SN00032
ŠTEVILKA 34
LETO XXXIX 24. AVGUST 2007 CENA 1.25 EUR
OGREL SRCA TISOČGLAVE MNOŽICE
(stran 19)
60 let Lovske družine Ljubno ob Savinji
trenerke
hlače
puloverji
KEffiT
DQ£\DK]
ZA SOLARJI
31	;
-	vetrovke
-	spodnje perilo
-	obuvala

Delovni
Od pdm do pet. od 7. dofl'9. ure sobota od 7. do 1^. ure
V POSLOVNEM OBJEKTU f Ol NAZARJE -
Tudi v tem niesecu^vam ob friziranju
'Vsako deseto striženje brezplačno!
jgtX Š	^
Naročila sprejemamo na telefon 03/839-52-71. '■K
JBNO, tel.: 584 10 90	£
(pon. - pet.: WÖ T. do . 19. ure, sob.: 7. - Injure)
TEKSTIL GORNJI GRAD, tel. ^84 30 36
(pon. - pet.: od 7. do . 18. ure, sob.: 7. -12. ure)
Od 27« avgusta do 5« septembra 10% GOTOVINSKI POPUST!
Trgovina z obutvijo . JSte
Jurček M-
:opi#\rn a
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO II ZA VSE GENERACIJE n
v prodajnem centru IZOIEJ Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurce Jr v Parižljah, tel. 705 09 33
im mšmm UGODNE p@fefe§ mmmmt
VAMUSmS
VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685
HOTEL PAKA
GORENJE GOSTINSTVO D.O.O. RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL,: 03/898 07 00, FAX' 03/898 08 IO
E-POŠTA: info@hotelpaka.com
Sest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc.
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
Tretja stran
Po čem imate kri?
Kri - tekočina, ki je ne vidimo radi, a je za vsakega človeka (in žival) življenjskega pomena. Poznam ljudi, ki jih že ob bežnem pogledu na kri obide slabost, vendar se tudi po njihovih žilah pretaka natančno taka tekočina. Verjetno krvi ne vidimo radi, ker jo povezujemo s poškodbami, poškodbe pa povezujemo z bolečinami. Izogibanje bolečini pa je ena izmed dveh glavnih motivacijskih sil človeka, kajti vse, kar počnemo, počnemo bodisi zato, ker žehmo v tem uživati oziroma se počutiti dobro, bodisi pa se želimo s tem izogniti bolečini - fizični ali psihični. A o tem kdaj drugič.
Ker je kri pri človeku, vsaj načeloma, mogoče nadomestiti, je medicina že pred časom iznašla krvodajalstvo kot organiziran način medsebojne humanitarne pomoči. Na tem področju smo Slovenci v minulih desetletjih dosegli visoke standarde, ki nam jih zavidajo tudi marsikje v bolj razvitih deželah, uveljavljen sistem pa je začel pešati v zadnjem obdobju, ko prostovoljstvo kot vrednota nekako izgublja svojo prvotno vlogo v naši družbi.
Verjetno se še spomnite (za naše razmere) šokantne ponudbe avstrijskega podjetja
Baxter Plasmazentrum izpred dveh let, ki je ponujalo Slovencem po 20 evrov za odvzem krvne plazme. V Avstriji in Nemčiji, pa tudi marsikje drugod, namreč zbiranje krvi ni samo v javnih rokah, večina Evrope pa se oskrbuje s krvno plazmo iz ZDA, kjer krvodajalcem plačujejo.
Nikjer nisem zasledil, kakšen je bil odziv na omenjeno ponudbo, dejstvo pa je, da trendi na področju krvodajalstva v Sloveniji niso spodbudni. Zaradi tega bi morah pristojni organi resneje razmisliti o tem vprašanju, še preden se začnejo številke o kobčini darovane krvi in krvodajalcih še bolj obešati navzdol.
Že res, da krvodajalstvo predstavlja specifičen strošek in da zaradi tega ne more biti breme delodajalcev, res pa je tudi, da je krvodajalstvo neke vrste odsev moralnega stanja v družbi. V Skandinaviji, na primer, kjer gojijo družbene sisteme z visoko stopnjo sociale, imajo krvi vedno dovolj. Pri Slovencih bi zato moraU vzbuditi zavest, da krvodajalstvo smatrajo kot moralno obvezo oziroma vrednoto, država pa bi ob vseh ostalih izdatkih lahko zagotovila tudi finančno nadomestilo za delodajalce, ki imajo zaradi odsotnosti krvodajalcev moten delovni proces. Nemogoče? Po mojem je mogoče vse, kar si resnično želimo in za kar se odločimo.
Aktualno:
Krvodajalstvo v upadu............4
Turizem ob (na) rekah:
So naše reke zanimive za turiste?.6
Izbirno tekmovanje sekačev:
Sekačice vse bolj odločno
po poti najboljših moških kolegov.9
31. ovčarski praznik:
Tradicijo "zabelili" s šaljivimi igrami.10
Portret:
Stanko Čeplak - mož, oče in diakon.14
Mozirski gaj:
Vrhunske kreacije slovenskih vrtnarjev 15
Zgornja Savinjska dolina:
Veter in dež, ponekod tudi toča....17
DP v preskakovanju ovir:
Veniše zgled gostitelja na evropski ravni... 21
IZ VSEBINE: 34
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 34, 24. avgust 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Irena Drobež, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadiiček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR za naročnike: 1.13 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
KRVODAJALSTVO V UPADU
Potrebna je uvedba motivacije na državnem nivoju
Število krvodajalcev v Sloveniji se zmanjšuje. Upad se najbolj pozna v poletnih mesecih, ko je zaradi povečanja prometnih nesreč in nemotenega dela v operacijskih dvoranah potreba po krvi še večja kot ponavadi. Da je krvi premalo. Rdeči križ opozarja tudi preko medijev, že spomladi pa je ta organizacija, ki se ukvarja z organiziranjem krvodajalstva, ljudi klicala na krvodajalske akcije štirikrat, kar je več kot običajno. Tudi v Zgornji Savinjski dolini smo junija imeli izredno krvodajalsko akcijo. Upada števila krvodajalcev sicer še ni čutiti, prav tako pa tudi ne porasta.
MED ZGORN JESAVINJČANI ŠEST ODSTOTKOV KRVODAJALCEV
Lani je bilo preko Območnega združenja Rdečega križa Mozirje v naši dolini organiziranih pet krvodajalskih akcij, ki so prinesle 696 odvzemov krvi. Letos naj bi bilo akcij sedem, poleg petih stalnih še poletna akcija v Gornjem Gradu, novembra pa jo načrtujejo še v Lučah. Kot je povedala lika Kramer, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Mozirje,
pričakujejo približno enako število odvzemov krvi kot lani. Kljub temu, da bo letos sedem akcij, torej dve več kot lani, število krvodajalcev verjetno ne bo opazno preseglo lanskega, saj se bodo stalni krvodajalci prerazporedili.
V Sloveniji daruje kri skoraj pet odstotkov ljudi, v Zgornji Savinjski dolini za približno odstotek več. Gre torej le za nekaj odstotkov ljudi, kljub temu pa je Slovenija po številu krvodajalcev v samem svetovnem vrhu.
Naša anketa
Je čutiti krizo v krvodajalstvu?
Za človeški organizem je kri nenadomestljiva in ker je lahko vsakdo med nami potencialni prejemnik te neprecenljive tekočine, si lahko pomagamo le ljudje med seboj. V Sloveniji je medsebojna pomoč v okviru Rdečega križa prerasla v gibanje, ki temelji na globokem humanizmu in zavezanosti k solidarnosti do sočloveka. Prostovoljnost, neplačanost in anonimnost so se v več kot petih desetletjih pokazale kot dobri temelji za preskrbo s krvjo. Kaj pa danes? Je še vedno dovolj prostovoljcev, ki so pripravljeni darovati del sebe, da bi rešili drugega?
Mojca Grofelnik, Mozirje
Sama še nikoli nisem darovala krvi, vendar bi jo brez razmišljanja darovala, če bi jo vtem trenutku nekdo potreboval, ne glede ali bi šlo za sorodnika, znanca, prijatelja ali neznanega bolnika, saj sem lahko že jutri sama tista, ki jo bom rabila. Prepričana sem, da ima krvodajalstvo v Sloveniji primeren status, žal pa ne najdem vzroka, zakaj se mladi ne odločajo za darovanje te tekočine. Mislim, da so premalo ozaveščeni. Tudi vplivi iz tujine, kjerje krvodajalstvo dobro plačano, vplivajo na to, da se pri nas ljudje vse manj odločajo prostovoljno darovati svojo življenjsko tekočino.
Marija Nerat, Nazarje
Krvodajalstvo ima dober status, vendar sem mnenja da bi to moralo biti plačano, tako kot je to praksa v tujini. Če bi bila primeren darovalec, bi ta trenutek darovala vsakemu, ki bi potreboval mojo kri.
Marko Senica, Dol Suha
Kar nekajkrat sem daroval kri in sem prepričan, da ima krvodajalslvo primeren status v naši družbi.
Mladi se vse manj odločajo za darovanje krvi mogoče tudi zato, ker bi to moralo biti plačano tako kot v tujini, saj v našem zdravstvu moraš vse plačati, ko iščeš njihove usluge. Vsekakor pa bi brez premišljanja dal kri vsakomur, če bi jo ta trenutek rabil, ne glede na to, ali je znanec, prijatelj
Nika Rifelj, Gornji Grad
Pri Rdečem križu delujem že nekaj časa, a žal nisem krvodajalec. Kljub temu bi kri takoj darovala, če bi jo nekdo nujno potreboval. Prepričana sem, da ima krvodajalstvo v naši družbi primeren status. Med mladimije premalo krvodajalcev, ker niso ozaveščeni. Že v vrtcu in v osnovni šoli bi morali otroke navajati nato, daje ljudem potrebno pomagati in da z darovanjem svoje življenjske tekočine lahko rešiš nekomu življenje. Dajanje krvi je humanitarna slvar in zato naj ne bi bila plačljiva.
Robert Trbovšek, Dobrovlje Kar nekajkrat sem že daroval svojo kri in sem prepričan, daje do sedaj krvodajalstvo imelo primeren status. Veliko vprašanje pa je, kako bo v prihodnje, bojim se, da bodo tudi to skomercializirali. Ljudje se tudi vse manj odločajo za dajanje krvi, ker delodajalci nimajo posluha za tovrstna dejanja. Mladi so premalo osveščeni, da bi se udeleževali krvodajalskih akcij. Za to pa so krivi predvsem starši, ki so otrokom prvi vzorniki. Svojo kri bi daroval vsakomur, ki bi jo potreboval. Prepričan sem, da mora darovanje krvi ostati na prostovoljni bazi.
Anton Fajdiga, Lepa Njiva Kri sem poskusil darovati enkrat, a so me zavrnili. Ljudje premalo cenimo krvodajalstvo, vendar bi se morali zavedati, da smo lahko vsak trenutek med tistimi, ki rabijo kri, zato mora darovanje ostati na prostovoljni bazi. Če bi bila moja kri primerna, bi jo daroval v vsakem trenutku, pa naj bo to znancu ali neznancu.
Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem
ali pa neznan bolnik.
Da se v Sloveniji zadosti potrebam po krvi, je vsak dan potrebnih od 300 do 400 odvzemov krvi. Na leto se tako zbere okoli 45 tisoč litrov krvi, darujejo okoli sto tisoč ljudi.
Žal na območju Slovenije nimamo enotnega informacijskega sistema, ki bi omogočal natančno vodenje števila krvodajalcev in pri vsakem tudi števila odvzemov krvi. Kot pove Kramerjeva, to lahko pomeni tudi precejšnje nevšečnosti pri podelitvah priznanj rednim krvodajalcem, ki kri darujejo v več regijah:
»Vsak krvodajalec je cenjen in s podelitvijo priznanj sejim Rdeči križ Slovenije želi vsaj simbolično zahvaliti. Težko je, ko nas krvodajalec, ki mu po naših evidencah namenimo na primer priznanje za 20 odvzemov, opozori, da je kri daroval že
večkrat, kot piše na priznanju, vendar ne na našem območju. Vsakemu se želimo zahvaliti za vsak odvzem, a to bo mogoče le ob uvedbi skupne baze podatkov vseh krvodajalcev.«
SLOVENSKI KRVODAJALEC JE SLABO CENJEN
Da bi spodbudili ljudi k večji udeležbi na krvodajalskih akcijah,
bi morala država bolj resno razmisliti o motivaciji krvodajalcev. Tudi če bo krvodajalstvo še naprej temeljilo na brezplačni solidarnosti, kar je po mnenju večine starejših krvodajalcev edino primerno, mora država zavzeti drugačen položaj do samega krvodajalstva. Vrednost krvodajalca v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami zelo nizka. V Nemčiji država Rdečemu križu za pridobivanje krvodajalcev refundira 30 evrov na osebo, v Italiji 17, na Hrvaškem 8,4 evra, v Sloveniji pa le slabe štiri evre.
Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino na to problematiko opozarjajo že dlje časa, saj del težave predstavljajo tudi delodajalci, ki krvodajalstvu niso preveč naklonjeni. Nekdaj je delodajalec kril prost dan delavcu krvodajalcu, danes to počne zavarovalnica. Delodajalec delavcu zaradi odsotnosti z dela ne prizna dodatka na stalnost in s tem zaposleni dobi nižjo plačo. Rdeči križ Slovenije je zato na socialne partnerje naslovil pobudo za prilagoditev panožnih kolektivnih pogodb tako, da bi delodajalcem onemogočale odvzem dodatka za stalnost zaradi odsotnosti delavca na dan dajanja krvi. Težave se kažejo tudi v pridobivanju mladih krvodajalcev, saj pri njih čut za solidarnost ni več močno razvit, ravno tako pa jih pri tem omejuje razširjenost »pirsingov«, ki onemogočajo krvodajalstvo.
Tatiana Golob
LJUBNO OB SAVINJI
Cilj je zadržati mlade ljudi
V naslednjih treh letih naj bi industrijska cona na Ljubnem postala dvakrat večja, kar pomeni, da jo nameravajo povečati s sedanjih petih na deset hektarjev. Na ta način želijo zadržati v kraju mlade in perspektivne ljudi ter jim omogočiti razvojno naravnana delovna mesta.
Županja Anka Rakun se zaveda, daje iz Zgornje Savinjske doline odšlo že preveč sposobnih ljudi, ki v domačem okolju niso dobili priložnosti za podjetniški in osebnostni razvoj. V firmah znotraj sedanje industrijske cone je trenutno zaposlenih 450 prebivalcev iz vseh zgornje-savinjskih občin. Največ, skoraj tretjino jih zaposluje družba KLS,
ki izdeluje zobate vence za avtomobilsko proizvodnjo.
Rakunova pravi, da bodo še letos poskrbeli za celotno komunalno ureditev razširjene cone, računajo pa, da bodo z novimi investitorji kmalu položili temeljni kamen za tri nove poslovne objekte. Celoten projekt vrednotijo na milijon evrov.
Savinjčan
lika Kramer, vodja območne enote Rdečega križa Slovenije v Mozirju:
»Krvodajalstvo v Zgornji Savinjski dolini k sreči ne upada, vendar
tudi porasta ne beležimo. Na izredni akciji, ki smo jo junija izvedli v Gornjem Gradu, smo bili z odzivom le delno zadovoljni, saj smo zaradi dobre obveščenosti tudi preko radijskih postaj pričakovali nekoliko večji odziv kot ponavadi. Na zadnjih dveh krvodajalskih akcijah, ki smo jih v mesecu avgustu izvedli v Nazarjah in na Ljubnem ob Savinji, pa sem opazila več novih, mladih krvodajalcev, kar je zelo razveseljivo. Težava v stagniranju števila krvodajalcevje po mojem mnenju predvsem v premajhni motivaciji ljudi za tovrstno dejavnost. Predvsem na državni ravni bi bil dobrodošel sistem nagrajevanja za darovano kri. Sicer so pogovori v tej smeri, kot na primer vračanje usluge za darovano kri na področju zdravstvenega varsh/a, že potekali, do konkretnih odločitev pa žal še ni prišlo.«
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Ukinitev pristojnosti na področju gostinstva
S spremembami in dopolnitvami zakona o gostinstvu se ukinjajo vse pristojnosti upravnih enot na področju gostinstva, vendar se sami pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti ne spreminjajo in bodo morali biti izpolnjeni tudi v prihodnje, opozarja referentka na mozirski upravni enoti Bernarda Čop. Izpolnjevanje le-teh bodo nadzirali inšpekcijski organi.
