt in zato mednarodna akcija kuvajtskega tipa ne pride v poštev. De Michelis je dejal, da je dobrososedstvo s Slovenijo interes Italije in da' morebitnega umika vojske prek Trsta ne bi dovolili brez soglasja Slovenije. Italija se pripravlja na pogovore s Slovenijo o gospodarskem sodelovanju in položaju manjšin. Za slovensko bodo zagotovljena enaka jamstva kot za Južne Tirolce v Italiji. Dr. Rupel pa je De Michelisu povedal, da Slovenija ne bo vstopila v nikakršno konfederacijo z drugimi republikami, ampak je kvečjemu zainteresirana za območje prostega trga.
Peterle pojasnjuje Zernattu
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je odgovoril na pismo in resolucijo, ki jo je zaradi uporabe krnskega knežjega kamna na naših bonih poslal koroški deželni glavar dr. Christof Zemat-to in v njej izraža ogorčenje zaradi tega dejanja. Peterle pravi, da ta kamen ni samo del zgodovine sedanje Koroške, ampak je vezan tudi na slovenski narod in njegovo samobitnost ter državotvornost. Zanj je zato ta kamen tudi znak skupnega spoštovanja preteklosti, ki je osnova za graditev vzajemne prihodnosti, obenem pa naj to ne skali dobrega medsebojnega sodelovanja.
Štiri točke Cvrusa Vancea
Pred današnjim nadaljevanjem mirovne konference v Haagu, kjer se bodo danes zbrali predsedniki jugoslovanskih republik oziroma republiških predsedstev, so bili včeraj v Haagu predstavniki Srbov v Krajini in v Vzhodni Slavoniji. V Ljubljani pa je bil v sredo posebni odposlanec generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Cyrus Vance, kjer se je pogovarjal z Milanom Kučanom, dr. Janezom Drnovškom in dr. Dimitrijem Ruplom. Vance bo o svojem obisku v Jugoslaviji temeljito seznanil predsedujočega haaške konference lorda Carringtona. predlagal pa bo štiri točke reševanja jugoslovanske krize, med drugim tudi priznanje republikam, ki to želijo. Vance je bil s pogovori v Ljubljani zelo zadovoljen, prav tako pa tudi s pogovori v Makedoniji in Bosni in Hercegovini. Za nas je zelo pomembna obljuba izkušenega diplomata, da bo danes predlagal konferenci v Haagu mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške ob izteku konference, nespremenljivost meja s silo, popolno zaščito manjšin in umik vojske s hrvaškega ozemlja. Slovenija torej pri mednarodnem priznanju ne bi imela prednosti, je ocenil Milan Kučan, Lojze Peterle pa je visokega gosta seznanil z gospodarskimi vidiki našega osamosvajanja.
Drnovšek optimist
Dr. Janez Drnovšek meni, da vojna na Hrvaškem ovira naše mednarodno priznanje, prav tako pa Evropa želi v Haagu najti celovito rešitev jugoslovanske krize, pred tem pa nam bo omogočila preživetje, kar se kaže v priznavanju naših potnih listov in omogočanju finančnih aranžmajev. Narodna banka Jugoslavije nam bo skušala nagajati predvsem z blokiranjem računov naših bank v tujini, vendar pa tujina več ne priznava legalnosti in legitimnosti Narodne banke Jugoslavije.
