Izhajajo vsako sredo in sftboto. V eljajo za eelo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Kaj je toča, nje vzrok in kako se pred njo
varovati ?
A. Slana, naturni prikazek.
Kader zima hudo zareži, so okna naših prebivljivih hiš s krasnimi ledénimi zvetlicami prepete ; na vejah drevés vidimo vse polno ledenih iglic ; brada in lasé možakov so taki, kakor da bi jih bil sneg pobelil — te in enake prikazni imenujemo srež ali ivje, ki so takrat naj hujši, kader se po silnem mrazu k boljemu in toplejemu vremenu obraćati jame.
Pa tudi spomladi in v jeseni, ja še celó tudi poleti se po visokih gorah, kader je narava že v svoji krasoti in s cvetjem prepeta, toplota tako zniža, da se v jutrih drevno listje in cvetje, kakor da bi ga bile snežene muhe obletele, kerci, premre, potem zvene. Takrat pravimo, slana je listje in cvetje posmodila. Slana je pa dvojna, namreč jesenska in spomla-danska, potem kakor nastopi ali že pozno spomladi, kakor, postavim letos, ki je v več krajih ljudem na sočivji, krom-pirji itd. veliko škodo napravila, ali pa še zgodej v jeseni.
Y	^ Y	B. Nasledki slane.
Tega, da vse rastline ne potrebujejo za svojo rast enake gorkote, se spomladi lahko vsak človek sam prepriča, če mu je le narava nekoliko znana; cingeljčki se prikažejo že spod snega v svojem krásnem cvetji, bezeg poganja svoje popke in perjiče, ko se oreh ali pa hrast še ne kreneta, da bi jela rasti; — mecesen poganja svoje nježno zeléne iglice, ko bukev še vedno gola medli ; — ravno tako vidimo v jeseni, ko vročina ponehuje, rastline eno za drugo konec jemati; orehu odpade listje pred, kakor jablani ali hruški;
astre pa in georgine lepotičijo naj dalje naše verte in cvetó, dokler jih nemila slana ne popali.
Pa ne samo življenje rastlin, ampak tudi njih posamezni deli so na odločeno mero toplote navezani; tako se ravna
V
cas cvetja natanko po vremenu, nastopi spomladi zgodaj. toplo vreme, bo žito in drevje gotovo tudi poprej cveló in dozorelo — veliko želiš južnih krajev, čeravno spešno rastejo, pri nas malo kadaj cvetó, tem menj pa sad donesó, kakor n. pr. smokva, mandelj in veliko drugih.
Ce huda slana nastopi, popali rastline al do čistega, ali pa cvetje tako posmodi, da ne donese sadu, kar se žalibog na ajdi kaj rado pripeti, in ubogimu kmetiču naj bolji kósec kruha pojé. Potem takem potrebujejo razne rastline za svojo rast tudi razne toplote. Orehe, fižol, buče, turšico, ajdo itd. vzame srednji mraz, kteri pa sadju in drugim poljskim sade-žem ne škodje. Kje uzrok rastlin te različnosti tiči, da mraz enim rastlinam bolj od drugih škoduje, ne moremo natanko povedati, in rečemo, da je tega kakor v tisuč drugih rečéh v božjim vladanji iskati, ki se v neizmernih različnostih po širokém in dolgem naznanuje.
Po raznih skušnjah, ki so se že dostikrat poterdile, zvémo, da se od mraza premerle ali pozebene rastline in živali dajo zopet oživiti, posebno ako se počasi v tisto to-ploto, ki je za njih življenje odločena, spravijo. Premerli Ijudje in živali se morajo v merzli vodi in merzlem zraku otajati, in kakor smo že rekli, prav počasi v poprejšno gor-koto spraviti, če se hočejo spet k življenji obuditi. Po slani
premerle in ozebene rastline škropi vertnar z merzlo vodo in kolikor more, jih v senco spravi, če jih hoče zmerzline oprostiti. Ce se zmerznjene stvari naglo sogrejejo, gotovo konec vzamejo.
C. Uzrok slane.
Poveršina zemlje in nji bližnji zrakosklad dobivata gor-koto po sončnih žarkih, kteri se naravnost na zemljo spu-šajo in ju ogrevajo. Ce dalje sonce na zemljo seje, in svoje žarke bolj navpik na njo spuša, tem veči gorkoto napravi; zato je pa tudi v južnih deželah, na Laškim in Spanjskem bolj gorko, kakor v severnih, in tudi v teh je toplejše na proti jugu visećih nadolih, kakor v unih, ki so proti izhodu in severju obernjene.