Zakon omogoča širitev ponudbe gostinskega obrata z določenimi izdelki brez posebne registracije, odpravo odločb, ki se nanašajo na opravljanje gostinske dejavnosti, in poenostavitev evidenc pri postopku registracije fizičnih oseb, ki nameravajo opravljati dejavnost sobodajalstva. Namesto vpisa v register sobodajalcev pri upravnih enotah bo po besedah Bernarde Čop za registracijo sobodajalcev fizičnih oseb zadostoval vpis v Poslovni register Slovenije.
Zakon predvideva tudi spremembe za kmete, ki bodo lahko pod določenimi pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti zaposlovali najeto delovno silo in opravljali dejavnost ne le na kmetiji, temveč tudi na prireditvah, pov-
ezanih s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji, kar širi možnost njihove ponudbe in promocije.
Za opravljanje gostinske dejavnosti med turistično sezono zunaj gostinskega obrata lahko lokalna skupnost sprejme akt, s katerim opredeli, v katerem obdobju dneva bo dovoljeno opravljati gostinsko dejavnost. Čopova opozarja, da ta ureditev gostincem ne nalaga novih administrativnih obveznosti, razen spoštovanja in prilagoditve časa, ki je odrejen za opravljanje dejavnosti. Določbe, ki se nanašajo na področje sobodajalcev, stopijo v veljavo 21. januarja prihodnje leto, do takrat pa velja obstoječa ureditev.
Savinjčan
TURIZEM OB (NA) SLOVENSKIH JEZERIH IN REKAH
So naše reke zanimive za turiste?
Pretekli petek je v Velenju potekal posvet z naslovom Priložnosti razvoja turizma na slovenskih jezerih in rekah. Ta segment ima namreč zelo veliko možnosti, da predvsem pod zasebnimi podjetniškimi spodbudami ali spodbudami lokalnih skupnosti postane del tržno zanimivih turističnih proizvodov. V smislu razvoja športnega turizma postajajo vodni viri eden ključnih in najbolj pomembnih virov razvoja tudi v svetu.
ŠPORTNI CENTER JAKOP LJUBNO
Jaka Jakop (foto: ID)
Športni center Jakop na Ljubnem ob Savinji v svoji ponudbi poleg tenisa, odbojke na mivki in piknik prostora nudi tudi spust s kajakom ali raftom po Savinji. Obstoječo ponudbo so z vodnim športom popestrili z namenom, da gostu ponudijo nekaj novega.
Največ gostov v njihov center pride z namenom, da si organizirajo piknik, ki ga pogosto zaključijo z aktivnim
doživetjem na vodi. Sezona se začne v začetku maja in traja do konca septembra, gostje pa so predvsem zaključene skupine, šole in tujci.
Jaka Jakop pravi, da od tega ne živijo in da je to le dodatna dejavnost: »Sezona vendarle traja le kakšnih pet mesecev, pa še ti so zelo odvisni od vremena in od tega v bistvu ne moreš živeti. Če se začneš ukvarjati s turizmom in hočeš od tega živeti, moraš imeti tako zimsko kot letno sezono, Ali pa eno toliko močno, da z njo pokrivaš celo leto.«
Njihov športni center se s svojo ponudbo povezuje s kampom Menina, oglašujejo na spletu in preko prospektov, reklama »od ust do ust« pa je zanje še vedno najbolj učinkovita. Glede premajhne izkoriščenosti rek Jakop ocenjuje: »Če bi ljudje znali stopiti skupaj, bi bilo dosti bolje. Ampak zgleda, da jim zaenkrat še ni treba, zato stvar še ni tako daleč. Ljudje morajo sami priti do tega spoznanja, ne da jim bo kdo drug to povedal, ampak bo potrebno še nekaj časa, da bo prišlo do takšnega mišljenja.«
Irena Drobež
SLOVENIJA JE VODNATA DEŽELA
Slovenija je izjemno bogata z vodnimi viri. Na nekaj več kot 20.000 km2 površine ima 28.000 kilometrov rek in potokov, 7000 izvirov in 200jezer. Statistično gledano na kvadratni kilometer površine pripade kar 1,4 km voda, tako skoraj ni področja v Sloveniji, ki ne bi bilo tako ali drugače preskrbljeno z vodnimi viri.
Po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma ugotavljajo, da ima Slovenija dobro ohranjeno naravo in vodno bogastvo, vključno z rekami in jezeri, kar je danes tudi največja globalna konkurenčna prednost Slovenije na področju turizma. Vsekakor je to priložnost in potencial naše države. Športni turizem se v zadnjem času izjemno razvija, vendar na tem področju bistveno za-
ostajamo za našimi sosednjimi državami, da ne govorimo o državah v razvitem svetu.
PRILOŽNOST ZA ŠPORTNI TURIZEM
Šport lahko s svojimi širokimi vsebinami vstopa kot potencialni generator razvoja turizma na tem področju. Športni programi so dodatni motiv prihoda turistov na določeno lokacijo in udejstvovanja tako na področju vrhunskega športa kot rekreacije prinašajo možnost podaljševanja turistične sezone. Pri tem se kažejo posredni in neposredni učinki tovrstnih aktivnosti - od najema športnih objektov in rekvizitov in posredno do večje zasedenosti bivalnih kapacitet in s tem povezanih prihodkov.
Slovenija ima na področju športnega turizma veliko priložnosti, vendar lokalne skupnosti nanje še niso ustrezno pripravljene. Predvsem na
področju priprave ustreznih strategij, zakonodaje, upoštevanja naravovarstvenih in okoljskih zahtev in izgradnje infrastrukture je potrebno še marsikaj narediti.
AMBICIOZNI RAZVOJNI NAČRTI
V nekaterih večjih slovenskih mestih so se lotili obsežnih in dobro zastavljenih projektov, ki so vfazi načrtovanja, pripravi projektne dokumentacije ali celo že v fazi realizacije. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je predstavil razvojne načrte turizma in napore, ki sojih pred leti namenili sanaciji degradiranih površin na področjih, kjer so zaradi rudarjenja nastala jezera. Na širšem območju Velenjskega jezera sedaj načrtujejo nove projekte, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj turističnega gospodarstva, ponudbe in oblikovanja novih produktov.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
S tem, da z atraktivno ponudbo ustavimo in zadržimo ljudi, največ prispevamo k spodbujanju turizma. To je hkrati tudi priložnost za dvig kvalitete bivanja tako za prebivalce
kotza obiskovalce. Takturizem ljudje sprejmejo in so pripravljeni v njem tudi sodelovati.
Pravje, da se tudi v naši dolini zavedamo pomembnosti razvoja turis-tično-športne ponudbe na in ob rekah in da se ob tem povezuje čim več segmentov. Kampi in športni centri ob Savinji s kajakaštvom in raftingom ponujajo aktivna doživetja na vodi in privabljajo obiskovalce od blizu in daleč.
Vodni turizem pa lahko gledamo tudi skozi kulturno dediščino, kije prisotna ob reki. Z bogato tradicijo splavarjenja, kije prisotna v naši dolini, bi lahko krepili turizem skozi vse leto, ne samo v času narodopisne prireditve Flosa-rski bal. Vsekakor je to priložnost, kije še nismo izkoristili, česar se zavedajo tudi v Zavodu za razvoj podeželja in turizma Savinja Ljubno. V načrtu imajo ureditev jeza, ki bi omogočal, da bi se obiskovalci s splavom popeljali po Savinji. Tradicija splavarjenja bi na ta način živela skozi vse leto, ne samo v času Flosarskega bala.
Irena Drobež
ŠPORT CENTER PRODNIK
Edi Jurjevec (foto: ID)
V Šport centru Prodnik v Juvanju nudijo kajakaštvo in rafting že 22 let. Z veseljem do tega športa, vztrajnostjo in upanjem v dolgoročen uspeh je Edi Jurjevec ob Savinji ustvaril zanimivo turistično točko. Vodne aktivnosti so glavni motiv prihoda obiskovalcev, ker pa so sezonske narave, se samo od tega ne da živeti. Na prvem mestu so pri njih še vedno gostinstvo in penzion-
ske storitve, ki se povečujejo prav na račun športnih aktivnosti, zato so nujni sestavni del ponudbe.
Jurjevec se čedalje bolj zaveda pomembnosti lokacije centra in povezovanja z ostalimi ponudniki. »Sodelovanje je nujno. Mi zelo dobro sodelujemo z Ivanom Nagyjem, s kmečkimi turizmi, izpostavil bi Golte in Ernesta Kovača, s katerim sem zelo zadovoljen in vsako leto bolje sodelujeva. Naša občina ima posluh in tudi s strani ribičev še letos ni bilo pritiska na kajakaše.«
Letos imajo velik problem s pitno vodo in kalno reko, sicer pa so s sezono zadovoljni. »Smo zadovoljni, ampak ne toliko, da se ne bi še bolj trudili,« zatrjuje Jurjevec, ki med drugim opaža, da premalo izkoriščamo dane priložnosti: »Voda, ki neizkoriščena teče mimo, se ne bo nikoli več vrnila. Imamo eno najlepših evropskih dolin, ki ponuja zlate priložnosti, kijih lahko uresničimo, če se bo cela dolina trudila za turizem. Možnosti so, samo videti jih je treba.«
Irena Drobež
GZS SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE A.M. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI
Oblikovanje zbornice po Ugotavljanje skladnosti meri članstva	vozil
Članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), katere organizacijska enota je tudi območna savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, od letošnjega leta ni več obvezno, kar v praksi pomeni, da so nekatera podjetja izstopila, nekatera pa se zavedajo, da zbornico potrebujejo, zato so ohranila članski status. Potem ko je dosedanja direktorica velenjske območne zbornice Alenka Avberšek odšla v ožjo ekipo predsednika GZS Sama Hribarja Miliča, je bil na omenjeno funkcijo za eno leto imenovan Franci Kotnik.
Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik želi oblikovati zbornico, ki bo po meri članstva (foto: EMS)
Leto dni je sorazmerno kratko obdobje, vendar dovolj dolgo, da bo Kotnik poskušal skupaj s sodelavci uresničiti v šest točk strnjen program, Na prvo mesto postavlja oblikovanje zbornice po meri članstva. »To pomeni, da bomo poskušali prisluhniti predlogom in zahtevam članov in to realizirati v praksi. Vzpostaviti je potrebno intenzivno komunikacijo tako z velikimi kot malimi podjetji. V tej fazi je ključnega pomena tudi dobro sodelovanje z vsemi partnerji na razvojnem področju. Pri tem imam v mislih zlasti občine, obe območni obrtni zbornici kot tudi območno razvojno agencijo in izobraževalne inštitucije. To so glavni nosilci razvoja v regiji,« je prepričan Kotnik.
Po njegovem je bila zbornica v preteklosti premalo pozorna do malih podjetnikov, zato so njihove kritike upravičene. Zavedati se je namreč treba, da mala podjetja in podjetniki težko sledijo pogostim spremembam na zakonodajnem področju, še težje pa si vzamejo čas za seminarje in posvete. Kotnik ob-
ljublja, da jim bodo ponudili čim bolj enostavne rešitve, ki bodo uporabne v praksi.
»V Mozirju bomo poskušali organizirati izpostavo, kjer bi bil predstavnik zbornice enkrat tedensko na voljo članom za vprašanja in nasvete. Kot je bila praksa v preteklosti, si bomo tudi v prihodnje prizadevali organizirati pomembne, vsebinsko aktualne dogodke; spomladi je bilo srečanje velikega in malega gospodarstva, v jesenskem obdobju po načrtujemo osmo konferenco kakovosti, katere osrednja tema bo varnost in zdravje pri delu,« razlaga Kotnik.
Eden od izzivov je tudi, kako bo zbornica v formalnem smislu organizirana v prihodnjem obdobju. Nova zakonodaja dopušča pravno osamosvojitev, za kar sta se območni zbornici v Novem mestu in Mariboru že odločili. Odločitev o tem, ali ostati organizacijska enota GZS ali se odločiti za pravno formalno samostojnost, naj bi bila sprejeta v prihodnjih mesecih.
Savinjčan
V pooblaščeni organizaciji za izvajanje tehničnih pregledov A.M. Miklavc so z avgustom pričeli izvajati kontrolne preglede predelanih in uvoženih vozil (A-test in homologacija) za vsa osebna vozila. Gre za spremembe in dodatne predelave vozila, kot so montiranje vlečne naprave, zamenjave motorja, karoserije, vzmeti, platišč, zatemnitev vozil, zamenjava svetlobnih teles in podobno. Doslej so te storitve lahko opravljale samo štiri pooblaščene organizacije v Sloveniji.
Direktor Anton Miklavc pojasnjuje, da se ugotavljanje skladnosti
vozil nanaša na motorna vozila do 3,5 ton skupne mase, in dodaja, da že dve leti opravljajo tudi periodične in druge preglede in preizkuse delovne opreme vseh vrst strojev, za kar imajo pooblastilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Pri A.M. Miklavc še naprej brezplačno izvajajo tudi zbiranje starih in odsluženih avtomobilov, med letošnje novosti pa šteje tudi nova avtopralnica pri zadružnem prodajnem centru v Mozirju. Avtomatska avtopralnica bo po besedah Antona Miklavca strankam na voljo vsak dan od septembra naprej.
Savinjčan
Nova avtomatska avtopralnica bo pridobitev za Mozirje in okolico
(foto: EMS)
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. htlD://eic.mra.si
EIC-avg-32: Bolgarsko podjetje, specializirano na področju čebelarstva in pridelave medu in medenih izdelkov, išče recipročno proizvodno sodelovanje.
EIC-avg-46: Bolgarski proizvajalec stolov in sedežev išče zastopnike in agente ter nudi podizvajanje.
EIC-avg-60: Češko podjetje, specializirano na področju proizvodnje pohištva in lesenih igrač, išče distributerje in nudi svoje proizvodne zmogljivosti.
EIC-avg-61: Turško podjetje, ki
deluje na področju nepremičninskih storitev, išče komercialno, finančno in tehnično-proizvodno sodelovanje na področju nepremičninskih projektov (komercialnih, stanovanjskih in industrijskih).
EIC-avg-71: Romunsko podjetje, specializirano na področju različnih vrst kuriv iz biomase (iz borovega in jelkinega lesa za domačo in industrijsko rabo, išče partnerje za komercialno sodelovanje.
PUSTO POLJE
čebelarje
Prejšnjo nedeljo je vas Pusto polje dobila nepričakovan obisk. Član evropskega parlamenta, Lojze Peterle, si je tega dne na Venišah ogledal državno tekmovanje v preskakovanju ovir in se tam zapletel v pogovor s Stankom Fleretom, predsednikom Krajevne skupnosti Kokalje- Ker je Flere iz pogovora izvedel, da ugledni gost Veniše že pozna, soseščine pa še ne, se je odločil, ga povabi na ogled bližnje okolice.
