54
Iz arhiv sitih fondov in zbirk
ARHIVI XV 1992
Načrt jezu pn Podselu za elektrarno Doblar iz leta 1937 (Fond Tehnični urad Gorica, a.e. 357, t.e 25 PANG)
Korespondenca HLika Snrekarja s Hrar^ntco Dravske banovine
Irena Lačen Btncdicič
V arhivskem gradivu fonda Hraniln ea Drav*;kr oanovine1 ne bi pričakovali ničesar posebnega, Se man zabavnega Toda nala sodb? bi bila tokrat popolnoma neupravičena Za popestritev nekateri m dolgočasnega arbVskega deia je poskrt '1 ,likar Hinko Smrekar s svojo kor spondeneo s hran'lnleo.
To sicer ni pomembno arhivsko gradivo za slovensko zgodovino vendar kliub vsemu prnegne porornost 7 radi svoj evrstvenega SaČino komuni _lran:a med Smrekarj-m ji uradno ustanovo.
Rijar m _likar Hnike Smrekar1 se je rodil 13. 7 188? v Ljubljani. Lota 1901 se je vpisal na pravno fakulteto v Innsbrucki', naslednje lete pa na Dunaju, kjer je pred prvim državnim izpitom izstopil in st posvetil umetniškemu poklicu. L-,ta
1905 se je z Dunaja vr«il v Ljubljano in Kranj. Z Mak ij m Gasparijem je kmalu zitem odpotoval v Mdnchen. Medtrm je študirat po zasebnih šolah, pogoste pa se je vnčal v Kranj. Leta 1915 je bil vpoku'»n k vojakom, nato aretiran m kot srbodl zaprt, Leta 1916 so ga po &imuli rani duševni bolezni odprstili kot nesposobnega za vojsko. Lstahi se je v Ljubljani.
Po materini smrti si je 1917. leta na Ale štvč svi resti ?8 «zidal »vilo kurrik«, jo prezidiVfJ ir ŠriJ, da bi uredil delavricc, kjer jt tudi poučeval risale. Svojega mišlj. n,a kot svobodoljuben nar^dnj ik v letu 194? ni skriva1 Javno je razstavljal in delu med ljudmi žgoče satirične risbe ostre pairflete in karikature. Dne 29 9. 1942 je Smrekarja prijela italijanski patro-
ARHTVJ XV 1992
Iz arhHskih fondov in zbirk
55
■a. dva dni zatem pa je bil ustreljen v Gramozn» jami,
Smrekar je sodeloval pri kt -žn opremi slovenskih revij, ilustiiral besedila udtjstvoval se je v kombiniranih ruarskih tehnikah, zavnuial pa m t<idi pošlo-uih reklam Risal je Častne diplome:, priložnostna razglednice, plakate, njegovo delo pa so tudi slovenske igrahie karte.
Kot karikavurist je v letu 1918/19 sodeloval pri šaljivem listu Kurent. Posvetil se je upodabljanju sodobnih slovenskih umetnikov, politikov in znanstvenikov. Obsežna je zbirka Smrekaijevih lastnih karikatur, kjer si ni prav nič prizanašal. Pozornost je posvečal družbenopolitičnim knmpc zicijam in sproti komentiral politične dogodke.
Smreka! je p^redkoma razstavljal svoja dela, lastno retrospektivno razstavo je priredil Šele leta 1540 v Ljubljani
M
JI u^iA+fciC -pfc %
. iS '	J/If. i^A y


/I, Pr-iltll
d.
m	*v*[A\t\ t	in tel	frij\m r r&ti
/J. yik - .'i .. tttmu ti tudi ■■	im viimi/i' ^fr i H
tu{trm t pttf **t___ _J................
Bil je tudi imeniten stilist. Nipisal je precsj duhovitih sestavkov- k5 jih je objavljal v sloven-jkih tednikih in dnevnJcih Okoli 1927. Itta je začel pisati svoj Življenjepis, ki naj bi bil tudi ilustriran. Načrt? ni uresničil- do sedaj pa je znan le osnutek uvoda
Pri svojem ustvarjanju je raz,:n mon »grama, zlasti na karik? turah, uporabljal psevdonime: Žane Bvunda, Boštjan Kezobrin, Jaka Krulc, Giivani Senzapaia m ne nazadnje kot bo iaz-vidno iz predstavljenega dokumenta Henrieus Manufortis.
Tako je na? slovenski umetnik 1. 7, 1927 posial < Mestni hranilnici ljubljanski3 prošnje za posojilo v višini 78000 ilin V mapi so priložene tudi zavarovalne police za hiso, ki jo je imel slikar v Spe dnji ŠiSki in jo je bilo potrebno zavarovati proti poiaru; sklepi sodišča in gradbeni načrt oruiaka k ateljeju. Gradbeni načrt mu je narisal inž Josip Dedek, hi$a pa je bila 137. 1927 ocenjena na 65.541,50 din.
f.r
y ¿¿srf^jj Ah.
•z •

* yir c* X jhJt	H
¿Mi /*■/ k-	«Ji f*
l «rtJtvA. ¿a./c	% -T^t ¿¿f* t/.
fi / V __ A* Jte-
T U	i* .

