PAV. FLERE: DegradacUa učiteUske Izobrazbe. Učiteljišča naj se skrčijo na tri letnike. Tako vsaj predpisuje učni načrt in prograra za v s e uciteljske šole v kraljestvu bnb, lzdan od ministrstva prosvete v Beograuu une lb. avgusta t. 1., stev. 20827. Uglejmo si ta stvor malo pobliže! Kazcielitev ucnih predmetov na te(ieasKe ucne ure v teii trcn letnikih je: UCni prednieti: Verouk 1. letnik 2,11. letnik 2, Ul. ietnik 1, skupaj 5; 2. Materinščina in kiijizevnost 1.1. 6, n. 1. o, 111.1. 2, skupaj 8; 6. luj jezik in književnost I. L 2, 11. 1. 2, ni. i. 2, skupaj 6. (fo narodu: ali ruski ali lrancoski aii nemski. irancoski ali nemški.); 4. Narodna zgodoyina 1. 1. —, li. 1. — 111. 1. 2, skupaj 2; 5. UDča zgodovina 1.1. 2,11. L 2, iii. 1. —, skupaj 4; b. Zem.jepis 1. 1. 2, 11. L 2, 111. 1. —, skupaj 4; 7. Matematika 1.1. 3, 11.1. 3, 111. 1. 2, skupaj 8; 8. Zivalstvo in rastlinstvo 1. 1. 2, 11. 1. --, 111. 1. —, skupaj 2; 9. Keinija 1.1. — II. L 2,111. L —, skupaj 2; 1U. Mineraiogija m geologija 1. 1. —, 11. 1. —, 111.1. 2, skupaj 2; 11. rizika 1. L — II. 1.1, lli. 1. —, skupaj 3; 12. bomatalogija in tiigiena 1. 1. 2, 11. 1. —, 111. 1. —, skupaj 2; 13. Psiiiologija i. 1. 3,11.1. —, 111.1. —, skupaj 6; 14. Logika 1. 1. —, 11.1. —, Hl. L 2, skupaj 2; lc. Pedagogika 1. 1. —, 11. 1. 4, lii. 1. —, skupaj 4; 16. Metodika in šolsko aeio I. I. —, 11. 1. —, lli. 1. 14, skupaj 14; 17. Poljedelstvo I. letnik 2, II. letnik 1, III. letnik 1, skupaj 4; (Samo v moških šolah, v ženskih žen. ročna dela.); 18. Cerkveno petje I. 1. 2, 11. 1. 2, 111. 1. 1, skupaj 5. (Samo v pravoslavnih šolah, v ostaliu orglanie.); \9. Siikanje 1. 1. 2, 11. 1. 2, lll. 1. 1, skupaj 5; 20. Petje po notah 1.1. 2, 11. 1. 2, 111. 1. 2, skupaj 0; 21. Risanje 1. letnik 2, II. 1. 2, 111.1. —. skupaj 4; 22. Lepopis I. 1. 1, 11. 1. —, 111. 1. —, skupaj 1; 23. Gimnastika in otroške igre I. 1. 2, II. 1. 2, III. 1. 2, skupaj 6. Skupaj: I. 1. 34, II. 1. 34, III. 1. 34, skupaj 102. Preden bi noteli razpravljati o tem načrtu, ki se ocenjuje sam, si oglejmo še razdelitev učnih predmetov na naših dosedanjili učiteljiščih po organizacijskem statutu iz 1. 1886. Učni predmeti: 1. Verouk 1.1. 2, II. 1. 2,111.1. 2, IV. 1. 2, skupaj 8; 2. Pedagogika s praktičnimi vajami I. 1. —, II. 1. 2, 111. 1. 5, IV. 1. 9, skupaj 16. (Kjer je tudi vrtec, na žeii. učit. v 111. 1. 6 ur.); 3. Učni jezik I. 1. 4, II. 1. 4, 111. 1. 4, IV. 1. 4, skupaj 16; 4. Zemljepis 1.1. 2, II. 1. 2, III. 1, 2, IV. 1, 1, skupaj 7; 5.ZgodovLna in domače ustavoznanstvo I. 1. 2, II. 1. 2, III. L 2, IV. 1. 1, skupaj 7. (Na žen. učit le: zgodovina); 6. Matematika in geometrijsko risanje 1.1. 4/3, 11. 1. 313, lli. 1. 2\2 IV. L 2/1, skupaj 11/9. (Na žen. učit.: Aritmetika in geom. oblikoslovje); 7. Prirodopis 1. 1. 2, 11. 1. 2, 111.1. 1, IV. 1. 1, skupaj 6; 8. Prirodoslovje 1.1. 2, II. 1. 2,111.1. 2, IV. 1. 1, skupai 7; 9. M. u. Poljedelstvo s posebim ozirom na kraj. razmere 1.1. —, 11.1. —, III. 1. 2, IV. Letnik 2, skupaj 4; 2.: Zenska ročna dela 1. 1. 2, II. 1. 2, 111. 1. 2 IV. 1. 2, skupaj 8; 10. Lepopis 1. 1. 1, II. L — 111. 1. —, IV. I. —, skupaj 1; 11. Prostoročno risanjel. i. 2, 11. 1. 2, III. 1. 2, IV. L 1, skupaj 7; U. Glasba s posebnini ozirom na cerkveno glasbo 1.1. 5/2, II. 1. 5/2,111.1. 5/2, IV. 1. 5/2, skupaj 20/8; (Na žen. učit. le: glasba); 13. Teiovadba 1.1. 2, 11.1. 2/1, 111.1. 1, IV. 1. 1, skupaj 6/5; Skupno za moška učit.: 1. 1. 23, 11. 1. 28, Ul. 1. 30, IV. 1. 30, skupaj 116; Skupno za ženska učit.: 1. 1. 26, 11. 1. 26, 111, 1. 28, IV. 1. 