žuboreči potoček ob grajenski cest! so zadnji hladni dnevi spremenili v ledeno skuipturo. In nato jo je okrasil ie sneg. — M. Zupanič. TRIDESET LET RADIA PTUJ 2. januarja 1963 se je s svojim programom prvič oglasil Radio Ptuj. Oddajnik na gradu je bil po- stavljen v letu 1962 in zato je od oktobra prenašal prvi program radia Ljubljana. Prva oddaja je bila torej pred tridesetimi leti, takrat pa je bila nedel- ja. Informativni program so pripravili na občin- skem odboru Socialistične zveze delovnega ljud- stva - pobudniku ustanovitve, odgovorni urednik je bil Stane Kanduč, tehnična opravila pa v rokah ptujskih radioamaterjev pod vodstvom Mihaela Gobca. V začetku je ptujski radio oddajal lastni informativni, zabavni in reklamni program le ob nedeljah, potem se je oglašal dvakrat na teden, od leta 1965 pa oddajal dveurni dnevni program na srednjem valu. Danes smo z vami vsak dan od 14-te do 19-te, ob nedeljah od desete, v petek zvečer pa do polnoči z večernim programom - vse na srednjem valu ter na ultrakratkem v stereo tehniki. Radio Ptuj je torej v teh letih rasel teh- nično in kadrovsko ter programsko. Hvaležni smo pobudnikom in ustanoviteljem ter vsem, ki ste v tem času prispevali pomemben delež k delu in razvoju lokalnega radia, ki je danes spoštovan in uveljavljen. Brez vas nas ne bi bilo, in brez vas ne bi bili to kar smo danes. Kakšni smo, to oceno pa prepuščamo poslušalkam in poslušalcem ter šte- vilnim poslovnim partnerjem. V letu, ki smo ga začeli in v katerem vam želim veliko uspehov, zdravja in osebne sreče, bomo postavili dodatni oddajnik na Belskem vrhu s frekvenco 104,3 MHz na uhrakratkem valu ter ta- ko povečali slišnost, ne bo pa manjkalo tudi do- datkov v programu. Prireditev ob obletnici načrtujemo sredi leta, ko bo 45 let napolnil časopis Tednik, vzporedni medij v Zavodu Radio-Tednik. Še enkrat hvala vsem ter poslušajte in sodelujte z nami še naprej! ■ odgovorni urednik Ludvik Kotar OGREVANJE MLADIKE Športno dvorano Mladika že do- ber mesec, odkar so jo povezali z Osnovno šolo Mladika, redno ogrevajo. Investicija, vredna 7 mili- jonov tolarjev, ki jo je plačala ptuj- ska občina, pa kljub temu še ni povsem končana, saj manjkajo na- prave, ki merijo porabo goriva. Te pričakujejo v kratkem iz uvoza. Milena Tovarna fasadne opeke Ptujska opekarna Opte načrtuje spomladi začetek grad- nje tovarne fasadne opeke. Svetovna banka za raz:voj jim je že odobrila posojilo z rpkom odplačila sedem let s trilet- nim moratorijem in pogojem, da je v tovarni francoska teh- nologija. Investicija je vredna 25 milijonov nemških mark. Gradnja naj bi bila končana v sedemnajstih mesecih, tako da bi poskusna proizvodnja stekla sredi leta 1994. n.V. Silvestrovanje v domu upokojencev v naši delovni terapiji so se že mesece pripravljali na praznovanje. Prizadevni oskrbovanci so na pobudo delavke tarapevtke in sester izdelali razne lutke, koledarje in razne spominke za ob- daritev. Tudi po naših hodnikih in obednici je bilo okrašeno, skratka čutil se je praznični duh razpoloženja. Obiskovalci, ki si jih naši oskrbovanci srčno želijo, so bili prijetno presenečeni že pri vho- du v avlo recepcije, kjer visi ve- lik gobelin, delo naših oskrbo- vancev in seveda jelka z bučka- mi in raznimi okraski. Za razpo- loženje oskrbovancev skrbimo tudi čez leto ob prirejanju pik- nikov (krompirjev in kostanjev piknik), martinovanja, miklav- ževega večera, nastopov upoko- jenskega zbora iz Ptuja. Razve- dri! nas je tudi nastop folklorne skupine iz bolnice, prav tako tu- di otroški zbor. V maju smo bili tudi na daljšem izletu v okolici Atomskih toplic in Olimja ter si ogledali razne znamenitosti. Ker menimo, da je naš zavod eden boljših na štejerskem ne smemo pozabiti na skrb za čistočo, za katero naši uslužben- ci zelo skrbijo, ne samo za blišč hodnikov ampak tudi na osebno higieno tistih, ki se sami ne mo- rajo vzdrževati. Od starega leta smo se poslovili v veselem raz- položenju ob taktih povabljenih godbenikov, da so se nekateri osrkbovanci, ki so lahko plesali lahko razvedrili. Poskrbljeno je tudi za duhovno življenje, saj je vsako soboto v zavodu maša, polnočna maša je bila kar v obednici, saj je prvotna sejna dvorana premajhna. Skrbimo tudi za naše bralce in smo števi- lo knjig povečali z 100 podarje- nimi in nekaj kupljenimi ter re- vijami, ki jih naši bralci kar pridno prebirajo. Tudi za poli- tično delovanje naše vlade se bomo zanimali, čeprav nas je večkrat razočarala. Novi vladi in novemu vodstvu države Slo- venije želimo več uspehov in manj strankarskih prepirov. Posebno željo izražamo na novo vlado, da za časa okupaci- je prisilno mobiliziranim, ki smo bli tudi v delovnem razmer- ju in plačavela zdravstveno za- varovanje, služili v nemški voj- ski, preostalo pa v ujetništvo in prebili služenje v JLA, za kar smo izgubili 5 let delovne dobe, da se nam po hitrem postopku tudi prizna. Saj se ve, da je bil delež za te oškodovance že po- ravnan v našo izgubo. Vsem pristojnim in odgovor- nim, ki kakorkoli skrbijo za sta- rejše ljudi, želimo najbolj zdrav- je, sreče in uspehov v letu 1993! Upokojenci Doma upokojencev Ptuj SREČNO! ZmagovaJec novoletnga turnirja z nagradnim novoletnim tur- nirjev je šahovsko društvo Ptuj zaključilo ciklos hitropoteznih turnirjev za leto 1992. Tokrat je bila udeležba nekoliko slabša kot običajno, vendar srečanja nič manj zanimiva in borbena. Z 135 točkami je zmagal mladi- nec Robert Roškar, za kar je prejel pokal, sledijo Cič 125, Majcenovič 11,5, Podkrižnik, Napast in Iljaž 11 itd.. Tajnica društva je razglasila rezultate najboljših skozi vse le- to. Skupaj je sodelovalo 161 udeležencev ali povprečno 13 na turnir. Trikrat je zmagal Ro- bert Roškar, dvakrat Janko Bo- hak, po enkrat pa Čič, Iljaž, Brglez, Šeruga in Podvršnik. Pred skupno razglasitvijo so se prisotni z minuto molka poklo- nili spominu tragično preminu- lega Milana Šeruga, ki je po sklepu društva postal tudi zma- govalec za leto 1992 (do usod- nega julija je vodil na tabeli). Drugo mesto je osvojil Robert Roškar z 127 točkami, tretje Jože Čič 117,5, 4. Janko Bohak 105,5 točkami itd. Za vse ude- ležence novoletnega turnirja so bogate praktične nagrade pri- spevali MIP Ptuj, Caissa d.o.o in Papirnica "ALF". Prvi turnir za letošnje leto bo že danes, 6. januarja 1993 ob 18. uri. Silva Razlag OMENITI VEUA ŠE TO, DA SEJE VSEH TURNIRJEV UDE- iMlLFEmOZUPANČia______ ZIMA S SNEGOM Tako kot drugod v Sloveniji je tudi v ptuj- ski občini sneg povzročil kar nekaj preglavic. Čisto mesto kljub obljubi, da bo 2. januarja v celoti izvedlo odvoz odpakov, tega ni storilo. Dežurni v komunalnem podjetju so vsaj za si- lo sčistili glavne poti po mestu, delavci ce- stnega podjetja pa so takoj pričeli s posipan- jem cest, precej, predvsem v Halozah in Slo- venskih goricah, pa so jih morali tudi plužiti. Kot smo izvedeli na komunalnem podjetju, s ptujskega mestnega jedra zaenkrat snega ne bodo vozili, ker je to drago, zagotovili bodo le prehodnost in prevoznost. d.l.ž. Natančni metalci Tik pred novim letom odprt in takrat praz- nično okrašen paviljon v Ljudskem vrtu na Ptu- ju je doživel tudi prvo neuradno promocijo, ki se dogodi v glavnem vsem našim novim in re- prezentančnim objektom. Kako bi drugače ra- zložili dejstvo, da so od 26 raznobarvnih žarnic ostale cele samo štiri! Očitno jih je nekdo s preudarkom drugo za drugo razbil, pri čemer je moral pokazati zvrhano mero iznajdljivosti in natančnosti, saj so žarnice pritrjene v višini pri- bližno treh metrov in so med njimi in morebit- nim uničevalcem tudi razne ovire. Kultura pa takšna - nam vsem v ponos in jutrišnjemu turi- stičnemu Ptuju v brezup. Milena Začasni propačun la, obveznice še ne Po drugem sklicu 30. skupnega zasedanja zborov SO Ptuj se je v torek vendarle zbralo dovolj poslancev za sklepčnost vsakega zbora posebej. Poslancem zbora združenega dela so poslanci drugih dveh zborov celo zaploskali, saj je bil tudi najšte- vilčnejši. Kaže pa, da so za spremembo tokrat poslanci družbenopoli- tičnega zbora izkoristili zadnjo možnost za predčasno končanje zasedanja. Po opravljeni peti točki dnevnega reda je namreč ta zbor postal nesklepčen. Osta- lo je 13. neopravljenih točk in dosežek skupščine v odločitvi, da je za njeno nemoteno delo odslej dovolj prisotnost večine od 105 poslancev skupščine, ne glede na sklepčnost oziroma ne- sklepčnost posameznih zborov. Več na strani 3. JB 2 — DOMA IN PO SVTTU 7. JANUAR 1993 TEHMMK 8t fie li pieiilN^ $mMU Hif^il^nve parade lokrat zakulisiii tiienutki Mamica ureja 14-letno HaJdI za vsak nastop posebej. Posvetujeta se tUdI z bivšo pevko Tatjano DremelJ. In mlada profesionalka, ki obvlada svoje obnašanje pred množico ljudi občudujoče suvere- no, zaman pojoče trdi: "Ne, ne, nisem važna, taka sem kot druge punčke vse..." Samo 9-letnl Urban Mlinar (z violino) In njegova štiri leta starejša sestrica Sanja (skrajno desno) sta že pravi zvezdici. Skupaj z Ed- vinom Fliserjem še posebej. Solze so točili v dvorani, ko so zapeli "Lepši svet si želimo vsi..." Sploh so se otroci na slovenski gla- sbeni sceni lepo uveljavili. Samo na Orfejčkovi paradi so nastopili kar štirje osnovnošolci. Aparat pa je tokrat ulovil še Asjo Matjaž, novinarko Kaja, pa Ljuba Huzjana v galantni opravi, s katero je "odprl" parado ter pomočnika urednika Tednika Jožeta Šmigoca s hčerko. Prišel pozno In napravil zgago — naš odgovorni urednik Ludvik Kotar, zakulisna "duša " prireditve. Sicer pa smo sodelovali vsi Ra- dio-Tednlkovci. Majda Goznik, Jože Bračič in Martin Ozmec za- skrbljeno poslušajo. Zakaj le? Tik pred odhodom na oder — KmetcI ponovno v dobri stari se- stavi. V zadnji lanskoletni številki Tednika smo za tiste, ki na paradi niso bili, predstavili nek^ odrskih sličic, da se bodo prihodnje leto nekoliko prej pozanimali za vstopnice — te so namreč le- tos zmanjkale že veliko ur pred prireditvijo. Vsem, ki so uspeli vstopiti, pa bodo isti prizorčki gotovo lep spomin. Tokrat pred- stavljamo gledalcem skriti svet zakulisja. iiiiiiiiiiBiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuuiluuniuuiiiuiiuuiiiliuillw iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii.....iiiiiiiiiiiiiini.....iiiiiiiiiii—i Besedilo in posnetki M. Zupanič. In še vprašanje: Kdo Je dama z zapeljivimi črtastimi nogavicami z vzorcem. Najbolj duhovit odgovor bomo objavili. Arhivsko gradivo moramo rošiti pred uničenjem Pristojni arhivski zavodi v Sloveniji (6 pokrajisnkih, 1 repu- bliški) opažamo, da se v zadnjem času pri projektih za pre- struktuiranje gospodarstva in vzpodbujanju prenove podjetij, ne posveča dovolj pozornosti z zakonom predpisanemu zavaro- vanju arhivskega gradiva. Ob tem spoznanju moramo opozoriti na dejstvo, da je arhivsko gradivo, ki se nahaja v arhivih podjetjih last države in je kot takšno zaščiteno z za- konom. Uničenje arhivskega gradiva je torej kaznivo dejanje in je lahko oseba, ki je s podpisom ali s svojim dejanjem omogočila njegovo uničenje kaznovana. Danes smo iz dneva v dan priča nestrokovnemu pristopu k reševanju vprašanj, ki se na- našajo na varovanje arhivske- ga in dokumentarnega gradiva v podjetjih. Priča smo ukin- janju delovnih mest arhivar- jev, ki so v delovnih organiza- cijah po opravljenem preizku- su strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gra- divom edini pooblaščeni, da poskrbijo skupaj z vodstvenim kadrom za pravilno zavaro- vanje dokumentarnega gradi- va tako dolgo, dokler ni iz nje- ga odbrano arhivsko gradivo. Takšno ravnanje je znak strokovne in kulturne neo- sveščenosti ljudi, ki v procesu prestruktuiranja gospodarstva iščejo pri zapiranju arhivov in ukinjanju delovnih mest arhi- varjev, rešitev gospodarskih problemov. Pristojni arhivi smo zato dolžni svetovati agenciji R Slovenije za pospeševanje pre- strukruriranja gospodarstva in vzpodbujanje prenove podjetij (kar smo že storili z ustreznim dopisom, pa nanj nismo dobili odgovora) ter vsem ostalim, ki odločajo pri reorganizaciji podjetij, da upoštevajo pozi- tivno arhivsko zakonodajo (Zakon o naravni in kulturni dediščini, Uradni list SRS 1/1981), Pravilnik o pogojih za uporabo arhivskega gradiva. Uradni list SRS 34/1981), Pra- vilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu, Uradni list SRS 34/1981, Na- vodila o načinu izvajanja ma- terialnega varstva arhivskega in registraturnega gradiva, Uradni list SRS 10/1969). Ponovno moramo poudariti, da se v arhivskem in doku- mentarnem gradivu podjetij nahajajo takšne kategorije ar- hivskega gradiva (torej takšne informacije), ki so in bodo za nadaljnji razvoj podjetij nujno potrebne npr. gradbeni načrti, proizvodna in tehnična doku- mentacija, dokumentarno gra- divo namenjeno poslovnim odločitvam, personalne zade- ve, pravni spisi, ekonomske študije, analize itd. Mirno lahko trdimo, da so urejene arhivske službe podje- tij, kot je to samo po sebi ra- zumljivo v razvitem svetu, se- stavni del moderne organiza- cijske strukture vsakega uspešnega podjetja. Vsi skupaj pa se moramo za- vedati, da je arhivsko gradivo neprecenljiva kuhura dediščina slovenskega naroda, kateri se v nobenem primeru ne moremo in ne smemo odpovedati, četudi gre po laičnem, nestrokovnem pojmovanju za "star papir". Dr. Peter Pavel Klasinc Pokrajinski arhiv Maribor Mednarodni inšptitut arhivskih znanosti najvišja občinska Priznanja Ob slovesnosti praznovanja dneva samostojnosti so v Ormožu podelili najvišja občinska priznanja za leto 1992, Plakete in Li- stine občine Ormož. Plakete so prejeli: Franc Brglez iz Župngskega urada Prihova, Stanko Medik iz Frankovcev in Jože Slavinec iz Mibalovcev. Župnika Franca Brgleza, trenutno službuje na Prihovi, prej pa je bil župnik v župni cerkvi Tomaž pri Ormožu, je občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Ormoža predlagal, da se mu za njegove zasluge pri ohra- nitvi kulturno - zgodovinskih spomenikov podeli najvišje občinsko priznanje, Plaketa Ormoža za leto 1992. Franc Brglez Ko je služboval pri To- mažu, je vložil veliko truda pri obnovi župne cerkve, njene okolice, župnišča ter dograditvi veroučne učilnice. Dobitnik Plakete Ormoža za leto 1992 je tudi Stanko Medik iz Frankovcev, dolgo- letni direktor Uprave za družbene prihodke Občine Stanko Medik Ormož. Za najvišje občinsko priznanje so ga predlagali pri KS Ormož, kjer je nese- bično pomagal občanom in opravil številna pravna sve- tovanja pri mnogih akcijah razvoja ormoške krajevne skupnosti. Jože Slavinec iz Mibalov- cev je prejel Plaketo Or- Jože Slavinec moža na pobudo Krajevne skupnosti Ivanjkovci za dalj- še obdobje izredno uspešne- ga dela na področju komu- nalnega urejanja v krajevni Ivan Golob skupnosti ter za pospeševan- je turistične ponudbe v do- mačem kraju. Listini občine Ormož za leto 1992 sta prejela Ivan Golob in Franc Vajda. Franc Vajda Za številne športne dosež- ke v maratonu, saj je v svoji kategoriji med najboljšimi rekreativnimi maratonci v Sloveniji in za pomoč pri urejanju rekreacijske cone v Ormožu, je Ivana Goloba predlagala ormoška krajevna skupnost za dobitnika Listi- ne Ormoža za leto 1992. Franc Vajda iz Velike Ne- delje je 35 let prizadevno de- loval pri gasilski organizaciji v kraju ter v občini. Za vsestransko aktivnost na tem področju je bil pre- dlagan za podelitev Listine občine Ormož za leto 1992. Vida Topolovec Foto: Š. Hozyan ^VffiNSMA BlSTitiCA Nadaljevanje predavanj j »Pohorje — skupni življenski prostor4 Po uspelih srečanjih krqjanov Slovenske Bistrice, Šmartno na Pohorju, Kehlja in Zgornje Loinice, bo jutri zvečer nadaljevanje druienj kr(yanov posamez- nih krqiev Pohorja. Srečanje bo tokrat v prostorih osnovne šole Tinje. Nepogrešljivi zgodovinar dr. Joie Koropec, kije stal- ni gost vseh srečat\j, bo tokrat govoril o zanimivi te- mi — začetkih davkov na Slo""—^"- ' ' srečanje bo 29. januarja na Zgornji Polskavi, kjer bo dr. Koropec prisotne opozoril, oziroma vprašal, če vedo številke posameznih stavb in parcel, kar je predvsem v današnjem času zelo pomembno. Zanimivo pa je, da se iz srečanja v srečanje, orga- nizira jih kmetijska svetovalna sluiba, izoblikujejo hotenja ljudi na tem območju slovenjebistriške Vida Topolovec TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan PROPAGANDA: Oliver Težak Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. TEPMMK - JANUAR I9i POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 Zaenkrat v igri 13 bivšiii zasebniii podjetij Podjetja je država po vojni odvzemala po treh zakonih. Zname- niti državni akt, sprejet 28. aprila 1948, je razlastil tiste, kate- rih podjetja so bila splošnega pomena. Mlada država je izdala spisek teh podjetij za vso Slovenijo. Na njem so bila tudi štiri ptujska. Sicer pa so državni uslužbenci takrat odvzemali še po zakonu o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, pre- moženje pa so podržavili tudi z zaplembami na podlagi izdanih sodnih odločb. Na ptujskem sekretariatu za gospodarstvo so doslej sprejeli 14 vlog za denacionalizacijo bivših zasebnih podjetij. Eno so, potem ko so jo preučili, predali sekretariatu za urejan- je prostora in varstvo okolja. Tako jim je ostalo 6 popolnih in 7 nepopolnih vlog. Komisi- jo, ki ima pet članov — trije med njimi so strokovni delavci upravnih organov, predstavnik združenja razlaščencev in zu- nanji strokovni član, vodi pravnik Matija Zoreč. Pove- Matija Zoreč dal je, da se tudi oni ne bodo mogli držati z zakonom pred- pisanih rokov, saj so vsi pri- meri zapleteni in obsežni za obdelavo. Potem ko vlogo pregledajo in na terenu po- pišejo današnje stanje, za- slišijo stranke in skušajo do- seči poravnavo med vlagatel- jem zahtevka in zavezancem. Komisija nato predlaga uprav- nemu organu možno odločitev in ta izda odločbo. Vendar de- lo ni tako enostavno, kot se je ravnokar zapisalo. Komisija naleti na vrsto problemov. Občinski uslužbenci namreč opravljajo to delo poleg svoje- ga rednega dela. Postopek je dolgotrajen tudi zato, ker ima vsaka stran pravico sproti ugo- varjati na posamezne ugoto- vitve in možne rešitve. Prob- lem so tudi sami dokumenti, ki jih vlagatelji prilagajo, saj so v veliko primerih neustrez- ni ali pomanjkljivi. Tako so doslej rešili samo en primer, lahko bi pa rekli tudi že en primer, saj je bil ta prvi tovrstni v Sloveniji, Rešeni bi bili še trije, v koli- kor bi prišlo med strankami do poravnave. Obeta se sko- rajšnji zaključek naslednje ga Marija Herrija Masten zahtevka, v katerem je bila sklenjena poravnava, ki pa še čaka na ustrezno potrditev. Ptujska komisija je prva v Slo- veniji izdala odločbo o vračilu podjetja. Gre za današnje Mi- pove poslovne prostore. Do- sežena je bila poravnava, sicer pa so izdali delno odločbo, saj še ni odškodninskega sklada, iz katerega se bo plačana odškodnina zavezancu za vra- čilo — Mipu. Na rešitev čaka sedaj še 12 primerov. To je današnje Agi- sovo skladišče na Kogojevi ce- sti. Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku, skladišče Petrola na Ptuju, današnja Žaga Jel- ka, današnji Les na Rogoz- niški, ostanki opekarne v Ja- nežovcih, nakdanja ptujska tekstilna tovarna, mlin na Mlinski cesti v Ptuju in skla- dišče žitaric nekoliko dalje ter zemlja v Dolanah, Gradišču in na Velikem Vrhu, last del- niške družbe Borlin. Vložena sta tudi dva zahtevka za odškodnino odvzetega trgo- vinskega blaga. Prav tovrstnih izgub je bilo najbrž še veliko, čeprav se doslej upravičenci na sekre- tariatu za gospodarstvo še niso oglasili. Ali si lahko pri- dobijo ustrezno dokumenta- cijo? DOKUMENTOV EKOSTAVNO NI Marija Hernja Masten, ki se v arhivu na Ptuju skupaj z Nežko Rašl ukvarja z iska- njem in izdajo potrebnih do- kumentov, je povedala, da imajo razlaščenci oziroma upravičenci težave z doku- menti. Tako na primer doku- mentov, ki jih je izdajalo So- dišče narodne časti — zakon je veljal le osem mesecev v letu 1945, enostavno ni. Ta- kratni lastniki so bili očitno razlaščeni, ne da bi prejeli pravnomočen dokument o tej odločitvi države. BeHh lis v arhivskem dokumentu je še več, čeprav so se v vseh arhi- vih po Sloveniji na zakon o denacionalizaciji pripravili že, ko je bil le-ta še v osnut- ku. V ta namen so pregledali svoje fonde in gradivo, ki ga stranke potrebujejo pri uvel- javljanju svojih pravic. Na posvetu vseh arhivarjev v Zrečah, so leta 1990 izmen- jali podatke, saj se veHko- krat primeri, da dokumentov ni v kraju obravnave, saj je bila takrat dokumentacija vodena centraHstično. Kaže, da so bolj problema- tične razlastitve v prvih letih. Tako se pojavljajo tisti, ki jim je bilo odvzeto premože- nje zaradi neizpolnjevanja obvezne oddaje. To je do- ločil krajevni odbor. Težave oziroma skorajda nerešljivi pa so primeri, ko so opra- vljali podjetniki svojo dejav- nost v najetih objektih. Če razlaščenec sam nima po- trebnih dokumentov, jih je v arhivu zelo težko najti, prav tako pa seveda njegovo ime ni vpisano v zemljiško knji- go. "Čeprav najdemo druge dokaze o tem, ni vir iz prve roke in za vračilo po da- našnjem zakonu ni ustre- zen," je povedala Marija Hernja Masten. "V začetku si ni nihče predstavljal, kako velikansko delo smo si vsi skupaj naložili. VeHko dela imajo upravičenci, veliko tu- di občinske službe in mi. Ar- hiv ima pravico zaračunavati upravno takso za svoje delo, ker pa je prihajalo v prime- rih razlaščencev do velikih zneskov, saj so potrebovali vrsto dokumentov, je bila taksa za arhivske storitve ukinjena. Na sodišču in kata- stru pa jo seveda razlaščenci oziroma upravičenci še plačujejo." Odločanje po hitrem postopku Razumljivo je, da se občinskim strokovnikm služJbam mudi s spreje- manjem nekaterih pomembnih odločitev. Odločanje o njih je v za- mudi, poleg tega pa je tako težko spraviti skupaj sklepčno število poslancev in jih obdržati do načrtovanega konca zasedanja. Glede na izkušnje zadnjih sej je to takorekoč nemogoče. Tako lahko med najpomembnejše dosežke v torek že drugič sklicanega 30. skupnega zasedarga zborov SO Ptuj štejemo sprejetje novih pravil igre. Gre za to, da po novi odločitvi poslatKev ni potrebna sklepčnost vsakega zbora posebej, pomembna je prisotnost večine vseh poslancev v občinskem parlamentu. Temu bi lahko sicer rekli tu- di potuha neresnim poslan- cem ali pa izrazili dvora v umestnost odločanja manjše skupine ljudi. Toda dosedanja realnost je bila mnogo hujše zlo kot odločanje starega skupščinskega telesa po vzoru modernega parlamenta. Upaj- mo, da odslej ne bo potrebno več poročati o nesklepčnosti ptujske skupčine in o odla- ganju dela na prihodnje seje. Najdlje so se poslanci tudi tokrat zadržali pri postavljan- ju vprašanj in serviranju po- bud. Že kar malce nejevoljni ob spoznanju, da vprašanja in pobude pač posredujejo skup- ščini, nanje dobivajo odgovore ali pa tudi ne, učinka, vsaj pričakovanega pa ni. Vse sku- paj spominja torej na pogovor ob polni mizi receptov, ki jih po pogovoru spravimo v pre- dal, kruha ali česa podobnega pa iz njihove obetavne vsebine ni. Tokrat so poslanci med drugim ponovno opozorili na nevzdržno prometno anarhijo v Ptuju, predvsem v Prešerno- vi ulici, kjer je voznikom spoštovanje prometnih pred- pisov španska vas. Obregnili so se ob slabo pripravljeno nočno silvestrovanje, kije bilo po besedah predsednika skup- ščine (zato je bil tudi odsoten) podobno ciganskemu taboru. Opozorili so tudi na nezakoni- to izdajanje dovoljenj za kmečki turizem, glede na omenjeni konkretni primer bi lahko večina gostincev v ob- čini dobila soglasje za tako de- javnost. Po mnenju poslanca gre v tem primeru za goljufan- je države. Znova je bila na "tapeti" gramoznica v Kungo- ti, sumljiv prenos pooblastil od GP Ptuj na Tampon in dvora v pravilno postopanje pristojnega občinskega orga- na. Spotaknili so se ob nakup novega pohištva za predsed- niške pisarne, ob izgubo raz- stave turkerij na ptujskem gradu, pa ob nejasna dogaja- nja znotraj Taluraa (bivše TGA).,. Sledilo je sprejemanje odlo- čitev po hitrem postopku. Naj- prej odloka o začasnem finan- ciranju javne porabe v občini Ptuj v prvem trimesečju 1993. Gre za sredstva na nivoju lan- skega prvega triraesečja, pre- računana na sedanjo vrednost. Pred odločitvijo je eden od poslancev opozoril na proble- matičnost avtomatizma pri sprejemanju občinskega pro- računa, saj z odločitvami po- se garao v svoj žep. Drugi po- slanci pa so zahtevali komisijo za nadzor nad porabo pro- računskih sredstev in plan nji- hove porabe. Oba predloga je podprla večina poslancev. Nemalo dilem in pripomb so imeli poslanci tudi ob po- trjevanju dopolnjenega pro- grama in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč za le- to 1992, Potrditi so raorali se- veda nekaj, kar se je že zgodi- lo in o čem jih nihče ni nič vprašal. Pa so vendarle potrdi- li tudi ta predlog izvršnega sveta s pripombo, da je potre- ben večji nadzor nad porabo sredstem sklada. Lotili so se tudi tehtne raz- prave za in proti obveznicam občine Ptuj. Z izdajo obveznic bi občina pridobila sredstva za gradnjo gospodarske infrastruk- ture. Konkretno gre za vodovod v KS Zavrč, Cirkulane, Juršinci, za