Lojze Peterle v živahnem razgovoru z gostitelji v Pustem polju
(foto: TG)
Peterle si je tako ogledal hotel Natura, kjer je bil navdušen nad novim objektom, predvsem pa nad predsedniškim apartmajem. Tamkajšnji gostje so ga celo prepričali, da je v roke vzel svoje orglice in zaigral veselo melodijo. Domačini so ga nato povabili še v Pusto polje med tamkajšnje čebe-
larje, saj je znano, da je čebelarjenje Peterletu zelo pri srcu. Pus-topoljčani so po ogledu čebelnjakov gostu postregli z domačo medico, predsedniški kandidat pa si je zaželel še domačega jabolčnika, nad katerim je bil ravno tako navdušen.
TG
VELENJE
Kreatorji cvetličarske mode kmalu v Sloveniji
Velenje bo med 27. in 30. septembrom 2007 cvetličarska prestolnica Evrope. Priprave na največje evropsko cvetličarsko tekmovanje, ki poteka le enkrat na štiri leta, so že v polnem zamahu. Soorganizatorja Obrtna zbornica Slovenije in Mestna občina Velenje pričakujeta poleg domačih obiskovalcev tudi veliko ljubiteljev cvetja iz tujine.
Prijavilo seje namreč kar dvajset državnih cvetličarskih prvakov -uveljavljenih floristov. Izdelali bodo 120 vrhunskih cvetličnih kreacij, soorganizatorja pa pripravljata tudi vrsto drugih spremljajočih dogodkov, ki bodo obogatili Velenje in Slovenijo zadnji vikend vseptembru. Tekmovanje bo potekalo v Rdeči dvorani v Velenju in na mestnem otroškem igrišču ob dvorani.
Tekmovalci se bodo pomerili v šestih tekmovalnih temah, prav vse bodo lahko spremljali tudi gledalci. V soboto bodo na svečani večerni prireditvi razglasili zmagovalca, v nedeljo pa bodo vse evropske cvetlične kreacije na ogled na razstavi, ki se v naslednjih letih v Sloveniji zagotovo ne bo ponovila.
KF
TABOR MLADIH RAZISKOVALCEV NA GOLTEH
Na zabaven način do
novih znanj
Pod pokroviteljstvom Zavoda za zaposlovanje in v organizaciji Inštituta za ekološke raziskave Erico Velenje je v preteklem tednu na Golteh potekal 19. tradicionalni tabor mladih raziskovalcev. 30 srednješolcev, večinoma Zoisovih štipendistov, je odkrivalo floro in favno, značilnosti in znamenitosti Mozirske planine in zaselkov v njenih nedrih.
Kot je dejal Klemen Kotnik, ki je tokrat tabor vodil že peto leto zapored, se mladi množično udeležujejo tega poletnega druženja. V tednu dni, preživetih v naravi, jih čaka trdo strokovno delo, popestreno z zabavo in različnimi zanimivostmi. Mladi v različnih skupinah iščejo in odkrivajo posebnosti okolja, v katerem se nahajajo, obiskujejo kmetije in spoznavajo njihov način življenja, raziskujejo in označujejo značilnosti, ki jih večinoma planinci in površni obiskovalci niti ne opazijo.
in žag, flore in favne, malih hidroelektrarn, etnologi, krasoslovci, likovniki in alkimisti, ki so dobljene vzorce preučevali v kemijskem laboratoriju. Pomembno mesto ob vseh teh so zavzeli še člani najštevilčnejše skupine, novinarji, ki so poskrbeli, da so imeli udeleženci tabora vsako jutro pred sabo časopis Cajtng Kozec z novicami in opisi dogodkov preteklega dneva.
Srednješolci z udeležbo na Eri-covem taboru, kije bil tokrat prvič izven Šaleške doline in ga bodo Golte gostile tudi v naslednjem
Mladi raziskovalci so vsak dan sproti obdelali rezultate, do katerih SO prišli S terenskim delom (foto: Benjamin Kanjir)
Z mladimi je bilo 16 spremljevalcev mentorjev, ki imajo s tovrstnim delom dolgoletne izkušnje. Pomembno je, da znajo mlade motivirati na pravilen način, jim s svojim znanjem približati področje raziskovanja in jih osebno usmerjati. Tako so delovale različne naravoslovno, družboslovno in umetniško obarvane skupine: gobarji, planšarji, raziskovalci in popisovalci starih mlinov
letu, so na povsem nestresen način pridobivali nova znanja. Z aktivnim preživljanjem dela počitnic in osebno zavzetostjo, ki jim je ne manjka, ter strokovnim mentorstvom so raziskovali stvari, ki se marsikomu zdijo same po sebi umevne. Pestrost dela in obilica zabave so porok, da bo zasedba tabora tudi v prihodnjem letu polnoštevilna.
Benjamin Kanjir
Portal Savinjske doline
SapnjatGOin
IZBIRNO TEKMOVANJE ZA REPUBLIŠKO PRVENSTVO SEKAČEV
Sekance vse bolj odločno po poti najboljših moških kolegov
Drugega izbirnega (prvo je bilo v Gornjem Gradu) tekmovanja lastnikov gozdov za republiško prvenstvo, ki bo v Gornji Radgoni, se je v Lučah udeležilo 33 tekmovalcev in tekmovalk v devetih moških in dveh ženskih ekipah. Nazorska območna enota Zavoda za gozdove in Občina Luče sta se s pomočjo številnih sponzorjev tudi tokrat organizacijsko izkazali, prvič pa so se v spretnostih pomerili tudi prevozniki lesa, kjer je največ znanja pokazal Dejan Moličnik.
Ekipi, ki bosta zgornjesavinjske gozdarje zastopali na državnem tekmovanju sekačev v Gornji Radgoni (foto: EMS)
Na tekmovanju so velik poudarek namenili varnosti, saj so morali tekmovalci pred posebno komisijo opraviti tudi preizkus znanja iz varstva pri delu. Pri delu v slovenskih gozdovih so nesreče še vedno precej prisotne, žrtve pa so največkrat zasebniki, ki imajo premalo gozdarskega znanja.
V posameznih disciplinah so si zmago priborili Marko Jelšnik v disciplini zasek in podžagovanje, ki je slavil tudi v skupnem seštevku lučkega tekmovanja, Janko Mazej pa je bil najboljši pri kleščenju in preciznem rezu in je tudi skupni zmagovalec obeh izbirnih tekmovanj pred Jelšnikom in Antonom Planinškom. Ti trije bodo zastopali območno enoto na državnem prvenstvu.
Pri podiranju hloda na balon je bil najbolj precizen Janko Podkrižnik, pri kombiniranem rezu
pa je slavil Stanko Goličnik. Ekipno je slavila trojka Gros - Gornji Grad, pred krajevno enoto Ljubno - tri Solare su in krajevno enoto Šoštanj - Melavc.
V Lučah seje ponovno pokazalo, da tudi ženske sekačice vse bolj odločno stopajo po poti najboljših moških kolegov. Med posameznicami je najboljši rezultat dosegla Lučka Jelšnik iz ekipe Vlcerke Menina pred Natašo Zamernik in Pavlo Voler, ki tekmujeta za Lučke vlcerke. Ekipno so boljši rezultat dosegle Lučanke, v seštevku obeh tekmovanj je prav tako slavila Jelšnikova, pred Volerjevo in Majdo Suhoveršnik. Slednje se bodo potegovale za najboljše uvrstitve tudi na državnem tekmovanju, katerega organizirajo v okviru radgonskega sejma.
Savinjčan
UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Navdušujoči
rezultati
kreativnih
delavnic
V Mozirskem gaju so se na prireditvi Veselje s cvetjem obiskovalcem predstavile tudi članice Andragoškega društva Univerze za lil. življenjsko obdobje, ki ustvarjajo v različnih kreativnih delavnicah. Svoja dela je v etnografskih objektih v parku na ogled postavilo več kot 30 avtoric iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline.
Tako so obiskovalci lahko uživali v umetelno izdelanih klekljarskih in kvačkanih mojstrovinah, prtih, zavesah, čipkah, obrobah, prtičkih in slovenskih vezeninah. Na ogled so bili postavljeni tudi izdelki iz gline in poslikano steklo. Nekatere izmed svojih izdelkov so mojstrice prodale, izkupiček pa podarile v humanitarne namene.
Po besedah predstavnice društva Marije Kuzma se ustvarjalke, ki so v večji meri že upokojenke, nekaj pa je tudi takšnih, ki za tovrstno dejavnost najdejo čas ob službi, srečujejo v Velenju, Šoštanju in Mozirju ter se ob svojih mentorjih učijo najrazličnejših tehnik.
Marija Šukalo
Nekatere izmed članic Univerze za lil. življenjsko obdobje so že prave mojstrice na svojem področju (foto: Marija Šukalo)
BLATE
Kulturno-umetniško društvo UTRIP
VABI
na tradicionalni koncert
ki bo v nedeljo, 26. avgusta 2007, ob 16 uri. Z nami bo Zračni kvartet KANTA.
V primeru slabega vremena bo koncert prihodnjo nedeljo, 2. septembra 2007.
31. OVČARSKI PRAZNIK V ŠMIHELU
Tradicijo »zabelili« s šaljivimi igrami
Predzadnji avgustovski vikend so člani Šmihel-ske podeželske mladine v sodelovanju s svojimi starši in starimi starši organizirali 31. ovčarski praznik. Sobota je bila namenjena prikazu starih običajev in življenja v tej domala po vsej Mozirski planini raztegnjeni vasici, nedeljsko popoldne pa je minilo ob zabavi in smehu vaških iger.
Šmihelčanom včasih ni bilo dolgčas. Večinoma hribovite travnike in gozdove so obdelovali ročno, karje od njih terjalo obilo spretnosti in volje. Brez teh vrlin bi bila idilična vasica pod obronki planin že zdavnaj pusta in postavljena ob bok podobnim vasicam, ki so iz različnih vzrokov že postale prebivališča duhov.
Kjerkoli je bilo možno, seje vsakdo po svoje znašel in si poskušal olajšati tegobe vsakodnevnega dela. Človeška iznajdljivost ne pozna meja, kakor jih ne poznajo niti mladi Šmihelčani, ki želijo z organizacijo te prireditve v svoj kraj privabiti čim več gostov.
Na prostoru med cerkvijo in šolo so postavili »škorjevko«, v kateri je pastirica kuhala zelo zaželena »masovnik« in »ajdnek« ter malo manj zaželeno zelje. Malce starejši so se lotili izdelave skodel, priprave stelje, krtačenja in predenja volne, pletenja izdelave košar in košev ter podobnega. Dva urna mladca sta spretno okopala nič hudega slutečo ovco, izkušenim pa prepustila striženje. Ovca jo je kljub ostrim Škarjam odnesla brez ran, obiskovalci pa so pokazali, da
Starejši Šmihelčani še obvladajo krtačenje in predenje volne (foto: Benjamin Kanjir)
Obiskovalci so se ob nespretnosti tekmovalcev na vaških igrah nepopisno zabavali
(foto: Benjamin Kanjir)
jih ta del najbolj pritegne.
Manjkalo ni niti sladkosti, ki sojih tudi tokrat pripravile domače gospodinje. V večnamenskem šolskem prostoru je bila postavljena na ogled razstava del članic ročnodelskega krožka, ki deluje pod okriljem mozirskega upokojenskega društva. S fotografijami se je predstavil tudi domači fotograf Jani Sedovšek.
V nedeljskem popoldnevu seje v šaljivih igrah pomerilo šest ekip. Podajali so si jajca, smučali, skupinsko skakali v vrečah, se igrali z baloni in na koncu razvijali mišice ob vlečenju vrvi. Dodati ni nič drugega, kakor da so se obiskovalci ob nerodnostih zabavali vsaj toliko, če ne še bolj, kot člani ekip.
Benjamin Kanjir
PETER CAREY
Tatvina
Peter Carey, dvakratni dobitnik Bookerjeve nagrade, nas z očarljivo zgodbo Talvina popelje v svet umetnosti, prevar, ljubezni in humorja. Pripoveduje nam zgodbo o dveh bratih. Michael Boone je znan umetnik, ki so ga ravnokar izpustili iz zapora, kjer je pristal, ker je bivši ženi ukradel svojo sliko. Skupaj z mentalno zaostalim bratom Hughom se nastanita v samotni podeželski hiši, da bi Michael lahko začel ponovno ustvarjati.
Neke viharne noči se k njima zateče lepa mlada ženska, ki trdi, da seje izgubila. Z njenim prihodom se življenje obeh bratov dramatično zaplete in napeto dogajanje iz avstralskega zakotja dobi svetovne razsežnosti.
HONORARNO ZAPOSLITE\
fti-f DOBI
KUHAR / POMOČNIK V KUHINJI
Našemu Denisu
vse najboljše xa 5. rojstni dan
Hriberškovi:
stara mama Terezija, stari ata Stanko in stric Franc
Sredstva za gasilsko dejavnost so dobra naložba
Bratec Benjamin, ati in mami!
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Bočna so preteklo soboto obeležili 100-letnico delovanja društva. Ob tej priložnosti so v sodelovanju z domačimi pevci pripravili prijeten kulturni program in podelili številna priznanja ter svojemu namenu predali novo motorno brizgalno. Čeprav je svoj ognjeni krst doživela že pred dnevi na prvi intervenciji, jo je blagoslovil še župnik Peter Mračun.
Zaslužni člani PGD Bočna so ob 100-letnici prejeli priznanja društvenega in republiškega ranga (foto: Marija Šukalo)
V PGD Bočna so od svojih začetkov, ki segajo v leto 1907, poleg dela, ki so ga vložili v izgradnjo doma, nabavo opreme za gašenje In posodabljanje voznega parka, veliko truda vložili tudi v usposabljanje članstva. Tako veterani, mlajši člani, ženske in otroci se znajo organizirati in pomagati v primeru požara ali drugih nesreč. To so potrdili na veliki požarni vaji Bočna 2006, ki so jo organizirali vsodelovanju zGasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline in helikoptersko enoto Slovenske vojske.
»Delati v prostovoljnem gasilskem društvu pomeni spoštovati pozitivne vrednote, ki sočloveku izkazujejo vsestransko pomoč. Osnovne smernice našega delovanja so pomagati bližnjemu v nesreči, požarih, poplavah in drugih naravnih katastrofah. Gasilstvo v Bočni pa povezuje tudi krajane,« je ob jubileju med drugim dejal predsednik PGD Bočna Jani Tevž ter poudaril, da je bilo društvo v stoletju delovanja bogato z rezultati in us-
Bočki gasilci so poslej bogatejši za zmogljivo motorno brizgalno, ki je svoj ognjeni krst že prestala (foto: Marija Šukalo)
pehi tako na tekmovalnem področju kot pri prostovoljnem delu.
Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi je ob čestitki za jubilej izrazil prepričanje, da so le dobri in trdni temelji ter sloga in medsebojno sodelovanje krajanov z gasilci garancija za dobro delovanje v prihodnje. Izrazil je tudi mnenje, da so porabljena sredstva za gasilsko dejavnost dobro naložena, saj mora biti gasilec za gašenje požara vedno dobro opremljen, da ne bi ogrozil tudi lastnega življenja. Čestitke so izrekli tudi gostje, med njimi član
predsedstva Gasilske zveze Slovenije Alojz Tirgušek in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik.
Delovanje nobenega društva ni mogoče brez posameznikov, ki s svojim požrtvovalnim delom pripomorejo k uspešnosti delovanja. Zato so številnim članom, ki so v letih delovanja v društvu pustili neizbrisen pečat, podelili priznanja tako Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline kot Gasilske zveze Slovenije. Slednjega sije za posebne zasluge prislužilo tudi PGD Bočna.
Marija Šukalo
12. 8. 2007 je prijokala na svet
Tinkara Mliner
z Ljubnega ob Savinji Tinkara!
V našo družino si prinesla nov sončni žarek, ki nas močno sreje in raiveseljuje. Vsi okoli tebe smo srečni, da te imamo, iato ti želimo, da si tudi ti srečna.