Avstrijski svobodnjaki za naše priznanje
Avstrijski liberalci oziroma Haiderjeva svobodnjaška stranka ostajajo zagovorniki takojšnjega mednarodnega priznanja Slovenije. To so potrdili med ponedeljkovim in torkovim obiskom pri Liberalni stranki Slovenije. Kot je povedala dr. Heide Schmidt, podpredsednica avstrijske svobodnjaške stranke, ki je opozicijska stranka, njena stranka zahteva takojšnje mednarodno priznanje Slovenije. Sklicana je bila izredna seja avstrijskega parlamenta, vendar pobuda svobodnjakov za priznanje Slovenije ni bila sprejeta, stranka pa še naprej vztraja pri tej zahtevi. V Avstriji je sicer soglasje, daje treba Slovenijo priznati, vendar Avstrija tega koraka ne bi smela narediti sama. Svobodnjaki pa vseeno menijo, da je ta korak smiseln. Tako slovenski kot avstrijski liberalci menijo, da je Brionska deklaracija jasno zavezala Evropo, da mora po preteku moratorija priznati Slovenijo in Hrvaško. To zavezo mora Evropa izpolniti. Sedaj nastaja vtis, da postajajo napadi Jugoslovanske armade legitimni. Mednarodno priznanje je najmanj, s čimer lahko sedaj Sloveniji in Hrvaški pomaga Evropa. Takšno je bilo tudi stališče dr. Friedhelma Frischenschlagerja, ki je poudaril pomen pritiska na vlado, naj intenzivno išče države, ki bi skupaj z Avstrijo priznale Slovenijo in Hrvaško. Evropa še vedno preveč stavi na stare sile, ne pa na tiste dele Jugoslavije, ki imajo demokratičen sistem in tržno gospodarstvo. Vodja delegacije Liberalne stranke Slovenije Franc Golja je povedal, da v pogovoru skoraj ni bilo različnih mišljenj, razen politična vprašanja pa so posebej obravnavali energetsko politiko, položaj manjšin in preoblikovanje gospodarstva s posebnim poudarkom na drobnem gospodarstvu, kjer Slovenija po besedah ministra Viktorja Brezarja. tudi člana delegacije stranke, povzema avstrijske izkušnje. • J. Košnjek
Stavkala bo le Grajzarjeva šola
Tržič, 17. oktobra - Medtem ko so se šolniki Osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici in Osnovne šole Kokrškega odreda Križe zadovoljili z zagotovili Izvršnega sveta SO Tržič, da jim bodo izplačali zahtevano razliko v osebnih dohodkih za julij in avgust do višine 119 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v slovenskem gospodarstvu, za naprej pa se bodo dogovarjali, pa učitelji Osnovne šole heroja Grajzarja vztrajajo pri štrajku. Poleg tega poračuna za oba poletna meseca vztrajajo pri poračunu regresa za dopuste do višine 7000 tolarjev brutto, od 1. oktobra naprej pa zahtevajo, da je njihova osnova za izračun osebnih dohodkov za 19 odstotkov višja od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu republike. In kot je povedal g. Pavel Pazler, vodja stavkovnega odbora na Osnovni šoli heroja Grajzarja. še vedno vztrajajo pri odstopu ministra Venclja. Stavko bodo začeli v petek. 18. oktobra, in jo bodo vodili vse do izpolnitev vseh zahtev, izvzemši morda le odstop ministra Venclja. • D. D.
Vaja prve generacije slovenskih vojakov
Spremenjena taktika obrambe
Vdor sovražnika na posameznih smereh je moč preprečiti z aktivno obrambo
Grmača pri Postojni, 14. oktobra - Premično taborjenje so gojenci učnih centrov na Igu in v Pekrah sklenili s taktično vajo, v kateri so sodelovali tudi vojaki iz stalne sestave TO in rezervisti. Okrog 360 udeležencev vaje je dokazalo, da je aktivna obramba trd oreh celo za močnejšega napadalca. Fantje so zadovoljni z odnosi v naši vojski.
Močan pok in dim na začetku doline pod hribom Grmača naznanita nevarnost. Ko se dim
branilca učni center iz Poker, na vaji pred dnevi pa so to nalogo uspešno opravili vojaki iz učnega centra na Igu.«
razkadi, je moč opaziti sovražnikovo bojno vozilo, ki ga je zaustavila eksplozija mine na nekdanji vojaški cesti proti prevalu Ravbarkomanda. Čeprav se vojaki izkrcajo in se oprezno premikajo proti hribu na nasprotni strani, je še dalj časa vse tiho. Ker nasprotnik ne opazi branilca, da signal glavnini kolone svojih vozil za nadaljevanje poti. Šele ob prihodu več bojnih vozil zaropota iz prve branilske zasede. Ko se vozila ustavijo zaradi minskega polja, odpre ogenj še druga zaseda. Nasprotnik se izkrca in hoče obkoliti teritorialce, ki pa se
pravočasno izmaknejo na rezervne položaje. Medtem protioklepna skupina napade nezavarovana sovražnikova vozila. Velike izgube prizadenejo sovražniku tudi ostrostrelci, ki obenem napadejo minometne položaje in poveljstvo.