Nasproti temu se prepričamo, da je vedno bolj merzlo, kolikor na višji gore stopamo ; na visocih planinah leži sneg pozimi in poleti, in Ijudje, kteri se v balonih nakviško spu-šajo, pripovedujejo, da, če višje v zrak dospevajo, veči mer-zloto občutijo in pravijo, da je visoko podnebje strašno merzlo (naj menj 40 stopinj R.), kakoršno se v naj višjih severnih krajih Špicbergov in v Grenlandii nahaja, kjer se sonce po cele 3 mesce ne prikaže.
Poljodelstvo in kemija.
(Dalje.)
Iz tega vidimo, da je tesna zveza med rastlino in rud-ninskimi sostavki njenega pepéla. Kakor požirata kokoš in golob kamenčke, da imata iz česa napravljati jajčnih lupin ; kakor človek nevedoma poželi v svojih jedilih soli, ki je potrebna za napravo prebavne tekočine v želodcu in žolcu ; kakor pojemo v vsacem koscu kruha in mesa fosfornokisle-ga apna, ki je potrebno za napravo kosti, terdne podlage za operanje mečjih delov našega trupla : ravno tako potřebuje rastlina posebnih rudninskih stvari, ki so ji potrebne za izobraženje njenih organov in sokov. Zavolj tega je pa odvisna rastlina od tál. Ce nima perst tega v sebi, kar rastlina potřebuje, ne bo nič z njeno rastjo, ko bi bile tudi vse druge okoljšine najbolj pripravne za-njo. Če hoćemo tedaj na svojem polji saditi mriogoverstne rastline, kterih vsaka potřebuje posebnih rudniuskih stvari, moramo jim dovažvati persti. če jih sama nima zadosti. Guojiti moramo tedaj.
Vsa rastlinska reja in tedaj perva naloga poljodelstva se versti krog sledečih vprašanj : Kteri so rudninski sostavki rastlin obče in vsakega plemena posebej? Ktere teh stvari je zadosti v naši zemlji in kterih ne? Od kod in v kteri podobi zamoremo dobivati z naj manjšimi stroški stvari, kterih njiva potřebuje?
Preiskavali so pepél različnih rastlin in najdli v njih kaj različnih sostavkov. V vsacem pepélu se nahaja kalia, natrona, magnezije, kremonine kisline, žvepljene kisline, fosforne kisline in klorkalcija, Razun teh pa še kake cemperce ilovce, železnega in manganovega okisanca, ki so vendar brez pomena. Važni sostavek morskih rastlin je tudi jod.
Velikokrat so že skušali izrediti rastline v persti, ki ni imela nobenega imenovanih delov v sebi, ali pa le enega. Sadili so, postavim, krešo, ki se posebno lahko izrediti dá, v čistí žvepljeni ali v ogeljui prah v čisto kremineno ali
206
apneno perst. Rastlina je pognala sicer in tadi nekaj časa mo sledů Henetov ali Vindov, zapazimo, da so le-ti že
rastla, pa preden je prišla v
cvet, je
poginila. Če so ji pa vec sto let pred Li miga n ti tukaj bivali, iu bili sloveu
vsih zgorej imenovanih stvari dali, je rodila sad.
skega rodu. Nekteri povestuiški preiskovavci menijo, da s»
Kaj bi imele opraviti rudninske stvari pri rastlinskem živ- bili Vlahi ali Balohi (Gali) okoli leta 350—336 pred Kr ljenji, ne vémo prav, pa znano nam je vendar, da je kre- nekoliko pervotnih stanovavcov naših krajev, t. j. nekaj He-
menina kislina v čeličnih mrenicah, ktere ona bolj terdne netov ali Vindov pokoučali, druge pa za tatranské delà. Alkalije večidel sklenjene z rastliuskinii kislinami so preguali, tako da jih ni bilo po današnjem Koroškem v celičnem soku v podobi stopljivih solí. V grojzdji je vin- jarskem in Krajnskem nič več ostalo.
gore Šta-
skokisli kali, v kislica je deteljnokislo apno
Po semen se
Da jih je bilo veliko pokoncanih, dosti tudi pregnanih,
večidel nahaja fosfornokislega apna. Akoravno je teža teh je verjeti, popolnoma pa jih zatreti, bi ne bilo lahko mogoče.