NATURA
ajnirtfiotef
Caffe-Tropic Žalec, d.o.o. Savinjska cesta 87/a 3310 Žalec
P.E. Apart,hotetófMb:a
L - *ar
Apart hotel Natura nudi honorarno delo kuharju oz. pomočniku v kuhinji. Informacije -
vodja hotela g. Dejan Dobovičnik 031/616-344.
Suzani
za 18. rojstni dan
Srečo, zdravje, kup želja, voščimo ti iz srca, da izpolnilo vse se bo, mi želimo ti zdaj to.
Vsi, ki te imamo radi
100 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA BOČNA
lesarski razuojni center
HRLES - LESARSKI RAZUOJfll CEflTER Sauinjska cesta E III 3331 Aazarje
T = 03 839 HP 53 F = 03 839 V 5H E = info@arles.si UJ = ujujuj.arles.si
UVOD
Občina Nazarje kot prijaviteljica in sedaj kot nosilka projekta, seje leta 2006 prijavila na razpis v okviru Sosedskega programa Slovenija -Madžarska - Hrvaška 2004 - 2006.
Aktivnosti projekta so se začele izvajati januarja 2007, v projektu sodelujejo tako slovenski kot hrvaški partnerji. Predstavniki slovenskih partnerjev so naslednji: Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica, Območna obrtna zbornica Velenje, Območna obrtna zbornica Mozirje in Biotehniška fakulteta. Ker gre za mednarodni in čezmejni projekt, je Občina Nazarje povabila k sodelovanju hrvaško občino Vojnič.
OZADJE PROJEKTA
V zadnjih letih je v celotni čezmejni regiji viden zaton lesne industrije zaradi neprožnosfi podjetij, preživelih proizvodnih programov, nizke tehnološke zahtevnosti proizvodov in procesov v proizvodnji, kar je predvsem posledica pomanjkanja vlaganja lesarskih podjetij v raziskave in razvoj. Vse to se odraža v izvozu surovin in polizdelkov z nižjo dodano vrednostjo iz regije. S tem pa lesarska panoga v regiji izgublja na konkurenčnosti in inovativnosti.
Vsekakor pa ne smemo pozabiti na številne prednosti v regiji in sicer, da imamo veliko število podjetij v lesarski industriji ter zadostne zaloge surovine (lesa). Na osnovi tega obstajajo številne priložnosti, kot so povezovanje podjetij, razvoj, proizvodnja in trženje novih proizvodov z večjo dodano vrednostjo in bi jih lahko uspešno izvajali v sklopu lesarskega razvojnega centra. Znotraj tega so tudi možnosti intenzivnejšega zaposlovanja mlajših izobraženih kadrov v domačem okolju.
NAMEN PROJEKTA
-	spodbujanje in doseganje večje konkurenčnosti podjetij iz lesarske panoge
-vzpostavitevsodelovanja med lesarskimi podjetji iz regije in regionalnimi ter drugimi podpornimi strukturami (predvsem izobraževalno-razisk-ovalnimi)
CILJI
-	vzpostaviti center za spodbujanje razvoja lesarstva
-	zagotoviti strokovno, razvojno in svetovalno pomoč lesarski dejavnosti
REZULTATI
-	oblikovana skupna baza podatkov o lesarski panogi, ugotovljen razvojni potencial in kaj
potrebujemo za aktiviranje teh potencialov
-	izdelane analize in izdelana strategija razvoja lesarstva
-	vzpostavljeno sodelovanje med podjetji in lesarskim centrom
-	strokovna, razvojna in svetovalna pomoč lesarskim podjetjem
-	izdelani 2 študiji za konkretna podjetja -apliciran vsaj 1 inovativni projekt v proizvodnjo konkretnega podjetja
NALOGE LESARSKEGA RAZVOJNEGA CENTRA
-	ugotoviti razvojne prioritete lesarske panoge
-	evidentirati potrebe regijskega gospodarstva
-	spremljati svetovne trende na področju oblikovanja, materialov in tehnologij
-	ustanoviti skupino strokovnjakov iz različnih področij gospodarske, raziskovalne in izobraževalne dejavnosti
-	podpreti uvajanje proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo
-	spodbuditi podjetja k usposabljanju zaposlenih -spodbuditi razvoj in trženje lastnih proizvodov
podjetij
-	spodbuditi izvajanje razvojnih aktivnosti do zadnje faze, to je do izdelave prototipa
-	identificirati tržne vrzeli in ciljne trge za nove proizvode
RAZVOJNA KONFERENCA LESARJEV
V sklopu projekta Lesarski razvojni centerje bila
6.	julija 2007 v Nazarjah Razvojna konferenca lesarjev.
Poudarki iz razprave:
-večina razpravljavcevje organizacijo in izvedbo srečanja lesarjev ocenilo kot dobro idejo in pravi pristop za promocijo lesarske panoge
-	konferenca je pomembna tako z vidika promocije celotne lesno predelovalne panoge kot z vidika možnosti strokovnega posvetovanja in izmenjave mnenj udeležencev
-v Sloveniji se premalo zavedamo pomena lesarske panoge, tako glede števila podjetij, njihovega ustvarjanja prihodka, kot tudi glede velikega števila delovnih mest (okoli 26.000), panoga je po krivici »zapostavljena« v razvojnih dokumentih Slovenije, nima pravega poslanstva v slovenskih razvojnih dokumentih, panoga je premalo agresivna v svojem nastopanju, druge panoge jo v tem prehitevajo
-	v zadnjem času prihaja do nerazumnega trošenja lesa oz. do brezglavega in nekontroliranega izvažanja surovine
-	problem znanja, izobraževanja in kadrov na sploh - kako približati izobraževanje v lokalno in regionalno okolje, kar je pomembno tako za že obstoječi kader, kot tudi za mlade
Zaključki, pobude in zahteve Razvojne konference lesarjev:
1.	večia vellava oanoae v Sloveniji - lesarstvo kot razvojna priložnost Slovenije
-	na državni ravni doseči večjo veljavo panoge, panoga naj postane strateško prednostna, umestiti jo je potrebno v razvojne dokumente Slovenije
-definirati je potrebno pojem izrabe lesne mase in strogo ločiti dve področji: energetska raba lesa in industrijska raba lesa
-	vlada lahko in mora odigrati pomembno vlogo pri določanju prioritet in možnosti pridobivanja razvojnih spodbud (za energetiko ali tudi za industrijsko predelavo), pa tudi pri reševanju okoljskih problemov lesno predelovalne panoge
-	na osnovi teh ukrepov je možno in potrebno preprečiti brezglavo in nekontrolirano izvažanje surovine
-	Slovenija bi lahko postala in bi morala postati vodilna država na področju lesarstva
2.	več vlaaani v promocijo lesne panoge
-	nadaljevati s podobnimi srečanji oziroma kon-ferencami lesarjev - naslednje srečanje je potrebno pripraviti in realizirati tudi udeležbo Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	pospešiti promocijo panoge v slovenskem prostoru in promocijo izrabe lesne mase za industrijsko rabo lesa, tudi za gradbeništvo
-	pospešiti promocijo posameznih podjetij in razvoj blagovnih znamk
3.	urediti področje izobraževanja
-	znanje je ključnega pomena za razvoj vsake panoge
-	področje izobraževanja je potrebno urediti za obstoječi kader in za mlade potencialne kadre, izobraževanje je potrebno približati v lokalno in regionalno okolje
-	spodbujati šolanje mladih in obstoječih lesarskih strokovnjakov - s promocijo panoge in z ustreznim štipendiranjem.
DODATNE INFORMACIJE:
-	Savinjsko šaleška območna razvojna agencija, Savinjska cesta 39,3330 Mozirje, tel: +386 (0) 3 8394 754, e-naslov: ora@siol.net
-	GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica, Rudarska 6a, 3320 Velenje, tel:+386 (0) 3 8984 202, e-naslov: oz.sasa@azs.si
Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERPEG III A Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006.
Priti solčaDsbi študent (2)
Piše: Aleksander Videčnik
Nadaljujemo s povzetki iz članka Rasta Pustos-lemška v Celjskem zborniku za leto 1958.
PANSLAVIST IN ZAVEROVAN V RUSIJO
V članku v Letopisu Slovenske matice, ki smo ga omenili v predhodnem besedilu, je France Štiftar zapisaltuditele misli:»... Ušel sem duševni smrti, ki mi je v domovini očitno grozila, našei sem (v Rusiji, op.p.) zavetje, našel neobdelane zemlje dovolj, našel vse kar duha ne ubija, a vzbuja na delo.«
Iz tega lahko sklepamo, daje Štiftar našel v Rusiji gmotno varnost in vse pogoje za delo ob stalni povezavi z domovino (op.p.). Zelo zanimivje tudi njegov dopis pod naslovom »Iz Peterburga«, kije izšel vSIov-enskem narodu št. 189, kjer poroča o promociji znanega in tudi za nas Slovence zaslužnega znanstvenika slavista Baudoin de Courtenaya 23. maja 1875 na univerzi v Peterburgu. O njem navaja med drugim tudi tole:
»... Po končanih študijah seje posvetil slovanski filologiji, promoviral leta 1870 v Lipskem (Leipzig, op. p.) za doktorja primerjalnega jezikoslovja, na univerzi v Peterburgu pa sije pridobil s svojo dizert-acijo o (slovenskih) rezijanskih narečjih doktorat iz slovanske filologije...« Štiftar na koncu še zapiše: »Živel je med Slovenci Kranjske, Goriške in Primorja okrog dve leti, prisvojil sije praktično slovenski literatu rni jezik.«
USPEŠEN. UGLEDEN IN TUDI RAZOČARAN
Jeseni leta 1875 je z odličnim uspehom opravil vse predpisane izpite in tako končal svoje vseučiliške študije. Ker je kot inštruktor mladega kneza Abamelsk-Lazareva pokazal izredne pedagoške sposobnosti, so ga takoj namestili na gimnaziji v gubernijskem mestu Kaluga pod Moskvo. Uveljavil seje s svojim pedagoškim delom in tudi izven-šolskim udejstvovanjem.
Toda ni šlo brez razočaranj! To je občutil pri svojem poklicnem delu. V Rusijo je prišel kot zaverovan Slovan, tu pa seje prepričal, da se »Rusom o svojih najbližjih sorodnikih Slovanih še sanja ne in da ruska vzgoja ni bila nikoli slovanska in tudi še skoraj ne bo,« je zapisal v svojo avtobiografijo. Toda družbeni ugled si je pridobil in se prilagodil ruski miselnosti in ruskim razmeram. V Kalugi seje priženil v družino uglednega meščana, notarja A. V. Gubina.
Dalje je zapisal v prej imenovani avtobiografiji še to: »Mlado življenje je minilo v domovini slovanski... Jaz sem le samsvoj, kar je za Avstrijsko črto, me ne briga prav nič. Rusija me hrani, Rusija me poji, Rusija me modri, Rusija bo redila tudi moje otroke... Rusi so skoz in skoz pravoslavni, jaz bom med njimi v svoji družini pravoslavne žene, matere mojih otrok...«
Tako modruje in leta 1877je prestopil v pravoslavno vero in se tako popolnoma vključil v rusko družbeno življenje. V dopisih iz Rusije seje podpisoval Božidar Tvorcov.
ZAVZEMANJEZAZBLIŽANJESSLOVENCI
Štiftarjeva rusofilska propaganda, njegovo zavzemanje za uvedbo cirilice in staroslovanskega bogoslužja je naletelo na oster odpor slovenskega duhovništva. Vodja tega odpora je bil urednik glasila Zgodnja danica Luka Jeran. Seveda je bilo povsem nemogoče pričakovati, da bi slovenska katoliška stran ob vsem tem »krivem nauku« molčala. To je nekoč Štiftar priznal Jurčiču: »... saj veš kako pozorno gledajo na mene 'božje oči' slovenskih gospodov.«
Toda Štiftar je gorel za uvedbo cirilice pri Slovencih, pa tudi slovenski knjižnijezik bi se naj kar najbolj približal ruskemu. Prepričanje bil, da bi bilo to najuspešnejše sredstvo proti Slovencem grozeči germanizaciji. Dogodki na Balkanu, kije bil ves v ognju, so v Štiftarju povzročili veliko zanimanje, posebno še za človeka, kije bil vseskozi zaverovan slovanofil.
Vtem časuje veliko pogosteje dopisoval vsloven-ske časopise, posebno v Slovenski narod. V tem časopisu je leta 1879 v uvodniku članka Ruski glas o nas zapisal tudi: »St. Peterbugskije Vjedomosti« se spominjajo tudi nas Slovencev, kako smo razdrobljeni na 6 pokrajin in svetuje združitev teh v eno upravno enoto.« Ob koncu članka pa zapiše: »Prostovoljni domoljubni slovenski poročevalci, naj to dobro delo spet prevzamejo« (očitno navaja pisce k večjemu zavzemanju za zedinjeno Slovenijo, op. p.).
RAZOČARANJE
Štiftar je bil nad slovenskim zavračanjem njegovih predlogov o približevanju Rusiji zelo razočaran. Ni pretrgal svojih zvezz domovino, je pa zelo omejil sodelovanje s Slovenskim narodom, povezoval pa seje s svojimi prijatelji: Fr. Podgornikom, M. Trnovcem in Ivanom Vrhovnikom.
Prihajal je tudi domov, prvič leta 1887. Štiftarjev prihod je pomenil za tedanji gornjegrajski okraj velik dogodek. Zbrali so se učitelji, občinski tajniki, njegovi stari prijatelji in sodelavci iz dijaških let. Seveda je, kot prišlek iz Rusije, občutil nadzoravstr-ijskega orožništva, ki pa ni imelo povoda za postopek.
Svojim prijateljem je nenehno priporočal, da naj skrbijo s svojim delom kakor doslej, da ostane ta košček zemlje še naprej slovenski. Njegova prizadevanja za razvoj tujskega prometa na Solčavskem so rodila sadove - vse več je bilo obiskovalcev našega planinskega sveta.
Koje drugič prišel domov, seje pisalo leto 1895. Veselje bil prvih zametkov turizma - Piskerniko-vo zavetišče v Logarski dolini, Germelj-Šturm in Herle sta v Solčavi poskrbela za prenočišča in prehrano obiskovalcev. Takrat je pripeljal svojega sina Vladimirja, visokošolca, da mu pokaže svoj dom in domovino. Tretjič je bil Štiftar doma julija 1912. Tokrat gaje spremljala v Solčavo njegova žena, trda Rusinja, da vidi njegovo domovino in rodno zemljo.
CESTA IZ LJUBNEGA V SOLČAVO
Njegova pobuda, Frischaufova prizadevanja, želja prebivalcev-vsetoje pripomoglo h gradnji ceste, ki je bila za Solčavane življenjskega pomena. Tako se je Solčavsko odprlo v svet, je dejal in se tega zelo veselil. Od vsega začetka je bil član Slovenskega planinskega drušlva in ponosen je bil na dejanja Frana Kocbeka za razvoj slovenskega planinstva in ohranjanja slovenskih planin.
Naj še omenimo, da je ob zadnjem obisku domovine v Ljubljani obiskal svojega profesorja iz celjske gimnazije Maksa Pleteršnika, knjigarnarja Schwent-nerja, ki mu je pošiljal v Rusijo knjige, in Aškerčev grob. Domaje ob tej priliki izjavil, dojeto njegovo slovo od domovine. Fr. Štiftar - Fedor Matvejevič je umrl 10.4.1913 v Kalugi.
