Stran 344.
Politični pregled.
Notranji položaj — Cesar se je pripeljal na Dunaj in drugi dan sprejel ministrskega predsednika v posebni av-dijenciji. Vsi listi poročajo, da je kriza v naši politiki akutna, vender se ne ve, ali pride do razpusta poslanske zbornice ali poda dr. Koerberjevo ministrstvo svojo ostavko. Kakor smo poročali, je imel izvrševalni odbor mladočeškega kluba v petek svojo sejo, v kateri se je posvetoval v političnem položaju ter sklepal o tem, ali naj Čehi opustč obstrukcijo ali ne. Omenili smo tudi, da je od sklepov te seje odvisno, ali se državni zbor skliče, ker je dr. Koerber sklenil, da ne skliče državnega zbora, ako nima poprej zagotovila da Cehi opuste obstiukcijo. Sklep izvrševalnega odbora mladočeškega kluba pravi, da ni vzroka nasvetovati poslancem, naj premene svojo taktiko To se pravi, da Cehi ne mislijo opustiti obstrukcije, in da dr. Koerber vsled tega ne mara sklicati državnega zbora, ker ve, da bi tisti ne mogel delovati. V začetku se je mislilo, da bo dr. Koerberjevo ministrstvo odstopilo, in se je imenovalo že več mož, ki bi utegnili slediti dr. Koerberju ter prevzeti vladno krmilo. Navajali so se imena: Grautseh, Badeni in Schonborn, posebna pa Alfred knez Liechtenstein. Po teh poročilih bi dr. Koerberjev naslednik ne razpustil državnega zbora, marveč oktroiral bi novi državnozborski opravilni red, sklical potem v mesecu oktobru državni zbor ter skušal spraviti pod streho najprej vladine investicijske predloge in pa nagodbo z Ogersko. Toda ta prememba je že zopet stopila v ozadje in je vse pripravljeno, da se razpusti državni zbor. cehi in Jugoslovani   se   nimajo   novih   volitev   čisto nič bati,
pač pa druge stranke. Posebno se upirajo Poljaki, a oficijozno se razglaša, da se bodo brščas udali, četudi težkega srca. Volitve se bodo menda že v tem mesecu vršile.
Madjarska „justica" in Slovaki. — Dne 23. junija 1898 je bil Slovak, urednik Pristor pred madjarskimi porotniki radi Člankov, v katerih je bičal izpovedi budapeštanskih opekarjev in madjariziranje slovaških krajevnih imen, obsojen v drž ječo za 8 mesecev. Ko se je po prestani kazni vrnil domov, so ga na kolodvoru sprejeli sorodniki, prijatelji in tovariši. Odvetnik Diila ga je v svojem vozu peljal domov. Vsi ti so bili radi „odobravanja nezakonitih dejanj" kaznovani ter obsodeni pred kralj, desko. Ko so se obsodenci pri kralj, kuriji radi previsokih kazni pritožili, jim je kurija kazen še — povišala. Tako so dobili najodličnejši slovaški rodoljubi za nič tele kazni: odvetnik Diila (prej 6 tednov) 6 mesecev; pesnik Svetozar Hurban (prej 14 dni) 5 mesecev; Blažej Bula, Pavel Madron in Andrej Halaša (prej po 8 dni) so dobili po 3 mesece. Dalje je bilo obsojenih 17 meščanov na dva meseca. Ostalim se je obsodbo kralj, deske le potrdila. Ta madjarska Justiea"  kliče pač v nebo!
Bolgari in Rumuni. — Spor mej obema tema balkanskima državicama je res prispel do tolike napetosti, da bi lahko prišlo do vojne, ako bi se vojne delale iz samega — sovraštva. A zato je treba zopet tistega takozvanega denarja. In poslednjega nima Bolgarija in tudi Rumuniji ga menda ne preostaje Radi tega menda ne bo z vojno, vsaj z oficijelno vojno, nič Brez ozira na to pa se pripravljata ena kakor druga „za vse slučaje". Obe državi ste oborožili nekaj svojega vojaštva, ki se pomika proti meji. Rumunski vojni minister Lahovarv je imenovan šefom generalnega štaba ter je dobil nalog izvršiti mobilizacijo. Tudi Turčija mobilizuje v Makedoniji in pri Drenopolju. Turška vlada je sporočila Rumuniji, da postavi 100 000 mož v vzhodno Rumenijo v slučaju, da bi makedonski odbor hotel provocirati vojno. Rusija pa je poslala dve vejni ladiji pred Ruščuk, česar se je zelo ustrašila Ru-munija. V zadevi tega spora se poroča, da so ruski ofiielni krogi jako razburjeni radi tega, ker hočeta tako Bolgarija, kakor i Rumunija na svojo roko kaliti status quo na Balkanu Rusija bode tudi storila primerne korake, da se spor poravna čim prej. Toda ruska vlada ne bode storila ničesar brez Avstro Ogerske in se toraj ni Bolgarija ni Rumunija ne moreta zanašati na kako polporo od teh strani. Obe državi hočeta varovati sedanji položaj na Balkanu in preprečiti vsak poskus motenja tega položaja. Pa razstreliva se nabira čedalje več. Zdaj so aretovali v Bukareštu necega rumunskega majorja, ki je bil v zvezi z Bolgari in z Rusi, kar kaže, da rumunska armada ni posebno zanesljiva
Vojna na Kitajskem. — Kakor vse kaže, bi utegnil venderle nastati kmalu mir na Kitajskem. Rusija in Zjedinjene države Severne Amerike so za to, da se prej ko prej ustavi nastopanje proti Kitajski in so si velesile že izbrale podkralja Li-Hung-čanga za posredovalca mej kitajsko vlado in vele-vlastmi. In tako se najbrže sklene mir oficijelnim potom seveda, najbrže že prej, nego pride na Kitajsko grof VValdersee, „vrhovni poveljnik". Nemčiji, v prvi vrsti „ bojevitemu" nemškemu cesarju, sicer ni po volji, da se stvari vršijo takorekofi brez nemške komande in po največ tudi brez sodelovanja Nemčije, saj so ob zavzetju Pekinga po mejnarodnih četah bile nemške iadije s svojim vojaštvom še daleč na morju, ko so mejnarodne čete bile že v Pekingu. To je neprijetno ponižanje za Nemčijo in njenega cesarja. Ako pa se sklene mir s Kitajsko brez Waldersee-ja, bode to nov udarec v obraz bahatim Germanom, ki so bili dozdaj navajeni, povsodi igrati „prvo ulogo" na svetu. Pa tudi Angliji ni povšeči, da bi se sklenil mir s Kitajsko, ko še ni dobila svojega zaželjenega plena. Prej ni imela na razpolago vojaštva, da bi bila nastopala na svojo roko in odtrgala kos — Šangaja, Japonci pa tudi   niso   marali   segati v ogenj   za  njo, zato se je odločila.