Zavetje so jim delali tabri, stermiue, tukave, samotni kr-ji,
gojzdje, zraven pa, kjer uiso bili od přesile sovraž-
rudninskih stvari memo teze cele rastliue skorej nic, vendar
ona ne zamore brez njih ziveti. Nasi gosto sejani sadezi jih
berlogi,
vendar njivi ob eni sami setvi veliko vzamejo. Ce bi tedaj nikov uapadeni, so se branili. Vlahi ali Bálohi skordiškega na eni njivi vedno ravno tisto stvar sejali, bi zgornja perst pokolenja so se bili uselili doli ob Donavi, v spodnjih kra-njive počasi vse te stvari zgubila; tedaj bi naš sadež zmi- jih Drave in Save nekako ondot, koder so bili pozneje Li
raj slabej rastel in nazaduje bi ne hotel celó nič več rasti,	migautje razposeljeui, iu so si bili nekoliko Vindov
Pšenica vzame 4 oralom 357 funtov ruduioskih stvari in	podvergli.
med tem 112 funtov fosfornokislih soli.	Da kak narod ni kmalo zatert, imamo razglede v no-
Pepél nam pové, kaj mora imeti njiva v sebi, če ho-	vejših časih. Turki, zaperseženi sovražniki keršanstva, so po
čemo upati obilnega pridelka od te ali une rastline; pa moramo njivo prašati,
potem
al ima tega kaj ali nic.
naših krajih grozovituo poKončevali, pa našega naroda ven der uiso popolnoma zaterli, iu kaj vendar huje spodbada h
Naša ljuba mati zemlja je pa, kar to reč zadeva, po pokoncevanju, kot šlepa verska
gorečnost !
Se ve, da je bilo
viudskega
razlicnih krajih kaj različna. Veliko srečuih krajev je, kjer se vec ali manj ljudje sejejo, pa nikoli ne gnojé, kjer tedej zemlja nič od- ga pozuejši čase najdemo.
naroda v teh krajih ostalo, kjer
danega nazaj ne dobiva razun, kar
ji voda donaša. Tam mora
Vindi so nekdaj stanovali in stanujejo še zdaj našlo
tedaj vsega rastliuom potrebnega biti obilo v persti. Hum-	venskem primorji, na goreujem Krajnskem. na Koroškem in
bold pripoveduje, da Mehikanska zemlja daje, se vé da v bolj	na Štajarskem. Ako po besedi sledimo, so vindske p«av za
pripravnem podnebji, kakor pri nas, 200—600terni pridelek,	prav besede: ki (lat. qui, ital. che), miza (lat. mensa),
akoravno nobenemu ne pride na misel, da bi jo gnojil. Ka-	log (lat. lucus), meter-a-o, ( maturus), snu bi ti (nube-
ko revni so naši kraji memo unih! Žalostno je po močvirjih	re), plan-a-o, (planus), skodla (scandula), tla (tellus),
in suhih pušavah brez studencov, pa tudi Evropejci se ne	vere (urceus) itd. Viudske so imena rek, mest, vasi, ki so
jih Vindje iz Italije seboj přinesli n. pr. Sava, Zilja.
moremo hvaliti, da bi ne bila narava nam skopa mati.
Ce
jo silimo roditi, nam dajč vsakdauji kruh, drugače ne. Brez Sora, Sušica, Rečina (s končnico ina kakor Tečina, truda ne dobimo nič od nje; torej se vkvarjamo in mislimo, Tici nus), Celje, Ce Ij o vec, kjer v nekdanji Italii je
kako bi jo zvili in prisilili, da bi nam saj malo dobička pri- bilo najti 6 a v o (reko v srednji It.), Si I a ri u s
(reko
v
vošila. Je tedaj čuda, da so Evropejci najbolj prebrisani spodnji It.), S y ri s (reko v srednji It.), S ess i tes (reko
ljudje, kterih zemlja ni predobra, pa tudi preslaba ne bi tudi omiko ljudsko zaderževalo?
•I
(Dalje sledí.)

kar
Zgodovinske řečí

Ob
Preseljevanje sarmatskih Limigantov.
Spisal Požencan.
(Konec.)