Sščemo sfare fotografije
Solčava okoli leta 1936. Izvirnik slike hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
DIAKON STANKO ČEPLAK
Mož, oče in diakon
V	zadnjem času se pri opravljanju bogoslužja v cerkvi na Rečici ob Savinji pojavlja nekaterim nov, drugim dobro znani obraz. Diakon Stanko Čeplak bo ob duhovniku odslej deloval v rečiški župniji, vendar ljudje zaenkrat še slabo poznajo vlogo njegovega poklica. Prvi Slovenec, ki je prejel stalno diakonsko službo, se je po dolgih letih delovanja v Nemčiji letos vrnil v domači kraj. Različne govorice so spremljale njegov nenaden odhod v tujino, njegova življenjska zgodba pa je drugačna, pretresljiva in hkrati blagodejna.
Stanko Čeplak seje rodil na Zgornji Jamnikovi domačiji v Florjanu pri Gornjem Gradu. Odzval se je notranjemu klicu, ki ga je vabil, naj svoje življenje posveti Bogu, zato je po opravljeni maturi vpisal študij teologije v Ljubljani. Ob zaključku 3. letnika so študij selili v Maribor, kjer je Stanko srečal številne sošolce iz gimnazijskih dni. Pripovedoval jim je o Bogu in s širjenjem božje besede privabil zanimanje osmih nekdanjih sošolcev. Skupina seje v kavarni sredi Maribora začela redno sestajati, kar štiri mesece skoraj vsak četrtek popoldne.
V	začetku sedemdesetih let, v času prevlade komunizma, je s srečanji te vrste nenadoma postal nevaren takratnemu režimu. Zveza komunistov ga je obtožila, da zbira študente in jih pripravlja na revolt in stvar je pripeljala tako daleč, da ga je bil škof Vekoslav Grmič prisiljen odstraniti. Tako rekoč čez noč je moral zapustiti bogoslovje in ostal na cesti. Pridružiti seje hotel misijonskemu redu lazaristov v Ljubljani in še danes mu v ušesih živo odzvanjajo besede takratnega predstojnika lazaristov Franca Rodeta: »Gospod Čeplak, pojdite, pojdite ...« Razočaran, skoraj tik pred novo mašo, je pri 28 letih Stanko praktično postal žrtev takratnega sistema.
Po tistem seje po naključju zaposlil v velenjskem Gorenju kot transportni delavec. S tesnobo v srcu se spominja začetkov dela: »Tam so bili zaposleni tudi Savinjčani, ki so me prej poznali kot bogoslovca. Naenkrat pa v halo jaz pripeljem tisti traktor. Kakšno ponižanje. Kako me je bilo sram! Niti na malico si nisem upal iti.« Hitro je napredoval vse do položaja pomočnika na kadrovskem oddelku, kjer pa bi lahko ostal le, če bi vstopil v Komunistično partijo. »Edini izhod je bil beg v tujino. Že kotštudent sem bil dvakrat v Nemčiji pri bratu Francu, kjer sem delal na gradbišču, da sem malo zaslužil. Rekel sem si, da raje grem v Nemčijo na gradbišče in sem tam svoboden, kot pa da tukaj služim sistemu.«
DELOVANJE V NEMČIJI
Leta 1972 se preselil v Nemčijo. S potrdilom in izkušnjami, kijih je pridobil v sanitetni službi med služenjem vojaškega roka, seje zaposlil v bolnišnici in tam služboval enajst let. V Nemčiji je spoznal tudi svojo ženo, po rodu Madžarko, in v zakonu sta sejima rodila dva otroka. Toda Čeplak se v življenju nikoli ni oddaljil od svoje goreče vere. Nadaljeval je s študijem dopisne teologije in leta 1976 diplomiral. Na predlog takratnega essenskega škofa in
Stanko Čeplak bo odslej pomagal pri bogoslužju v župniji Rečica ob Savinji
(foto: Irena Drobež)
podporo družine je sprejel posvečenje diakona.
Po smrti slovenskega dušnega pastirja Ivana Ivka v Essnu je vse od decembra 1983 do junija letos ob duhovniku služboval kot stalni diakon v slovenski katoliški župniji Oberhausen-Essen. Župnija obsega škofije Aachen, Essen, Münster in Paderborn, kjer živi okrog 10.000 Slovencev. S svojim aktivnim delom je vtej župniji uvedel korenite spremembe in za vedno zaznamoval življenje tamkajšnjih vernikov. Poučevalje tudi veroukvslov-enskem jeziku in opravljal socialno delo. Spremljal je ljudi na sodišča, jim urejal dokumente in prevode, obiskoval ljudi v bolnišnicah in zaporih, skrbel za preselitev in podobno, skratka opravljal je pravo diakonsko službo, kajti diakon pomeni biti »služabnik«.
Vse življenje gaje spremljala neizmerna ljubezen do domovine. Najbolj se mu je po njej tožilo ob plebiscitu, vojni in ob prvem papeževem obisku v Sloveniji. Še posebej ga boli, ko vidi, kako malo cenimo svojo deželo: »Če mi ne bomo imeli radi dežele, v kateri živimo, potem jo bodo imeli radi tujci. In to apeliram na mlado generacijo, na tiste, ki niso doživeli prejšnjega sistema. Sam sem zaradi sistema moral zapustiti domovino in
zbežati v tujino. Današnja odraščajoča mladina, ki tega sistema ni doživela in ima vsega na pretek, ne zna ceniti teh dobrin.«
Zadnje čase essensko škofijo pesti huda finančna stiska. Zaradi strogih varčevalnih ukrepov seje moral Stanko Čeplak umakniti in se samo dve leti pred stalno upokojitvijo vrnil v Slovenijo, na svoj dom v Varpoljah. V nekaj mesecih se mu bo pridružila tudi njegova žena in izpolnil se mu bo cilj, da bosta starost preživela v Sloveniji.
KAJ POMENI BITI DIAKON?
V	Cerkvi obstajajo tri stopnje hierarhičnega duhovništva: diakonsko, duhovniška in škofovska služba. Vsak duhovnik ali škof najprej postane diakon, 2. vatikanski koncil pa je zopet uvedel red stalnega diakona. To pomeni, da so stalni diakoni lahko poročeni, zaradi česar se tudi lažje vključujejo v družinsko in zakonsko pastoralo. »Vsaka škofovska konferenca ima glede tega svojo normo,« pojasnjuje Čeplak. »V škofiji Essen, kjer sem bil jaz posvečen, mora biti vsak kandidat star najmanj 35 let, biti poročen najmanj 10 let, seveda samo prvič poročen, v primeru, da mu žena prej umre, pa mora živeti v celibatu tako kot duhovniki.«
Diakon lahko škofom in duhovnikom pomaga pri obhajilu evharistije, krsti, poroča, oznanja evangelij, pridiga, vodi pogrebe, uči verouk ter se posveča dobrodelni dejavnosti. In česa diakon ne more opravljati? »Diakon lahko deli vse zakramente razen svete maše, spovedi ter bolniškega maziljenja, kar je pridržano samo škofom in duhovnikom. Lahko pa deli zakrament svetega krsta in svetega zakona. Pogreb z razliko od teh dveh ni zakrament, je samo zakramentalij.«
VRNITEV V DOMAČI KRAJ
S predčasno upokojitvijo bi moral Čeplak še nekaj časa delati v Nemčiji, vendarje essenski škof dovolil, da se vključi v župnijo Rečica ob Savinji, v kateri stanuje. Celjski škof dr. Anton Stres ga je sprejel z velikim veseljem, župnik Ferdinand Luk-nar pa mu je hvaležen za njegovo pomoč.
»Poleg tega, da na Rečici pomagam pri božji službi, vodim tudi priprave na poroko ali krst in srečanja s starši. Želel bi imeti tudi mladinsko ali malo starejšo skupino, v kateri bi se ob večerih posvetil razlagi svetega pisma. Večkrat bi rad obiskal bolnike v Centru starejših vGornjem Gradu, zato bom o tem govoril s tamkajšnjim župnikom in prosil škofa Stresa, da mi da pooblastilo, da bom vsaj dvakrat na teden obiskoval te bolnike.«
V	naši škofiji si želijo več diakonskih poklicev, zato bodo aktivno delali na tem: »Prepričan sem, da ima vsaka župnija nekoga, moža ali očeta, ki bi lahko opravljal diakonsko službo, samo treba gaje najti, in ga nagovoriti.« Stanko Čeplak bo organiziral tudi predstavitveni večer, na katerem se bo predstavil, bralcem pa je namenil pozdrav: »Pozdravljam vse bralce Savinjskih novic, prav posebno pa župljane »moje« župnije Rečica ob Savinji.«
Irena Drobež

VESELJE S CVETJEM V MOZIRSKEM GAJU
Vrhunske kreacije slovenskih vrtnarjev
V Mozirskem gaju je bila od 15. do 19. avgusta razstava cvetja, ki so jo organizatorji. Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj, poimenovali Veselje s cvetjem. Ob 29-lefnici delovanja parka so obiskovalcem pokazali primerke kaktusov, orhidej, flamingov in vrtnic v različnih postavitvah. Kertovrstni razstavni eksponati zahtevajo posebno nego, so bili postavljeni v šotore, vendar so kljub temu izražali vso lepoto, ki jo premore lepo aranžirano cvetje.
Kaktusi so zgodba zase - pozimi jih ne zalivamo
(foto: Marija Sukalo)
Med urejenimi gredicami raznovrstnega cvetja, ki so privabile številne obiskovalce, so se predstavili tudi različni umetniki. Tako je bilo moč zaslediti razstavljena dela kiparjev in
slikarjev. Etnografske objekte v parku ob Savinji so s svojimi ročnimi deli dopolnile ustvarjalke Andragoškega društva Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje.
Orhideje v zadnjem času sodijo med najbolj priljubljene rože
(foto: Marija Šukalo)
Vrhunske kreacije slovenskih vrtnarjev so letos ocenjevali obiskovalci in ne komisija kot je bila to praksa v preteklosti. Najvišje ocene je prejela gredica, ki jo je zasadila Cvetličarna Fani Vacik iz Črnuč, z nekaj manj glasovi je na drugem mestu pristala zasaditev Vrtnarstva Vainer iz Šentjurja, na tretjem pa skalnjak Vlada Pergovnika. Posebno priznanje sta za umetelno posaditev cvetja prejela tudi Premogovnik Velenje in BTC Ljubljana.
Letošnjo sezono bodo v Mozirskem gaju zaključili septembra z razstavo buč, naslednje leto pa bodo obeležili 30-letnico parka, na katero se že intenzivno pripravljajo. Jeseni bodo za to priložnost posadili tulipan Mozirski gaj, ki so ga vzgojili na Nizozemskem. Ker pa bo naslednje leto Slovenija predsedovala Evropski uniji, so v parku za vsako članico unije zasadili drevo.
Marija Šukalo
NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU
Srečanje častilcev Marijinega vnebovxetja
Na predvečerje v cerkvi Marije Zvezde ob somaševanju številnih duhovnikov mašo daroval celjski škof dr. Anton Stres. Veliki šmaren velja za največji praznik Device Marije. V jeruzalemski cerkvi so ga začeli obhajati kmalu po koncilu v Efezu leta 431 in ga povezovali z odhodom Marije s tega sveta. Čeprav sodi med najstarejše Marijine praznike, je versko resnico o vnebovzetju papež Pij XII. razglasil šele leta 1950.
Številni romarji iz Zagorja ob Savi in drugih slovenskih krajev so v pobožni zbranosti prisluhnili besedam škofa, ki je v pridigi izpostavil ne samo verski ampak splošen družbeni pomen romanja. Na Jezusovem in Marijinem zgledu vidimo, kaj je pravi namen našega življenja, je izpostavil celjski ordinarij.
»Ne živimo zato, da bi si za vsako ceno čim več privoščili. Lahko si privoščimo samo tisto, kar je pravično, dobro in pošteno. Še več
Številne romarje iz Zagorja in ostalih krajev je pričakal domači župnik Lojze Ternar (foto: EMS)
pa je vredno tisto, čemur se odpovemo iz ljubezni in požrtvovalnosti do Boga ali do bližnjega. Smisel našega življenja ni v uživanju za vsako ceno in kjer koli je mogoče. Kdor tako misli in tako dela, bo kmalu začel uživati tudi za ceno nesreče, bolečine in trpljenja svojih bližnjih. Menil bo, daje glavno, da uživa on, za druge pa mu ni mar in drugi naj poskrbijo za sebe, kakor vedo in znajo,« je med drugim dejal Stres, prepričan, da takšna miselnost prevladuje v marsikaterem okolju.
V življenju je za darovanje veliko priložnosti: od skrbnega očetovstva in ljubečega materinstva ter poštenega dela za svojo družino do nesebičnega služenja povsod, kjer se kažejo človeške ali Božje potrebe, meni dr. Stres, kije skupaj z romarji sklenil bogoslužje z molitvijo rožnega venca pred Marijinim kipom na Metulskem griču, kjer naj bi se Marija pred stoletji po izročilu prikazovala revni deklici.
Savinjčan
MOZIRJE
Praznika na Brezje privabila množico romarjev
Škof se je po slovesni maši in blagoslovu v pogovoru zadržal med ljudmi (foto: Benjamin Kanjir)
Ob zaključku dvodnevnega praznovanja in romanja ob prazniku Marijinega vnebovzetja in sv. Roka, ki ga vsako leto obhajajo na Brezju, seje slovesnosti udeležil tudi celjski škof dr. Anton Stres. Cerkev na Brezju je posvečena Mariji in sv. Roku, zato se ob njunem prazniku v njuno varstvo priporočajo množice romarjev, ki od blizu in daleč obiščejo praznične svete maše.
Škofov obisk ob cerkveni slovesnosti je bil tudi priložnost za blagoslov obnovljenih prostorov. V cerkveni hiši poleg cerkve so namreč v zadnjih mesecih zaradi vlage skresali ves omet, zamenjali dotrajana okna, po tleh vlili nove tlake in
položili ploščice. Kuhinja je dobila novo opremo, notranjost je bila prebeljena. Nov izgled je dobila tudi zunanjost. Prepleskana je fasada in vsa lesenina, urejena je drenaža, nasut in utrjen pesek ter položene plošče.
Cerkev je dobila nova vhodna vrata, prav tako bodo v bližnji prihodnosti zamenjana tudi vsa ostala. Novje tudi ambon, oltar božje besede. Škofje ob koncu večerne maše blagoslovil novosti in obnovljene prostore, cerkvena ključarja Stane Verbuč in Florjan Skornšek pa sta ob tem dobila potrditev, daje za njima veliko in dobro opravljeno delo.
Benjamin Kanjir
Branje, ki ga priporočajo knjižničarji Knjižnice Mozirje:
Brina Svit: Odveč srce
Andrej Morovič: Seks, ljubezen in to
Vesna Milek: Če
Miha Mazzini: Kralj ropotajočih duhov
Bogdan Novak: Babje leto
Drago Marolt: Vražji ples stolov
Joe Simpson: Dotik praznine
Haruki Murakami: Južno od meje, zahodno od sonca
Sally Morgan: V objem korenin
Peter O Connor: Prvi sončni žarek
Metod Pevec: Marija Ana
KNJIŽNICA MOZIRJE
Beremo predvsem za sprostitev
Večja izbira sproščujočega branja in nekoliko manjša gneča ob izposo-jevalnem pultu je v Knjižnici Mozirje zanesljiv pokazatelj, da se poletje preveša h koncu. Pisateljica Nora Roberts je letošnja zmagovalka izbora najbolj iskanega avtorja knjig, ki si jih večina Zgornjesavinjčank želi v svojem počitniškem kovčku. Med domačimi avtorji tokrat slavi Bogdan Novaks svojo Pasjo grofico, med mladimi pa je seveda najbolj priljubljen Harry Potter pisateljice J. K. Rowling. In mogoče kot zanimivost: Zgornje-savinjčane je precej navdušila tudi razvpita Ana Jud s knjigo Operacija Direkt: resnica o prostituciji.