26, skupaj 106. V resnici: ni treba da bi imeli skomine po pretekli dobi, ker snio vsi srečni, da je za nami; a bojimo se z a prihodn o s t, če se nam hoče po t r i i n t r i d es e t i h 1 e t i h nekaj že posebi slabega nadomestiti s še slabšim! S kolikim zaupanjem smo zrli leta in leta v ono lepo, pa tako oddaljeno dobo, ko bomo svobodni! Kako so se nam razširila pljuča, ko smo prvič dihali svobodni zrak! Zdaj je bodočnost nasa, zdaj bo blagoslovljeno delo za kulturno dvignenje naroda — smo si rekli; zdaj pokaži, narodni učitelj, da si res poklican za kulturno svobodno delo! Zdaj je tukaj tvoj čas! A dvigni se nam; izobrazuj se nam; sam si vzemi, kar ti je šolska izobrazba preskopo odmerila, da boš mogel tudi sam več dajati . . . To, prijtitelji, so bile misli, so bili načrti, ki so vodili k svobodnemu razinahu; zaradi njih smo terjali in terjali v i š j o strokovno izobrazbo učitel]s t v a in upali smo, ker smo opazili za stvar zanimanje tudi na mestih, kjer tega nismo bili vajeni, da tudi dosežemo, kar upravičeno terjamo. Zdaj pa tak načrt — pljuska v lice in ne vemo, zakaj ne odkodu Ministrstvo za prosveto bi kakega tako dalekosežnega načrta n e s m e 1 o izdati, preaen ni zasiišajo merodajnih črniteljev; n e s m e 1 o bi ga izdajati vsaj, preden so se ustanovili v njem posamezni oddelki za različna šolstva. A čuuen siučaj ironije je, cla prinaša 90. štev. »Službeniii Novin« ta načrt, 91. štv. pa ustanovitev in organizacijo teii oddelkov. Ker nismo ne juristi ne upravni uradniki, se nam ne zdi primerno označevati tega početja, pravdanski človek bi mu rekel — brezglavje. — Dovolj žolča; čas bi bil, da bi novi učni načrt za učiteljišča ogledali stvarno; ampak tega ravno ni mogoče, ker načrt sam ni stvaren. Ali kdo naj pripisuje kako stvarnost načrtu, ki hoče usvaliti strokovno učiteljsko izobrazbo, pa predpisuje za poljedeljstvo, za cerkveno petje, ozir. orglanje (komu na koristiM) in še za ^sako ročnost vobče po več učnih ur kakor za vgojeslovje, torej za najvažnejši predmet učiteljske izobrazbe? Ce si predočimo posledice samo tega ravnanja, moramo zahtevati preklic načrta, preden za začne udejstvovati! Za izbor učne snovi pa nam zadostuje, če poslušamo iz tega novega načrta snov, iki naj se podaja v celokupnin štirih tedenskih urah, torej vsega skupaj v najboljšem slučaju v 60 urah vse učne dobe, iz vpedagogike«. Program jo navaja: »II. razred. Naloga pedagogike. Pojeni izobrazbe. Potreba izobrazbe. Možnost izobrazbe. Meje izobrazbe. Izobraževalna teorija in praksa. Pomožni nauki pedagogije. — Izobraževalna teleologija. Izobraževalna metodogogija. Pregled izobraževalnih sredstev in njihovi medsebojni odnošaji. — Naloga pouka. Vrste inte- resiranja. Učni načrt. Izbor učne snovL Koncentracija pouka. Razdelitev učne snovi na učno dobo. Obdelava učne snovi. — Disciplina. Pojem in naloga disciplinc. Pregled disciplinarnih sredstev. — lzobrazba v ožjem smislu. Pojem in naloga izobrazbe y ožjem smislu. Sredstva za neposredno izobraževanje moralnega značaja. Solska potovanja, šolske hranilnice, šolska stavba, šolska delavnica, šolske družbe, šolske dolžnosti, igre, šolske svečanosti, roditeljski sestanki. — Kratek pregled ia ocenai praktičnih izobraževalnih ustanov*. Ce bi imeli vzrok dvomiti o dobri volji sestaviteljev načrta, bi govoriii labko o ne vem čem vse, a nimamo niti tega namena; zato tudi rečemo, da je načrt povzrocila neprevdarnost. Moderaost hoče uvajati, a kako naj bo moderen v podrobnosti, če ni pravega duha v celoti? Ta »pedagogika« nani ne bo dala \tegojiteljev za naš narod in ne učiteijev za naše šolstvo. Zato pa je naša misel ta: I Vsi merodajni činiteljl, predvsempavse učiteljskeorganizacije naj nemudomaodklonijo načrt in dopovedo ministrstvu za prosveto, da nas potiska s takiml naredbami za 50 let nazaj, mi pa da tega nočemo, ker hočemo naprej, navzgor. Zato naj ta načrt prekliče ali pa naj ga —če je prepričano o dobroti svojega izdelka — uveljavi samo tam, kjer bi morebiti še ,pometiil kak napredek.