Tretje preseljevanje je bilo okoli leta 568 po Kr. žela. barati, koj in prašavuo
v goruji It.), Ce li a (mesto v spodu ji It. ) Luka (morda od tod kot slovensko ime mesta Loka). Zraven teh so viudske vse slovenske imena, ki jih je po naših krajih že ob Kristusovih časih in pred prihodam Limigantov najti n. pr. N a d i ž a (Natiso) rodovine s perimkom Nadižar-ji je še nad Kranjem najti. Soča, Trnava, O glej. Log ali Loz, Logatec, Metů lje, Ptuj, Drava, Krajna, Kraj ali Okraj, tíabje gore (Montes Baebii) ali Klek, kjer so po mnenji ljudstva babe ali klekarce svoje reči počele. Vindskega začetka se kažejo tudi besede: vas ali ves.de-
rt
kaj
;tt
tem so na današnje gornje Ogersko se vsi do zadnjega
Zarod
Limigantov
se je do današnjih časov skoz 1500
iz svojih nekdanjih dežel preselili. Vzrok tega preseljevanja let mocno z viudskim zarodom vzel in v eno stopil, vendar je bilo to. Temeškim Slovencom so bili
na Sedmograškem
je pa, kar jezik tiče, razloček poznati.
Limiganîski
zarod
od Atilovih časov sosedje Gepidje, na Panonskem pa se razodeva po Krajnskem na Pivki iu odtod pod veliko ali
Lougobardje.
terzasko cesto proti Dolenskemu, iu dalje pod Ljubljano oa
Ko so pa sred šestega stoletja te ljudstva med seboj	Dolenskem; po Štajarskem na Podravji, iu po nekterih krase vojskovale iu ko so bili verh tega še Ant je okoli 534	jih Horvatije; Limigantje namreč:
po Kr. Slovence napadli, da ti svoje ondotne domovine niso	a. Radi zgovarjajo .vc, kjer se v vindskem le s slisi o.
več varne spoznali, nasproti so bile pa dežele med Donavo,	pr. ščetina, hraščiua, iščem, piščeta, selišče itd.
Moravo in Grano od Longobardov, nekdanjega Kvada m
u. Široki o spreminjajo v a n. pr. člavek, kaja, namést
naklonjenega ljudstva, zapušeue, so torej Slovenci sklenili v reči človek, konja itd.
nje iti
in si v njih varnih selišč napraviti. A u tje so bili
i
c. resili in dolgi o spreminjajo v u n. pr. Bug, lepu
sicer s Slovenci enega zaroda, da so bili pa vendar Slo- namest Bog, lepo itd.
vence napadli, je bilo zato, ker so bili Antje od novih do-hajavcov, od Burgarov vznemirjeni, da so tako eden dru- namest
d. Dolgi u spreminjajo v ů n. pr. kura, kupil, pusti.
izreci
L i m i g a n
kura, kupil, pusti. Ta u je slišati po Krajnskem na Pivki, v Ložu, ua Blokah, v Ribnici, na Igu iu se drugod po Dolenskem. Na Štajarskem ga najdeš v Radioni, v Viši, ua Pesuici, v Cerovcu, na medjimarski meji, v Ser-
zega naprej rili.
Ob tretjem preseljevanji ni bilo z novega tov na Štajarsko, Krajnsko in Horvaško.
Pervo in drugo preseljevanje Limigantov je za naše	dišču, v Jeruzalemu, na murskem Polji, okoli Ščavnice. v Slovensko posebno važno, in nam marsikaj razjasni. Ko po-	Ilovci, semtertje okoli Maribora, v Ormužu. Na Ogerskem vestuica pové, da so se Limigantje ob pervem iu dru-	ga je čuti v Železni iu Saladski stolici; ravno ondot, ka-gem preseljevauji selili na Krajnsko, Štajarsko ali Podravje	mor so se bili Limigantje naselili, kakor smo že pred iz poli gradu Martena in Horvaško, pa ne pravi, da še pred	vestnice vidili.
tod nobenih Slovencov ni bilo. Ako se po povestuici derži-	Sicer so Limigantje tudi drugačnega obraza in drugač-
• »
#

20?
nega obnaianja memo Vindjv, kur bodo vsaj tisti spoznali, ki si na take reci bolje spreumljajo, in so imeli z obojimi vec opraviti. Se vé, da je moral ta razloček nekdaj se veliko veči biti. Tega pa tadi ne moremo reci, da bi nekteri razločki ne izvirali iz posebnih okoljšin, v kterih je limi-gantski zarod v svojih zdajnih deželah bil, ali je morda še. Se vé, da so se Vindi tadi več ali manj povindili.