BRANJE ZA PLAŽO
Letošnjo poletno bralno sezono so vsekakor zaznamovale bolj ali manj resnične zgodbe o ženskah, ki so preko hudih izkušenj spoznale sebe, pridobile svobodo in seveda ljubezen. Knjige kot so Bela Masajka, Puščavska roža, Ognjeno srce, Živa zažgana, Majada - iraška hči, so romale iz roke v roko pravzaprav brez počitka na knjižnih policah. S pravimi ljubezenskimi zgodbami jim je konkurirala le, že zgoraj omenjena, pisateljica Nora Roberts. Tudi moški del članov knjižnice si poleti privošči več branja. Seveda so kriminalke in zgodovinski romani tisti, po katerih najbolj posegajo. Avtorji tovrstnega žanra, kot so Colin Dexter, James Patterson in Donna Leon, so letošnji najbolj brani avtorji kriminalk, ki seveda premamijo tudi precej žensk.
PO SLOVENSKIH NEKOLIKO
MANJ, A NEUPRAVIČENO
Žal je že nekako praksa, da se med najbolj brane knjige uvrsti le malo takšnih, ki so prišle izpod peresa slovenskega pisatelja. Resje, da le malo slovenskih pisateljev piše t.i. šund romane, ki so namenjeni predvsem sproščujočemu branju, brez prevelikega napenjanja možganov. A dobra zgodba bralca hitro premami, četudije stil pisanja zahtevnejši. Le priložnost si je treba dati. in kateri so najbolj priljubljeni slovenski avtorji oz. romani med našimi bralci? Bogdan Novak zna s svojimi knjigami pritegniti širše občinstvo, kar mu je z najnovejšim romanom Pasja grofica: Napoleonova resnična ljubezen znova uspelo. Tudi Feri Lainšček, letošnji dobitnik Kresnika za svoj roman Muriša, bo malce zahtevnejšega bralca takoj prevzel. Desa Muck in Darja Hočevar sta ravno tako med slo-
venskimi priljubljenimi avtorji, Muckova je nadvse brana tudi med mladimi bralci, saj s svojimi knjigami prav nič ne zaostaja za zbirko knjig o čarovniškem junaku Harryu Potterju, ki so v Knjižnici Mozirje le redko proste.
MED STROKOVNIMI DOMAČIN ALEKSANDER VIDEČNIKTAKOJ ZA JANEZOM DRNOVŠKOM
Zanimiv je pregled statistike iz letošnjega leta, ki zajema le strokovno gradivo, torej knjige z različnih strokovnih področij. Ana Jud s knjigo Operacija Direkt: resnica o pros-titucijije bila med tovrstnim gradivom največkrat izposojena. Trač oziroma resnica o traču nas torej še kako zanima. Operaciji Direkt tesno sledi turistični vodnik po Zgornji Savinjski dolini, takoj za njim pa priročnik za voznike Varna vožnja. Na četrtem mestu je knjiga našega predsednika Janeza Drnovška Misli o življenju in zavedanju. Knjige o duhovnosti se v mozirski knjižnici vedno dobro izposojajo, kar kaže, da smo Zgornje-savinjčani precej odprti za novosti, tudi takšne »dušne«. Vsekakor pa nas ne zanima le naša duševnost, ampak tudi naša preteklost. Slovenskemu predsedniku namreč sledi Mozirjan, publicist in zbiratelj domoznanskega gradiva Aleksander Videčnik s knjigo Podobe iz preteklosti Mozirja.
Tatiana Golob
Ko si že tako daleč, da ne zmoreš niti koraka več, si prehodil ravno polovico razdalje, ki si jo sposoben prehoditi.
V
(grenlandski pregovor)^
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Veter in dež, ponekod tudi toča
V petek proti večeru je Gorenjsko zajelo močno neurje s točo, pravi orkan pa je zajel Spodnjo Savinjsko dolino. Najhuje je bilo v občini Braslovče, kjer je neurje prizadelo dve tretjini občine in poškodovalo strehe na več kot dvesto objektih. Najbolj prizadeta je tamkajšnja šola, kjer je veter razkril streho, voda pa je zalila celoten objekt in opremo v njem.
Zgornja Savinjska dolina jo je v primerjavi z ostalimi predeli tokrat odnesla brez hujših posledic na infrastrukturi. V delu občine Gornji Grad je toča poškodovala pridelke na vrtovih in sadovnjakih, voda je poškodovala tudi makadamske ceste. Ceste so poškodovane tudi na območju občine Mozirje, vendar je po besedah župana Ivana Suhoveršnika v primerjavi s sosednjimi Braslovčami škoda minimalna in ne povzroča težav.
Po prvih informacijah sta veter in toča na širšem območju Zadrečke doline povzročila precej škode na kmetijskih površinah. Na udaru je bila predvsem koruza, o bolj konkretnih posledicah pa bo mogoče govoriti po popisu škode, je povedala vodja mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Štefka Goltnik.
Enako velja za gozdne površine. Prve ocene kažejo, da je neurje povzročilo vetrolom na
Na območju Krašice je neurje povzročilo vetrolom
(foto: Franci Kotnik)
območju Krašice, konkretna ocena dejanskega stanja za celotno Zgornjo Savinjsko dolino pa bo po napovedi vodje nazor-
ske območne enote Zavoda za gozdove Tonija Breznika znana v teh dneh.
Savinjčan
POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ
RADIO GOmji
Scf\zin/ski \zcr/
www.radioj*>ldi.si
106,2 Mhz '
NOW FREKVENCA - STARI fTOTUT
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz
Zaradi podrtih dreves je bila začasno neprevozna marsikatera gozdna cesta (foto: Franci Kotnik)
Najhuje je bilo tokrat v občini Braslovče, kjer je vihar podiral drevesa kot za šalo ... (foto: Tanja Drofelnik)
... ogromno škode pa je povzročil tudi na hmeljiščih
(foto: Tanja Drofelnik)
Ljudje in dogodki, Oglasi
POLETNA HUMORESKA
Pazi, kača!
Poletni čas, ki počasi jenjuje, je kot nalašč za telesno inventuro. V vročini se je potrebno razgaliti, ohladiti. In ko slečeš zgornje kose perila, joj, menda nisem to spodaj jaz?! Glej, kakšen bajs?! En sam celulitis meje, ajs! Pa kaj, tudi s tem je potrebno živeti. Vsaj do jeseni, ko spet pokrijemo tolščo in zima bo nemara navrgla še kakšno kilo.
Je pa poletni čas nevaren še za nekaj. Za možnost, da te najdejo prav tisti sovražniki, ki jih je najmanj treba. Spomnim se obadov, os, sršenov in rdečin, ko pomislim, skor-zbolim. Izzelene trate vseka rdeča mravlja - au, boli! Ležeš ves zaspan, pa se spet pojavi »zum« in te »pičkomar«. In zjutraj vse s(k)rbi.
V gobe greš, ko sploh ne veš, se obesi klop, pa si posran, joj, meningitis mam. Tam na plaži tiho ždi, podnevi črna vdova spi. A ponoči, joooj - boli! Kaj pa škorpijon iz horoskopa pravi? Tam vdžungli piči in zadavi! In tu so kače, zvite, raskave kot
krastače. Se srečat z njo je križ, koj pomisliš na favček in obliž. Pa do dohtarja brž po vakcino, da zbije, uf, pekočo bolečino.
Če na morju nimaš sreče, iz dneva v dan te nekaj peče. Vroče sonce žge, po prečuti noči koža rdeča pleča sleče. Joj, gorje! In iz vode sinje, poljubijo te male svinje... Kot oblak prilepijo se meduze, polne sluzi na roke. In še morski črni škric, polne noge imaš bodic. No, pa bodi varen in vesel, doma bi se v lovorju grel!
Jože Miklavc
Vroče poletje je pravi čas za nore za-W	bave- Tokra' vabijo
iN	Mambo Kings, kralji
^ /	poletnih teras, na
Hauba Party.
Novo skladbo so premierno predstavili na letošnjem festivalu MMS in kot pravijo, se bo kot poletna uspešnica znašla tudi na novem prihajajočem albumu, katerega Mamboti kuhajo že kar dolgo časa. Na festivalu so se predstavili tudi s svežo poletno podobo, katero so s svojim atraktivnim nastopom obogatile še plesalke NC Dance. Čeprav niso ljubitelji snemanja videospotov, so se tokrat odločili, da dajo skladbi vseeno še vizualno podobo, kjer že prej omenjene plesalke nikakor ne smejo manjkati. Pesem je za njih napisal Dare Kaurič (Kingston), aranžma pa je prispeval Pipi iz skupine Karma.
Atraktivna in tudi vse bolj razvpita lepotička Petra Slapar v poletnih mesecih nikakor ni med tistimi, ki se nekam zavlečejo In tam počivajo.
Njen singel Ritem poletja se vrti vsepovsod, Petra pa nastopa na različnih poletnih prireditvah. Začela je tudi z učenjem petja pri Nataši Nachtigal, ki jo poučuje čisto posebne tehnike. Ob vsem tem piše še diplomo, nekje v oktobru pa jo bomo kot Mirno lahko videli tudi veni izmed nadaljevank Naše male klinike.
Alenka
[im	R-L.S. Levec, d.o.o.,
leveč	Levec 56/c, Petrovče
Telefon: 03/425-45-22
NEVERJETNO PROSTOREN.
NISSAN NOTE. OD 11.900 €	e„.
groon|a cest m panunsc rušenje objektov f

Florjan 256, 3325 Šoštanj, tel.: 03/ 891 17 00, fax: 03/ 891 17 01, gsm: 041/624 151 E-mail: avtoprevoznistvo.sovic@siol.net
Nizke gradnje [ 11
LOVSKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI
Ljubenski lovci slavili 60-letnico
Minuli vikend so ljubenski lovci pripravili praznovanje ob 60-letnici ustanovitve Lovske družine Ljubno. Praznovanja visoke obletnice organiziranega lovstva na Ljubnem so se udeležili tudi številni gostje in lovski prijatelji iz pobratene Lovske družine Kuna iz Pregrade na Hrvaškem.
PREDSTAVITEV PRVE ZGOŠČENKE ANSAMBLA GOLTE
Ogreli srca tisočglave
množice
Člani ansambla Golte so s prireditvijo 17. avgusta v Šmihelu nad Mozirjem zaključili projekt snemanja prve samostojne zgoščenke. S tem so postavili piko na i vsem letošnjim uspehom. Na promociji zgoščenke se jim je pridružila kopica zvenečih imen iz sveta narodno zabavne glasbe.
Ob izdaji prve zgoščenke so člani ansambla Golte dobili slastno torto iz slaščičarne Polonca in jo darežljivo delili z obiskovalci
(foto: Benjamin Kanjir)
Čestitke predstavnikov pobratene Lovske družine Kuna iz Pregrade
(foto: Franjo Atelšek)
Predsednik Lovske družine Ljubno Andrej Napotnik je v pozdravnem govoru na kratko orisal prehojeno pot skozi več kot polstoletno zgodovino lovstva na Ljubnem. Na začetku je ljubenska lovska družina štela 15 članov, že naslednje leto pa seje razdelila na dva dela, na LD Ljubno in LD Ter, kar pa ni trajalo dolgo. Lovci so namreč hitro spoznali, da je gospodarjenje z divjadjo bolj uspešno na večji površini, kar je leta 1950 pomenilo ponovno združitev v enotno LD Ljubno, s približno enako velikostjo lovišča kot danes.
Ljubenski lovci s ponosom gledajo na prehojeno pot, saj je njihovo članslvo vseskozi naraščalo. V LD Ljubno je danes združenih 67 članov, en častni član, osem pripravnikov in pet kandidatov za članstvo. Po Napotnikovih besedah
je razveseljivo tudi dejstvo, da se članstvu v zadnjih letih pridružuje vse več mladih lovcev.
Dobro gospodarjenje skozi vsa leta obstoja se odraža tudi v zgrajenih lovskih kočah, ki sojih zgradili kar šest, najbolj pa so vsekakor ponosni na lovski dom, ki so ga predali svojemu namenu pred petimi leti. Vsi ti podatki in še mnogo več je zbranihvob tej priložnosti izdanem zborniku, v katerem je v besedi in sliki prikazan zgodovinski pregled lovstva na Ljubnem.
Sobotna slovesnost na Ljubnem ni pomenila samo naštevanja dosežkov v dosedanjem obstoju domače lovske družine, ampak so se s podelitvijo priznanj zaslužnim članom in društvom simbolično zahvalili za njihov doprinos k razvoju in ohranjanju ugleda LD Ljubno in lovstva v Sloveniji nasploh.
Franjo Atelšek
Andrej in Gregor Rak ter Toni Drobež so se tokrat na prireditveni prostor pripeljali s starimi mopedi. Med okoli tisoč obiskovalci je završalo in takoj je bilo jasno, da bo tokratno druženje v celoti napolnjeno s pozitivno energijo. Slednje v slabih dveh urah programa ni zmanjkalo niti za trenutek, za kar so poleg domačih glasbenikov poskrbela že uveljavljena imena sloven-
ske narodno zabavne scene. Tako so se na odru pokritega šotora na igrišču ob podružnični šoli v Šmihelu zvrstili Tapravi faloti, ansambel Bum, Modrijani, Igor in zlati zvoki, za miganje in poskakovanje pa je z vitkim stasom in lepim glasom poskrbela Tanja Žagar. Prireditev je vodil Franci Podbrežnlk, ki je z veliko mero njemu lastnega humorja poskrbel za smeh in prešerno vzdušje.
Šmihel nad Mozirjem, idilična vasica pod Mozirsko planino, je več kot mesec dni živela v pripravah na to in ostale prireditve v sklopu Ovčarskega praznika. Mladi Šmiheičani so dali od sebe maksimum, da je vse potekalo nemoteno in da si bodo obiskovalci obisk v njihovem kraju vtisnili v trajen spomin. Pred člani ansambla Golte pa je glede na njihovo mladost, optimizem in nenarejeno prisrčnost še dolga in bogata pot, na kateri jim ne bo manjkalo spremljevalcev in oboževalcev. To so tokrat dokazali tudi v praksi.
Benjamin Kanjir
Spominska fotografija članov LD Ljubno ob šestdesetletnici delovanja (foto: Franjo Atelšek)
FESTIVAL ODBOJKE NA MIVKI V MOZIRJU
Trojke Bara Grabenček na in pri vrhu
Včasumed 10. in 18. avgustom je v organizaciji odbojkašev Športnega društva Mozirje v Lokah pri Mozirju potekal 7. turnir Henris open v odbojki na mivki. Medtem ko se je prvi vikend odvijal turnir ženskih in moških dvojk, je nadaljevanje potekalo v znamenju mešanih, moških in ob koncu
tudi ženskih trojk.
Na turnir mešanih trojk seje prijavilo 12 ekip. Zmagovalec turnirja je bil odločen v štiriindvajseti tekmi, v kateri sta se pomerili ekipi Algida Bar Grabenček in Švedi. Slednji so se domačinom dobro upirali in imeli pri rezultatu 1:1 v nizih tudi dobre možnosti za zmago, toda velika mera srčnosti in bučno bodrenje s polnih tribun je tehtnico nagnilo na stran tekmovalcev Algida Bara Grabenček, ki so s tem osvojili letošnji Algida pokal.
Na turnirju moških trojkje sodelova-
lo 14ekip,finalni obračun med Barom Grabenček in Bonzom pa je pripadel slednji ekipi. Zadnji dan tekmovanja se je na mivki spopadlo še osem ženskih ekip. Tudi vtej skupini so imeli domačini v ognju več želez, vendar se jim čisto na vrh ni uspelo prebiti. V finalu so namreč igralke Bara Grabenček klonile pred odbojkaricami ekipe Cuba Libre. Za miss tokratnega turnirja je bila izbrana Deja Kaker, ki bo lento najlepše nosila do naslednjega turnirja prihodnje leto.