vlaganje v obrtno podjet- niško cono-prosto cono v Ptuju in ptujske Terme. Mnenj za in proti je bilo kar nekaj. Tisti, ki so bili za, si želijo hitrejšega razvoja zaostalih delov občine, tisti ki so proti menijo, da gre za zadolževanje občine oziroma države, vse skupaj pa bo na ra- menih bodočega aktivnega pre- bivalstva. Odločitve za ali proti obveznicam občine Ptuj pa skupščina ni sprejela, saj se je morala zaradi nesklepčnosti DPZ (še po starih predpisih) predčasno raziti. Z odločitvijo o obveznicah jo čaka na nasled- njem zasedanju še odločanje o 13. preostalih točkah torkovega dnevnega reda, JB i — PO NAŠIH KRAIII 7. JANUAR 1993 ~~ TEDHIK Piše: TJAŠA MRGOLE-JUKIČ ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE \7._ Gilgameš, pa čeprav pomem- )en kralj, seveda tega ni mogel )iti deležen. Utnapištim je po- 'edal Gilgamešu, da je edina nežnost, doseči nesmrtnost, lajti rastlino, ki bi mu povrnila nladost. Gilgameš jo je šel iskat n jo je tudi našel. Med kopan- em rastline, jo je odložil na tla. Poda joj, pograbila jo je kača in o pojedla. Gilgameš je videl, da e je med plezanjem prelevila, :ar je bil dokaz, da je moč ra- tline resnična, toda kaj, ko je )stal praznik rok. Gilgameš se je vrnil domov s poznanjem, da bo tudi on, ka- :or vsi drugi, umrl. Vendar po- mirjen z mislijo, da bodo še dol- go po njegovi smrti živela nje- gova plemenita dela. Ti je ep o Gilgamešu všeč? Lepa in pučna zgodba! Kaj pa se mi, ki proučujemo religijo iz tega epa naučimo? Prav ta zgodba nam lepo raz- krije pogled in razumevanje sve- ta in življenja takratnih ljudi? Zdi se, kakor da so spoznali modrost in smisel življenja. Kakorkoli že, ob tem branju si se veliko naučil o prvem ljud- stvu na svetu. Prav oni so po- ložili temelje mest, pisave, trgo- vine. Iznašli so višjo matemati- ko, eksaktno (natančno) astro- nomijo , astrologijo, pa tudi druga številna praznoverja, ki so jim podvrženi še danes mili- joni ljudji. Predli so in tkali volno, lan, joslikavali lončeno posodo; iz )akra in zlata izdelovali nakit; leto razdelili v mesece, tedne, dan v ure, minute; poimenovali so dni v tednu, izumili pisavo, kolo ... skratka izumili so večino tistih stvari, ki se nam danes zdijo popolnoma same po sebi razumljive in ne pomislimo, da jih je moral nekoč nekdo izumiti. Prav v takih razmerah je vera Mezopotancev laliko držala ta- ko dolgo in čvrtsto — morda za- to, ker se je družila z resničnim, obširnim znanjem duhovščine. Prav Sumersko, ali če rečemo širše Mezopotamsko versko mi- tološki sistem je vplival na ver- ske predstave Židov — Judov, antičnih Grkov in prvih kristja- nov. Zato potem, ko se v SOBO- TO zvečer, ko si napisal do- mačo nalogo, pelješ s KOLE- SOM po MESTU, pogledaš na URO, imaš SEDEM minut za- mude, in ti še ČRNA MAČKA prečka pot, pohiti. Če te punca ni počakala, ne obupaj. Da pa ti ne bi bilo dolg čas se spomni, kdo so bili SUMERCI. Če pa te je punca počakala, bodi romantičen, pokaži ji ZVEZDE in povej nekaj o naj- starejšem ljudstvu na svetu. Ko bo slišala kaj vse veš, bo spoz- nala kakšen "full frajer" si in uspeh pri dekletu je zagotov- ljen. PONOVOLETNA ČESTITKA Neverjetna množica čestitk je prispela ' naše službe. Prišle so od blizu in daleč )d tistih, ki so "obvezani" pisati in od ti- ;tih, ki pišejo zaradi mnogih drugih vzgi- )ov. Nekaj se premika v tem našem pro- ;toru, ali pa so ljudje postali prijaznejši. Cenjeni Ptujčani, okoličani, meščani ;osednjih mest, slovenske prestolnice, iržavljani drugih držav - prisrčna hvala 'sem vam, ki ste pisali našim službam ali neni osebno. Posebno zahvala velja ti- ;tim, ki niste dobili naše čestitke, oziro- na odgovora. Hvala vsem vam, ki ste va- bili na številna prednovoletna slavja, pa se vseh nisem uspela udeležiti. Tudi mi smo pisali, vendar že po tradi- ciji vem, da je nekaj naslovov vedno spre- gledanih, da sprejemi nikoli ne "pokrije- jo" vseh, ki bi na takih sprejemih morali biti. Zato dovolite vsi šolarji, "Učitelji, teh- nični delavci, ravnatelji, kulturniki - pro- fesionalni in amaterski, športniki, tekmo- valci in trenerji, mladi raziskovalci, du- hovniki, kateheti, častne sestre, projek- tanti, gradbinci, prevozniki, obrtniki, podjetniki, tiskarji, novinarji,... kmetje, delavci, intelektualci, oziroma vsi s kate- rimi smo skozi leto 1992 sodelovali, da vara voščim preko časopisov. Želim, da bi v letu 1993 Ptujčani še bolj začutili s svojim mestom, okoličani s svojimi vasmi. Tu smo doma, večina se nas je tudi tukaj rodila, zavejmo se svojih korenin, dajmo jim novi smisel. Morali bomo pokukati v preteklost, da bomo z znanjem sedanjosti sooblikovali skupno prihodnost področja, kjer so se že od nekdaj križale evropske poti. Vsem skupaj srečno do leta 1994. Kristina ŠAMPERL - PURG ČLANICA IS SO PTUJ ; za šolstvo, kulturo in šport l»IIEiiEM SMO Slovencem v Zenici Hrano za Slovence v Zenici so naložili pred župnijskim uradom sv. Ožbalta. Foto M. Ozmec V sodelovanju Svetovnega slovenskega kongresa. Sloven- ske izseljeniške matice in Ob- činske organizacije Rdečega križa v Ptuju smo poslali 24. de- cembra 5000 kg hrane za družine Združenja Slovencev v srednji Bosni. Prispevali so: OO Rdečega križa Ptuj, župnijska Karitas sv. Ožbalta ter podjetja Perutnina, MIP Mercator in Mlekarna Ptuj. Pomoč je med novoletnimi prazniki prejelo 400 družin Slo- vencev in potomcev v Zenici. Odbor Združenja Slovencev v Zenici se v imenu teh družin zahvaljuje vsem organizacijam in podjetjem, ki so pomagali pri tokratni akciji. Prof. dr. Božo Koželj Bistro Jura na Rogoznici v obrtni coni na Rogoznici so v sredo, 23. decembra do- poldne svečano odprli bistro JURA. Družina Žuran iz Markovcev je uredila prijeten lokalček s štirimi separeji in z okoli 25 sedeži v zgradbi med prodajnim centrom Lipa in prodajalno Vepos. Ob tem pomembnem do- godku sta številne znance in prijatelje Žuranovih nagovori- la Viktor Cvetko, ki je v ptuj- skem izvršnem svetu odgovo- ren za obrt in podjetništvo ter občinski turistični minister Peter Vesenjak, ki je zakonce- ma zaželel obilo poslovnih uspehov. Vrvico pred vhodom v bistro Jura je simbolično prerezal eden najstarejših obrtnikov v ptujski občini, si- cer ožji sorodnik Žuranovih, Tomaž Strelec iz Markovcev. Fotovest: M. Ozmec ZANIMIVOSTI IZ ORMOŠKE OBČINE Srečanje Priekov Sedaj že tradicionalno srečan- e vseh Priekov, kjerkoli živijo, )o tokrat v Ormožu, 23. januar- a. Ob tej priložnosti bo iz šti- )endijske fundacije dr. Antona frstenjaka, ustanovljena je bila ebruarja lanskega leta v Ra- jencih, podeljena štipendija )rvemu Ormožancu za podi- plomski študij. Dr. Anton Trsteniak i^astni občan občine Drmož Na zadnji lanskoletni seji občinske skupščine v Ormožu, ;o med drugim sprejeli tudi ;klep o podelitvi naziva častne- ga občana občine Ormož akade- niku, univerzitetnemu profe- ;orju dr. Antonu Trstenjaku. ^nan je po ogromnem življen- ikem opusu, predvsem s po- Iročja psihologije. Omenimo laj Oris sodobne psihologije, Psihologijo ustvarjalnosti, Clo- .'ek — bitje prihodnjosti, Člo- r'ek in barve, Temelji ekonom- ike psihologije, Ekološko psiho- ogijo, Hojo za človekom, Pet ('elikih in še katera. Z javnimi nastopi, še posebej 3b nastajanju slovenske države, e promovjral Priekijo in s tem ledvoumno tudi občino Ormož. Pomoč iz Burscheida člani slovenskega kulturno - ametniškega društva dr. France Prešeren iz Burscheida, ki ima dolgoletne prijateljske stike z občino Ormož, so v dneh pred lovim letom pripeljali v Ormož »edem in pol tone raznega blaga ja begunski center na Runču in ja socialno ogrožene občane Drmoške občine. Med drugim je Dilo v pošiljki preko 150 pake- tov s prehrambeno vsebino, okoli 2 toni oblačil in obutve ter Se zelenjava, sadje in veliko hi- gienskih pripomočkov. Hrano, zelenjavo, sadje in hi- gienske pripomočke so že od- peljali na Runeč, kjer trenutno prebiva 44 beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki pa bodo dobili tudi oblačila, kolikor jih bodo potrebovali. Tik pred božičnimi prazniki 50 begunski center na Runču obiskali tudi člani slovenskega kuhurno-umetniŠkega društva Triglav iz Stuttgarta, ki so ma- lim begunčkom prinesli novolet- na darila. Odlok o izdaji obveznic Poslanci ormoškega občinske- ga parlamenta so na zadnjem zasedanju v letu 1992 soglasno sprejeli sklep o izdaji obveznic občine Ormož v skupni vredno- sti 2,5 milijona nemških mark. Namen emisije je izboljšanje komunalne infrastrukture v or- moški občini. Z zbranim denar- jem bodo sofinancirali izgrad- njo naprav za pridobivanje in transport pitne vode, kanaliza- cijo in čistilnih naprav, mestne- ga plinovodnega omrežja in re- konstrukcijo kotlovnic, modern- izacijo cestnega omrežja ter druge projekte, če bodo v skla- du z namenom izdaje obveznic. Vpis in plačilo bo trajalo od 1. marca 1993 do 1. marca 1994. Trgatev renskega rizlinga na tepežnico Na Vinskem vrhu, sredi na- jlepših leg renskega rizlinga, je podjetje Vinogradništvo - Jeru- zalem Ormož pustilo pol hek- tarja veliko parcelo, ki so jo na- menili za ledeno trgatev. Ker so vremenoslovci za tepežnico - 28. decembra napovedovali ce- lo minus 9 stopinj Celzija, so se ormoški vinogradniki odločili, da bodo renski rizling na tej parceli pobrali. Seveda je prišlo ta dan zgodaj zjutraj do naglih vremenskih sprememb. Ko je bila temperatura v vinogradu zjutraj komaj minus 5 stopinj Celzija, rahlo je naletaval sneg, ki bi lahko vse pokvaril, so se nanaglo odločili, da trgatev bo. Kaj bo iz tega mošta, njegova gradacija je bila celo 27 stopinj, še ne vedo, kot tudi ne, če bo to natanko ledeno vino, kljub niz- kim temperaturam dva dni po- prej. Lahko bi ga imenovali te- pežno, ker ga je 50 trgačev po- trgalo na tepežnico. So pa imele jagode vse značilnosti, potrebne za ledeni pridelek. Zimsko izobraževanje vinogradnikov in kletarjev Društvo vinogradnikov Jeru- zalem in Turistično društvo Podgorci, sta tudi to zimo orga- niziraH predavanje za vinograd- nike in kletarje. Dve predavanji — o negi mladih vin letnika 1992, vzgoji predikatov ter zati- ranju škodljivcev v vinogradih in sadovnjakih - so že opravili v lanskem decembru. Po dve pre- davanji predvidevajo še v ja- nuarju in februarju in eno v marcu. Na njih bodo govorili o stekleničenju vina, trsničarstvu, zaščiti in gnojenju vinske trte in sadovnjakov, dotaknili pa se bo- do tudi praktičnih vidikov so- dobnega trženja vina ter govori- li o razvoju te gospodarske pa- noge v Ervopi in Ameriki vse do leta 2000. Predavatelji so v veli- ki večini strokovnjaki iz domače občine ali pa iz Kmetijskega za- voda Maribor. Ob koncu vsake- ga predavanja opravijo še ano- nimno pokušnjo prinesenih vin. Imajo pa že izdelan program društvenih prireditev, ki jih bo- do pričeli z rednim letnim obč- nim zborom, predvidevajo ga za 31. januar. Februarja bodo or- ganizirali osmi vinogradniški ples, vse skupaj pa bodo skleniH v maju s praznikom vina v Pod- gorcih, razstavo vin ter podelit- vijo priznanj. Socialna stiska je vse večja_ Na občinskem odboru Rdeče- ga križa v Ormožu so povedali, da postaja socialna stiska ljudi iz dneva v dan večja. Tako so v lanskem letu razdelili med ljud- mi preko 300 prehrambenih pa- ketov, preko 700 družin pa je prišlo po oblačila, ki jih pri or- moškem RK ni nikoli preveč. Da se .socialna stiska poveču- je, vidijo še posebej pri proš- njah za enkratne pomoči. K njim že prihajajo družine z manjšimi osebnimi dohodki, aH pa takšne, kjer je eden izmed družinskih članov na čakanju. Pred novim letom so 55 so- cialno najbolj ogroženih povabi- li na sedež občinskega odbora RK, kjer so jim dali tisto, kar so zeleh, od hrane, obutve, obleke do koc. Na ormoškem občinskem od- boru RK, kjer tesno sodelujejo s Centrom za socialno delo, pa- tronažno službo ter aktivisti RK na terenu, so pred novim letom razdelili po dva paketa v vsaki krajevni skupnosti z že znano vsebino tudi med borce NOB. Vida Topolovec KULTURNI križemkražem SLOVENSKA BISTRI- CA • Ob 50. obletnici pad- ca Pohorskega bataljona bo jutri ob 18. uri v slovenjebi- striškem domu kulture sve- čanost, kulturni program pripravljajo domači in pro- fesionalni izvajalci. PTUJ • Razstava ob Po- trčevi 80-letnici. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je pripravila razstavo del pisa- telja Ivana Potrča in litera- ture o njem. Razstavo, ki je josvečena pisateljevi 80- etnici, si lahko ogledamo do 25.' januarja v razstav- nem prostoru Ljudske in študijske knjižnice. jg ŠOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL... PTUJ * Za Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka je bil december zelo delaven, saj so učni program popestrili s projektno nalogo PRAZNIKI IN PRAZ- NOVANJE, ob koncu katere so tudi sami praznovali. Sicer pa so si v kinu ogledali še ri- sani film Peter Pan. Sklepanje o statutu zdravstvenega dBMMMM^elozilk Na zadnji lanskoletni skupščinski seji ormoškega občinskega parlamenta se je zataknilo pri navidezni for- malnosti ob soglasju k statu- tu Zdravstvenega doma Or- mož. V razpravi sta se oglasila poslanca iz ivanjkovske kra- jevne skupnosti Jože Slavi- nec in Ivan Kociper, ker ju je motilo, da v statutu, ki je potreben za ponovno konsti- tuiranje ormoškega zdrav- stvenega doma, ni navedena tudi prepotrebna ambulanta v Ivanjkovcih, na kar je opo- zarjal tudi poslanec dr. Mla- den Šimunič. Tamkajšnji krajani so namreč večkrat prosili, da bi k njim prihajal zdravnik vsaj dvakrat teden- sko, vendar so jih v Ormožu vselej odslovili, češ, da to ni mogoče, ker jim primanjkuje zdravnikov. Predsednik ormoškega izvršnega sveta Vili Trofenik je poslancem odgovoril, da v prvotnem besedilu statuta ni bila omenjena nobena zu- nanja ambulanta, vendar so potem v akt kljub vsemu uvrstili ambulanti v Središču ob Dravi ter v Tomažu pji Ormožu, ambulanto pri Mi- klavžu pa so v statut uvrstili na seji sveta ormoškega zdravstvenega doma. Po razpravah v skupščini so poslanci ugotovili, da seje zavoda ormoškega zdrav- stvenega doma ni bilo, ali pa je bila brez zunanjih sode- lavcev, to je tistih, ki so jih potrdili na prejšnji seji ob- činske skupščine. Zato so sklepanje o statutu preložili na nedoločen čas, kar pa po- meni, da ormoški zdravstve- ni dom po novem letu for- malno preneha obstajati. Po- slanci so se spraševali, kakš- ne posledice bo vse to sku- paj imelo za vršilca dolžnosti direktorja ormoškega zdrav- stvenega doma dr. Petra Gašpariča, Vida Topolovec TEDNIK 7. JANUAR 1993 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 Medbočinsko srečanje pihalnih orliestrov KONCERT V GLEDALIŠČU PTUJ 11. DECEMBRA 1992_ Nekaj splošnih opažanj o razvoju pihalnih orkestrov, zadnjih nekaj let: Dober orke- ster je vedno odvisen od do- brega dirigenta in dobrih izva- jalcev, če pa premore orkE- ster še dobre instrumente, z dobrimi in številnimi izvajalci je odprta pot za izvajanje na- jrazličnejšega in zahtevnejše- ga koncertnega programa. Pri tem ne smemo pozabiti na ve- liko poslanstvo glasbenih šol, ki imajo v svojih profesorskih vrstah tudi diplomirane pihal- ce in trobilce. Vse to je bila tudi osnova, ki se je odražala v programu medobčinskega srečanja pihalnih orkestrov. Od plesnih ritmov so bile na prelomu našega stoletja v glavnem zastopani evropski plesni ritmi (dunajski valček, češka polka, polska raazurka, madžarski čardaš, in kakšen francoski ples), že v moji mla- dosti (Jenkova plesna šola) so bili na programu južno ame- riški plesni ritmi (Fox, Fox- trot, tango-angleški valček, blues, rumba, čačača). Odloč- ni predvojni kapelnik vojaške godbe v Mariboru (od leta 1936-40) kapetan Jirži Jiranek (odličen pianist) je prvi opazil pomanjkanje tovrstne literatu- re in sam sestavil partiture za tovrstno glasbo, vendar so bile te partiture pomanjkljive, saj takratne zasedbe še niso imele saksofonov, pozavne na poteg so bile redke, prvi je uvedel poleg obligatnih es-trobent še b-trobente v spremljavi itd. Seveda smo tudi pri takratni ptujski godbi z veseljem igrali te komade. Lažje je bilo itali- janskim vojaškim orkestrom, ki so že takrat imeli v zasedbi vse vrste saksofonov, poleg današnjih pihal pa še oboe, bas klarinet, fagote in kontra- fagot, od trobil pa suzafon. Pri tolkalih kastanjete, ksi in me- talofone, zvonove, razne tam- tame, bobne. Razumljivo, da takšna bogata tonska paleta nudi izvajalcem, predvsem pa dirigentu, velike možnosti za umetniško stvaritev. Če se iz te idealne predsta- ve, ki žal tudi zame ni bila ni- koli dosegljiva, vrnem k naše- mu koncertu, moram z veli- kim zadovljstvom zapisati, da je bil nastop posameznih or- kestrov zelo uspešen, čeprav je ptujsko gledališče, za pet nastopajočih orkestrov z veli- ko zasedbo neustrezno, saj se nastopajoči pred nastopom ni- so imeli kje dobro vigrati, si dobro uglasiti in ogreti instru- mentov itd., zato je pri prvih točkah včasih nekoliko trpela intonacija. Pri dirigentih je opazen resen pristop k izbiri programa, čeprav ga vsak pri- lagaja tudi nalogam orkestra, ki je n. pr. drugačen pri orke- stru TALUM kidričevo, IM- POL (Slovenska Bistrica) združenim z EMO (Celje), v katerem sodelujejo predvsem uslužbenci obeh tovarn (torej odrasli) ali pa orkestra iz Po- dlehnika in Ormoža v katerih sodeluje največ mladih in prav mladih, ki še niti srednješolci niso, zato so jim bližji moder- ni ritmi — glasbeno-zabavne- ga značaja, nekje na sredi je ptujski orkester, ki pa ima po- leg velikega orkestra še ple- snega. Vsak od dirigentov se je resno potrudil, da je dobro in precizno naštudiral pro- gram za kar gre vsakemu vse priznanje. Po tem uvodu bom nastop vsakega orkestra opisal le na kratko, kar bo lahko le delno prikazalo njihov velik trud in znanje, ki so ga diri- genti in njihovi godbeniki vložili. Pihalni orkester Podlehnik dirigentka Marija Feguš. Začela je s Sepp Tanzerjevo Slavnostno predigro, ki ima muzikalno precej zahteven začetek, zato je bila muzikal- no malo razbita in oblikovno premalo zlita, posebno v prvem delu. V Pavane in blue so bili posebno trobilci v sku- pini tonsko izenačeni in into- nančno točni, veliki boben je premalo sledil dirigentki, zato je bil večkrat premočan. Zah- tevno skladbo je obogatil zad- nji del z lepo izvedenin za- ključkom. Zadnja skladba ko- račnica je bila dobro izvedena, občutek imam, da naj bi vsak orkester zaigral najprej ko- račnico ali podobno skladbo, za ogrevanje instrumentov pa tudi za premagovanje začetne treme, posembno, če ima v svojih vrstah večino mladih in zelo mladih izvajalcev. Pihalni okrester TALUM Kidričevo z dirigentom Štefa- nom Garkovom je Majsko ko- račnico eksaktno izvedel z le- po zvenečimi baritoni v triu. V Kolditzevi: Tam kjer teče Vol- ga (nekak venček pesmi iz Po- voljžja) začne in konča sklad- bo s Hačaturjanom: Ples me- čev, vmes pa sliši o priljublje- ne melodije ruskih ponarode- lih pesmi: Tiho zveni zvonček mili, zacvetele jablane in hruške in kalinko. Zopet so imeli veliko vlogo tenorji, ki so dobro rešili .svojo vlogo, lahko pa bi jih dirigetn obliko- val malo bolj pevno, zdi se mi, da se je držal v določenih pri- merih prestrogo ritma in s tem zmanjšal pevni kolorit skladbe. Pri Učakarjevi ko- račnici: Korotan, bi bilo želeti malo več dinamike ne le toli- ko kolikor je ustvari instru- raentacija in v pianu malo manj velikega bobna. Združena pihalna orkestra IMPOL (Slovenska Bistrica) in EMO (Celje) dirigent Alojz Kranjčan predstavi Teikeja Stari prijatelji, to je večno le- pa instrumentalno bogata ko- račnica, ki nudi izvajalcem ve- likega orkestra polno uvelja- vljanje od basa do piccola, žal je izvedbo te bogato pisane partiture in odlično igro moti- la sicer komaj opazna, vendar neprijetna intonančna diver- genca med pihali in trobili, pi- hala so bila za spoznanje pre- nizko uglašena, kar se je žal čputilo tudi pri naslednji do- bro naštudirani in muzikalno lepo izvedeni Leemann-ovi: Mixed pikles, ki ima vse polno dobrih in šaljivih muzikalnih domislic, lep motiv v tenorjih in klarinetih, žal zaradi into- nacije tudi vertikalna harmo- nija ni bila enakovredna izde- lanosti skladbe, ki je bila rit- mično izdelana do potankosti, tudi tolkala so se odlično pri- lagodila dirigentovemu izva- janju. Spremljava in signali trobent so bUi ritmično in in- tonančno enkratni. Pri Stein- beckovi: Praznični pozdrav so se posebno izkazali tenorji in pozavne ter tube z odlično odigrano melodijo v ritmu in intonaciji. Kot star praktik si predstavljam, da si je ta veliki orkester uglaševal instrumen- te v dveh različnih prostorih v enem pihala v drugem pa tro- bila, kajti obe grupi vsaka zase sta bili dobro uglašeni. Pihalni orkester Ormož, di- rigent Slavko Petek. Bom kra- tek. To je velik orkester, ki ga v bistvu sestavlja mladina, ka- rakterizira ga čista intonacija, predanost igri, vzorna soigra, izdelana od pihalcev in trobil do tolkal s primernim progra- mom, ki pritegne mladino. Ob igranju orkestra tudi posluša- lec občuti, da je vsak član or- kestra predan glasbi in še po- sebno svojemu pihalnemu or- kestru. Posebno moram omeniti klarinetni solo Rada Munda, ki nam je veliki Acker Bilkov solo v skladbi Tujec na obali, zaigral z odlično artikulacijo in modulacijo tona z vsemi fi- nesami, ki ga zahteva ta stil. Pihalni orkester Ptuj, diri- gent Anton Horvat. Enako kot ostalim orkestrom se je pri prvi točki dogajalo tudi ptuj- skemu, posebno Strauss: Na plavi Donavi, ima za izvajalce zelo občutljiv začetek in to v pianu, s še več ali manj neo- gretimi instrumenti. Ko se je valček že razvil v polnozvočje, sem pogrešal nekoliko dunaj- ske frivolnosti. Že mojster Strauss je namreč dobro ve- del, da se dunajčani radi tudi malo stiskajo, zato njegov val- ček ne gre strogo v tempu, ampak se večkrat ustavi in spet zažene, zato mora plesa- lec vsakokrat plesalko nujno malo stisniti na svoje prsi, da lahko divje vrtenje ustavi. To je eden glavnih sporednih užitkov plesalcev, saj se na ta način lahko malo bližje spo- znata. O Hačaturjanu sem že pisal. Boemska rapsodija F. Mercu- roy-a nam je predstavila odlič- nega skladatelja, z bogato in- vencijo, ki ji z enkratnim po- slušanjem brez partiture ko- maj sledimo, saj prinaša ved- no nove motive v različnih medsebojnih povezavah, pred- vsem harmoničniH, deloma tudi kontrapunktičnih. Mercu- rijeva Rapsodija je pisana za velik pihalni sestav, ki ga zmo- re le orkester v polnem sesta- vu. Dirigent Horvat in njegovi izvajalci so to nalogo častno in zelo uspešno rešili. V partitu- ri, ki se nenehno širi, postav- lja skladatelj vedno nove in- strumentalne skupine, jih za- posli vedno z novimi glasbeni- mi domislicami, to polnozvoč- nost zmanjša z liričnim inter- mezzom ksilofona, nakar skladbo vedno bolj širi, kot naraščajoči veletok z izlivom v moije. Poslušalci smo morda prvič lahko slišal, kaj zmore bogata instrumentacija in ka- ko zveni polnozvočje velikega orkestra brez forsiranega igra- nja. Večer je lepo povezovala gospa Nataša Vodušek. BHAHE LAMUT - NATAŠA iCOlAH Bogovi rimske Poetovione Med prvim in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično podo- bo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro- manizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhod- nih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznoli- ka. Častili so ntgraziičnejše bogove in božan- stva. V tej rubriki jih želimo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotogra- fije: Bine Kovačič. Svetišče maloazijske boginje Mater Magnae (Velike matere) so postavljali večkrat ob mitrejlh. Portret na naši fotografiji je bil od- krit ob III. mitreju In proglašen za kip boginje. Velika mati (lat. Mater magna) ali Kibeia (gr. Kybela, lat. Cybeie) in Atis (Attis) Vehka mati je maloazijska bo- ginja, ki je dobila svoje drugo ime po gori Kibeli v Frigiji. Bila je zaščitnica rodovitnosti pri rastli- nah, živalih in ljudeh. Po staro- davnem mitu se je zaljubila v le- pega pastirja Atisa, ki je pobegnil pred njo in se v obupu kastriral. To so kasneje počeli tudi svečeni- ki Alisovega in Kibelinega kulta. Rimljanom so ob koncu druge punske vojne sibilske knjige pre- rokovale, da bo Hanibal prema- gan zapustil deželo, če bo sveti kamen Mater magne prenesen v Rim. Prepeljali so ga leta 204 pr. n. št., pa so ji na Palatinu zgradili tempelj. Rimljanom obredi ob prevzetju kulta verjetno niso bili poznam, senat je kasneje opra- vljanje obredov prepovedal, pose- bej za rimske državljane. Kljub te- mu pa .se je verstvo udomačilo, posebej med vzhodnjaki. Tudi v rimski Poetovioni so bile najdene arheološke ostaline, ki pričajo o prisotnosti Kibelinega kulta. Na Spodnji Hajdini je bil odkrit marmorni kip na prestolu sedeče boginje, ki ji ob nogah ležita danes poškodovana leva. Kamnito plastiko hrani graški muzej Joaneum. Kip materinske- ga božanstva običajno razlagamo kot kip Mater magne (Kibele), vendar je možno v tej plastiki vi- deti tudi kakšno drugo sorodno boginjo: Ceres ali Abundantio — Fortuno. Drugi kip, ki ga pripisujemo Ki- beli, je bil odkrit ob III. mitreju na Zgornjem Bregu, v zgradbi, ki je verjetno predstavljala njen kul- tni prostor. Atis nam je poznan iz Poetovione le v enem primeru. Na Panorami je bila odkrita frag- mentirana kamnita plastika. Jupiter Doiichenski Med orientalnimi kulti s po- dročja Poetovione poznamo po enem napisu tudi Jupitra Doli- chenskega. Fragmentiran kamen je bil najden na Spodnji Hajdini, kjer je stala tudi večina drugih svetišč vzhodnih božanstvev. Po- svetilo je dal postaviti nek Oktavij Ingenij ob imenovanju za prefek- ta (predstojnika obrtnikov ali ga- silcev). Spomenik je datiran v prvo polovico 3. stoletja. Pri tem bogu gre za rimsko in- terpretacijo najvišjega boga sir- skega mesta Doliche, ki ga običaj- no upodabljajo stoječega na biku z dvojno sekiro v eni ter bliskom in strelo v drugi roki. Veliko mater bogov Magna Mater so v rimskem^ času običajno upodabljali kot sedečo ženo, ki jo varujeta leva. Kip boginje, ki je bil najden na Spodnji Hajdini pri Ptuju, hrani danes graški muzej. 