Zakaj je cesar Konštantin leta 334 po Kr. med drugimi deželami zlasti v italjsko Krajno, na Stajarsko in Hor-vaško Limigante preselil, bodemo umeli, ako premislimo kako so bile te dežele ljudi spraznjene. Od leta 254 do 276 po Kr. so Markomani, Kvadje, Gotje in alemanski Jutungi tod rokovno ropali, požigali in morili. Rimski cesar Ličini Ga-lien je leta 266 po Kr. skoz Celje nad nje šel; pa kaj je
hotel revež opraviti, ko je domá silno nepokojev in homatij
imel! Še le leta 276 po Kr. je cesar Klavdi rimske legijone skoz Celje peljal, da je te neposajence ukrotil. Kameno spraznjene dežele je hotel Konštantin napolniti z ljudmí, kteri bi mu bili zvesti in bi mu pomagali cesarstvo braniti. Ko ravno Limigantje niso nikamor vedili, jim je te dežele
odkazal.
Ob druzem preseljevanji t. j. leta 454 po Kr. so bili Limigantje na Štajarskem pri Maribori dobili svoje selišča, ker je ob tem času tod bil svet posebno ljudi spraznjen. Od leta 378 do 398 po Kr. so divje ljudstva tod raz-sajale, ljudi morile in vse končevale, kakor smo iz lista svetega Hieronima Heliodoru pisanega vidili. Leta 408 po Kr. so Gotje pod svojim kraljem Marikom skoz Celje do Rima prederli. Na begu iz Italije pred rimskim vojsko-vodjem Steljkotom (Stilico) so potlej okoli Celja in Ptuja strašno morili in plenili. Kar je tem ostalo, so pozneje Huni končali, med drugim tudi Emono in Oglej. Limigantje, ki so med Huni kot njih podložni in zvezniki iz svojih prejš-njih stanovanj sem prišli, so vidili močno spraznjene kraje, v kterih so že semtertje njih sorodniki bili, toraj jim je lahko na misel prišlo, se semkej preseliti.
Kakor dandanašnji tukajsina slovenščina kaže, ki se v Ljubljani, následnici nekdajne Emoue govori, se Limigantje v Emoni in nje gorenjih krajih niso bili naselili, ampak je bila vedno vindska. Ko je bila razdjana, so se nje prebivavei, kar jih je ušlo, v gornje kraje, se vé da zlasti v hribe umakuili. Pozneje so se spet razvalio in pogoriša svojega mesta polastili, in sčasoma namést Emone Ljubljano postrojili. ,
Oboji, Vindje in Limigantje so od nekdaj verli Slovenci. To vsi spoznamo; torej menim da bi bilo od več opominje-vati, da naj tem preiskavam nihče kacega zabavljanja ali očitanja, ne podtika. Slovenska sorodnost in vkupejstano-vanje hkoz 15 stoletij je oboje v eno změnila.
O cerkvenem peíji in orglanji po deželL
Spisal Kamilo Mašek.
(Dalje.)
Tretje zahtevanje je čisto praktično, to je, orglanje s pomočjo podnožnika in registrov.
Kdor hoče prav organist biti, mora razun že naštetih teoretičnih znanost tudi vediti: kaj je resnično lepo. Vse drugo si zamore vsak z lastno neutrudljivo pridnostjo in prebiranjem slavnih mojstrov prilastiti. Da je fantazija o tem veliko vredna, je gotovo; da bi jo pa mogel vsak organist imeti, ni potreba, ker mnogo izverstnih organistov je že bilo, akoravno niso imeli ne cempera fantazije.
Orglanje je trojno: ali 1) orgie spremljajo petje, ali 2) se igrajo serce povzdigajoče zložene viže brez petja, ali 3) proste igre.
Ako je orglanje združeno s p e tj e m, naj je tako re-koe, petju podverženo in naj se ne povzdiguje čež-nj — tudi naj se opuščajo vse berklarije, ktere bi utegnile pevee inotiti. Ce prostejše in manj okinčano je orglanje, lepše se
bo petje razlegaio, da bode to, kar v resnici ima biti, nam-
y	i	V
rec pobožna molitev vernega serca Jemlji pohlevne in nježne (registre) in nikar ne misii, da je lepše, ako hrup in šunder principalov in mikstur po cerkvi doni. Rekel bi, da samo pri: „gloria in excelsis Deo" in „hosana in excelsis" so krepki in mocni glasovi primerni. Pri vseh druzih delih svete mase se bolj nježni glasovi prilegajo. Ravno tako se mora varovati, ne prevečkrat pedalov pritiskati. Drugači je, ako vsa m nožica v cerkvi poje, ker o takih okolšinah se morajo glasovi prostejši spušati, podnožnik naj ne miruje in sploh krepkeji naj pojó orgie, da vsak lahko pravi glas
- v
vjame in da se ne pozná, če se prav kteremu nekoliko sp»d-takne. Kteri registri naj ee rabijo o spremljevanji, bodem pozneje povedal.
Ako so orgie samostojno godbeno orodje, to je, ako se hočejo na orgie igrati viže za orgie narejene, naj se vselej izvoli času in kraju primerna kompozicija, ktero moraš dobro preigrati in se je navaditi, da ti bo gladko spod rok šla. Bukve, ki o tej reci govoré, so priporočila vredne: BiblAnt. 12 Práladien zum deutschen Hochamte und Segen. Wien bei Spina, 30 kr., — Rie der A m b. 6 kurze Práludien zur Selbstubung. Wien bei Haslinger 30 kr., — Keller M. 20 kleine Vorspiele, Augsburg bei Bôhm, 36 kr., — Kemp ter Fr. 200 leichte Compositionen der besten Mei-ster. Augsburg b. Bôhm 4 fl. — Schmid A. Orgelschatz fur schwáchere Spieler 200 Stúcke, Augsburg bei Bohm 3 fl. 36 kr. — Der vollkommeue Organist. Wien bei Haslinger — pet zvezkov — à 45 kr. — Organon. Sammlung von Orgelstucken, Augsburg bei Bôhm. — Schneider A. 6 Pastoralutucke, Wien bei Haslinger 24
kr. — Richter Fr. 8 kurze uud leichte Pastorellen, Augsburg bei Bohm 36 kr.
Tudi sledeči so vredni, da se priporočajo:
Bach J. F., Albrechtsberger, Hándel, Sahter, Mendels-sohn-Bartholdi, Kittei, Rink, Vogel, Graun, Schneider, Knecht, Vierling, Turk. Hâssler, Millier, Umbreit, Mozart, Seyfried, Wolf, Abbé Vogler, Heriug, Drechsler, Kirnberger, Bibl, Preier, Fuhrer, Kiihmstedt, Neukomm, Lump, Ta ma,9 Ass-mayr, Likl, Feigerl, Kafka, Kempter, Krebs, Kûhne, Freih, Volkert, Hauptmann itd.
(Dalje sledí.)
Slovanski popotnik»
Slovanski naseljen ci v zdoljni Italii.
Málokomu bi utegnilo znano biti, pa v narodoslovnem oziru je znamenljivo, da so že več ko 500 let v napolitan-skem kraljestvu, v okrajů Mol i ce, 15 italianskih milj od jadranskega morja, Slovani naseljeni. Kakih 3000 je téh ljudi in prebivajo v selu, Vodaj va po imenu, ktero Ita-liani „Acquaviva t. j. živa voda" imenujejo. Jezik téh naseljencov je najbolj horvaškemu podoben, pa bolj omikani govoré tudi italianski, in to bolje in ličneje, kakor Italiani v okolici.
Pervi poduk v šoli teh Slovanov je slovansk in v slovanském jeziku pridigajo tudi njih duhovni, kteri dobivajo svoj bogoslovski poduk v duhovnem semenišču v mestu Termoli.
Posebno znamenito pa je, da se ti najbolj južni odeep-ljenci slovanskega rodů ne odlikujejo samo memo svojih bratov v pervotni domovini, kar višjo omiko zadeva, temuč da tudi svoje sosede v okolici v nji dalječ preségajo. —
Gospodarski list, izhajajoči v Zagrebu, piše v broji 24 sledeče: „Novice donesó kaj važeu sostavek od gosp. M. Majarja, pod imenom: Naše slovstvo. Mi priporo-čamo vsakemu prijatlu Jugoslovanov in njihnega jezika ta sostavek, ker je pisan v duhu Ijubezni in sloge, in to je, česar nam je treba. Lepo in skozi in skozi sereno pravi g. Majar: gledajmo več na to, čto nas spojuje, nego na to, čto nas razločuje".