Benjamin Kanjir
V finalu mešanih trojkje ekipa Algida Bar Grabenček (levo) ob bučnem navijanju gledalcev premagala Švede
(foto: Benjamin Kanjir)
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Uspešni na tekmovalnem in tehničnem področju
Smučarji skakalci, vodstvo in strokovni delavci edinega zgomjesavinjskega skakalnega kluba so izredno aktivni skozi vso leto, kar nazorno kažejo rezultati tako na tekmovalnem kot delovnem področju. Če v tekmovalnem delu izvzamemo Primoža Pikla in Sašo Tadiča, ki trenirata pod okriljem reprezentance, so mlajši tekmovalci svoje treninge opravili v glavnem v domačem skakalnem centru, kjer imajo zelo dobre pogoje.
Ob koncu pripravljalnega obdobja so opravili še dva odlična treninga na Poljskem in Češkem, v čeških Lomnicah so se zelo uspešno preizkusili tudi na močni mednarodni tekmi. V konkurenci mlajših mladincev so se kar štirje ljubenski golobradci uvrstili med prvo deseterico, in sicer seje na zmagovalne stopničke povzpel Rok Kukovič, tik pod njimi je ostal Matevž Slatinšek, Tadej Djujič in Jaka Tesovnik pa sta zasedla sedmo oziroma osmo mesto. Kadetska reprezentanta Slatinšek in Tesovnik imata
tako že v svojem klubu hudo konkurenco in le vprašanje časa je, kdaj se jima bosta pridružila Rok in Tadej.
Vsi ti uspehi so nedvomno povezani z dobrim delom stroke, predvsem z delom glavnega trenerja Janeza Debeljaka, kije ob koncu pripravljalnega ciklusa strnil kratko oceno: »Fantje so res v solidni formi, lepo skačejo, kako visoko kotirajo, pa bodo pokazale prve pregledne tekme. Že prej omenjeni »štirje mušketirji«, ki bodo nastopali v kategoriji do 16 let, bi se lahko uvrščali povsem na vrh, tja pa lahko poseže tudi kdo od mlajših. Treninge med tednom še vedno opravljamo doma, za vikende pa načrtujemo tudi kakšen obisk skakalnice v Beljaku.
Zelo sem zadovoljen, da sta mi pomoč v strokovnem štabu ponudila nekdanji reprezentant Milan Živic iz Velenja in bivši domači skakalec Mitja Finkšt, tako da si določene naloge lahko razdelimo. Še vedno pa apeliram na vse zainteresirane otroke in njihove starše, daje možen vpis novih kandidatov, dečkov in deklic.«
V prelepem skakalnem centru na Ljubnem tudi letos ne manjka pridnih rok in delovnih strojev, ki urejujejo doskočišče na veliki napravi, opravljenih pa je bilo tudi nekaj del ob manjši napravi. »Veliko skakalnico moramo posodobiti in jo povečati vsaj na sto metrov, pri mali pa moramo urediti prostor pred brunarico,« je povedal neumorni predsednik kluba Alojz Murko in dodal, da se njihov vsakoletni vložek v mlade skakalce še kako obrestuje, njihovi uspehi pa vedno stremijo k zdravim ciljem razvoja smučarskih skokov.
Na veliki ljubenski skakalnici urejajo doskočišče (foto: Franjo Pukart)
Franjo Pukart
DRŽAVNO PRVENSTVO V PRESKAKOVANJU OVIR
Veniše zgled gostitelja na evropski
ravni
Predsednik Konjeniške zveze Slovenije Bogomir Vnučec in evropski poslanec Lojze Peterle nista skrivala zadovoljstva nad organizacijsko ravnijo prireditve
je zanj, glede na to, daje njegova kobila še zelo mlada, lepa uvrstitev.
Rifelj in Knapič imata veliko zaslug, da se je prvenstvo letos odvijalo ravno na Venišah. Z gostiteljem Francem Burgerjem so v projekt in samo pripravo terena vložili veliko dela. Turnir v skupni organizaciji KK Lesce-Bled in KK Ganymed Žalec je bil tudi po mnenju zmagovalcev najboljši doslej. Že sam ambient z lepimi ovirami, okrasitvijo in pripadajočo tehnično opremljenostjo je bil zgled tekme na evropski ravni.
Tekst in fotografije: Irena Drobež
V dneh od 12. do 15. avgusta je ranč Burger na Venišah v Lačji vasi gostil 16. državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Tekmovanje se je najbolj uspešno končalo za člane Konjeniškega kluba Lesce-Bled, prireditev pa je minila v znamenju pohval organizatorjem. Po mnenju prisotnih je bilo to daleč najbolje organizirano prvenstvo, kar jih je bilo v Sloveniji in je lahko vzor nadaljnjim organizatorjem.
Drugi tekmovalni danje potekalo finale ekip. 12 mladincevin 14 članov iz štirih klubov se je pomerilo v dveh tekih z 12 ovirami na 500 oziroma 510
je Luka Založnik na 13-letnem hanoverancu Ganzer Kerlu vse tekme odjahal brez napake in tako že drugič zapored postal najboljši preskakovale ovir v državi.
Pokale in priznanja najboljšim so letos med drugimi podelili predsednik Konjeniške zveze Slovenije Bogomir Vnučec, predsednik častnega odbora državnega prvenstva in predsednik državnega sveta RS Janez Sušnik ter evropski poslanec Lojze Peterle.
Zaradi vnetega hrbta in zadnje stegenske mišice njegovega konja Primož Rifelj vfinalu ni nastopil, Borut Knapič pa seje uvrstil na 7. mesto, kar
Gledalci so lahko uživali v atraktivnih skokih preko lepo okrašenih ovir
metrov v posameznem teku, ki so ga morali odjahati v 95 oziroma 88 sekundah. Naslov ekipnih zmagovalcev je tako v mladinski kot članski konkurenci pripadel Konjeniškemu klubu Lesce Bled. KK Ganymed Žalec, za katerega tekmujeta tudi Mozirjan Primož Rifelj in Borut Knapič iz Gruš-ovelj, je v članski konkurenci osvojil 2. mesto.
Zadnji tekmovalni dan štiridnevnega turnirja smo dobili tri nove državne prvake med mlajšimi mladinci, mladinci in včlanski konkurenci. Naslov najboljšega pri mlajših mladincih je osvojil Velenjčan Tadej Skaza, med mladinci pa je bila najboljša Liana Bajrovič iz blejskega konjeniškega kluba. Med člani je najboljši nastop prikazal Luka Založnik iz KK Lesce-Bled pred Robijem Skazo in Hano Travner. Pri zahtevni tehnični postavitvi ovir
Luka Založnik je brez sleherne napake drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka
ČRNA KRONIKA
ZGORNJESAVINJČANI ALKOHOLNO NAD POVPREČJEM
Nesreč bi lahko bilo za
četrtino manj
Policisti so na območju Policijske postaje (PP) Mozirje v prvih sedmih mesecih letošnjega leta obravnavali 51 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, osem jih je bilo hudo, 23 pa lahko telesno poškodovanih. V teh nesrečah je bilo kar 13 povzročiteljev pod vplivom alkohola.
Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na območju PP Mozirje znaša 25 odstotkov in pol inje največji med vsemi območji Policijske uprave Celje. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri vinjenih povzročiteljih je v prvih sedmih mesecih letos znašala 1,72 grama alkohola na kilogram krvi. To je glede na lansko primerljivo obdobje kar za 19 odstotkov več. Pri prometnih nesrečah s telesno poškodbo je povprečna stopnja alkoholiziranosti znašala 1,16, pri prometnih nesrečah z materialno škodo pa kar 2,17 grama alkohola na kilogram krvi.
Prisotnost alkohola pogostokrat botruje tudi večji hitrosti. V lanskem letuje bil v vsaki tretji nesreči, ki jo je povzročila neprilagojena hitrost, prisoten tudi alkohol. Slednji najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, tako da smo prepričani, da vozimo bolje, kot je temu v resnici. Temu sledi slabša sposobnost zaznavanja, napačna ocena razdalj, počasnejše reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot in drugo. Posledice tega so prehitra ali prepočasna vožnja, težje obvladovanje aii spreminjanje smeri vožnje, nevklopljeni smerni kazalci...
Benjamin Kanjir
ŠE NEKAJ DEJSTEV O ALKOHOLU IN VOŽNJI
- 0,2 grama alkohola na kilogram krvi povzroči, da se sposobnost opazovanja premikajočih se luči
poslabša, kar pomeni, da ponoči nismo sposobni pravilno oceniti razdalje do vozil, ki nam prihajajo nasproti ali jih dohitevamo.
- 0,3 grama alkohola na kilogram
Vaša pošta
•	ODPELJALI LES
Šmartno ob Dreti: Neznani storilec je 13. avgusta z deponije v Šmartnem ob Dreti odpeljal 10 smrekovih debel. Škoda gre na račun podjetja Metropolitana.
•	UKRADENO KOLO Z MOTORJEM
Radmirje: 14. avgusta popoldan je neznani storilec v Radmirju ukradel kolo z motorjem znamke Tomos. Kolo je rdeče barve, v času tatvine pa ni bilo zaklenjeno.
•	GROZILI LASTNIKU
Radegunda: 15. avgusta popoldan je občan v svojem gozdu v Rade-gundi opozoril nekaj kolesarjev, da naj se ne vozijo po gozdu, le-ti pa so mu zagrozili, da ga bodo pretepli. Občan je zato poklical policiste, ki bodo zoper storilce na pristojno okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi ogrožanja varnosti.
•	IŠČE SE PRODAJALEC
Rovt pod Menino: 16. avgusta popoldan je neznani storilec na nepojasnjen način iz zaklenjene stanovanjske hiše v Rovtu pod Menino ukradel 450 evrov. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da bi lahko bil storilec moški, ki je tega dne v Rovtu pod Menino prodajal kovinske nastavke za plinske štedilnike. Moški je visok okoli 180 cm, temnejše postave, črnih las, spredaj mu manjka nekaj zob, prevaža pa se z avtomobilom čokoladne barve, izvedbe karavan, registrsko območje KR Z njim se je vozila neznana ženska. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo.
•	USTRELIL SRNO
Mozirje: 16. avgusta zvečer je neznani storilec na Brezju ustrelil srno in se s kraja odpeljal. Policisti so ugotovili, daje neznanec s kraja zbežal, ne da bi uspel vzeti srno. O storilcu bodo policisti zbrali obvestila in zoper njega podali kazensko ovadbo.
•	ŽLEBAR NA DELU
Gornji Grad, Šmartno ob Dreti, Rečica ob Savinji, Brezje: Neznani storilec je v noči na 18. avgust nameraval ukrasti bakreno streho s križa, ki stoji ob cesti v Gornjem Gradu. Tatvina mu ni uspela. Bolj uspešen je bil v Šmartnem ob Dreti, kjer je z mrliške vežice odlomil bakreno odtočno cev v dolžini dveh metrov.
Naslednjega dne seje tatvina bakra zgodila na Rečici ob Savinji. Neznani storilec je s stanovanjske hiše ukradel dva metra bakrenega žleba in pet metrov bakrene odtočne cevi. Slednjo, le da v dolžini desetih metrov, mu je uspelo ukrasti tudi s cerkve na Brezju.
krvi pomeni, da se zmanjša sposobnost globinskega opazovanja. Posledice so Ivegano prehitevanje in prekratka varnostna razdalja v gostejšem prometu.
- 0,5 grama alkohola na kilogram krvi pomeni, da se zdijo objekti bolj oddaljeni kot so v resnici. Pojavi se tako imenovana rdeča slepota, tako daje vednotežjezaznavati rdečo luč na semaforju, zavorne luči, označbe za ovire na cesti in podobno. Prav tako se začne zmanjševati sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega. Težje je tudi prilagajanje svetlobnim spremembam.
-1,0 grama alkohola na kilogram krvi pomeni, daje bistveno motena reakcija oči na svetlobo, svetlobnim spremembam se je v takšnem stanju hudo prilagajati. Zaradi zoženega zornega kota oči ne moremo več dojemati, kaj prihaja z naše leve ali desne strani, kar je lahko usodno zlasti v križiščih. Zaznavanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico, kar pomeni, da ne moremo oceniti pravilne varnostne razdalje, da so naše reakcije prepozne in večinoma napačne in da na določene nevarnosti sploh več ne reagiramo.
Izlet po Krpanovi poti
Letošnji humanitarni izlet za starejše, bolehne in težko gibljive člane Združenja borcev za vrednote NOB iz krajevnih organizacij Mozirje in Rečica ob Savinji je bil deseti po vrsti.
Ob finančni pomoči obeh občin in podpori obeh županov, gospodov Vinka Jeraja in Iva Suhoveršnika, smo popeljali naše člane na Dolenjsko in Notranjsko. Pri Novi Štifti na Dolenjskem, v romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja, nas je prijazno sprejel pater Filip Rupnik in nam zanimivo razložil zgodovino in umetniške ter duhovne vrednote te cerkve.
Prijetno vožnjo po Bloški pianoti smo povezali s povestjo o Martinu Krpanu iz bližnje Svete Trojice in njegovi kobilici, manjkalo pa tudi ni zgodb o medvedih, ki se klatijo po tukajšnjih gozdovih.
V muzeju Cerkniškega jezera, v vasici Dolenje jezero, nam je ustanovitelj in lastnik muzeja, gospod
Vekoslav Kebe, ob živi maketi jezera razložil, zakaj rečejo domačini: »Jzeru je, jzera nej...«. Razlago je popestrila še multivizijska predstavitev, s katero smo spoznali značilnosti jezera v vseh letni časih. Nekateri smo se popeljali s lo-jternikom ob osušelem jezeru do Otoka, opazovali posušene struge, ponikve in bruhalnike ter poslušali zanimive zgodbe furmana Frenka.
S sodobnim Izletnikovim avtobusom in prijaznim šoferjem Janezom smo se nato varno vrnili domov. Na povratku smo se zahvalili gospe Veri Poličnik, ki je bila pred desetimi leti pobudnica humanitarnega izleta in zaželeli, da ta izlet ne bi bil zadnji.
V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem vsem tistim, ki ste pomagali polepšati dan starejšim članom naše organizacije.
Stanislava Borovšak Ljubija 125 Mozirje
Kogar rad imaš, nikoli ne umrete daleč, daleč je.
Hvala za vse, naša zlata mama.
ZAHVALA
Ob izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame in prababice
Marije UGOVŠEK
po domače Počrevinove mame iz Gornjega Grada (2.2.1924-16.8.2007)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekali sožalje, darovali sveče, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala duhovnikom, pogrebcem, organistu, pevcem in govornici za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.
Žalujoči: otroci z družinami
?oOREBriE STOR^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
I Vnajinem domuje praznina I in v srcih najinih bolečina,
[ 1 saj še zdaj ne moreva verjeti, ! da brez tebe mora va živeti.
I Leto dni te med nama več ni, |j , I a v mislih si z nama vedno ti.
V SPOMIN
27. avgusta bo minilo leto dni, odkar naju je zapustil dragi mož in ati
Frenk KREBS
(3.10.1955 - 27.8.2006)
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo v srcu spominjate in mu prižigate sveče na grobu.
ŽenaSlavkainhčerkaHana
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Tiho brez slovesa odšel si tja, kjer ni več gorja.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega brata, strica, svaka in botra
Franca JURJEVCA
iz Melis
(20.8.1936 - 14.8.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče in za svete maše. Zahvala tudi gospodu monsinjorju Jožetu Vratanarju za pogrebni obred, govorniku Francu Terbovšku za lepe besede ob slovesu in Pogrebni službi Morana.
Žalujoči vsi njegovi
ČE LAHKO KAJ GRE NAROBE, BO NAROBE TUDI ŠL O, ČE S! BOSTE TO ŽELEU, PA NE.