80 let pisatelja Ivana Potrča v sredo, 30.decembra sta v imenu občine Ptuj obiskala Ivana Potrča ministrica za kulturo Kristina Šamperl Purg in Branko Novak. S priložnostnim darilom sta mu čestita- la k visokemu življenskemu jubileju, osemdesetletnici. Ivan Potrč, pripovednik in dramatik, se je rodil l.januarja 1913 na Mestnem vrhu pri Ptuju. Sam je v pogovoru me- nil, da se je zagotovo rodil decembra, pa so bili starši pa- metni in so prestavili rojstvo na januar, to je pomenilo, da bo šel v vojsko leto dni kasneje. Zdravje mu še kar služi, čeprav se je na dan obiska vrnil iz bolnišnice, kjer so ga spet postavili na noge in skupaj smo nazdravili s štajer- skim, ki ga je donegoval njegov brat za njegov življenski jubilej in srečno novo leto. Častnemu občanu ptujske občine pa smo zaželeli tudi še kakšno povest izpod njegove- ga peresa, dobesedno, saj svoje tekste piše vedno na roko, s pisalnim strojem nista prijatelja. Zadnje njegovo delo je roman Tesnoba, kije izšel pri Prešernovi založbi. N.V. Ivan Potrč v pogovoru s Kristino Šamperl Purgl i ~~ NAŠI KRAJI IN UUMi 7. JANUAR 1993 — TEDMIK KOZMI^NA EKOLOOMA (10) - VOOHINEC SitVESTlU Mentalna ekologija in nadzorovanje uma v predmet kozmične ekologi- e sodita še pojma mentalne in elesne ekologije, ki sta nepo- grešljiva za naravno ravnovesje ned človekom in njegovim eko- listemom. Mentalna ekologija ;e ukvarja z duševnostjo, z inte- ektom in z vsemi tistimi misel- limi procesi, ki vplivajo na creativnost, sproščenost, dobro jočutje in zdravje. Telesna eko- ogija pa skrbi za čistost našega organizma, ki ga dosežemo s pra- alno prehrano, s telesno aktiv- lostjo in s pozitivnimi mislimi. Ko je nemški znanstvenih 4ans Berger v tridesetih letih 10. stoletja objavil odkritje, da nožganom lahko prisluhnemo, io se mu v glavnem posmehova- i. Berger je s pomočjo elektrod, ci jih je priključil na lasišče, do- )il električne signale na ra- dičnih valovnih dolžinah. Danes z elektroencefalogra- nom (EEG) merimo frekvence nožganskih valov v Hertzih, ki odražajo različna stanja zavesti n počutja. Tako so npr. valovi BETHA (13-30 Hz) značilni za 3udno, napeto in alarmantno »tanje. Večji del teh valov je v iorazmerju s povečanim izloča- fijem hormona stresa. Zavest je jsmerjena navzven in obtežena i občutki strahu. Valovi ALFA 1^8-13 Hz) se pojavijo v spro- ščenem stanju med budnostjo in jpanjem pri zaprtih očeh. Zanje »o značilni popolna sproščenost :er mirno in skladno mišljenje, ti povezujejo um in telo. Valovi rHETA (4-8 Hz) najpogosteje nastajajo med spanjem ali glo- boko meditacijo. To stanje je Krivulje možganskih Impulzov. povezano s povečano sposobno- stjo učenja, spomina, sanjarjen- ja in kreativnih idej. Valovi DELTA (0,5-4 Hz) se v budnem stanju zelo redko pojavijo. Na- stajajo predvsem v globokem spanju, transu, prosvetljenju ali globoki hipnozi. Ko človek um- re ti valovi prenehajo oz. padejo na O Hz. Spekter možganskih impulzov pri človeku torej zajema frek- vence od 0,5 Hz do 30 Hz. To t.i. ELF polje elektromagnetne- ga spektra je prisotno tudi v na- ravi. V tem frekvenčnem obse- gu se javljajo impulzi Zemljine- ga magnetnega polja. Na alfa nivoju npr. delujeta samooscila- cija Zemlje t.i. shumanovi valo- vi ter elektromagnetno atmo- sfersko sevanje (scheries) v času lepega vremena. V nasprotnem primeru pa slabo vreme sprem- ljajo atmosferski impulzi v obse- gu možganskih valov delta. Ti naravni ELF impulzi imajo zelo pomembno vlogo pri regu- liranju fizioloških pojavov. Brez njih bi bilo življenje na Zemlji skoraj nemogoče. Zato so npr. v vesoljskih ladjah z malimi gen- eratorji ustvarili valovne dolži- ne nizkih frekvenc, s katerimi so stimulirali naravno elektro- magnetno polje, da so se astro- navti počutili bolj normalno. Po drugi svetovni vojni je Joe Kamiya, nevropsihiater iz Chi- kaga, prišel na idejo, da če so telesna stanja v povezavi z ak- tivnostjo možganskih valov, bi lahko z vajami spremenili valov- ne dolžine in s tem tudi telesno stanje. Sčasoma je odkril prin- cip biološkega povratnega učin- ka (biofeedbach) in ga uporabil za "preklapljanje" možgan z enega kanala na drugega. To metodo je izpolnil Ame- ričan mehiškega rodu Jose Sil- va, inžiner elektronike, ki si je izmislil napravo za nadzorovan- je uma. Silva pravi: "Če se učite misliti in analizirati svoje pro- bleme na 10 Hz, ob vizuaHzaciji in imaginaciji, vam bo uspelo zraven petih čutov uporabiti tu- di druge sposobnosti. Joga, transcendentalna in druge me- ditacije gredo globje, do 5 Hz, se pravi do nivoja theta in omo- gočajo upravljanje s sistemi, s katerimi telo samodejno reguli- ra dihanje, bitje srca in podob- no."Silva je svoj postopek učil v obliki štiridnevnega tečaja. Prvega dne so se praktikantje vadili vstopanje na alfa nivo. Nato so takoj prešli na nivo the- ta, da bi opazili razliko. Druge- ga dne so se urili v dinamični meditaciji, z vajami podobnimi avtogeni sugestiji. Tretji dan so bile na vrsti vaje za razvijanje intuicije in izvenčutnega zazna- vanja, ki so omogočale astralno projekcijo na druge kraje oz. v preteklost in prihodnost. Četrti dan so se učili, kako priklicati višjo inteligenco in kaJco učin- kovito psihično delovati. V novejšem času so Evropo preplavile, v Ameriki narejene naprave za kontroliranje in sti- mulacijo uma, bolj znane pod nazivom MIND MASHINES. Na podlagi svetlobe, zvoka in ritma delujejo na možanske va- lovne dolžne. Najpogostejšo obliko mind mashine tvorijo Docent Essenske univerze Gerhart Betner nadzira osebo, ki Je priključena na napravo za nadzorovanje uma. slušalke, posebna očala in gla- sbena kaseta. Znanstveniki za- gotavljajo, da te naprave v nas prebujajo speče ustvarjalne sile, zvišujejo inteligenčni kvocient, napolnijo nas s kozmično ener- gijo, ter vračajo notranji mir in harmonijo. Proizvajalci in upo- rabniki mind mashines trdijo, da naprave razvijajo psihične in parapsihološke sposobnosti ter omogočajo najglobje mistične izkušnje. Ameriški novinar Daniell Spots je takole opisal svojo prvo izkušnjo z mind napravo: "Ko sem vstavil kaseto v walkman, sem pomislil: "To je samo au- dio-kaseta!" Potem sem si nadel slušalke in očala ter pritisnil gumb za predvajanje. Pred očmi se mi je začelo bliskati, nakar so nebo preplavile pomirjujoče barve, zelena in plava. Moje te- lo je postalo neverjetno spro- ščeno. Noge in roke so mi ut- prnile; bile so kot iz kamna. Hi- poma sem se znašel v neki drugi dimenziji. Začel sem doživljati čudežne stvari. Imel sem vizijo, da se nahajam na planinah Ti- beta, obdan z odmevi zvokov. Nekje iz daljave je prihajalo ti- ho petje duhovnikov. Začel sem se pogovarjati z glasom v svoji glavi. V meni se je prebudil spomin na pretekla življenja. Preplavile so me krea- tivne ideje. Zdelo se mi je ka- kor, da sta moj duh in telo razd- vojena, ter da se nahajata na ra- zličnih krajih. V 28. minutah pod napravo, sem se tako spočil, kot da bi bil na štirinajstdnevnem dopustu. V trenutku sem bil prenesen v sfere visoke meditacije; brez manter, brez hipnoze in brez koncentracije." Medtem, ko se mind naprave vedno bolj širijo, kljub visokim cenam (okrog 2.000 DEM), jim nasprotniki očitajo instant pro- svetljenje in trdijo, da so na- menjene duhovnim lenobam. Vizionarji pa zagotavljajo, da bodo te naprave v novem ti- sočletju vrnile človeštvu izgu- bljeni notranji mir in ga popel- jale v nesluteno blagostanje. Kakor koli že, določene duhov- ne in psihične procese, ki so še do nedavnega veljali za mistične in parapsihološke, danes že lah- ko znanstveno dokažemo. In mar ni že Jezus dejal, da je ne- beško kraljestvo v nas samih?! IZJAVA ZA JAVNOST v letu 1992 je bilo veliko ugibanj o motnostih zdruievanj ra-1 zličnih političnih strank v Slovenije. j Med članstvom SKD in pravtako med članstvom SLS je zamisel I in ielja o zdruiitvi teh dveh strank Uvela vse od ustanovitve obeh ] strank. Mnogi so pričakovali, da bo do tesnejšega sodelovanja ali \ celo zdruiitve prišlo ie leta 1992 pred volitvami in da bo zdruiena; stranka nastopala enotno na volitvah. Volitve so prinesle nove odgovore in zato je sedaj gotovo najpri- i memejši čas, da se zdruiitev teh dveh strank tudi : naredi. j občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Ptuj, je takoj i po volitvah sprejel sklep, da podpira takojšnjo združitev obeh j strank in da se naj kot združena pogovarja o možnosti vstopa v' novo slovensko vlado. Predlog je bil posredovan vodstvu stranke v: Ljubljani. S predlogom Občinskega odbora smo seznanili tudi' ptujsko podružnico Slovenske ljudske stranke. j krščanski demokrati ptuja smo prepirčani, da je dovolj volje do \ združitve tudi v članstvu SLS in da se bodo naša pričakovanja \ uresničila v najkrajšem času. Ptuj, dne 4.1.1993 ZA OO SKD PTUJ:l Ivan JURKOVIČ, dr.vet.med. \ GOVORI SE... ...DA se po sestavku v zadnjem lanskem Tedniku Ptujčani množično družijo ob glasbenem paviljonu v ljudskem vrtu. Radi bi namreč videli, kako se tam Ptujčani združujejo. Pri tem pa krožijo besede: res se v Ljudskem vrtu ljudje občasno tudi združijo, da pa bi to počeli sedaj v tem mrazu in še v paviljonu, je manj verjetno. Sicer pa sploh ni opredeljeno, ali je paviljon namenjen združevanju Ptujčanov. Mnogo bolj normalno bi namreč bilo, če bi se združevali Ptujčanke ih Ptujčani. ...DA je nekaj Ptujčanov zaznalo možnost prodora na tuje tržišče in našlo vir priliva tujega kapitala. Obenem so negirali teorijo, da bomo našo prihodnost krojili s sposobnimi glavami, ne z žuljavimi rokami. Dotični so uspehe, tudi razdvojenost društva, dosegli z orokavičenimi pestmi. ...DA obstaja več verjetnih možnosti, zakaj se občinski po- slanci pred novim letom niso sestali polnoštevilno in niso mo- gli sejati: 1. ni jim bila všeč dolžina dnevnega reda 2. ni jim bila všeč njegova predvidena vsebina 4. štrajkajo zaradi tega, ker so njihovi profesionalni državni kolegi odslej dobro plačani, 5. pričakovali so predsednikovo zahvalo za celoletno požrtvovalno delo, pa bi jih moralo ob tem preveč gledati pod mizo. 6. pozabili so, da so bili nekoč spoštovani občani in da .so jim volilci zaupali. ...DA je Ptuj za povdarek leta turizma na izviren in najbolj poceni način poskrbel za prvo turistično predstavitev mesta. Ob prihodu vanj bodo lahko turisti z zanimanjem gledali skozi izložbeno okno v "čudovito" notranjost nekdanjega Turist bi- roja na Minoritskem trgu. ...Da se v novem letu komunalno-čistilne storitve zagotovo ne bodo podražile. Pred vsako nameravano podražitvijo se namreč ponudnik storitev nekoliko bolj potrudi. Menda pa med novoletnimi prazniki kake posebne zagretosti za ptujske smeti ni bilo. Kozmična ekologija ni znanost že nekaj časa spremljam v Tedniku sestavke gospoda Sil- vestra Vogrinca s področja ta- ko imenovane "kozmične eko- logije". Čeprav to pisanje ni- ma znanstvene vrednosti in kaže le avtorjev osebni odnos do sveta, sem ga doslej sprem- ljal s simpatijo. Doslej se je avtor ukvarjal namreč predv- sem z različnimi bolj ali manj metafizičnimi področji, kot so astrologija in tako imenovane "mejne znanosti", s katerimi sicer ni mogel napraviti med bralci koristi, pa tudi škode ne. V Tedniku, 17. decembra 1992 pa se je s sestavkom Zemlja je živo bitje spustil na področje znanosti na popolno- ma nesprejemljiv in za bralce škodljiv način. Zato se oglašam kot znanstvenik pa tudi kot nekdanji profesor, ki je šest let vcepljal mladim lju- dem na ptujski gimnaziji flzi- ko in astronomijo na znan- stven način, s popolnoma dru- gačnimi pogledi, kot so upora- bljeni v omenjenem članku. KAJ MENIM O »KOZMICNI