208
Vprašanje to je veliko
se resiti mora."
vprašanje ; vprašanje tako, ktero
pot premagala.
v
Iz Cernegore se sliši, da je knez Danilo
s celo svojo tclesno stražo v klošter Oštrog* šel, kjer je Pervi zvezek letošnjega Nevena, kterega je vsak pri- ljudstvu napovedal, da bo moglo še enkratv toliko neposred-
doslej. Da so Cernogorci po tej pogledovali, si mora slednji mi-
plačati, kakor
jatel jugoslovanske literature tako težko pričakoval, je pri- njih davkov
sel te dni v Zagrebu na svitlo. Na 6 polah čveterke ob-	novici s kislimi obrazi se
sega: Pjesničtvo i pripovedke; povestnica, narodo- in zem-	sliti. Dežela navadnih davkov ne more opravljati, kako ji bo
ljopis; obrazovanje i škola; priradoslovje,različite črte; vješt-	mogoče, dvojnate prenašati. Danilo je svojem podložnim tudi
nik. tfKÊfÊKKKMÊÊÊS/l^
tega zvezka in želeti je, da bi „Neven" več prijatlov imel, kakor jih je doslej stel.
Lepa in ukusna je notranja kakor unanja oblika ojstro prepovedal, živino cesarskim podložnikom prodajati.
Kdor se prederzne, kaj tacega storiti, mora 50 gld. kazni plaćati. — V Carigradu so, skoraj da najeti Cernogorci, Danilovega strica, Štefana Petrovica, umorili. Natolcovan je

Novičar iz avstrijanskih krajev
bil
1
da zahteva, vlade Cernogore se polastiti.
Bil je

rajnki
popred avstrijansk oficir in poslednji prigodki v
Iz Milana. 25. jun. Dolina Italija bi utegnila letos največ žide pridelati, ker je ondašnji pridelk bogat. V srednji Italii je niso menj přidělali, kakor přetečeno leto. Severni kraji so zavoljo bolezni sviloprejk najbolj v škodi. Pa
Cernogori so ga peljali iz avstrijanske službe v Carigrad
ondi svoje namene beržeje doségel, kjer je pa od so-
y
da
Kako v nekterih
vendar je iz Frinlskega brati, da so to leto več mešičkov
přidělali, kakor lansko leto; toda mešički dajejo menj žide.
Iz Gorenskega 22. jun. Nek pastir je zakuril v Do-
berški gori; ne da bi bil pogasil ogenj, žene svoje čedo
vražné osode zadét svojo dušo izdihnil. krajih na Turškem s kristjani delajo, dokazuje to le: V La-risi, v Albánii so imeli več kristjanov zapertih, ktere so na-tolcovali, da so se pobune leta 1854 vdeležili. 6. junija so
sladko obljubo ; ko
Bog vé, s kakošno
jih izpeljali iz jece, pa nesrečni iz ječe pridejo, planejo rabeljni čez-nje in jih posekajo, rekoči, da so hotli ujiti.
domů. Proti šesti uri zvečer zapazimo 6. junija v gojzdu ogenj. Radoljška okrajna gosposka in bližnji sosedje so ob
9. uri zvečer ogenj pogasili. Nekteri možje so bili na ^ojedi DOeZjje SlOVMlSke V MYVl)l VaraŽdfflSkO straži ponoći in do poldne druzega dneva. Mislili.so, da °
je požara konec in gredó domů. Ali po poldne se uname
Zagrebškem.
gojzd z novega in ogenj je tako hitro se razsirjal, da se je bilo bati, da bo celega gojzda konec. Okrajna gosposka in sosedje so mu pa vendar s težkem prizadevanjem meje postavili. Pa, žali Bog! na drugi strani je začelo germovje in koreninje tléti in goréti in je gorelo po tléh do 21. juuija.
Na osmi strani vvoda „Ilirske čitanke za gornju gim
naziju I." se bere, da so Slovenci, ki žive na Horvaškem v Zagrebški, Varaždinski in nekdanji Križevski županiji, marsikaj v svojem narečji pisali, da so večidel prozo rabili in
Bližnje soseske so prihitele gasit in upati je, da bodo do ve cera vse pogasile.
skoro vsi pesništvo preskočili. Ker so v ti knjigi pesniškr
y
izgledi tega narecja izpusceni, menim, da bi ne bilo od ve< če bi „Novice" radovednim in takih stvari željnim bravcom Iz lđrije 24. jun. Zvečer pred dnevom sv. Ahca kako pesmico naznanile. Ljudje jih imajo sem pa tam nekaj
smo imeli priložnost, dvojno slovesnost obhajati, eno, kar utiče prepisanih in nektere
ed teh so jako med ljudstvom
naše jame, drugo, ktera je iz bratovskih sere za nesrečne širjene. in toraj se tudi tu in tam kaka varijacija dobi. Tudi Laščane izvirala, in tudi zopet enkrat priložnost dala, v jaz sem dobil po nameri knjigo pisanih pesmic brez imena.