ZAUKCUnC IVUViUC
V tokratni številki Zadrečkih novic začenjamo s še eno stalno rubriko, za katero ne obljubljamo, dajo bomo še kdaj ponovili.
To so nasveti, ki nam jih pošiljajo naši zvesti bralci. Ker imamo sami probleme s pomanjkanjem težav, smo te iste bralce nagovorili, da nam poleg nasvetov pošljejo tudi vprašanja glede problemov, kijih tarejo.
Tako lahko sedaj v redakciji mirno odidemo na dopust, medtem ko se boste vi navdušujoče ukvarjali s svojimi odgovori na težave, ki vam povzročajo probleme, ker ste si glede njih postavili vprašanja, na katera morate zdaj odgovoriti.
Torej, živijo vsem! Lepo se imejte v redakciji in ne puščajte ključev pod predpražnikom, ker ga zaklepamo v omaro pred ljudmi z umazanimi obuvali.
Bralec s Prihove sprašuje bralca z Dobrovelj, ali se je udeležiti krvodajalske akcije danes še tako lepo kot pred leti, ko si ob tem dobil kozarec vina in klobaso?
Bralec z Dobrovelj opisuje svoje izkušnje: Bolj kot se sestri v laboratoriju mudi, tež-
je najde žilo, da vam vzame kri.
In še: Bolj kot imate izstopajočo žilo, težja je verjetnost, da vam bo kri jemal izkušen praktikant.
Bralka z Ljubnega ima nujen primer: Hitro mi svetujte! Na obisku imam dva ljubčka in ne vem, katerega naj se znebim?
Odgovarja ji Gornjegrajka: Ne počni neumnosti! Zadrži oba in počakaj name!
Mladega bralca iz Mozirja zanima, zakaj toliko poročenih seksa le, če so oblečeni?
Poročeni Kokarčan pravi: Takoj ko sva z ženo oba gola, se vrne tašča domov ali pa se zbudijo otroci.
Javil seje Lučan, kije poročen s Smarčanko. Prosi za nasvet, kako naj postopa z ženo tako, da bo vsaj enkrat zadovoljna.
Nazarčanka trdi: Ko boste pri ženi končno znali pritiskati na prave gumbe, se bo izkazalo, da vasje imela raje takšnega, kakršni ste bili prej.
Rad bi le izvedel, kako peče palačinke.
pripravil: dr.mr.fr.dipl. mag.ing.prof. Ljuši Šaban
NE ZDRŽI VEČ
Zgomjesavinjčan stresa besede živčnosti pred Šalečanom: “Zaradi nenehnega pritiska na delovnem mestu ne morem več delati!”
“Kaj pa je narobe?”
“Šef nenehno pritiska name, da naj več delam!”
NE LOČI JEZIKOV
“Ves čas dopusta v Dalmaciji sem mislila, da se ljubim s Hrvatom, na koncu pa seje izkazalo, daje tip iz Slovenije,” pove Bo-čanka.
Rečičanka je začudena; “Pa nisi pri pogovoru z njim tega prej opazila?”
“Kako pa naj bi, če je pa Bosanec?”
Cvetke ki koprive
STRES BREZ STRESA
Dr. Anton Stres, celjski škof (v sredini): »V hudi vročini se najraje odžejam s kozarčkom piva. A vidva pa kar pri ledenem čaju?«
Dr. Jože Zagožen, direktor Holdinga Slovenske elektrarne (levo):
»Veste, pri nas, ki delamo v državnih podjetjih, je tako, da moraš biti tudi sredi hude vročine pripravljen, da te postavijo na led oziroma na hladno...«
Marija Zagožen, podpredsednica nadzornega sveta Slovenske industrije jekla: »Jože, zakaj to razlagaš njemu, on ni podrejen predsedniku vlade...«
ČASOVNA STISKA
Mag. Miroslav Štrajar, generalni direktor podjetja Svea (levo):
»Pozdravljeni, g. Trefalt! A ste pritrimčkali v Mozirski gaj?«
Mito Trefalt, upokojeni televizijski voditelj (desno): »Kje pa, odkar sem v pokoju, nimam časa niti za rekreacijo!«
Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru: »Hm, če je pa tako, bi pa morda kazalo s penzijo vendarle malo počakati...«
POSKUSITI NI GREH
Damjan Jevšnik, vodja nazorske krajevne enote Zavoda za gozdove (desno): »Toni, a ti znaš igrati na violino?«
Toni Breznik, vodja območne enote Zavoda za gozdove: »Ne vem, še nisem poskusil...«
Blenda Tavrl
Ne drenjajte se tam zadaj!
	Križanka, Oglasi 	/
	mm	1	1	1	1	1	1	1
SESTAVIL
PEPS
GRŠKI
GORSKI
BOG,
SODNIK
PLOČNIK
ZA
PEŠCE
(REDKO)
SLOVENSKI
PISATEU-
MILOŠ
SLOVENSKI
IGRALEC-
BORIS
KOŠARA Z LOCNOM (NAR.)
RIMSKI
HIŠNI
BOG
TEKOČI
RAČUN
PRIMORSKA
RASTLINA,
OŽEPEK
MESTO V ŠPANSKI POKRAJINI KATALONIJI
OKUSNA
MORSKA
RIBA
UMETNOSTNI SLOG V EVROPI (16-18 STOL.)
STANAR,
PASTIR
NA
PLANINI

ODPRT
ŽELEZNIŠKI
VAGON
LABORATORIJU
BOLGARSKI KNEZ, OD 917 CAR BOLGAROV
TENIŠKI
REKET
ENOTA ZA MERJENJE ELEK. NAPETOSTI

MESTO NA HRVAŠKEM
DOSITEJ
OBRADOVIĆ
SLOVENSKA
PESNICA-
NEŽA
ČIPKASTA
NABORNICA,
ŽABO
MIRČE
ACEV
ZAPRT PROSTOR ZA GOLOBE
DIVJE GOVEDO Z ROGOVI
SLIKOVITO MESTO V JUŽNI FRANCIJI
AGAVI
PODOBNA
RASTLINA
MADŽARSKA
POVRŠINSKA
MERA
LOVSKI
ALI
RIBIŠKI
PLEN
SLOVENSKI
ZBOROVOD-
JA-
JOŽE
ZVEZA,
ZDRUŽENJE,
UNION
SPODNJI
DEL
TRUPA
VZDEVEK
ALEŠA
KERSNIKA
MEHIŠKI
PISATELJ-
DIEGO
MESTO NA SICILIJI
POVRŠINSKA
MERA
ITALIJANSKI
PISATELJ-
UMBERTO
SKUPNOST V VODI LEBDEČIH DROBNIH ŽIVALI
ORNA
ZEMLJA,
ORANJE
(STAR.)
GLAVNA
ŽILA
ODVODNICA,
NAJVEČJA
ARTERIJA
VIKTOR
CAR
Portal Savinjska dolina
mm
MINI SLOVARČEK:
SIMEON- Bolgarski knez, od 917 car Bolgarov
OSTAN- slovenski igralec- Boris
AVOLA- mesto na Siciliji
ALBI- slikovito mesto v Franciji
OLOT- mesto v Španski pokrajini Kataloniji
4* GRAFIČNE STORITVE
^unigraf
Na trgu 51, Mozirje
- vabila
Delovni čas:
od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00
Tel.: 839-50-80
I - gahvale
-	končki
-	napftsni šopki
-	namigni kantončkl '
- ar " v
Napovednik
•	Sobota (25. avgust), ob 9.00. Dvorec Novo Celje
Pohod po hmeljski poti__________________________________
•	Sobota (25. avgust), ob 11.00. Graška Gora
21. tradicionalno srečanje borcev in planincev
•	Sobota (25. avgust), ob 15.00. Velenjsko jezero
Vodni doživljaji ob Velenjskem jezeru____________________
•	Nedelja (26. avgust), ob 10.00. Igrišče na mivki - Lepa Njiva
Turnir v odbojki_________________________________________
•	Nedelja (26. avgust), ob 11.00. Ston nad Rečico ob Savinji
Tradicionalno srečanje družin____________________________
•	Nedelja (26. avgust), ob 16.00. Blate pri Rečici ob Savinji
Tradicionalni koncert v Blatah (Zračni kvartet Kanta)
		
ŽIVALI - PRODAM		DRUGO - PRODAM
Jagnje in kozico za zakol prodam; gsm: 031/ 642-353.
Prodam teličko sivko, staro 10 dni; gsm 031/800-046.
Zajci - nemški lisci, krmljeni z domačo krmo, žive ali očiščene -prodam; gsm 051/357-683. Prodam pujske, 30 kg in prašiča težkega 100 kg; tel. 588-55-70, gsm 031/868-931.
Prodam teličko bbp„ težka 120 kg; gsm 031/855-186.
Prodam telici, visoko breji, pašni; gsm 031/653-901.
Prodam triletno brejo simentalko s telico ali brez, pašna; gsm 051/ 240-159.
Čredo ovac - 26 kom., s kvotami -prodam, gsm 041/593-998.
Prodam pisarniško blagajno, velikosti 600 X 1200, težko 200 kg; gsm 031/695-208.
Prodam gajbe za krompir, oblane, okovane; gsm 051/209-094. Prodam hidravlični cepilec drv ter bazen za mleko 215 I; gsm 031/ 568-095.
Prodam novo leseno pasjo uto; gsm 041/930-287 Prodam dvokrilna vhodna vrata -zasteklena; gsm 041/561-570. Prodam enobrazdni plug za torno vinkoviča in šroter za koruzo mlet; tel. 583-21-10.
Prodam traktor imt 533 in 3-fazni motor; gsm 041 /298-608. Prodam suhe senene bale; gsm 041/442-468.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim 10 dni starega bikca simen-talca; tel. 584-10-06.
Kupim teden stare bikce, mesne pasme; gsm 031 /676-833. Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 / 533-745.
ŽIVALI - IŠČEM jj
Iščem enega psička 3-4 mesece starega, manjše pasme; tel. 583-34-43.
ŽIVALI - PODARIM
Podarim psičko, nem. ovčarko, brez rod., staro 3 mes.; gsm 041 /749-814, tel. 03/584-60-18.
Podarim psičke, nemške ovčarje, stare 2,5 meseca; gsm 041/593-998.
DRUGO - KUPIM
Kupim rabljeno mizarsko delovno mizo - ponk; gsm 041/817-040.
VOZILA - PRODAM
Prodam VW polo, letnik 1997; gsm 040/638-438.
NEPREMIČNINE
Kupim zazidljivo parcelo ali manjšo hišo za nadomestno gradnjo; gsm 031/776-396.
Najamem ali kupim enosobno stanovanje ali garsonjero v Mozirju; gsm 041 /673-860.
IŠČEM
Iščem premožnega moškega, starega od 50 - 60 let. Sem v finančni stiski, prosim pomagaj mi! Gsm 030/918-823.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burjo s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Debelost, holesterol, trigliceridi, diabetes, alergije, stres,... Odločite se poiskati svoje zdravje! Gsm. 031 642 353.
Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje.
VIP MEHAN
Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633.
Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje.
POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI Iščete lahke naravne poletne odeje? Vseh dimenzij, tudi po vaši meri. Polnilo 100 % domača ovčja volna, blago 100 % bombaž. Pošljemo po povzetju na naše stroške. Pri nakupu dveh izdelkov dobite jubilejno darilo - ortopedski volnen vzglavnik (proti potenju in nemirnemu spanju).
SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi.
Vaša pošta
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
5imEr
Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje
P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P E. Koper, Ferrarska 17,
Zastopniki:
■	Maribor 02 620 97 37
■	Jesenice 041 756 750
■	Ribnica 040 313 712
■	Velenje 051 330 667
www.simer.si
PVC okna in vrata
Simoni Moličnik
za 30. rojstni dan, ki ga bo praznovala 27.8.2007!
Ostani taka, kot si zdaj, iz sebe le najboljše daj! Ohrani vedri svoj nasmeh, ostani zdrava, pri močeh!
Mož Peter s hčerko Niko in sestrična Vanja z družino
Francu Klinarju
Hitro leta hitijo, drugo za drugim se vrstijo.
In prišel je tisti dan, ko praznuješ svoj okrogli rojstni dan. Zato nelepše voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa h srca. Naj zdravje, sreča in smeh spremljata te na vseh poteh.
Vsi tvoji
grafične storitve
Na trgu 51, Mozirje
Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00
^urugraf
VŽIGALNIKI, OBESKI IN \ KEMIČNI SVINČNIKI -s|j
Tel, 839-50-80 ST,SI(0M
0
schefenacker
SAPS d.o.o., PREBOLD, Tovarniška cesta 12, Prebold
Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih ogledal in luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Pripravljenost na inovacije in usmerjenost k brezpogojni kakovosti je glavno vodilo vseh 7000 sodelavcev podjetja Schefenacker po celem svetu. To nas je oblikovalo v dinamičnega partnerja vodilnih avtomobilskih znamk.
Ekipa mladih sodelavcev v podjetju SAPS d.o.o. v Preboldu, potrebuje okrepitev na raznih področjih, zato iščemo:
-	Iščemo strokovnjake s področja brizganja plastike - z izkušnjami! (nastavlialce strojev, izmenovodje, vzdrževalce)
-	kadre srednjega in višjega razreda z izkušnjami s področja strojništva, ekonomije in drugih področij, z znanjem nemškega ali angleškega jezika, za delo v različnih oddelkih
-	tehnologija, kakovost, proizvodnja, uprava (logistika, nabava, računovodstvo) za različna delovna mesta,
-	izmenovodie.
-	spretne in pridne delavke in delavce za potrebe proizvodnje brizganja plastičnih mas, metalizacije, oziroma za delo na montaži luči,
-	orodjarje, vzdrževalce s poklicno strojno aii drugo tehnično šolo ali z izkušnjami
Izkoristite priložnost in postanite del naše mlade ekipe, ki uspešno deluje v mednarodnem okolju.
Nahajamo se na lokaciji bivše Tekstilne tovarne Prebold v Preboldu, Tovarniška c. 12
Čim prej nas pokličite na tel.: (03) 7034 510 ali 041400 615, v našo kadrovsko službo ali pošljite vlogo na e-mail: zaposlitev@schefenacker-slovenia.com. ali pošljite vlogo na naš naslov: SAPS d.o.o.. Tovarniška c. 12,3312 Prebold
TRGOVINA Z MODNO OTROŠKO KONFEKCIJO OBLAČIL, OBUTVE IN IGRAČ
Tednik
<$0^MQq
vam ponujata
Otroški StlLsUl izziv
Vi	do konfekcijske št. 12
Izzivamo vse otroke (dekleta in fante), s konfekcijsko št. od o do 12, ki bi radi bili modni in cool. V trgovini z modno otroško konfekcijo BIMBO bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji m obleka), v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim.
Starši! Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite fotografijo vašega otroka ter vse skupaj najkasneje do sobote, 8. septembra 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
-Y
Spodaj podpisan si želim novega videza svojega otroka, zato ga prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine BIMBO in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo njegovih fotografij.
IME IN PRIIMEK OTROKA: NASLOV:
POŠTA IN KRAJ:______
DATUM ROJSTVA: PODPIS STARŠEV:
TELEFON:
Priloga: barvno fotografija celotne postave
Celje - skladišče D-Per
sam
5000020039,34
vciirvc 11 iuji>ire
Akcija
fasade
od 27. 08.
do 08. 09. 2007
EUR/rri
Fasada JUBIZOL,
izolacija stiropor 8 cm, sistem do zaključnega sloja
PO NAROČILU
PO NAROČILU
10)9 f EUR/m2 M
Fasada OPEN,
z zaključnim slojem NANOPOR PUTZ 2 mm K, izolacija stiropor 8 cm + 2 cm gratis
popust na ročno orodje TRIUSO za imetnike TOPKARTICE
0	
'g= ÌSS9	......
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše. Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas. Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80
www.sam.si
OSREDNJA KNJ. CELJE