EKOLOGIJI«« Najprej: Tako imenovana "kozmična ekologija" nima s sodobno znanostjo ničesar skupnega razen nekaterih učenih izrazov, ki jih je priv- zela od znanosti, da bi napra- vila vtis, kot da je to znanost. Taki izrazi so na primer: koz- mos, ekologija, energija, moč, nihanje, frekvenca, sila, elek- trični tok, magnetizem, razvoj itd. Da bi naredila vse še bolj učeno in naredila vtis znanosti pri preprostem bralcu, sesta- vlja te izraze (ki jih preprosti bralci že same po sebi bolj težko razumejo) v nove sko- vanke, na primer "kozmična moč", "nihanje kozmične energije" ipd., ki so podani brez vsakih definicij in tudi ni- majo nobenega znanstvenega pomena, pač pa gre tu za me- tafizični misticizem. O "kozmični ekologiji", kot smo jo spoznali doslej, me- nim, da je nekritična mešani- ca, sestavljena na neznanstven način iz drobcev astrologije, alkimije, jasnovidstva, religije, politike, astronomije, fizike, biologije in tako imenovanih "mejnih znanosti" (ki pa niso nobena znanost, saj ne upora- bljajo znanstvenih metod in principov). Teze, ki so podane v nadalje- vanki, ne prenesejo resne znan- stvene kritike. Podane so nam- reč v večini primerov brez ja- snih definicij, dokazov, navedb eksperimentov, celovite znan- stvene teorije ter brez navedbe, od kod je-vse skupaj prepisano. S takimi zadevami se sploh ne bi ukvarjal in bi prepustil avtor- ju njegovo lastno prepričanje, če se ne bi zavedal, cia takšni članki obHkujejo v bralcih tudi svetovni nazor, ki je skregan z znanostjo — posebej so tu pri- zadeti mladi bralci, ki se ob branju vračajo v srednjeveški način razlaganja sveta. ŽIVAL ZEMLJA V sestavku Zemlja je živo bitje je avtor opisal Zemljo kot žival z vsemi pripadajočimi "organi". Če je tako, je zmožna tudi razmnoževanja in verjetno je Luna njena hčerka (z Mar- som?). Sam bi si raje predsta- vljal Zemljo kot cvetočo rastli- no — s koreninami, steblom, li- sti in cvetovi. Pa pustimo šalo ob stran, saj v sestavku mrgoli napak, ki so v popolnem nasprotju z logiko, pa tudi z znanostjo. Zemlja naj bi imela, podobno kot žival, usta, grlo, želodec, srce, čreve- sje in zadnjično odprtino. Tu se- veda manjkajo še možgani, kri, ledvice, mehur, spolni organi itd., če naj bi bila slika popolna. V članku so podane tudi veliko- sti teh organov v kilometrih in njihova lega na 2^mlji. Nikjer pa ne piše, kdo je vse to izmeril, kdaj in na kakšen način. Hipo- teze so privzete brez dokazov kot teze, torej imamo opraviti s čistim dogmatizmom. NAJVEČJE KAPAKE Nekateri žal ne verjamejo znanstvenim spoznanjem. Tako so še pred nekaj leti, ko so že sateliti prek televizije kazali okroglo Zemljo, ustanovili v razviti Veliki Britaniji Društvo za ploščato Zemljo, ki je vztraja- lo pri tem, da so posnetki okro- gle Zemlje ponarejeni. Čeprav objavljenega pisanja o živi Zemlji ne jemljem resno, bom navedel nekaj podrobnosti, ki so popolnoma skregane s so- dobno znanostjo. 1. Avtor piše: "Zemljino teži- šče oz. SRCE ... Premer Zemlji- nega srca meri v povprečju 750 km ..." Vemo, da je težišče tele- sa točka, ki je skupno prijema- Ušče gravitacijskih sil, zato kot točka nima nobenih dimenzij. V krogh, kot je Zemlja, je težišče v središču. Zemlja je v notranjo- sti zaradi visokih temperatur v tekočem stanju (spomnimo se samo ognjenikov). Središče Zemlje (in tudi torej njeno težišče) je iz raztaljenega železa in niklja, ne pa iz platine, iz ka- tere naj bi bilo "srce", kot nava- ja avtor. 2. Avtor povezuje pHmo in oseko z utripanjem Zemljinega "srca". Vsakdo, ki je kdaj hodil v šolo, ve, da sta plima in oseka (prek Newtonovega gravitacij- skega zakona) posledica delova- nja Lune na Zemljino vodovje. 3. Ker je središče 2^mlje v te- kočem stanju, kar kažejo merit- ve z odbojem in lomom Zemlji- nega valovanja ob potresih, ni tam prostora niti za "srce" niti za "želodec", ki naj bi bil votli- na s premerom 500 km. Nobene meritve niso pokazale, da bi bi- la v tekočem središču 21emlje kakšna votlina. 4. Avtor piše: "Usta z veliko magnetno silo vlečejo vase ogromne količine snežnih kri- stalov in svetlobnih klobčičev..." Znano je, da magnetno polje deluje s privlačno silo le na fe- romagnetne snovi, kar voda (iz katere so snežni kristali) niti fo- toni (iz katerih je svetloba) ni- so. "Svetlobni klobčiči" pa sploh ne obstajajo. Za zvezdne utrinke vemo, da so to žareči delci, ki so zažareH zaradi tren- ja z zrakom, ko so vstopili v Zemljino atmosfero. 5. Avtor navaja, da naj bi pri Zemljini "prebavi" bili v Zem- ljinem "želodcu" snežni in sve- tlobni kristali. To je nemogoče. Temperatura v središču Zemlje je okoH 3000 C, pri čemer bi se snežni kristali že zdavnaj stalili in upariH, "svetlobni kristali" pa so izmišljotina, saj v naravi ne obstajajo. 6. To, da bi pri Zemljinem "prebavljanju" električni tok lahko po nekakšnih kanalih (to- rej po praznem prostoru) po- ganjal neke snovi (snežne kri- stale in svetlobo), slišim prvič, čeprav sem doktor elektroteh- niških znanosti in takšno pisan- je je s strokovnega stališča več kot laično. 7. Rotacija Zemlje ni posledi- ca izločanja nekakšnih odpad- nih snovi, kot navaja avtor, pač pa je posledica Newtonovega zakona za vrtenje, ki pravi: Ce na telo (Zemljo) ne deluje noben navor ali je vsota vseh navorov, ki delujejo na telo, enaka nič, se telo vrti enakomerno ali miruje. 8. V članku je omenjen tudi izraz "prosti eter". To je spet iz- mišljotina. Da eter kot nosilec elektromagnetnega valovanja (in s tem tudi svetlobe) ne ob- staja, so z znanstvenimi poskusi dokazali že pred desetletji. KAJ MENI UREDm£rvo v sestavku "Zemlja ie živo bitje" (kdo ve, kaj še sledi) je toliko napak in špekulacij, kot da sodobna znanost sploh ne bi obstajala. Menim, da naj bi uredništvo Tednika pri poljud- noznanstvenih člankih, ki jih ne pišejo strokovnjaki, poiskalo nasvet strokovnjakov,' ali je čla- nek primeren za objavo ali ne — kot to počno v strokovnih re- vijah. S tem bi preprečili škodo, ki jo utrpe ob branju podobnih člankov zlasti mladi bralci, ki še nimajo izoblikovanega pogleda na .svet in jih takšni članki vračajo v mi.selnost srednjega veka. TEDNIK 7. JAM AR 1993 NAŠI KRAJI IN UUDJE — 7 Pito je leta 1992 JANUAR V javnosti je slišati in brati izjave o Ptuju - demilitarizira- nem mestu, nekdanja vojašni- ca naj bi postala prostor za kulturno dejavnosti, pod zem- ljo na tem prostoru pa je rim- ski forum. Ptujski muzej orga- nizira tečaj za vodnike po raz-, stavi Srečanje z jutrovim. V; Galeriji sv. Jurija razstavljata, Andrej Božič in Gabrijel Ber- lič. V razstavišču ob Dravi, da- nes Miheličevi galeriji je na ogled razstava Narodnega mu- zeja iz Ljubljane Denarništvo na Slovenskem. V razstavišču Mestne hiše razstavlja aka- demski slikar AJbin Lugarič. Ptujska skupina lutkarjev ima preraiero lutkovne igrice Šivil- ja in škarje, muzej na tiskovni konferenci predstavi priprave na razstavo Srečanje z Jutro- vim. Knjižnica postavi na ogled razstavo Letenje. Župan pripravi sprejem za delavce v kulturi. FEBRUAR Kulturni praznik je prvič de- la prost dan, tako imajo vrli Slovenci priložnost, da enkrat na leto vendarle kaj naredijo za svojo kulturno prOvSvetlje- nost. Osrednja prireditev je v ptujskem gledališču, slavno- stni govornik Tone Partljič, nastopijo komorna skupina Glasbene šole Karol Pahor, Teater III in Nina Meško z avtorskim plesom. Podelijo priznanje Veliko Oljenko aka- demskemu slikarju Francetu Miheiiču, Oljenko Greti Glatz, Franju Gunžerju in Francu Lačnu. Prične se seminar za mažo- retke, v Galeriji Florijan se predstavi s fotografijami s ptujskega kurentovanja Zma- go Jeraj. Na 18. reviji pevskih zborov ptujske občine se pred- stavi 20 zborov. Skupina Sto- pinje ptujskega gledališča ima premiero igrice Leopolda Su- hodolčana Narobe stvari v mestu Petpedi v režiji Branke Bezeljak Glazer. V viteški dvorani na gradu Franko Juri predstavi knjigo karikatur Slavna naša zgodovina, knjiž- nica v baročni dvorani mino- ritskega samostana pripravi Slomškov večer. Ljudska in študijska knjižnica otrokom za kulturni praznik podari Piko Nogavičko Marjana Marinška iz Velenja. Mešani pevski zbor Ruda Sever iz Gorišnice slavi Štiridesetletnico svojega dela, v Markovcih je Srečanje ljudskih pevcev in godcev. V razstavišču ob Dravi odprejo razstavo Celeia antiqua Zavo- da za naravno in kulturno de- diščino. MAREC Kurentovanje naj bi bilo drugačno, vendar tudi 32. pri- reditev ne odkrije pravega od- govora. Krščanski demokrati Predstava Na Odprtem morju v Ljudskem vrtu (Foto.OM) pripravijo predstavitev nove knjige profesorja in literarne- ga zgodovinarja Franceta Pi- bernika Jutro pozabljenih. Folklorno društvo Rožmarin ima občni zbor. Najmlajša skupina ptujskega gledališča pripravi preraiero igrice Kam, pa kara Sneguljčica, avtorice in režiserke Nevenke Sarao- bor. V režiji Branke Bezeljak Glazer si ogledamo premiero Teatra III Lorcovo Publiko. V okviru abonmaja gostuje Slo- vensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z Nočjo gostov pe- tra Weissa. V gledališču je 11. srečanje gledaliških, lutkovnih in plesnih skupin občine Ptuj Naša beseda 92, na katerem se predstavi osem skupin. APRIL Osrednji dogodek je otvori- tev razstave Srečanje z Jutro- vira na ptujskera gradu. Sila svečano je in vzneseno, na ot- voritev pride nekaj repu- bliških rainistrov, slavnostni govornik je član predsedstva dr. Matjaž Kmecl. Skratka vse je v najboljšem redu, takrat aprila. V Cirkulanah je v novi dvorani občinska revija fol- klornih skupin. V Galeriji sv. Jurija razstavlja kipar Viktor Gojkovič, razstavo pa odpre Marjeta Ciglenečki, avtorica razstave Srečar}je z Jutrovim preje- ma šopek ob zaprtju razstave sam republiški minister za in- formiranje Jelko Kacin. V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled spominska razsta- va o Josipu Vidmarju. Moški pevski zbor ^ Prosvetnega društva Alojz Strafela iraa koncert. Razstavišče ob Dravi, še prej Paviljon Dušana Kve- dra postane Miheličeva galeri- ja, odprta je stalna razstava grafik in risb akademskega sli- karja Franceta Miheliča. Izide Monografija Ptuja. V lapidari- ju muzeja odprejo razstavo Kelti na Celjskem, Pokrajin- skega muzeja Celje. V Galeriji Florijan se s tihožitji in akti predstavi Janez Pristavec, v razstavišču v Mestni hiši pa Bogomir Jurtela. MAJ Muzejski delavci le slečejo "zimsko obleko" Orfejevemu spomeniku in ne uresničijo grožnje, da bo ostal neodkrit do naslednje zime, ker na pro- storu nekdanje vojašnice JLA "uničujejo" kulturno dedišči- no. Ženski pevski zbor pro- svetnega društva Grajena ima celovečerni v Narodnem do- mu v Ptuju. Teater III gostuje z Lorcovo Publiko v Mladin- skem gledališču v Ljubljani. Kip svetega Florijana, zaščit- nika gasilcev, odpeljejo v "bolnišnico" v Zavod za na- ravno in kulturno dediščino Maribor, v roke ga dobi Vik- tor Gojkovič. V Ptuju je Sre- čanje mladih gledališč Slove- nije, mesto si želi, da bi to srečanje postala tradiconalna prireditev mesta. V baročni dvorani minoritskega samo- stana je koncert Mihaelovega komornega zbora z Dunaja s priznanimi solisti dunajske opere. V Cankarjevem domu v Ljubljani odprejo razstavo Nakit - magična moč oblike, ki sta jo pripravila Pokrajinski rauzej Ptuj in Arheološki mu- zej Zadar. Ljudska in študij- ska knjižnica podari begincera iz Bosne in Hercegovine 70 knjig. Ptujski grad z obiskom zunanjega ministra z Madžar- ske postane protokolarni ob- jekt. Komorni moški pevski zbor ima Pomladni koncert. v okviru razstave Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu pripravi tečaj orientalskega plesa in glasbeni večer ansam- bla Trutaraora Slovenica. Akademski slikar Dušan Kir- biš ima razstavo v Londonu. Pomladni koncert pripravijo pevci Osnovne šole Olge Me- glic in orkester Glasbene šole Karol Pahor. V palaciju na gradu se predstavi Mešani mladinski pevski zbor Sred- nješolskega centra. Na Sred- nješolskem centru odprejo razstavo fotografij, ki so jo pripravili skupaj z učenci Poli- tehnične šole iz Celovca. Lju- biteljski slikar Boštjan Rihtar se predstavi v mariborski gale- riji Ars sacra. Delegati Zveze kulturnih organizacij se zberejo na svo- jem rednem letnem zboru in predsednikovanje zveze zau- pajo tudi za naslednja štiri le- ta spet Francu Lačnu. Razsta- vo Srečanje z Jutrovim si je ogledalo že 20.000 ljudi. V pritličju Miheličeve galerije odprejo razstavo Turkerije 92, ki jo pripravijo študentje tek- stilne fakultete, v palaciju gra- du je njihova modna revija Iskanje v modi in času, katere del navdiha je razstava