V	• i	•	• i	w~m	*m mr *	m	i ^ i •	# • a m « #	_— «	« * *	*	*	m	i t	i	i t	t	ï •	1 i • •	t •	•
e je zi-
priliko:
našem milem jeziku Županovo Micko gledati. Prijatli in Kdo jih je délai ali nabral in prepisal in kdaj in prijatlice slovenskega gledališča so namreč omenjenim po- vel, tega nekaj bi se dalo spoznati iz uadpiso
goreleom v prid s to igro 43 gld. 18 kr. naklonili.
Tako
od grofa Jauka Draškoviča, kaj njegov „frater na Brezo
se v naših gorah še včasih kaka slovenska iskrica vtréue, vice comoonuval je". Anuo 1780; Item od Draškoviča
y
pe
potoženo bodi Bogu, da
samo pri nas. Hvala, lepa hvala sma od zime. Letto 1785 napravlj
srratulatia Evice za
gosp. Blazniku, ki je nepohlepno nam natisnil in poslal gle- godovni dan, letto 1805 napravljena; sklep te pesmi je tak dišne občerte.
Novičar iz raznih krajev

C. k. dnarstveno ministerstvo je z razpisom od 14. junija t. 1. dovolilo, da se bodo od 1. julija 1857 do tište dôbe, ko bodo novi dnarji avstrijanske veljave vpeljani, sre-berni dnarji deržav nemško-avstrijanske dnarstvene zveze po izrečeni veljavnosti v konvencijskem dnarji se v c. k. dnarnicah za vsako plačilo jemali, in sicer po téj le tarifi: 1. dva zvezna tolarja veljata 2 gld. 51 kr. ali 8 avstr. lir in 55 centezimov ^kovani po dnarui pogodbi, storjeni na Dunaji 24. januarja 1857). — Visoko dnarstveno miuister-stvo je prejelo načert, po kterem bi bile vse deržavne dnar-nice v kronovinah pooblastene, na deržavne dolžue pisma in gruntno-odvezne obligacije v omejenih zneskih in za odlo-
Ova tebi, draga Eva, Tvoj priatel verno speva, Poznaš oobro Plepelič Jauka Bog ga živi vnogog danka.
y
Iz te zbirke náte nekoliko pesemc, da bote vidili, kak šnega so duha iu jezika. Pisaue so v starem Horvaškem
pravopisu
M. Kračmauov.
Od mladenčev i devojčic.
y
O divojke, vrt zeleni, 0 mladenci, cvet ljubljeni Dok rastete, dok cvetete, Dok ste mladi, dragi jeste Vsem i vsakomu.
y
Doklam jeste vu tom cvetu Prijeti ste po vsem svetu Vsaki želi vaša leta, Vsaki veli: ovo cveta Srdcu momu dragoga.
čen cas dnarje dajati.
V Terstu že
zdaj
za prićetek
vožnje po železnici veličanske priprave delajo. Se bolj bo pa te slovesnosti povzdignil prihod Nj. c. k. Veličanstva
y
Cesarja, z Njegovem
presvitlem bratom, nadvojvodom Mak-similianom Ferdinandom, kteri bo o tej priiožnosti svojo ne-vesto v Terst pripeljal in se več dni v tem mestu pomuditi utegnil, v kterem je, kakor je sam rekel, najlepše dní svo-
Mladost vaša je cvetuča. Krv je pako vsa goruća, Vsaki vu vas oci vpira, Ar lepota nima mira,
Ona truća ljubiti.
Vi živete vu veselju, Spunjavate vašu želju, Vsa vam idu poleg volje Drugi plaču sve nevolje I turobno živlenje.
y
jega življenja preživel.
suša, kakor po zemlji, ktera
V politiki je pa sicer suša, silna po dežji hrepeni, kakor riba
na suhem :
Francozi so volili in ondasna vlada je ta
0 lepote vi zrcala, Kak se ne bi vsem dopala, Kada mladost, kad dobrota, Kada radost, kad lepota Vu vas vsaka vidi se!
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : JoŽef BlâZnik