da vzame iz Južne Afrike, vkljub kočljivemu položajo, v katerem se nahaja ondi lord Eoberts — tri bataljone vojakov in jih brzo odpošlje na Kitajsko Seveda ti trije bataljoni ne bodo mnogo opravili, in Angleže tare tem večja nevolja, ker morajo videti kako uspešno prodira v Mandžuriji Eusija. Le-ta je priborila nov lep uspeh na severu. General Grodekov je sporočil s Kabarovska, da je 17. in 18. vzel oddelek generala Saharova mesto Ašej in zaplenil mnogo kitajskega orožja in skladišče živil. Kitajske Čete in prebivalci so pobegnili iz mesta. Eusija pa je poslala še nadaljnib 7000 mož v Mandžurijo, da si tako popolnoma zavaruje svoje stališče v severni Kitajski. Eusija anektira pač Mandžurijo, toda nje namen je jedino le ta, da se utrdi za oni možni slučaj, ako bi hotela kaka druga velevlast jej škodovati na tem kraju, ki meji neposredno na Eusijo. Nadalje se poroča, da so Kitajci zelo razburjeni, ker so Japonci zasedli okraj Amoy, radi tega se je bati resnih nemirov v pokrajini Fukian. V splošnem vlada veliko razburjenje v Hankau u, v Nankinju in Kantonu, ustaši uprizarjajo tu velikih grozodejstev. Veliki oddelki boksarjev so se prikazali v okolici Tientsina. — Vse to se utegne seveda hitro poleči, ako se sklene mir. V splošnem se zahteva, da se Waldersee-ja zopet odpokliče, ker bi njegov nastop na Kitajskem utegnil še bolj vznemiriti duhove. Takšen je občni položaj, ki je naravna posledica stališča, da Eusija ni Kitajski napovedala vojne Minister zunanjih del je s posebno okrožnico naznanil vsem velesilam, da smatra Eusija namen skupne akcije doseženim, in da na vsak način umakne svoje vojaštvo iz Pekina. Velesile so grozno presenečene in čuje se mnenje, da je Eusija to storila, ker jej je Li-Hung-čang ponudil Mandžursko, če doseše za Kitajsko ugodne mirovne pogoje.
Vojna v južni Afriki. — Kakor poročajo časniki, imajo Angleži v Afriki res pravcato smolo. Minoli teden je burski gereral Dewet zajel železniški vlak, v katerem je bilo 30.000 angleških — unitorm in nad eden milijon frankov denarja. — Eeuterjev urad poroča, da je vsak hip pričakovati napada na Ladvbrand. V bližnjem hribovju so se prikazale goste burske čete, kar je zelo vznemirilo Angleže. Med Bel-fastom in Dalmamutho pa divja že od 23. avgusta sem hud boj med Buri in Angleži, o katerem pravijo, da je odločilen za nadaljno usodo položaja v južni Afriki. Eoberts in Buller sta nastopila vsak s 40.000 vojakov proti generalu Botha in predsedniku Oranje, Stevnu, Buri so zasedli hribovje okoli Belfasta in Machadorpa. Bursko topništvo se vede tako junaško, da je hvali sam Eoberts. Buri so se naposled — nepremagani — umaknili v nepristopno pogorje Levdenburga. — Angležem pa nedostaje na mnogih njihovih operacijah potrebnih živil in obleke, kar je jako občutno v tem zimskem času. Veliko an-gležkih vojakov je tako utrujenih ter užuljenih, da morejo obstati na potu mej marši po slabih kamenitih potih, katera so tem slabejša, čembolj se bližajo gorovju. Veliko njih je brez vsakega obutala In Eoberts je še toliko pogumen, da odpošlje vojaštvo iz Afrike na Kitajsko! Ali je to znamenje, da smatra stvar za dobljeno ali izgubljeno, ali pa, da so mu postali vojaki radi velike bede — odveč! Upati je pa, da se kmalu odloči tudi v južni Afriki, ali postanejo ondi Angleži gospodarji ali ne. Kakov strah navdaja Angleže, kaže dejstvo, da je Eoberts oficijelno razglasil anekcijo Transvaala, dasi je komaj četrtina te države v njegovih rokah. Storil je to, da bi noben Bur ne mogel več podpirati burske armade, ker bi bil sicer radi izdajstva ustreljen. Tako upajo Angleži, da bodo bursko armado izstradali. — Eeuter javlja iz Pretorije dne 31. m. m : Od železniškega osobja zahtevajo vedno več; sedaj je 1100 milj železniške proge v prometu. Na severu in zapadu Transvaala nadaljujejo živahno vojne operacije.
Stran 345.