turke- rij. Ženski pevski zbor Delav- skega prosvetnega društva Svoboda Ptuj ima koncert. V Galeriji Florijan predstavi ma- le plastike in risbe Vojko Štu- hec iz Maribora. Ljudska in študijska knjižnica pripravi večer z Mitjem Vošnjakora in razstavo Kolumb in doba odr kritij. Ob svojem 50. življen- skem jubileju predstavi svoje akvarele in druga likovna dela pater Mirko Pihler. V avli Srednješolskega centra nasto- pi 11 zborov na 10. reviji obrtnih pevskih zborov. JULIJ v župnijski dvorani sv. Ožbalta je prodajna razstava likovnih ustvarjalcev iz Avstri- Vaja za koncert po ptujskih notah je, Italije in Slovenije. Denar od prodanih del je za župnij- sko Karitas. AVGUST Zaživi Ljudski vrt s premie- ro Teatra III Slavvomirja Mrožka Na odprtem morju, v režiji Sama Strelca. Folklorna skupina Lancova vas nastopi na Smotri folklore v Zagrebu. Akademski slikar France Mi- helič postane častni občan ptujske občine. SEPTEMBER Dokončno se zve, da gleda- liškega abonmaja ne bo, ker ni denarja. Razstava Srečanje z Jutrovim ima 40.0Q0 obisko- valcev, sliši pa se*e, da bo imela izgubo. Ljudska knjižni- ca za mlade bralce pripravi srečanje s svetovnim popotni- kom Abdrejera Strmeckira in sporainsko razstavo o pisatelju Pavletu Zidarju in zeliščarju patru Simonu Ašiču. Izzvenijo tudi viže 23. festivala domače zabavne glasbe. Komorni mo- ški pevski zbor se ob svojem jubileju odpravi na Tri^av. Ob otvoritvi obnovljene Os- novne šole v Gorišnici se predstavijo slikarji Jože Fol- tin, Bojan Lubaj in Boštjan Rihtar. Muzej skupaj s knjiž- nico prične na gradu s Turko- mandijo - urami turških pra- vljic. V Miheličevi galeriji od- prejo izredno zanimivo razsta- vo Zbiram — torej sem. OKTOBER v razstavišču Mestne hiše postavi na ogled svoja likovna dela Vladimir Korošec. Muzej ponuja v okviru razstave Srečanje z Jutrovim prireditev Znani Slovenci v ptujskem muzeju, prva gostja je plesaka Jasna Knez. Na dvorišču do- minikanskega samostana, ki se pokaže kot novi še neodkri- ti prireditveni prostor Ptuja, je plesno popoldne Jasne Knez, plesne skupine Media iz Velenja in Art plesnega stu- dia T4 iz Ptuja. V bivšem vo- jaškem skladišču ob Potrčevi cesti je prvi ročk koncert. V palaciju gradu je premiera igre Žarka Petana Igralec v iz- vedbi TEATRA III in režiji Petra Srbčiča. Otroci množič- no obiskujejo ure turških pra- vljic. Borštnikovo srečanje se ne zmeni za Ptuj in iz "nezna- nih vzrokov" na njem ne sode- luje Teater III z Lorcovo Pu- bliko. Republiški kulturni mi- nister Borut Šuklje ob obisku v Ptuju obljubi, da bo poma- gal finančno reševati razstavo turkerij, ki ji gre že pošteno za nohte. Kip narodnega he- roja Jožeta Lacka preselijo iz Slovenskega trga na staro me- stno pokopališče. V razsta- višču Mestne hiše razstavlja risbe Boris Miočinovič, v Ga- leriji sv. Jurija odprejo razsta- vo Ljubljančana ^ademskega slikarja Boštjana Putriha. Ncn^ v razstavišču Mestne hiše se predstavi 12 udeležencev Slikarske kolonije Bori 92, v Galeriji Florijan pa slikar Bo- ris Žohar. Na republiški reviji plesnih skupin v Tolminu so- delujejo Plesna skupina III, Nina Meško in Teater III. V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled razstava Slovenija, informacijska družba?! V ok- viru lutkovnega abonmaja go- stuje mariborsko lutkovno gle- dališče s predstavo Volk in se- dem kozličev. Gosta priredit- ve Znani Slovenci v ptujskera muzeju sta Milena Zupančič in Žarko Petan. Na literarnem večeru Lahko me uščipneš se predstavita mlada pesnika .\leš Šteger in Robert Feliks - Titan. Delegati ptujske skup- ščine ne imenujejo ravnateljev muzeja in knjižnice, žolčno pa razpravljajo o izgubi razstave turkerij. DECEMBER Pretrese nas novica, da naj bi razstavo Srečanje z Jutro- vim prodali. Malo hrupa za nič ali provokacija? Razstavo uradno zaprejo in na zaključni prireditvi spravijo prisotne v nemajhno zadrego, ko pove- do, da bo na ogled še do fe- bruarja. Slovesnost pa je vsee- no bila, manj bučna in "no- bel" ter z manj znanimi obrazi kot takrat aprila, ko so razsta- vo odpirali in slišati je, da naj bi zanjo le zbrali dovolj tolar- jev, da bi ne končala v rdečih številkah. Na Destrniku v osnovni šoli predstavijo dela udeležencev tamkajšnje slikar- ske kolonije. V gledališču je peto Medobčinsko srečanje pihalnih orkestrov, v Narod- nem domu je Večer pesmi Ptujskega noneta Obrtne zbornice Ptuj. V Miheličevi galeriji loke razstavi Franc Oblak. Zborovodja Vladimir Pulko proslavi dvajsetletnico dela z Moškim pevskim zbo- rom Talura iz Kidričevega. Ročk koncerti v bivšem vo- jaške skladišču že močno buri- jo duhove. Ljudska in študij- ska knjižnica pripravi predsta- vitev osmega zvezka Ptujske notne zbirke. V Cirkovcah in Ptuju se predstavita mladin- ska pevska zbora osnovnih šol iz Marga (Romunija) in Cir- kovcev. V palaciju gradu od- prejo razstavo Nakit — ma- gična moč oblike, ki jo po- spremi ptujska klet z Enolo- govira izborom, magister An- ton Skaza izbere souvignon letnik 1990. V Galeriji Flori- jan predstavijo na božični večer multimedialni dogodek Florijanovo rojstvo v režiji Neša Tokaliča. V razstavišču Mestne hiše razstavlja Maks Menoni. NaV če pozorno pogledate priču- jočo sliko, boste na dotrajani fa- sadi opazili dva metra visok zid, ki je pokrit s strešno opeko. S tem bi rad opozoril današnje Ormožance, da je to ostanek nekdanjega grajskega zidu, ki je obdajal vso zahodno grajsko zemljišče. Druga zanimivost je v tem, da so verjetno ptice na vznožju te- ga zidu po naključju zasejale divji sipek (Rosa canina), ki je letos obilno obrodil, tako, da bi ga lahko nabrali za ozimnico čaja za več družin . Tretja zanimivost pa je, da so pred kakšnim letom sedanji la- stniki nekdaj nacionaliziranega objekta na dvorišču za "težke" denarce prodali dvoriščni del stavbe, v kateri je zdaj vzorno urejena pekarna. Pri tem pa jim ni ostalo tohko denarja, da bi obnovili dotrajano pročelje omenjene hiše, katere soseda je Ljudska knjižnica, nasproti pa vzhodni del hotela Jeruzalem. Zanimivosti pa še ni konec. Spodnje prostore uporablja tr- govsko podjetje ZARJA za ste- klarsko delavnico, ki pa očitno nima toliko dohodka, da bi del sredstev namenila za obnovo in lepši izgled svoje trgovine. In še peta zanimivost, da taka "podrtija" nobenega občinskega moža ne "zbode v oči" in, da je letos bilo mesto ORMOŽ od tu- ristične porote DELA ocenjeno kot tretje "NAJ" najbolj ureje- no turistično mesto v Sloveniji. In nazadnje še moj predlog: Ko bodo v Ormožu le našli sredstva za obnovo ali popravilo orrienjene fasade, naj nikakor ne pozabijo očuvati (restavrira- ti) ostanek (zadnji) grajskega zi- du in očuvati Roso canino, ki zdravilne plodove daje. Rado Kukovec Foto: Štefan Hozyan 8 — NAŠI KRAJI IN ULDJE 7. JANUAR 1993 — TEDMIK kletarska sola KAKŠNA VINA JE DOBROTA, NI VSE GROZDJE LE SLADKOTA. KDOR DOBRO VINO ČE IMETI, UMNO NAJ RAVNA Z NJIM V KLETI..... Da bi pridelali dobro vino, najboljše kar narava nudi, ni dovolj le tehnološko zrelo, zdra- vo, kakovostno grozdje, temveč tudi odgovarjajoča klet in vinar- ska oprema, a kar je najpomem- bnejše, dovolj vinarskega znan- ja, doslednost in ljubezen. Če že vse to imamo nimamo pa ustreznega vinarskega znan- ja, se udeležimo kletarske šole, v kateri bomo pridobili manka- joče znanje. Naj za informacijo navedem nekaj tem, ki se bodo obravna- vale: — vinske kleti — vinska posoda — nega vina in enološka sredstva — bolezni in napake vina in še mnogo drugega ter obilo praktičnih nasvetov, saj bodo predavali priznani strokovnjaki - enologi iz družbenih kleti in strokovnjaki iz kmetijske sveto- valne službe. Da pa trud ne bi bil zaman, dobi vsak udeleženec po opra- vljenem izpitu potrdilo, da je opravil kletarski tečaj. Le tega rabijo tisti, ki se želijo ukvarjati s prodajo svoje žlahtne kapljice. doma na vinotoču ah kmečkem turizmu ali pa želijo vino stekle- ničiti. Cilj kletarske šole je, da bi dvignili splošno znanje o kletar- stvu in da bi se novosti iz tega področja prenesle v širšo prak- so. Če si želite obogateti svoje kletarsko znanje se nam pri- ključite konec januarja v kletar- ski šoli, ki bo potekala v organi- zaciji Kmetijske svetovalne službe in Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Tečaj bo potekal na OZVŽ Ptuj, koncem januarja in v začetku februarja. Stroški tečaja bodo znašali okrog 7.500 SIT. Ker je število udeležencev omejeno sprejememo predprija- ve: — Kmetijska svetovalna služba Ptuj tel. 771 981 int. 228 — Kmetijski svetovalci na te- renu na uradni urah — Janžekovič Kondrad tel. 766 001 - služba — Reberc Miran tel. 708 063 - po 15 uri Vabimo Vas, da se udeležite kletarske šole! Miran REBERC ing.agr. Gobar Ciril Mlakai Komaj šestletni deček je že hodil z očetom po gobe, ki sta jih nabirala v hrvaški cekar, ssg je v tistih časih raslo res veliko užitnih gob. Ko se je oče upokojil, sta končala z gobarjenjem. Ponovno ga Je navdušil prijatelj Fraigo. Pokazal mu je gobar- ske terene Polenc in Bresnice. Večkrat mu je zaklical: Ciril, po- beri gobo! Pa jo je res imel kar pod nogami. Torej za iskanje gob moraš imeti veselje do narave, poznati moraš zemljišče, se- stavo gozda, čas rasti posameznih gob, dober vid in voh. S sabo nosi bukovo palico, za katero pravi, da mu prinaša srečo (s^ je tudi radiestezist). Z njo "iše" gobe že celih pet let. Njemu zna- ne užitne gobe pobere, strupene in ostale pa pusti rasti in jih ne pohodi in razbrca, kot večina neukih gobarjev. Gobari predvsem v Slamošini, Žamencih, Preradu, Polencih in Bresnici. Na haloški strani pa v Doleni, Majšperku, Preši in Ve- liki ter Mali Sveči. Vsem gobar- jem začetnikom priporoča, da si preberejo 10 temeljnih gobar- skih zapovedi: 1. Preden se od- pravimo v gozd, se oskrbimo s potrebnimi pripomočki:- kočari- cami aH kartonskimi škatlami, v katere bomo spravljali gobe, s primernimi noži in dobrim go- Darskim priročnikom (knjigo)! Kdor je že izkušen gobar ali poznavalec gob, naj začetnikom dobrohotno in velikodušno po- maga z na.sveti in dejanji! 2. Ko hodimo po gozdu, ne uničujmo dreves in drugih gozd- nih rastlin, ne motimo gozdne tišine s kričanjem in hrupom! Bodimo varuhi gozda in njego- vih prebivalcev! Ne onesnažuj- mo gozda z navlako in šaro! 3. Vsako gobo, ki zbudi našo pozornost, si najprej temeljito oglejmo, proučimo okolje, v ka- terem živi, zemljišče, na kate- rem stoji, njene značilnosti in posebnosti, šele potem se odlo- čimo, ah jo bomo utrgali ali ne! 4. Nabirajmo le gobe, o kate- rih smo trdno prepričani, da so užitne! Vse druge gobe pustimo živeti, ker so pomembne za gozd in naravo! 5. Gobe nabirajmo samo, do- kler so mlade, dokler imajo zna- čilno svežo barvo, so čvrste in ne najdene od črvov, polžev in mrčesa! Nikdar jih ne nabiraj- mo po dolgotrajnem dežju! 6. Če je goba trde vrste, jo trdno primimo pri kocenu, za- vrtimo v desno ali levo in jo na- rahlo potegnimo iz zemlje! Z odtrgane gobe nalahno otresi- mo zemljo in gobo nato postavi- mo pokonci v košarico ali kar- tonsko škatlo nikakor ne v na- hrbtnik, culico, mrežo aH polivi- nilsko vrečko!! 7. Mehkejše vrste gob obre- žimo z nožem pri tleh okoH ko- cena, vendar tako, da jih ne ra- nimo, potem pa z njih otresimo zemljo. Hudo umazane gobe obrišimo s praprotjo, mehko travo ali listjem! 8. Če naberemo večjo količi- no gob, jih pokonci postavimo v vrste, mednje pa denimo pra- prot ali zelene vejice. Nikdar pa gob ne obrezujmo, ker jih s tem ranimo in se zato hitreje pokva- rijo! 9. Ko gobe prinesemo domov, si jih znova natanko oglejmo, jih razporedimo po vrstah in podrobno proučimo! Ne odla- gajmo gob v hladilnik, ampak jih shranimo na odprtem pro- storu, senčnatem balkonu ali odprtem oknu, ali pa jih takoj pripravimo za sušenje! 10. Gobo moramo predvsem dobro poznati in vedeti, ali je učitna ali ne! Če pride pri uži- vanju gob do zastrupitve, po- skupšajmo zastrupljencu nemu- doma izprati želodec in čreve- sje, bodisi z odvajalnimi sredstvi ali pa s sredstvi, ki povzročajo bljuvanje! Bolnik naj hitro užije velike količine vode, čaja ali mleka, nikakor pa ne sme užiti alkoholnih pijač! Predvsem pa se ob očitnih znamenjih zastru- pitve z gobami takoj zatecimo po pomoč k zdravniku, v zdrav- niško ambulanto ali bolnišnico! Če zastrupljenec bljuva, ne po- zabimo vzeti s seboj drobcev iz- bljuvka, vedeti pa moramo tudi, katere gobe je zastrupljenec užil! Cirilovi hobiji so še: .radieste- zija, ugankarstvo, ribištvo in ke- gljanje. Edi Klasinc Vvffu — v vriu 1. 1. 