Pokret uiiteliic. CELIBAT. Baje uvajajo zopet cellibat za uaitaljice. Mnogi pazdravlljajo 'to, češ, da itak iprdmainj!! kuje mest, zlasibi tpa, da trpi pooik, 6e je pre« več poročemih učaiteljic. Tudi me smo piroti vsemu, kax ovira idelo <v šoii Sn izato, da se odstrani vse, kar je v t&m oziru škodljwega in :nezd<r,avega. Toida idejstvo, da je luoiteljioa poročena ni nezdTavo samo na sebi, pač ustvarjajo nezdravo atmosfero prdviilegdjd raznih vrat, imed idrugirrii tudi oni, ikti se da* jejo por.očenim učiteljdcam, ipa bodiisd, ida je poročena z neučiteljem, še bolj pa, če je jpos ročena z lučdlteljem. Zato stojdmo ma istaJišču: iproč z vi&emi iprlivdltegijd, z -visalko pirotekcijio; odločuje naj samo kvailifikacija. Izlooi naj se vsakio -učiteijico, a tuidi vsakega lučitelja, ki njegova kvalifikadija zaradi privatnih ratz* mer ali \z kateregakoH dnugega vzroka ne iO'dgovarja zahtevam. Toda zahjtevamo enake pravtice 'za vse: kakor' se učdtelj lahko (poroči s komurkoli, tako naj se tudi uoiteljici puslti v tem oziru ipopolna pirostost. Zakon naj se smatra ko't privatno Eadevo in naj se v tem 'pogkdu varuje p^opiobna osebna (sviaboda. Samo na ta način se more uresindoitli princap enakosti, za katerim stremeti je dolžnost nas vseh, brez ozira na ito, ali smo same direktno osebno prizadote ald 'ne. Nikakor ine smemo brezbrižno stati ob sltrani in čakati, da nam bodo druigi odmerjali naše pravice ter se iza= idiOivoTjiti z vsalkiim oknnjenjeim dsfcih. Skirajini čas }e, da se začnemo zavedati, da je od nas samdh odvdsna naša usoda iter da se moramo tuidi mc zanimati za vsa vprašanja, ki spadajo v javno življenje, v ipolibiko, kajti samo po« litična enak.cnpira-vinost nam bo prinesila tudi vse ostale pravice.