Slika 2


fpw>o po *tttpu t Ane
<w ¡i j**-?-
Plun iilcliciJ Jf .JuW)»sl
a v
»1 r.
¡blrjuji Aj	...f ni J ^ujM o/
zinit 111 ili:u- in i«; Pitnil " ..juM):ir.i VII.iltiovi.jva 3'J, [ Vi ttbtajnui.- lir uno j'iiiir- l--utisorui.no fini- cono . i-ojn-i ■•	-1». .itrt.^i av ¡; ms t s tiuuL •
„u*, t;.ju.v-.jrut.-------------------------------
cvti.-iR* n Dir.
Mm
Slika 1

=-
nt.
56
Iz arhiv sitih fondov in zbirk
ARHIVI XV 1992
Dne 30. julija istega leta je akuJenua slikar pri notarju Antonu Galletu podpisal zadolžnico, kjer se obv zuje, da bo Mestni Hranilnici ljubljanski vračal pciojUo v viiini 2R000 din z %% letnimi m 12% povišanimi obrestmi. Ob tem je zastavil tudi svoje zjmljKčf s hiio in ateljejem. Njeeov zan.miv podpis simbolično odraža težin dejanja, (slfea I)
Za stalnu ki ep it ev svojega zaravia je Smnskar potreboval v svoji hiši trdi kopalnico. Ker le ta še ni bila opremljena z banjo in p-čm:, je potrkal na vrata Mestne hranilnic,,. Prosil je za posojilo v znesku ''OOO din Kot potrditev svoje izjave o nujnosti kopalnice se je slikar ped prošnje narisal v banii in pripisa1* »Heimcus Manu fortis semper laborans*. Kljub temuf da je bu vedno «delujoč«, posojila v dogovorjenem termi nu ni uspel odplačati. (s,ika 2)
Dne 20. decembra 1932 je slikar in grifik Smrekar prosil vodstvo Mestne hranilnic ljubljanske, da bi »zaradi raznih tržav krut in
bolezni crkavajoČ« p-aČal v tem letu le zapadle obresti.
V	septembru naslednje leto so zdravstveri rr-zlo^i prisilili Smr ikarja. da je v vljudnostnem pi imu prosil hranilnico za potrpljenje . pn odplačevanju najetega posojila
V	začetku junija 1934 pa piše Smreknr vodstvu h ranilnice ir prosi »za potrpljenje m za dovoljenje, da 5e letos plačam le obresti«. Kcl vzrok takega dejanja navaja krho brezposelnost in bolezen. V zakHuČku pisma je zapisal. »Letos se vse to nekake >rrši<, če ne bo vse miz-rije konec, bo pa mene«.
Opombe
1 Arhiv R-mublike Sl^enije, fond Hranilnic Dravske
baiiCMci,:, ilada 22, ovoj Hiolc-- Surcknr. * jlovensld biogf ifstt leksikon, 3. knjiga, itran 397. 3 Glej (ipomoe 1.
Zb;-ka informacijske službe n antifašistične borbe con A in B Jul: ske trajire
Ncvenka Troha
Julijska krajina (Ven^zia Giulia) zajuma tržaško in goriško pokrajino (v mejah Italije pc 1, svetovni vojni) ter Istro. Medtem ko Haljam sem Štejejo tudi Reko, Slovenci v pojjm Julijske kiajine vključujemo pcdroČje Beneške Sluvcmje, Reke pa ne Celotne področje, ki sicer nikoli v zgelovini ni tvorilo up/avno zaključene celote, je pc koncu 1. svetovne vojne Dripadlo, skupaj z Zadrom ter otoki Loiinjem, Cresom in Lastovim, Kraljevin. Italiji. Po popisu iz leta 1910 je tu (brr:z Beneške Slov-inije) živelo 1.0C3.4bl prebivalcev, od katerih je bilo 379.789 Italijanov in 516.69C Slovencev in Hrvatov.
Ponovno se je vprašanje pripadnosti tega narodnostno izrazito mešanega predela odprlo že med 2. svetovno vojne. Ob njenem koncu je Jugoslovanska armada zasedla Julijsko kraiino s Trstom, a se je 12, junija 1945 morala umakniti na kompromisne meje. Julijska kiajina je bila razdehena na dve coni, A ped an^loameriiko vrijaiko zasedbe in B pod zasedbo Jrguslovanske armpde. Meja med njimp je potekala, z nekaj izjemami, po sedanji meji med Italijo in Slovenijo. Pravro je celotno področj ostalo do
podpiia mi: ovne pogodbe oz, do uveljavitve nj inih določil v okvir. italijanske dizave
Zagovorniki priključitve k tedanji Jugoslaviji so se organizira.' v enotno politično organJz~cijo, t.i. Slovrrsko-italijansko antifašistično unijo (SIAU). organizirano po zgji du Ljuaske fronte v Jugoslaviji, v kateri j/ imela odločilno vlogo enotna Komunistična partija Julijsko krajini flKP TKj, v katero so se pc sporazumu med KP Italija in Jugoslavije »družili komursti tege. območja, njeno dejavnost pa je vodila sko/aj izključno KP Njen osnovni program je bil priključitev ^močja k Jugoslaviji, odstranitev estank rv fašizmr in vzpostavitev ljudske oblasti. Vanjo so se poleg skoraj vseh slojev Slovencev, ki jih je je družC skupen interes priključitve k matični domovini, k? je prevladal nad ideološkimi razh jfuji, vključili tudi zJasti italijanski delava, ki so v socialistični Jugoslaviji pričakovali razriŠitev svojega soraalne-ga položaja.
Vzporedno s političnimi »rganizacijami ki so od avgusta 1945 delovale v okviri SIAU, so že v čaiLi nemški okupacije m-stajali orgam ljudski, oblasti na čelu s Pokrajinskimi narodnoosv obodi!-