1993 Januar je po številu dni naj- daljši zimski, običajno pa tudi najhladnješi mesec v letu. Ker narava ničesr ne podari, bo tudi letos verjetno januarska zima podobna običajnim. Astrologi iz položaja zvezd napovedujejo, prvi dve tretjini januarja toplo- to, ker bo zemeljska obla pod vplivom Merkurja, poslednja tretjina meseca, pa bi naj bila pod vplivom Kozoroga izrazito zimska. Najsibo zima že bolj ali manj mrzla, je za vrtove in kmetijstvo sploh ugodnejša s snežno odejo kot pa brezsnežna. Snežna ode- ja zemljo obilno napoji z vlago na zalogo, v brezsnežni zimi pa se zemlja enako izsuši, kot je primer v poletnih sušnih obdob- jih. Za vso rastlinje, je snežna odeja pozimi ugodnejša, ker se pod njo počuti varnejše pred zmrzaljo. Zemlja pod snežno odejo običajno ne zmrzne aH pa vsaj v plitvi plasti, če pa snega ni, so zmrzali globlje, včasih tu- di do korenin. Korenine drev- nin, zlasti v jeseni posajenih ra- stlin, že pozimi prično vegetira- ti, če zemlja ni premrzla, to pa ima velike prednosti na uspešno rast v prihodnji vegetacijski do- bi. Ne glede na vremenske raz- mere vrtičkar, kljub temu, da so rastline trajnice v fazi zimskega mirovanja, vrta ne zanemarja. V SADNEM VRTU redno nadzorujemo stanje sadnega drevja. S stopnjevanjem mra- zovja in, ko zmanjkuje druge hrane, na izpostavljenih in ne- zavarovanih legah sadno drevje ogroža divjad. Pregledujemo ograje, da se pod njo ali skozi njene poškodovane dele v sa- dovnjak n^ bi zatekla divjad, ki v nekaj dneh lahko tam pov- zroči nenadomestljivo škodo. Pregledujemo tudi zavita dreve- sa, če ovijalni material slučajno ni poškodovan zaradi vetra in drugih zunanjih vplivov in ne odkriva debla. Če zapade sneg, drevesa ki so ogrožena lomljivo- sti otresemo, v primeru visoke- ga snega pa sneg okrog ograje in nizkih vej odraečemo, da bi v vrt ne prišla divjad in da bi ne objedala nizkih vej. Učinkovito je tudi, da nekaj mljaših vej z ja- blan, ki nimajo ugodnega po- ložaja v drevesni krošnji izrežemo in pustimo v sadovnja- ku na tleh, saj se bo divjad raje lotila objedanja mladih pogan- jkov kot pa debla. V BIVALNEM VRTU, v dneh ko se toliko otopli, da okrasne grmovnice in drevnine niso zmrzle, jih že režemo. Z redčen- jem in obrezovanjem cvetnih grmovnic in drevja dosežemo, da se rastHne dobro razvijejo. Starejše cvetne grmovnice in drevnine, redčenje, rez in pom- lajevanje bolje prenešajo v dobi zimskega mirovanja, kot pa v času, ko se pričenja vegetacija. Kar je v grmu aH krošnji prego- sto, je treba razredčiti, marsi- kak poganjek pa popolnoma izrezati, drugega pa spet skrejšati na ustrezno dolžino. Pri grmovnicah, ki cveto spom- ladi, moramo biti nekoHko bolj previdni - izrežemo le suhe, po- lomljene in resnično odvečne poganjke, pravo obrezovanje pa pride na vrsto, ko grm odcvete. V ZELENJAVNEM VRTU ob prvi odjugi, ko zemlja ni zmrzla in da ni snega, če še tega nismo storili, globoko prelopatoamo. Ob globokem lopatanju gred, zakopljemo tudi hlavski gnoj, da bi se do setve vrtnin spomla- di vsaj toHko razkrojil, da bo v tleh omogočena začetna humifi- kacija in kot rastlinska hrana že na voljo zgodnjim posevkom. Brazde prelopatane zemlje ne ravnamo, temveč jo pustimo vplivom zimskih padavin in zmrzali, ki bo do setve še sledi- la, da bi tako sprejele čimveč vlage na zalogo in da bi se ob- novila njena mrvičasta struktura in zračnost. Januarja, ko za vogali in po vrtu brijeta mraz in veter, je pravi čas za načrtovanje obsega setve in saditve vrtnin. Pri in- tenzivni obdelavi lahko računa- mo letni pridelek na kvadratni meter površine povprečno 2,5 kg zelenjave. Na osebo potrebu- jemo 50 do 80 kvadratnih me- trov zelenjavnega vrta na kate- rem pridelamo 425 do 200 kg zelenjave. Iz potreb po posa- meznih vrstah vrtnin in ob upo- števanju v.seh pridelovalnih de- javnikov si pravočasno pre- računamo in se pričnemo oskr- bovati s potrebnimi semeni, gnojili in zaščitnimi sredstvi. Za pridelovanje vrtnin je v vrtu po- trebna oprema, orodje in pri- bor, za kar vse preverimo njeno uporabnost in pristopimo njene- mu usposabljanju in nado- meščanju. Po biokoledarju je priporoč- ljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista 1., 2. in 9. januarja, zaradi plodu od 3. do 7. in 11. ter 12. januar- ja, zaradi korenike 4. in 6. ter od 13. od 16. januarja, cveta in zdravilnih zelišč pa 8. in 9. ja- nuarja. Miran Glušič ing. agr. Prerod ostaia Prerod Popularna štajerska šov skupina Prerod ne miruje. Kljub govo- ricam o razpadu so sredi intenzivnih priprav na nove nastope doma in na tujem, pa tudi na nova snemanja, a z novim pevcem in povezovalcem programa. Ljuba Huzjana je uspešno zamen- jal Drago Kurnik — Korl. Kot pravita vodja skupine Janko Kelenc in harmonikar Miran Kovačič, so se s Korlom, ki je do- slej prepeval predvsem onkraj naših meja, odlično ujeli, saj je njim sorodna duša. V začetku januarja bodo PrerodovciP^ pričeli snemanje svoje četrte kasete, s katero želijo predvsem dokazati, da Prerod ostaja Prerod. Sočasno pa potekajo priprave za izdajo kasete v nemškem jeziku. Av- strijski menežerji obljubljajo, da bo izšla v prvih mesecih prihodnjega leta. Sicer pa je za Prerodom vrsta nastopov na raznih festivalih, koncertih in tv oddajah, a kot pravijo, jim še vedno največ po- meni neposredni stik z občin- stvom v živo. Ta pa je še zmeraj najbolj pristen na veselicah in podobnih zabavah, zato se bodo še naprej trudili, da bodo ljudje odhajali z njihovih nastopov ve- dri in zadovoljni. Nastop jim Prerod v prerojen! sestavi — od leve: Janko Kelenc, Janko Šmi- goc, Miran Kovačič, MIlan Lampret, Drago Kurnik — Korl in Stan- ko-Kelenc. pomeni mnogo več kot odigrane in odpete melodije, saj se vživi- jo z občinstvom; njihov odziv pa je potrditev večletnega dela in truda Prerodovcev, zato upajo, da bodo skupaj preživeli še veH- ko lepih in zabavnih trenutkov. -OM Podobe kurenta - akcija I zbipaaja Infopinacij o kupentu ozlpoma kopantii v sklopu prireditev in razstav ob 100. obletnici Pokrajinskega muzeja Ptuj, pripravljamo v Mi- heličevi galeriji v mesecu fe- bruarju 1993. projekt in z njim povezano razstavo "Podobe ku- renta". Lik kurenta je bil in je predmet likovnega, kiparskega, umetniško obrtnega fotografske- ga, spominkarskega, literarnega tako ljubiteljskega kot profe- sionalnega ustvarjanja in upoda- bljanja. Kljub temu, da postaja kurent predvsem ambasador Ptuja in njegove okolice pa o njem vemo relativno malo. Vsi ga poznamo, nam je "domač", a hkrati tuj in skrivnosten. Ker "več ljudi več ve", se ob- račamo tudi na vas, spoštovani bralci. Dobili bi radi čimveč raz- novrstnih informacij in gradiva, ki je povezano s podobo kuren- ta, njegovim obredjem, običaji ipd. Tukaj mislimo tako na fo- tografije iz družinskih albumov, video posnetke, razglednice, do- pisnice, spominke (kozarci, pr- tički, vaze, figurice ...), tapisari- je, gobeHne kot tudi na kipe, sli- ke, skice ... ljubiteljskih in pro- fesionalnih umetnikov. Poleg predmetov pa nas zani- majo tudi pregovori, ljudske modrosti, zgodbe ali pripovedke ter kakršne koli zanimivosti po- vezane z likom kurenta. Razstava v letu 1993 bo le uvod v veliko razstavo v letu 1994, s katero bomo gostovali po Sloveniji kot tudi v tujini. Tudi z vašo pomočjo bomo pro- movirali našo dediščino, na ka- tero smo lahko upravičeno po- nosni! Vaše informacije, za katere se vam že v naprej zahvaljujemo sporočite na naslov: Stanka Gačnik, Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, 62250 Ptuj, tele- fon 062/773-145, telefaks 062/771-618. Vabimo vas na skrivnostno popotovanje h kurentu/korantu! Stanka Gačnik, Aleš Gačnik Strupeni plodovi jeseni 7. lovorikovec (Prunus larocerasus) Lovorikovec je dobil ime po pravi lovoriki (Laurus nobilis), saj je nje- govo bleščeče, temno zeleno in debe- lo listje podobno lovorikinemu listju. Slednjemu pravimo z drugo besedo (in v ednini) lovorov list in ga upora- bljamo kot začimbo. Ne smemo pa tega početi z listjem lovorikovca, saj je rastlina v celoti strupena. V naravi ni nevarnosti, da bi aro- matično lovoriko in strupeni lovori- kovec zamenjavali saj rasteta vsak v svojih krajih in podnebju. Lovorika je sredozemska rastlina, ki tu in tam raste podivjano tudi v slovenskem Primorju. V nasprotju z lovoriko je lovorikovec hribovska rastlina. Ra- ste na nekaj manjših področjih Juž- ne Evrope, Male azije in Kavkaza. Ker je lovorikovec lep zimzelen grm, je cenjena okrasna rastlina. Pogosto ga srečujemo po parkih, skupaj s panešpljico (Cotonezastr sp.), pa tudi v velikih koritih, kjer s svojim poletnim in zlasti zim!>kim zelenjem vnaša življenje v betonsko sivino sodobnih mest. Omenili smo že, da so vsi rastlin- ski deli strupeni. Vsebujejo gliko- zid, ki ob prisotnosti določenih en- cimov razpade na dišeče eterično olje in pru.sko kislino (HCN). Pru- ska kislina je hud strup, ki v večjih količinah v telesnih celicah zaustavi presnovo in povzroči smrt. Konec avgusta dozorijo plodovi. Običajno jih je po več nanizanih na pokončnih vretencih. Po obliki so podobni drobnim češnjam, in tako kot češnje imajo vsak po eno koščico. Te češnjice so modročme in bleščeče. Četudi niso posebno okusne, so zaradi izgleda nevarno vabljive za otroke. Posebno strupe- ne so mlade češnjice. Zastrupitev povzroči močne krče v mišicah. Ce ohromijo dihala, na.stopi smrt. Ob sumu, da gre za zastrupitev z lovorikovcem, je treba brez odlašanja poiskati zdravniško pomoč. Kljub siceršnji strupeno.sti je v zdravnikovih rokah lovorikovec lah- ko zdravilen. Iz svežih listov je mo- goče z destilacijo pridobivati aro- matično vodo (Aqua laurocerasi). Ta vodica vsebuje 0,1% pruske ki- sline in služi kot zamenjava za t.i. vodo iz grenkih mandljev. Uporabiti jo je mogoča proti močnemu ka.šlju in astmi, kajti pruska kislina omam- lja možgansko središče za kašelj. Deluje tudi proti želodčnim bo- lečinam in kot pomirjevalo. Enak strup kot lovorikovec vsebu- jejo tudi semena botanično sorodnih sliv, češenj in breskev. S semeni iz breskovih koščic so v starem Egiptu morili na smrt obsojene! Za isti strup gre tudi pri grenkih mandljih. Te za- radi prijetnega vonja in okusa doda- jajo raznim sla.ščicam — seveda v ze- lo majhnih količinah, da lahko telo strup brez posledic razgradi. Lovorikovec TEDNIK 7. JANUAR 1993 ŠPORT —9 Še ena zlata in srebrna medalja za Andrejo Razlag 14-letna Ptujčanka, članica KK EMO iz Celja, Andreja Ra- zlag, je izredno uspešno za- ključila letošnje leto. V zadnjih dneh je osvojila še zlato meda- ljo na 1. ekipnem kadetskem prvenstvu ter srebrno v konku- renci pionirskih parov. Tako je že trem osvojenim medaljam (zlato na ekipnem mladinskem prvenstvu ter srebrno na posa- meznem kadetskem in kadet- skih parih) dodala še dve in se tako v izredno močni pionirski, kadetski in mladinski konkuren- ci že popolnoma uveljavila, kljub komaj štirinajstim letom. Andreja je tudi stalna članica ekipe, ki nastopa v drugi držav- ni ligi, enkrat ji je pripadla čast biti rezerva 1. ekipe (ekipi ekip- nih svetovnih prvakinj), uspeš- no pa je nastopila tudi že med članicami. Tu velja omeniti na- stop v članskih parih, kjer je s klubsko kolegico Marijo Krneta osvojila 17. mesto med 24. pari, z 832 podrtimi kelji pa je bila na tem tekmovanju med 48 tekmo- valkami 12. To je vsekakor velik uspeh, za kar je bila nagrajena tudi kot najmlajša udeleženka prvenstva. Januarja čakajo Andrejo že prvi nastopi v mladinski konku- renci, pa drugi "polčas" nastopa v drugi državni ligi in številni drugi. Kljub napornim trenin- gom, ki jih mora opraviti v Cel- ju in tekmam, ki so večkrat tudi med tednom, Andrja nekako uspe uskladiti obveznosti do šole, kjer ne želi na račun svojih športnih obveznosti nobenih posebnih "bonitet", čeprav je dostikrat izredno naporno. V največjo vzpodbudo ji je čestitka predsednika predsed- stva Republike Slovenije g. Mi- lana Kučana ob 14. rojstnem Silva Razlag Občinsko prvenstvo v šahu za osnovne šole športna zveza Ptuj in Ša- hovsko društvo Ptuj organizi- rata občinsko prvenstvo os- novnih šol v šahu za posamez- nike in ekipe. Razpis je bil po- slan vsem osnovnim šolam, po katerem bo ekipno prvenstvo v soboto, 16. januarja, posam- ezno pa v soboto, 23. januarja 1993 v prostorih OŠ Mladika. Najboljši.se bodo uvrstili na regijsko prvenstvo in od tam na državno. Upamo, da bodo mentorji poslali pravočanse prijave na Športno zvezo Ptuj in ob prihodu na tekmovanje zagotovili dovolj šahov in ur, kar je vsakoletni problem. Ptuj, dne 4.1.1993 Silava Razlag ŠPORT SERVIS \ DAVORIN MUNDA ' PTUJ - SLOVENSKI TRG 1 ] Servis smučarsl