»Prodcrr sovražnika od Ilirske Bistrice proti Postojni in obkolitev mesta s pomožne smeri zavračamo z aktivno obrambo,« opisuje taktično zamisel vaje načelnik učnega oddelka polkovnik Milan Gorjanc iz RŠTO in razlaga: »V njej deluje le tretjina sil v klasični obrambi, glavnina pa z nenadnimi napadi iz zasede in zaledja s kratke razdalje prizadene napadalcu kar največje izgube. Danes je v vlogi
Visoka sti
raven usposobljeno-
«
Vodstvo se igra z ljudmi
Kranj, 17. oktobra - Od ponedeljka že stavkajo delavci v Iskrinem Podjetju mehanskih konstrukcij in delov (MKD). Nezadovoljstvo s plačami in zahteva po odstopu ključnih dveh ljudi v podjetju direktorja Antona Jenka in finančnika Marjana Burje je do konca tedna preraslo v izključno ogorčeno zahtevo po odstopu slednjih dveh.
V četrtek zjutraj se je okoli 270 zaposlenih znova zbralo in prisluhnilo, kaj je njihov stavkovni odbor dosegel pri upravnem odboru podjetja in pri direktorju Blažu Kavčiču. Kot vse kaže, je ravno od njega odvisna odločitev o odstavitvi dveh vodilnih mož, ki sta od stavkajočih doživela nezaupnico.
Delavci so to jutro izvedeli, da vodstvo ne pristaja na zahtevi, zato so se pač odločili, da stavkajo naprej. Pristali so samo na kompromis, da bo kljub stavki delal manjši del kolektiva (20 ljudi), ki je vezan na nujne izvozne posle s tremi partnerji. Stavkovni odbor je sicer prenesel tudi predlog direktorja holdinga o dvomesečnem moratoriju na stavko, vendar so celo omiljeno možnost o moratoriju do 4. novembra ogorčeno zavrnili. Delavci se namreč bojijo, da bi v dveh mesecih vodstvo ne razmišljalo samo o poslovni rešitvi podjetja, pač pa predvsem o tem, kako se rešiti 20 do 30 odstotkov delavcev. Na zboru je spregovoril tudi od delavcev odpisani Marjan Burja, ki je delavce skušal prepričati tudi o zunanjih vzrokih, da podjetju manjka denarja. Eden od njih je menda dediščina obveznosti iz leta 1989, ko se je Iskra reorganizirala.
Kaj torej očitajo delavci? Način vodenja poslovne politike je neustrezen, saj ne daje rezultatov, zato hočejo odstop Jenka in Burje. Osebni dohodki so bedni, saj ne morejo zagotoviti niti izhodiščnih iz splošne kolektivne pogodbe. Več kot 20 delavcev kljub polnemu doseganju norme ne doseže niti zajamčene plače. Avgusta je najnižja plača znašala 4.130 dinarjev, najvišja plača pa je bila 39.000 dinarjev. Zakaj se slab poslovni rezultat odraža le na plačah delavcev, ne pa tudi vodilnih? Tudi medsebojnim odnosom v podjetju marsikaj očitajo: probleme podjetja bi lahko direktor kdaj razložil na zborih delavcev, pojasnijo naj tudi govorice o morebitnem stečaju podjetja, ki buri duhove zaposlenih. Govorijo o domnevnem programiranem stečaju, kakršnih iz sistema Iskre poznajo kar nekaj. Delavce moti tudi dejstvo, da jim je odvzeta vsaka možnost soodločanja in da morajo vsako stvar izsiliti s stavko. Ker na nasprotni strani ni posluha, zdaj stavko nadaljujejo. • D. Z. Zlebir
Okrog petsto opazovalcev iz vrst Teritorialne obrambe z generalom Janezom Slaparjem na čelu in slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo se je v nadaljevanju vaje "Jesen 91" prepričalo, da prva generacija slovenskih fantov zna uporabiti orožje. Skupaj s profesionalci in rezervisti je nazorno pokazala, da napadalcu kljub podpori mino-metov in letal na koncu ni rešitve iz strnjenega obroča obkoli-tve. Vajo so dopolnili še z ogledom izdelave minskega polja in bojnim streljanjem z različnimi orožji.
Med krajšo tiskovno konferenco po vaji je v.d. načelnika RŠTO generalmajor Janez Slapar
ocenil, da je vaja krona premičnega usposabljanja vojakov na terenu. Čeprav pri materialnem
zagotavljanju pouka prve generacije vojakov ni šlo brez problemov, so program v celoti izpolnili. Kot je med drugim napovedal, bo pri prihodnjem usposabljanju več praktičnega dela. predvsem strelskih vaj, v vaje enot na tere-
Brez ofenzivne obrambe ni uspeh"
nu pa bodo vključevali manj$e sestave.
Poveljnik vaje polkovnik Gof' janc in vodji učnih centrov maj°r Vinko Faladore z Iga ter maj*' Andrej Kocbek iz Peker so se str*" njali, da so fantje pokazali zavi* ljivo raven usposobljenosti. N8' vajeni so delati samostojno, k*" odloča o zmagovalcu. In kar pjj' sebej preseneča, je želja mnogih' da se po polletnem služenju & poslijo kot poklicni vojaki.
Takim trditvam bi ne veljfl če se ne bi med pogovorom z vC jaki prepričali, da so zadovoljni.2 odnosi v slovenski vojski. Kot J* poudaril stotnik Dejan Kuhar 1 Raven na Koroškem, vojaku v''' va dobro voljo že to, da gre lahk" med pol krajšim rokom kon^ tedna domov; za svoj oddelek )\ zatrdil, da so si vsi v njem dobri prijatelji. Vojak Marjan Remeni* iz Šmartnega-ob Paki pa je PfjJ hvalil izgled uniform, v katerih se tudi med urjenjem na teren11 dobro počutijo. • Stojan Saj* foto: Gorazd Si ni k
V petek, 25. oktobra, ob 19. uri
bo v hotelu Creina v Kranju peta letošnja
GLASOVA PREJA
Voditelj Glasovih prej Viktor Žakelj je tokrat povabil v goste pisatelja, ustanovitelja prve politične stranke v povojni Sloveniji, slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Pogovoru je dal naslov
Dr. Rupel proti...
Če želite, da Vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu na številko 211-860 ali 211-835.
Izdelava ikeban in šopkov za grobove
V sredo, 30. oktobra, bo vrtnarski mojster Janez Jenko, 0<j 17. ure dalje v prostorih Društva upokojencev Kranj izdelova ikebane in šopke za grobove. Izdeloval jih bo iz materiala, ki i* bo vsakdo prinesel s seboj.
DOBER OKTOBER
Znižanje cen nekaterih izdelkov v Merkurjevih prodajalnah
od 7. oktobra do 7. novembra.
23  vrtne gamiture, motorne in električne osiO/ kosilnice, garniture DOM-Triso (meter, OU /0 kotnik, vodna tehtnica,...)
za 20%
vrtne mreže,orodja ISKRA-ERO,Swaty - FLEX Black&Decker, Unior, vijaki, okovja Titan in Kovinoplastika, EMO-BIO in garniture.
za 15%
Varstroj in Iskra - Varjenje BARVE, LAKI, RAZREDČILA
Znižanje cen velja za takojšnja plačila nad 1.000,00 tolarjev in člane stanovanjskih zadrug.Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih'