ŠTEVILKA LF.TO Lil, 3. JU m x> ?0 CENA 1.BO EUR STRAN 4 Nizozemci zeio pomembni gostje v kampih Ob prihodu v Slovenijo bi morali v karanteno STRAN 2 STRAN 6 STRAN 8 STRAN 1Z Kramerjevi že 30 let skrbijo, da v Gornjem Gradu diši po svežem kruhu V. d. direktorice Božena Janko Žuntar: »Virus bo Glasbena Šola Nazarje Herzog: »Zaradi epidemije je očitno v tej ali podobni obliki ob koncu drugačnega nastalo veliko stroškov« še posegal v naša življenja« Šolskega leta Gospodarstvo 30 LET PEKARNE KRAMER V GORNJEM GRADU Tradicija je nekaj, kar ljudje zelo cenijo Pekarna Kramer iz Gornjega Grada letos praznuje 30-letnico. Janez Kramer je bil po prihodu iz Švice, kjer je družina živela prej, nekaj časa zaposlen v drugi pekarni, nato se je odločil, da v Gornjem Gradu najame pekarno in začne na svoje. To je bilo leta 1990, leta 2000 je od Zadruge odkupil staro samopostrežno trgovino v Gornjem Gradu, kjer je v pritličju uredil pekarno in prodajalno. Pred sedmimi leti, ko se je upokojil, je njegovo delo prevzel sin Kristjan. ZAČETKI V NAJETIH PROSTORIH Začetki niso bili lahki, je povedal Janez, ki je nekaj časa v pekarni delal sam, v prodajalni pa njegova žena Slavica. Ob petkih je v času, ko je bil še sam, začel delati že popoldan, v sobotah je z delom zaključil ob enih popoldan. Sčasoma si je lahko privoščil zaposlene in skupaj z ženo in kasneje s Kristjanom, jih je bilo pet, vsako leto je imel tudi vajenca. SELITEV NA SVOJE Stroškov za zagon pekarne je bilo veliko, a s premišljenim delom je Kramerjevim uspela selitev na svoje. Kristjan je leta 2005 opravil mojstrski izpit, da je lahko prevzel družinski posel, sedaj zaposluje šest ljudi. Povedal je, da ni bilo vedno lahko. Predvsem ko je bil mlajši in ob petkih zvečer, ko so ostali fantje uživali, sam pa je moral pomagati očetu v pekarni. DRUŽINSKO PODJETJE Delo v družinskem krogu ni bilo vedno lahko, sta povedala Janez in Kristjan. Napetosti od doma se prenašajo na delo in obratno. Po dru- Nabavili so novo ciklotermično roto peč, ki se zelo hitro segreje in je odlična pridobitev za hitro zapolnitev polic s kruhom. gi strani pa se pri delu na družinske člane lahko vedno zaneseš. Tudi Kristjanova žena Suzana pomaga pri delu, ampak le skrajšan delov- Dve generaciji Kramerjevih, najprej Janez (desno), sedaj Kristjan skrbita, da v Gornjem Gradu zjutraj zadiši po svežem kruhu. (Foto: Štefka Sem) Na prvo pekarno in prodajalno, ki so jo imeli Kramerjevi, jih vežejo lepi spomini. (Foto: osebni arhiv) ni čas, saj imata štiri otroke. Za nasledstvo tako najverjetneje ni skrbi, najstarejša Kristjanova hčerka Eva pa kaže veliko veselje do peke sladic in se bo verjetno podala v slaščičarske vode. OBOGATITEV PONUDBE V Kramerjevi pekarni je vedno dišalo po dobrem domačem kruhu in pecivu, stranke zelo pohvalijo tudi domače kekse. Občasno pečejo tudi kakšne posebne vrste kruha, kot so beljakovinski, bučni in še kakega, ter tako razvajajo svoje stranke. Posebne vrste kruha se na podeželju ne primejo, tako da ostajajo le kot občasni dodatek k ponudbi. Pred leti je Kristjan odprl še prodajalno kruha v nekdanji trafiki na Ljubnem. Kruh dostavljajo tudi na dom, v nekatere trgovine in šole. NEGATIVEN VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 Zaprtja šol ob izbruhu novega koronavirusa so močno vplivala na posel, saj so dnevno spek-li precej manj kruha in peciva. K sreči to staje ni trajalo predolgo, saj so bili v tistih mesecih poslovni rezultati negativni. Prodaja je bila zmanjšana tudi v obeh prodajalnah, na Ljubnem je po- Občasno pečejo kakšne posebne vrste kruha, kot so beljakovinski, bučni in še kakega, ter tako razvajajo svoje stranke. slovalnica delala krajši delovni čas. Kljub temu se je Kristjan odločil za nakup in montažo nove ciklotermične roto peči, ki se veliko hitreje segreje in je odlična pridobitev za hitro zapolnitev polic s kruhom, saj se prodaja razlikuje iz dneva v dan. LOKALNO JE POMEMBNO Veseli so, da je vedno bolj cenjena lokalna ponudba. Pozna se, da šole vedno bolj prisegajo na domačo hrano. Neprecenljivo je, je povedal Kristjan, da otroci v šoli dobijo sveže izdelke, ki jih z veseljem pojedo. Kramerjeva sta izpostavila še različna merila za peko in prodajo kruha. Za pekarne so namreč velike zahteve, kar za nekatere druge dejavnosti ne velja in dobro bi bilo, da se pravila za vse izenačijo. Štefka Sem 2 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 Iz vsebine: Komp Menina Varpolje Izgubili vse pogodbe z velikimi agencijami v tujini . Tretja stran ..................4 Top 30 Kar štiri zgornjesavinjske občine na lestvici slovenskih turističnih biserov . Krajinski park Logarska dolina Se vedno potekajo usklajevanja z okoljskim ministrstvom..... Strmec Izredni volilni kongres podmladka SLS..... 10 ,. 11 MŠ Občinski svet Občine Nazarje Ravnateljica Vesna Lešnik svetnike seznanila z delom OŠ Nazarje . . 13 SZ tft M ' 3 Atletski miting v Mariboru Mihalinčeva že na prvi tekmi brez konkurence...................................21 Turizem na veliki preizkušnji Na ravni Evropske unije je pred dnevi stekel postopek odločanja o tem, da bi odprli vrata za ljudi iz držav, ki nimajo slabše epidemiološke slike kot EU. Pri tem naj bi bil osnovni kriterij, da je bilo v teh državah v zadnjih dveh tednih število na novo okuženih s covid-19 na ravni ali pod povprečjem EU. Slednje trenutno znaša 16 primerov na sto tisoč prebivalcev. Nadaljnji pogoj naj bi bil, da se število okuženih znižuje, odziv države na pandemijo pa naj bil vključeval testiranje, sledenje stikom in omejitvene ukrepe. Seznam »varnih« držav naj bi se posodabljal vsaka dva tedna. Predlagani model naj bi veljal le kot priporočilo državam članicam in štirim pridruženim državam v schengenskem območju. Ker bi torej o izvajanju odločala vsaka država sama, bi to lahko pomenilo uvedbo različnih režimov, saj je znano, da evropske države, katerih nacionalna ekonomija je zelo odvisna od turizma, zagovarjajo blažje omejitve. Po drugi strani nekatere države zdaj uporabljajo strožje kriterije, Slovenija, na primer, držav Beneluksa ne smatra kot epidemiološko varne, zato morajo potniki iz teh držav v karanteno, čeprav se je število okužb pri njih v zadnjih tednih precej znižalo. V praksi to najbolj občutijo slovenski kampi, kjer so Nizozemci v povprečju tretji najpomembnejši gostje. Lani so pri nas opravili 300 tisoč nočitev, sedaj pa množično odpovedujejo rezervacije. Kot pišemo v tokratni temi tedna, so s takšno situacijo soočeni tudi v kampu Menina v Varpoljah, podobne težave pa beležijo tudi v hotelih in zdraviliščih, kamor so v zadnjem obdobju prav tako radi prihajali gostje iz Beneluksa. V takšnih razmerah se zastavlja vprašanje, kdo od turističnih ponudnikov bo uspel preživeti to krizno obdobje in kdo ne. SID banka sicer ponuja likvidnostna posojila za podjetja, ki so v težavah zaradi pandemije koronavirusa, a najbrž ni tako zelo veliko tistih, ki si drznejo izkoristiti možnost dodatnega zadolževanja, saj je prihodnje poslovanje skoraj nemogoče realno planirati. V SAŠA regiji je v minulih dneh stekla priprava dveh strateških dokumentov, ki bosta prestavljala podlago za nadaljnji razvoj Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Prvi dokument bo opredelil ključna področja in projekte v obdobju nove finančne perspektive 2021-2027, drugi dokument pa bo zajemal daljše obdobje, v katerem bo potrebno prestrukturiranje gospodarstva zaradi postopnega zapiranja velenjskega premogovnika in posledično prenehanja proizvodnje električne energije iz fosilnih virov. Izbrati bo treba gospodarske panoge, ki bodo prevzele odgovornost odpiranja novih delovnih mest, pri čemer turizem zaradi svoje ranljivosti, ki smo ji pravkar priča, ne more biti na prvem mestu. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 5 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 27, 3. julij 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Svinjske nmcre št. 23 3, julij 2020 3 Tema tedna NIZOZEMCI TRETJI NAJPOMEMBNEJŠI GOSTJE V SLOVENSKIH KAMPIH Ob prihodu v Slovenijo bi morali v karanteno Predsednica združenja kampov Lidija Koren meni, da je ključno za uspeh turistične sezone v kam-pih, da naša država za tuje goste iz držav, ki redno obiskujejo Slovenijo, odpre meje. Kar tretji najpomembnejši gostje v slovenskih kampih so po njenih besedah Nizozemci. Lani so opravili 300.000 nočitev. ŠTEVILNI ODPOVEDALI REZERVACIJE Slovenci lahko turistične bone koristijo tudi v avtokampih, kjer pa si želijo tudi tujih gostov. Ta mesec naj bi po pisanju Dela potovali starejši Nizozemci, julija pa družine, a množično odpovedujejo rezervacije, ker niso prepričani, ali bodo mo- Nizozemci so bili do letos najštevilčnejši gostje v kampu Menina, tako so pred leti imeli celo svojo ekipo na igrah med zaselki rečiške občine. rali v 14-dnevno karanteno in ali Kobaridu je za Delo povedala, da jo bodo lahko normalno pripotovali. kličejo iz agencij in vodiči ter od-Lidija Koren iz kampa Koren v povedujejo spletne rezervacije. Po njenih besedah imajo tovrstne težave tudi hotelirji in zdravilišča, kamor prav tako prihajajo gostje iz Nizozemske. ŠTEVILO NOVIH OKUŽB NA NIZOZEMSKEM SE ZMANJŠUJE Nizozemska in nekatere druge države niso ne na seznamu epidemiološko varnih držav niti na seznamu držav s poslabšano epidemiološko situacijo. Potnikom iz teh držav je ob vstopu odrejena karantena, razen če sodijo med katero od izjem, ki jih opredeljuje vladni odlok. Se pa število novih okužb na Nizozemskem zmanjšuje, so povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. SI, foto: MŠ KAMP MENINA VARPOLJE Izgubili vse pogodbe z velikimi agencijami v tujini Kamp Menina v lasti Jureta Ko-lenca in njegove partnerice Katje Cafuta ponuja urejena igrišča, adrenalinska doživetja in zanimivosti za celo družino. Lani so prejeli certifikat Zeleni ključ, ki je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in traj-nostnega delovanja v turistični industriji. Ponašajo se tudi z nazivom najbolj urejeni kamp v letu 2017 v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. V dveh desetletjih delovanja sta z delovno ekipo zgradila uspešno zgodbo turizma ter v dolino privabila veliko domačih in tujih gostov. Tudi v letošnjem letu sta imela veliko načrtov, a jima jih je kot mnogim prekrižala pandemija novega koronavirusa. PANDEMIJA ONEMOGOČILA INVESTICIJE Zaradi pandemije sta morala ustaviti investicije, ki so jih pričeli v spomladanskih mesecih. Pristali so na črni listi številnih dobaviteljev, ki so za material zahtevali gotovino, te pa nista imela. Tako so vse pridobitve, ki so jih načrtovali, padle v vodo. »Sedaj razmišljamo, kako bomo obstali in kako se bomo izvlekli iz te neugodne situacije za turi- Investicije v kampu Menina so obstale zaradi pandemije novega koronavirusa in slabe finančne kondicije. zem. Če se bo to nadaljevalo, nam ki ni pričakoval tako radikalnih po- Jure Kolenc in Katja Cafuta sta že dve desetletji vpeta v delo in razvoj priljubljene destinacije številnih tujcev. v zimskem času grozi stečaj. Sedaj tečejo dogovori z dobavitelji, da bi nam omogočili obročno odplačevanje obratovalnih stroškov pozimi, predvsem vode, smeti, elektrike, v kolikor ne bomo imeli finančnih sredstev v tem času,« je povedal Kolenc. Kamp ima namreč poleg prostora za kampiranje tudi apartmaje in mobilne hiške, ki so zasedeni tudi pozimi. NIZOZEMCI SO BILI NAJŠTEVILČNEJŠI GOSTJE DOLINE »Pripravljamo se na najbolj črn scenarij, saj lahko pride tudi do stečaja,« je bil skeptičen Kolenc, tez vlade zaradi pandemije. Ta je po njegovem mnenju preprečila, da jih obiščejo najštevilčnejši turisti doline - Nizozemci, ki zasedejo skoraj 90-odstotkov kampa. Ti, kot kaže, letos ne bodo dopustovali v Sloveniji. »Izgubil sem vse pogodbe z agencijami v tujini, vse bomo morali spet pričeti od začetka. To je totalna katastrofa,« je povedal Ko-lenc. Gostje, ki jih je v teh dneh moč videti v kampu ob Savinji, so Slovenci, številni koristijo bone, a po Kolenčevem mnenju to ne bo dovolj za njihovo preživetje. Tekst in foto: Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 Tema tedna KAMP SMICA Obisk kampa v Lučah letos predvidoma le dvajsetodstoten Slovenija ponuja toliko doživetij, da se jih še sami ne zavedamo dobro. Tujci, ki prihajajo k nam, šele dajo vedeti, na kako posebnem koščku planeta smo doma. Za mnogo znamenitosti v domačih koncih si v normalnih razmerah ne vzamemo časa. A čas pandemije covid-19 bo, kot kaže, to spremenil. Več bomo dopustovali v domovini. Ena od možnosti je počitnikovanje v kampu Srnica v Lučah. SMICA IDEALNO IZHODIŠČE ZA PLANINARJENJE Površina kampa je urejena na travnati in gozdnati površini, na samem obrežju reke Savinje. Poleg parkirišča za avtodome in prikolice je pri njih možno najeti šotor ali počitniško prikolico. Mogoč je tudi najem bungalova. Prav tako imajo kajake in rafte ter kolesa. Kraj je idealno izhodišče za planinarjenje in različne športe na vodi. Ljubite- Ponudba kampa Šmica je spust s kajaki in kanuji, ki jih bodo letos verjetno koristili le domači gostje. TOP 30 SLOVENSKIH TURISTIČNIH BISEROV Direktor Ludvik Petek meni, da je izvajanje priporočil NIJZ nemogoče izvajati. ljem tenisa sta na voljo dve peščeni igrišči v kampu. DOSLEDNO IZVAJANJE UKREPOV ZARADI KORONE NEMOGOČE Za dobro počutje gostov in urejenost okolja že tri desetletja skrbi družina Petek, ki bo letos zaradi zahtev in priporočil vlade ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko sprejela bistveno manj gostov, kot bi jih običajno. »Nemogoča je zahteva, da bi za vsakim gostom razkuževali sanitarije in tuše. Ali pa, da bi gost z masko odšel v umivalnico in tam z masko opravil vse, kar mora,« je dejal direktor kampa Ludvik Petek. Povedal je, da bo v letošnjem letu obisk kampa najbrž le okrog 20-odstoten. To bo po njegovih besedah težko pokrilo tekoče obratovalne stroške. ZA VLAGANJA NE BO SREDSTEV Skozi vseh trideset let dela so uspešno rasli in gradili infrastrukturo ter dopolnjevali ponudbo, a za letos Petek upa, da bodo uspeli poslovati s pozitivno nulo. Za vlaganja pa ne bo sredstev. »Lahko se nam celo zgodi, da se bo okužba toliko razširila, da bomo v kratkem morali prav vse zapreti,« je skeptičen, a obenem upa, da bo njihova druga dejavnost, gradbeništvo, letos uspešnejša. Tekst in foto: Marija Šukalo Štiri zgornjesavinjske občine na lestvici najzanimivejših destinacij Pandemija nove koronavirusne bolezni je močno prizadela ravno panogo turizma, okrevanje bo trajalo več let. Slovenija in z njo tudi zgor-njesavinjski turistični biseri se uvrščajo med turistične destinacije z velikim deležem (75 odstotkov) tujih gostov, kar pomeni, da bo negativni vpliv na panogo še toliko večji. Vsaj malo jo bo lahko umilil predviden večji obisk domačih gostov. Kam torej, če želimo dopust preživeti na slovenskih tleh? V reviji Moje finance so poiskali top 30 slovenskih turističnih biserov in zanje pripravili pregled, kaj lahko v teh občinah počnemo. Lestvica je zaradi upoštevanja velikega upada povpraševanja precej drugačna kot prejšnja leta. So pa med top 30 turističnimi biseri kar štiri zgornjesavinjske občine. PRESTIŽNE TURISTIČNE DESTINACIJE PRECEJ NIŽJE NA LESTVICI Kot so zapisali pri Mojih financah, so pri izračunu upoštevali po- tencialni vpliv pandemije na turizem v občinah, kar je lestvico top 30 precej premešalo. Poudarjajo tudi, da zaradi prilagoditev v izračunu primerjave te lestvice s preteklimi ne bi bile korektne. Na vrh lestvice so skočile predvsem zdraviliške občine, kar šest jih je med top 10. Prvo mesto zaseda Ankaran, drugo Podčetrtek in tretje Ver-žej. Najbolj prestižne turistične de-stinacije, kot so Bled, Portorož in Kranjska Gora, se zaradi spremenjenih pogojev letos uvrščajo precej nižje kot prejšnja leta. NAJVIŠJE MED NAŠIMI OBČINAMI JE SOLČAVSKA Med top 10 zgornjesavinjskih občin ni. So pa kar štiri med top 30 biseri, kar je za našo dolino lep uspeh. Hkrati to vzbuja upanje, da lahko določen odstotek domačih turistov pričakujemo tudi pri nas. Najvišje, na 20. mesto se je uvrstila Solčava, na 24. mestu ji sledi Rečica ob Savinji, Mozirje je zase- dlo 26. mesto, Luče pa predzadnje med tridesetimi. TUDI REČICA IZSTOPAJOČ ZGORNJESAVINJSKI BISER V povprečju je v top 30 občinah delež tujih gostov 54-odsto-ten. Povprečje še zvišujejo gorske občine, torej tudi Solčava in Luče. Po izredno visokem deležu tujcev v slovenskem merilu poleg Bleda, Kranjske Gore in Bovca izstopa občina Rečica ob Savinji, ki ima kar 83 odstotkov tujih gostov. V največji meri seveda na račun izredno uspešnega kampa Menina, ki je v lasti Jureta Kolenca. Zanimiv je tudi podatek Mojih financ, da bi v primeru, če letos ne bi upoštevali vpliva koronavirusa, torej faktorja ranljivosti zaradi vpliva pandemije na turizem, Rečica ob Savinji zasedla celo 3. mesto med vsemi slovenskimi občinami. Tatiana Golob KAKO SO RAČUNALI LESTVICO TOP 30? Analitiki Mojih financ so za izračun lestvice top 30 uporabili podatke iz statističnega urada in ministrstva za finance ter lasten izračun. Upoštevali so osem kazalnikov - število prihodov in prenočitev turistov, delež tujih gostov glede na prenočitve, število ležišč, znesek pobrane turistične takse v letu 2019, prispevek občine v pobranih turističnih taksah v vsej državi v letu 2019, letna povprečna rast pobranih taks. Vse kazalnike so prilagodili za specifični faktor ranljivosti, kjer so upoštevali povprečni 65-odstotni upad povpraševanja zaradi posledic pandemije. Kazalniki imajo enakovredno utež v izračunu. Vse podatke so preračunali na število občanov in z lestvice izločili občine, ki nimajo na voljo vseh zahtevanih podatkov. Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 5 Aktualno, Iz občin VEC KOT DESET MILIJONOV LJUDI V SVETU OBOLELIH ZA COVID-19 Epidemiološka slika se v soseščini spreminja iz dneva v dan Po krajšem zatišju z manj novoodkritimi primeri bolezni covid-19 se je v zadnjih dveh tednih dnevno število novo odkritih potrjenih primerov znova povečalo. V preteklem tednu so dnevno potrdili deset do petnajst primerov novih okužb, kar je primerljivo z obdobjem, ko je bila v veljavi omejitev gibanja. V Zgornji Savinjski dolini je bilo do konca junija 12 potrjeno obolelih za co-vid-19. V nedeljo, 28. junija, so bile potrjene štiri nove okužbe, skupaj je v Sloveniji za covid-19 zbolelo 1.585 oseb. Zaradi covida-19 se v bolnišnicah zdravi osem ljudi, nihče izmed hospitalizira-nih ne potrebuje intenzivne nege. V Sloveniji je z boleznijo covid-19 umrlo 111 ljudi. HRVAŠKA IZ SEZNAMA VARNIH DRŽAV? Večje število potrjenih okužb v zadnjem tednu beležijo na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Severni Makedoniji. Ob slabšanju epidemiološke slike v soseščini bi lahko bila Hrvaška umaknjena s seznama varnih držav. Rumeni seznam pomeni predvsem poziv k dodatni previdnosti vsakomur, ki se odloča, da bo tja odšel ali je že tam. SPREMENJENI UKREPI V SLOVENIJI Slovenija bo za zamejitev širjenja novega koronavirusa preventivne ukrepe sprejela na treh področjih - prvo je preprečevanje širitve virusa po Sloveniji. Iz tega razloga se je vlada odločila, da zmanjša število ljudi, ki se smejo zbi- VEČ KOT DESET MILIJONOV OKUŽENIH V SVETU Konec junija je bilo v svetu potrjenih 10,4 milijona okuženih oseb s covid-19, oseb, ki so umrle s to boleznijo, je že več kot pol milijona. Po številu okuženih z 2,7 milijona prednjačijo Združene države Amerike, polovica manj jih je v Braziliji. Več kot pol milijona okuženih imata tudi Rusija in Indija. rati s 500 na 50 ljudi. Se vedno je možnost druženja do 500 ljudi, ko gre za organizirane prireditve. Ko gre za prireditve, za katere je podano mnenje NlJZ-ja, ki omogoča, da se izda pozitivno soglasje. NADZOR IZVAJANJA KARANTENSKIH ODLOČB Vladni govorec Jelko Kacin je napovedal povečanje učinkovitosti nadzora nad izvajanjem karantenskih odločb. Nadzor bo izvajala policija. Vlada v novem zakonskem predlogu za omejevanje posledic pandemije covid-19 predvide- Za Slovence, ki se odločijo za letovanje na Hrvaškem, velja, da naj bodo predvsem pozorni na ohranjanje fizične razdalje. va tudi vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije, katere namen bo obveščanje oseb o stikih z okuženimi z novim korona-virusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. RAZLIČNA NADOMESTILA ZA OBDOBJE KARANTENE Vlada je v Državni zbor po nujnem postopku poslala tudi predlog zakona, ki med drugim podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija. Nadomestilo v času karantene ne bo več v breme delodajalca, ampak bo to prevzela država. OBČINSKI SVET LJUBNO Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile, to je 50 odstotkov plače. Delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga prejme 80 odstotkov plače. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Štefka Sem, foto: Igor Solar Jeseni dodatni oddelek vrtca Sredi aprila se je zaključil razpis za sprejem otrok v vrtec na Ljubnem ob Savinji. Prejeli so kar 118 vlog, kar je po besedah ravnatelja mag. Sama Kramerja največ doslej in glede na sedaj obstoječo organizacijo vsaj za 29 otrok ne bi mogli zagotoviti varstva. Zato predlagajo ustanovitev sedmega oddelka. VESELI ŠTEVILČNEGA VPISA O tem je ravnatelj seznanil odbor za negospodarstvo Občine Ljubno na majski seji. Predlagal je, da bi odprli še dodatni oddelek vrtca, za katerega lahko zagotovijo ustrezne prostore. Predsednik odbora Paul Orešnik je izrazil veselje nad tolikšnim vpisom, saj so otroci bodočnost vsake skupnosti, bo pa to pomenilo finančni za- logaj za občino. Župan Franjo Naraločnik je izpostavil svojo podporo predlaganemu dodatnemu oddelku vrtca, pri čemer je pomembno, da so prostori že zagotovljeni. POTRJEN USTREZEN PRAVILNIK Povedal je še, da se bo na Janezovem polju gradil večstanovanjski objekt, kar bo omogočilo, da se ponudijo stanovanja mladim družinam. Odbor je s sklepom podprl odprtje novega oddelka vrtca, prav tako pa s potrebnimi spremembami pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Omenjeni predlog odbora je na junijski seji obravnaval še občinski svet in pravilnik sprejel po skrajšanem postopku. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 Zdravstvo, Iz občin, Gospodarstvo V OBČINAH MOZIRJE IN GORNJI GRAD O ZGORNJESAVINJSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU V. d. direktorice Božena Herzog: »Zaradi epidemije je nastalo veliko stroškov« Na sejah mozirskega in gornje-grajskega občinskega sveta se je predstavila v. d. direktorice Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Božena Herzog. Spregovorila je o lanskem pozitivnem poslovnem izidu zdravstvenega doma, največ časa pa je namenila vprašanjem svetnikov. Herzogova je povedala, da je bil lanski poslovni izid pozitiven. Kako bo letos, težko ocenjuje zaradi vpliva epidemije novega koronavirusa. Nastalo je veliko stroškov, saj večina dejavnosti ni delovala. Odgovora, ali bo te stroške pokrila zdravstvena zavarovalnica, nima. Omenila je, da bo najverjetneje treba zamenjati zobozdravniški stol v na-zarski zobni ambulanti, saj je obstoječi nenehno v okvari. REŠEVALCI VEČINO PRIMEROV REŠIJO BREZ ZDRAVNIKA Nujno medicinsko pomoč (NMP) bo po pogodbi do konca avgusta opravljal velenjski zdravstveni dom. Če bi želeli v nazarskem zdravstvenem domu dobiti nazaj program NMP, bi potrebovali štiri ali pet zdravnikov, ki bi delali samo na NMP, kar je težko izvedljivo. Poleg tega bi svoj delovni čas morala prilagoditi tudi lekarna, da bi delala v času dežurstev, saj zavarovalnica plača le toliko ur dežurstev, kolikor jih je dosegljiva najbližja lekarna. Vse dni v tednu so prisotni reševalci, ki sami zelo uspešno rešujejo več kot 90 odstotkov primerov. Do smrtnih primerov ni prišlo, ker bi ne bil prisoten zdravnik. STATISTIKA ZA OBČINI Osebnega zdravnika ali pediatra v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje ima 30 odstotkov občanov mozirske občine, delež vseh pacientov je 13-odstoten. Večina občanov gornjegrajske občine obiskuje zdravnika koncesionarja. 20 odstotkov pacientov je pri zdravnikih v javnem zavodu, to je le petodstotni delež izmed vseh pacientov iz gor-njegrajske občine v Zgornjesavinj-skem zdravstvenem domu. PROSTOR ZA ZDRAVNIKA V MOZIRJU JE Vprašanja mozirskih svetnikov so se nanašala na možnost dodatnega zdravnika v javni mreži v Mozirju. Zupan Ivan Suhoveršnik je zagotovil, da prostor v zdravstve- zogova je odgovorila, da na to nimajo vpliva, saj so programi potrebni za nemoteno delovanje v ambulantah in skupnih službah. Glede skupnih služb, ki domujejo v zgornjem nadstropju nazarske zdravstvene postaje, je dodala, Božena Herzog si želi, da bi se občine dogovorile, v katero smer bodo peljale usodo zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. da so se pripravljeni preseliti na nem domu je. Herzogova je povedala, da so vsi zdravniki, razen na Ljubnem ob Savinji, polno zasedeni in ne vpisujejo več novih pacientov, tako bi bil dodaten zdravnik v dolini še kako potreben. Se posebej zato, ker se veliko gradi in se ljudje priseljujejo. KAKŠNA JE DEJANSKA IZGUBA? Omenjena je bila tudi višina akumulirane izgube zdravstvenega doma. Glede na to, da so štiri občine poravnale svoj del za pokrivanje kredita, je del neodplačanega kredita še 277 tisoč evrov. Po mnenju svetnika mag. Petra Goltnika je to dejanski dolg, ostalo je amortizacija, in to je treba po njegovem mnenju knjigovodsko urediti. Ob tem je na vprašanje, kdaj bo Občina Mozirje pokrila svoj del izgube, Suhoveršnik dejal, da takoj, ko bo to od njih zahtevalo računsko sodišče, in da trenutno ne vidi osnove za plačilo. IZSTOPAJOČI VISOKI STROŠKI Gornjegrajske svetnike je zanimalo, zakaj so na določenih postavkah tako veliki stroški, med njimi je programska oprema. Her- drugo lokacijo in s tem omogočiti prostor za izvajanje zdravstvenih storitev. Pomanjkanje prosto- rov je ena od večjih težav, ki jo bodo poskušali rešiti. PREGLEDI ZA GASILCE Postavljeno je bilo tudi vprašanje, zakaj imajo servis za avtomobile v Mislinji. Herzogova je pojasnila, da je bil na javnem razpisu izbran najugodnejši ponudnik. Eno od vprašanj se je nanašalo na to, zakaj zdravniki ne opravljajo enkratnih pregledov za gasilce, kar bo Herzogova preverila, saj situacije ne pozna. OBČINE SE BODO MORALE ODLOČITI Mnenje Herzogove je, da morajo pacientom približati in omogočiti čim več storitev. Med temi so tudi specialistični pregledi, saj jim delo specialistov prinaša več prihodkov kot stroškov. Dodala je, da je zagovornica vlaganja v storitve in ljudi, ne v zidove. Pogreša strategijo zdravstvenega doma in si želi, da bi se občine, ki so njegove ustanoviteljice, dogovorile, v katero smer bodo peljale usodo zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. Tekst in foto: Štefka Sem KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Znan rokovnik za volitve organov zbornice Letos so bile v pomladanskem času predvidene šeste volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Zaradi ukrepov za preprečevanje koronaviru-sne epidemije so bile volitve odpovedane in čas izvedbe prestavljen na jesen. V teh dneh je zbornica določila datume in o tem obvestila javnost. FIZIČNE OSEBE BODO VOLILE OKTOBRA Gre za dva datuma, saj volitve v KGZS potekajo v dveh skupinah, in sicer v skupini fizičnih oseb in v skupini pravnih oseb. Glasovanje v skupini fizičnih oseb poteka po sistemu volitev v državni zbor. To pomeni, da bodo člani zbornice, ki imajo volilno pravico, lahko oddali svoj glas v nedeljo, 4. oktobra, na enem od približno 260 volišč po vsej Sloveniji. PRAVNE OSEBE BODO VOLILE PREKO ELEKTORJEV Volitve v skupini pravnih oseb potekajo po tako imenovanem elektorskem sistemu. Vsaka pravna oseba - članica KGZS lahko določi svojega predstavnika, ki bo v njenem imenu v sredo, 30. septembra, oddal svoj glas na enem od trinajstih volišč v trinajstih volilnih enotah. Predstavniki z našega območja bodo volili na območni enoti KGZS v Slovenj Gradcu. Marija Lebar Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 7 Intervju Janko Žuntar je v času epidemije prevzel vlogo koordinatorja med pristojnimi institucijami za Zgornjo Savinjsko dolino. Janko Žuntar, sicer predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, je po dogovoru z župani v času epidemije prevzel koordinacijo med pristojnimi inštitucijami za celotno dolino. Bil je vezni člen med štabom Civilne zaščite Zahodno Štajerske regije in občinskimi štabi, ki so se formirali po razglasitvi izrednih razmer 13. marca. Žuntar pravi, da je čas razglasitve epidemije spremljala negotovost in nepredvidljivost, štabi civilne zaščite so po vseh občinah naše doline zgledno delovali. Štiri občine so ostale brez potrjenih okužb in tudi sicer večjih žarišč nismo imeli. - Kot ste dejali, je bilo ob pojavu širjenja okužbe z novim koronavirusom čutiti negotovost ob soočanju z neznanim. Kako bi opisali stanje ob razglasitvi izrednih razmer v sredini marca? Državni načrt zaščite in reševanja, ki vsebuje protokol ukrepanja v primeru epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh in je namenjen delovanju vseh ključnih deležnikov na državni ravni, je bil aktiviran 13. marca, dan po razglasitvi epidemije covid-19 v Sloveniji. Najtežje je bilo, ker se s podobno situacijo še nismo soočali, nismo je poznali, niti je nismo znali predvideti. Pripadniki Civilne zaščite in gasilci smo vajeni ukrepanja ob nam poznanih naravnih in drugih nesrečah, tokrat pa je bilo zaradi nepredvidljivosti bistveno težje. JANKO ZUNTAR, PREDSEDNIK GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE »Virus bo očitno v tej ali podobni obliki še I v v« I« • posegal v naša življenja« službam in ostalim javnim ustanovam. Kot možnost namestitve ob hujšem poteku epidemije, ki se pri nas k sreči ni zgodil, so bili predvideni večji javni objekti (telovadnice, šole). - Z vseh koncev je bilo slišati o pomanjkanju zaščitne opreme. Kako so maske, razkužila, rokavice in ostala zaščitna oprema prihajali v našo dolino? Seveda smo se tudi pri nas soočali s pomanjkanjem zaščitne opreme. Na nivoju države in potem naprej na regijskih štabih Civilne zaščite so oblikovali prioritete, med katerimi je bilo zdra- - Na podlagi dolgoletnih izkušenj ste prevzeli koordinacijo aktivnosti za zaščito in reševanje v naši dolini. Katere aktivnosti so stekle najprej? Vlada je prevzela poveljevanje v kriznih razmerah, Civilna zaščita v sodelovanju z resornimi ministrstvi pa je izvajala načrt zaščite in reševanja. Tudi Janez Melanšek, poveljnik štaba Civilne zaščite Zahodne Štajerske regije, me je pozval h koordinaciji. Se pred razglasitvijo epidemije sem v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje sklical sestanek z župani občin Zgornje Savinjske doline oziroma njihovimi namestniki ter s poveljniki štabov Civilne zaščite in v nekaj dneh so bili po vseh občinah aktivirani štabi Civilne zaščite. Na občinskih upravah so prebivalcem zagotavljali informacije, vzpostavili so telefonske številke, na katere so lahko poklicali tisti, ki so potrebovali nasvet ali pomoč. Pripravili so tudi načrt delitve zaščitne opreme, na regijski štab Civilne zaščite so dnevno podajali poročila. Vsak dan sem bil v kontaktu s predstavniki občin ter poveljniki občinskih štabov Civilne zaščite. Za primer, če bi se situacija zaostrila in bi bilo s hrano in zdravili potrebno oskrbovati večje število ljudi, so bili v pripravljenosti prostovoljci. Posebnost naše doline je malo prebivalcev in velik teritorij, posledično so tudi predstavniki Civilne zaščite po posameznih občinah večinoma hkrati iz vrst gasilcev. - Pripravljeni so bili tudi scenariji za hujši potek epidemije, kajne? V nadaljevanju, v kolikor vse to ne bi zadostovalo, je načrt zaščite in reševanja predvideval tudi vključitev gasilcev. Gasilci smo imeli v času epidemiji nalogo, da skrbimo za požarno varnost, smo na razpolago županom in skrbimo, da ostanemo zdravi. Formirali sta se dve skupini gasilcev, ena je bila v pripravljenosti, druga pa v domači karanteni, skupini bi se zamenjali na 14 dni. Seveda je bil pripravljen tudi scenarij za hujši potek epidemije, kot so ga imeli na primer v naši neposredni bližini v Italiji. Za ta primer je bilo predvideno, da gasilci pomagajo pogrebnim »Seveda je bil pripravljen tudi scenarij za hujši potek epidemije, kot so ga imeli na primer v naši neposredni bližini v Italiji. Za ta primer je bilo predvideno, da gasilci pomagajo pogrebnim službam in ostalim javnim ustanovam.« »Sam sem že pred nedavno epidemijo večkrat opozarjal na težave glede kriznega komuniciranja in kriznega vodenja. Ravno v času epidemije se je pokazalo, da smo na tem področju šibki.« vstvo na prvem mestu. Zalog praktično nikjer ni bilo, tudi Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje je imel minimalne zaloge zaščitne opreme. V prvem tednu je povpraševanje močno naraslo, zavladala je določena zmeda. Iz državnih rezervnih skladišč sta opremo najprej dobila oba univerzitetna klinična centra, nato ostale bolnišnice, domovi za ostarele, trinajst regijskih štabov, od tam pa naprej k nam na občinske štabe. Glede na število prebivalcev se je dodelila zaščitna oprema za posamezno občino (zdravstveni domovi, vrtci, šole, pogrebni zavod, javne ustanove ...), v obdobju epidemije pa je bilo skupno sedem dobav zaščitne opreme. Pet dobav je bilo namenjenih občinskim štabom Civilne zaščite, zadnji dve dobavi pa izključno šolam in vrtcem. Med dobavljeno zaščitno opremo je bilo največ mask in razkužil. - Večkrat se omenja, da so pomembno vlogo v času epidemije odigrali tudi prostovoljci. Na kakšen način so pomagali? 2e od samega začetka so bile aktivirane skupine prostovoljcev preko centra za socialno delo, lokalnih samouprav in drugih društev ter organizacij. Skrbeli so za starejše in pomoči potrebne v smislu telefonskih pogovorov in manjših opravkov. V celotno dogajanje je bilo vpeto tudi Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline s prostovoljci. Kot običajno so delili prehrambne pakete, ki so jih bile v času epidemije deležne tudi družine z več otroki. Prostovoljci so se izkazali tudi s šivanjem zaščitnih mask, ki so jih potem delili med prebivalstvom. 8 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 - Če sedaj pogledate nazaj, smo se prebivalci ustrezno odzvali na predpisane ukrepe, smo jih dosledno upoštevali? Reakcije na začetku niso bile najboljše, okužba z novim koronavirusom je bila za vse tako nova in nepoznana, da prebivalci preprosto niso razumeli resnosti situacije. A se je stanje iz dneva v dan izboljševalo, ljudje so se vse bolj zavedali nevarnosti in razumeli pomen upoštevanja preventivnih ukrepov. Naj na tem mestu še enkrat poudarim pomen higiene rok, zračenja prostorov in upoštevanja medosebne razdalje tudi sedaj, ko je epidemija preklicana. - Lahko glede na število potrjenih primerov v občinah Zgornje Savinjske doline rečemo, da smo širjenje okužbe z novim korona-virusom dobro zajezili? Zivimo v zaprti dolini in ker smo gibanje omejili ter pravilno pristopili k preventivnim ukrepom, smo širjenje okužbe v veliki meri preprečili. V naši dolini večjih žarišč okužbe k sreči ni bilo, prav tako do okužbe ni prišlo v Centru starejših Gornji Grad. Za primer okužbe v centru starejših so bili narejeni načrti za premestitev starostnikov in ostale potrebne ukrepe. - Nedavne izredne razmere so bile razglašene za celotno državo, ne le na primer v naravni nesreči prizadet predel. Je bil tudi s tega vidika potreben drugačen pristop? Sam sem že pred nedavno epidemijo večkrat opozarjal na težave glede kriznega komuniciranja in kriznega vodenja. Ravno v času epidemije se je pokazalo, da smo na tem področju šibki. V zad- »Reakcije na začetku niso bile najboljše, okužba z novim koronavirusom je bila za vse tako nova in nepoznana, da prebivalci preprosto niso razumeli resnosti situacije. A se je stanje iz dneva v dan izboljševalo ...« njih letih razglašene naravne nesreče (suša, po-vodenj, žled) so bile omejene na določeno območje, pred tem primera, ki bi se nanašal na celotno državo, nismo imeli. Šolanja za primer virusnih obolenj so se tudi drugje po Evropi opuščala, zadnje virusno obolenje večjih razsežnosti v Evropi, španska gripa, je razsajala ob začetku 20. stoletja. - Dotakniva se še enega pomembnega področja. Kaj pa psihosocialna pomoč v času izrednih razmer? Sam sem se ravno v preteklem letu tudi zaradi dolgoletnih izkušenj na področju zaščite in reševanja ter na pobudo predstavnikov Gasilske zveze Slovenije, Civilne zaščite in lokalnih skupnosti izobraževal za nudenje psihosocialne pomoči. V času izrednih razmer je bila stiska posameznikov še toliko večja, pojavila se je potreba po psihosocialni oskrbi, kar pri nas ni najbolje pokrito. Intervju, Gospodarstvo i Po mojih opažanjih so starejši v času epidemije občasno potrebovali pomoč pri dostavi zdravil in hrane, sicer so bili zelo potrpežljivi. Pri mladih družinah je prevladoval skrb pred izgubo zaposlitve in glede varstva otrok. 2e lepa beseda in malo pozornosti sta običajno stisko omilili. V dolini je v tem času nekaj psihologov nudilo pomoč preko telefonov, pod posebnimi pogoji tudi osebno. Pri blaženju psihosocialnih stisk je dodatna težava tudi omejitev osebnega stika, saj prijaznega pogleda, stiska roke ali objema ne more nič nadomestiti. Poleg tega menim, da smo na podeželju čas, ko smo ga več ali manj preživljali v zavetju svojih domov, lažje prebrodili kot v mestih. V naši prelepi dolini imamo veliko prostora za gibanje v naravi, lahko se umaknemo v gozd in na neobljudene predele. - Ob morebitnemu drugemu valu bomo bogatejši za nekaj spoznanj. Postopali bomo lahko na podlagi določenih izkušenj. Kako pa smo pripravljeni na morebitni drugi val okužb z novim koronavirusom? Nekaj izkušenj smo si zagotovo pridobili, izpopolnjeni so načrti zaščite in reševanja tudi za primer širjenja okužbe. Bojim pa se, da smo po koncu epidemije prehitro pozabili na vse naše zaobljube. Ljudje bi morali biti bolj ponižni, vračati bi se morali nazaj k naravi, živeti bolj skromno, se ne tako hitro predati pastem potrošniške družbe, povečati samooskrbo na področju prehrane ... »Pripadniki Civilne zaščite in gasilci smo vajeni ukrepanja ob nam poznanih naravnih in drugih nesrečah, tokrat pa je bilo zaradi nepredvidljivosti bistveno težje.« Vse to se brez večjih preizkušenj očitno ne zgodi, k temu nas žal primorajo le večje nesreče. Morali bomo spremeniti način našega vsakdana, saj bo virus očitno v tej ali podobni obliki še posegel v naša življenja. Dokaj hitro smo pričeli z odpiranjem mej s sosednjimi državami, virus pa se sedaj k nam ponovno širi s pritokom ljudi iz tujine. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik STROJNA SKUPNOST BOČNA Nova sejalnica v pomoč članom in ostalim kmetom V Strojni skupnosti Bočna so v mesecu marcu kupili novo sejalnico znamke Pottinger. Namenjena je tako članom strojne skupnosti kot tudi kmetom-nečlanom, ki potrebujejo uslugo setve. PREDNOST V TOČNIH NASTAVITVAH Sejalnica omogoča precizno setev vseh vrst žit in trav. Mehanizem omogoča setev tudi zelo drobnih semen. Naprava ima 21 diskov z med-vrstno razdaljo 11,9 cm. Skupna širina je 2,5 m. Prednost nove sejalnice je predvsem v nastavitvi točne količine porabljenega semena na hek- tar in nastavitvi globine setve, ki je pomembna predvsem pri vzniku rastlin. Sejalnica ima velik sejalni zaboj s prostornino 360 l. ZADOVOLJNI Z REZULTATI PREIZKUSA Z novo sejalnico bo mogoče sejati ozimna in jara žita ter različne strniščne dosevke, kot je med drugim ajda. Člani so novo sejalnico že preizkusili in so bili z rezultati zadovoljni. S sejalnico bo upravljal Marjan Presečnik, ki že vrsto let dela usluge s koruzno sejalnico. Marija Lebar Nova sejalnica se je ob poskusnem delu dobro odrezala. (Foto: Iztok Polanšek) Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 9 Iz občin OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE Sprejeli osnutek odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest Nazarski občinski svetniki so sprejeli osnutek odlokov o novi gospodarski javni službi plakatiranje in oglaševanje ter o kategorizaciji občinskih javnih cest. V nadaljevanju seje je občinski svet izdal soglasje k zadolžitvi JP Komunala Mozirje v višini solastniškega deleža. Seja je zaradi zagotavljanja zadostne medsebojne razdalje potekala v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje. PLAKATIRANJE IN OGLAŠEVANJE Člani občinskega sveta so sprejeli osnutek odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini v prvi obravnavi, kjer je dodana nova izbirna gospodarska javna služba - plakatiranje in oglaševanje. Sprejemanje odloka se bo nadaljevalo po predpisanem postopku. KATEGORIZACIJA OBČINSKIH JAVNIH CEST Prav tako v prvi obravnavi je občinski svet sprejel osnutek odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest. Seje se je udeležil Marko Majerič iz družbe Axis iz Ljubljane, kjer so pripravljali odlok o kategorizaciji. Predstavil je pravne podlage in postopek spre- jema odloka. V sodelovanju z občinsko upravo so pregledali predloge sprememb in dopolnitev kategorizacije ter spremembe na obstoječem občinskem cestnem omrežju, kjer so bila ugotovljena določena neskladja glede na de- Marko Majerič iz družbe Axis iz Ljubljane je predstavil odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest. jansko stanje in poteke cest v naravi. Pregledali so tudi urejenost lastniških razmerij na zemljiščih, po katerih potekajo predlogi za novo kategorizacijo. SOGLASJE K ZADOLŽITVI JP KOMUNALA MOZIRJE V nadaljevanju je občinski svet izdal soglasje k zadolžitvi JP Komunala Mozirje v višini solastniškega deleža. Občina Nazarje kot soustanoviteljica Javnega podjetja Komunala Mozirje z navedenim sklepom podjetju omogoča zadolževanje v obliki finančnega najema. Komunala načrtuje nabavo novega tovornega vozila za oskrbo s pitno vodo v vrednosti nekaj manj kot 30.000 evrov in novega tovornega vozila za cestne dejavnosti v enakem znesku. Barbara Rozoničnik, foto: Sebastjan Žvipelj KRAJINSKI PARK LOGARSKA DOLINA Še vedno potekajo usklajevanja z okoljskim ministrstvom S Krajinskim parkom Logarska dolina že nekaj časa upravlja Občina Solčava preko svojega režijskega obrata. Kakšno je bilo poslovanje v minulem letu in o obsežnem delovnem načrtu za letos, je županja Katarina Prelesnik poročala na junijski seji občinskega sveta. Svetniki v zvezi z vsebino niso imeli posebnih pripomb in so tako poročilo kot plan dela potrdili. OBČINA USKLAJENO Z ZAVODOM ZA VARSTVO NARAVE Občina je lani prejela dopis ministrstva za okolje in prostor, v katerem jo poziva, naj razveljavi odlok, ki je podlaga za pobiranje vstopnine v krajinski park. Zupa-nja je na seji povzela nekatere dejavnosti iz preteklosti in povedala: »Ze pred časom smo pripravili osnutek Odloka o zavarovanju KP Logarska dolina in predlog sporazuma med občino in ministrstvom za okolje in prostor. Dogovori in usklajevanja še vedno potekajo. Sodelovanje in podporo nam nudi tudi Zavod RS Tudi cesta proti slapu Rinka je za varstvo narave, območna enota Celje. Na osnovi določil zakona o ohranjanju narave in odloka o komunalnih taksah v občini se za obisk krajinskega parka in za ogled namenjenih naravnih in kulturnih zanimivosti v zavarovanem območju zaračunava vstopnina. Vstopnina plačniku omogoča parkiranje za čas bivanja v Logarski dolini ter ogled številnih naravnih in kultur- nujno potrebna rekonstrukcije. nih znamenitosti ter bivanje v neokrnjeni naravi.« PRENOVA CESTE V lanskem letu je bilo zabeleženo 20.663 motornih vozil s plačano vstopnino in 1.289 takih, ki so bila plačila oproščena. Razdeljenih je bilo 443 brezplačnih letnih nalepk, ki so jih prejeli družbeniki podjetja Logarska dolina ter poslovni partnerji gospodarstva in občine. Iz prihodkov, ki so ustvarjeni s pobiranjem vstopnine in se v vlagajo v krajinski park, bodo letos izvajali projekte na več področjih. Potekajo investicijsko vzdrževalna dela na cesti v Logarski dolini. Nadaljuje se z nujno rekonstrukcijo ceste proti slapu Rinka. Prep-lastili bodo okoli 2 km ceste in uredili odvodnjavanje s preplastitvi-jo cestišča na lokaciji od Kmečke hiše Ojstrica do odcepa za kurilnico Plest. VZDRŽEVANJE PARKIRIŠČ, NOVA INTERPRETACIJA POTI Iz vstopnine se bodo med drugim izvedla vzdrževalna dela na parkiriščih, bankinah in javnih poteh, poskrbeli bodo za nemoteno delovanje čistilne naprave Plest, za vzdrževanje in čiščenje javnih WC--jev, za reden odvoz odpadkov in ozaveščanje obiskovalcev o ohranjanju narave. V izdelavi je načrt nove interpretacije za pot po Logarski dolini z izhodišči za trženje in ureditev sistema za usmerjanje obiskovalcev. Marija Lebar, foto: Igor Solar 10 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 Politika, Iz občin IZREDNI VOLILNI KONGRES PODMLADKA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE - NOVE GENERACIJE SLS Podpredsedniško mesto pripadlo Nataliji Pečovnik iz Luč koriščenju bonov pri ponudnikih turističnih storitev v naši dolini in turističnih kmetijah po državi. S tem bi pripomogli k ohranitvi obdelanega in poseljenega podeželja. Tekst in foto: Marija Šukalo Na dan državnosti je v Strmcu na domačiji Pečovnik potekal prvi izredni volilni kongres podmladka Slovenske ljudske stranke - Nove generacije SLS. Kongres je otvoril predsednik stranke Marjan Podobnik, zbrane je nagovoril tudi podpredsednik in poslanec v evropskem parlamentu Franc Bogovič. POLITIKA VPETA V VSE SFERE ŽIVLJENJA MLADIH Za predsednika Nove generacije SLS je bil na kongresu izvoljen Mitja Rozman iz Kranja, za podpredsednico pa Natalija Pečovnik iz Luč. Tudi mesto predsednika glavnega odbora podmladka je pripadlo Zgornjesavinjčanu, in sicer Aljažu Vrtačniku iz Spodnjih Kraš. Mladi so v svojih predstavitvah izpostavili predvsem pomen njihovega aktivnega vključevanja v politiko. Zavedajo se namreč, da je ta vpeta v vse sfere našega življenja. Spregovorili so tudi o nujnosti sodelovanja in odgovornosti vsakega posameznika, da prispeva h grajenju skupnosti s poudarkom na domoljubju in vrednotah, ki nas povezujejo kot narod. NOVINARSKA KONFERENCA Ob koncu kongresa je potekala krajša novinarska konferenca. Na njej so sodelovali predsednik stranke Podobnik, gostitelj dogodka Tomaž Pečovnik, predsednik ljubenskega odbora stranke Rok Prušnik, evropski poslanec Bogovič in drugi člani stranke. Na njej so pozvali h OBČINA MOZIRJE Priznanja in nagrada naslednje leto V mozirski občini so se odločili, da bodo občinska priznanja in nagrado za leto 2020 podelili v prihodnjem letu. Občinski praznik praznujejo v aprilu. Zaradi omejitev, potrebnih za zajezitev novega koronavirusa, so takrat vse aktivnosti odpovedali. Kasneje je padla odločitev, da bodo letošnji prejemniki priznanj in nagrade le-te prejeli naslednje leto ob občinskem prazniku. Zlato plaketo s priznanjem občine bodo prejeli: Janez Marolt, Anton Petek in Albina Rajter. Denarno nagrado v višini 1.250 evrov bo prejela Lovska družina Mozirje. ŠS V organih podmladka sta iz naše doline Natalija Pečovnik iz Luč (tretja z leve v prvi vrsti) in Aljaž Vrtačnik (levo za njo) iz Spodnjih Kraš. CESTA SKOZI DOBLETINO V prihodnje načrtovan nov prometni režim Občina Nazarje je financirala urejanje ceste skozi naselje Dobletina. Ob tem so bila izvedena še nekatera druga dela, kot je vodovod, kanalizacija, priprava za bodočo javno razsvetljavo. V prejšnjem tednu je izvajalec Sašo Cizej s. p. z Vranskega realiziral še zadnji del projekta, to je asfaltiranje ceste. Cesta se zaključuje s pešpotjo. Ta se bo navezovala na krožišče, ki ga na tem območju na regionalni cesti načrtuje Direkcija RS za infrastrukturo. Projekt krožišča je gotov, sledi odkup zemljišč in izbor izvajalca. Na občini si prizadevajo, da bi se z izvedbo krožišča začelo čim prej in bi se tako ta del občine prometno dokončno uredil. Marija Lebar Nov asfalt na cesti skozi naselje Dobletina (fotodokumentacija Občine Nazarje) OBČINA GORNJI GRAD Bogat nabor prejemnikov priznanj V Občini Gornji Grad so se ob izbruhu novega koronavirusa odločili, da slavnostni dogodek s podelitvijo občinskih priznanj odpovedo in nagrajencem za leto 2020 priznanja podelijo naslednje leto. Občinski praznik sicer praznujejo 30. junija. Zlata grba bosta prejela Marija Bezovšek za življenjsko delo na področju kmetijstva in Kulturno društvo Gornji Grad ob 140-letnici delovanja. Grb občine bodo prejeli Srečko Pisnik, Jožef Rajter in Franc Tevž. Priznanje občine bodo prejeli Peter Bastl, Marjan Golob, Franc Grudnik, Ziga Jeraj, Jože Kolenc, Mitja Matjaž, Ciril Mlinar, Irena Poličnik, Andrej Rak, Henrik Strnad, Ivan Šelih, Peter Štiglic, Helena Tanjšek, Marta Te-sovnik in Anton Zavolovšek. Zupanovo priznanje bo šlo v roke Laure Firšt, dr. Ziga Štancarja in Aleksandre Ugovšek. Devetošolci Miha Vodu-šek, Kristina Božič in Nika Krašovic bodo prejeli Kocbekova priznanja za doseganje najboljšega učnega uspeha v vseh letih šolanja. Štefka Sem Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 11 1 Šolstvo GLASBENA ŠOLA NAZARJE OB KONCU DRUGAČNEGA ŠOLSKEGA LETA Pouk no doljovo, odpovedani dogodki čakajo na nadomestne termine Tudi v Glasbeno šolo Nazarje se je v juniju vrnil otroški vrvež, iz učilnic je bilo spet slišati zvoke inštrumentov. Seveda v obdobju epidemije temu ni bilo tako. Pouk je sicer skoraj ves čas potekal na daljavo preko različnih komunikacijskih kanalov, številni načrtovani in težko pričakovani glasbeni dogodki letošnje pomladi pa so bili odpovedani ali čakajo na nadomestne termine. ODPOVEDAN PESTER PROGRAM PRIREDITEV Sestavni del glasbenega izobraževanja so nastopi pred občinstvom, ki v času korona krize in po njej niso bili mogoči. Za marec, april in maj je bil v nazarski glasbeni šoli predviden pester program prireditev, od baletne predstave do velikega koncerta ob nakupu novega klavirja in do otroške glasbene predstave Kdo je napravil Vid-ku srajčico. V pripravo dogodkov so vložili veliko truda in časa, a vmes je posegla epidemija, dogodki pa so bili odpovedani. Nekatere bodo, v kolikor bo to mogoče, izvedli v jeseni. POUK NA DALJAVO V RAZLIČNIH OBLIKAH Pouk inštrumentov, petja in plesa je v času izrednih razmer skoraj ves čas potekal na daljavo preko komunikacijskih kanalov. Izvajali so ga v različnih oblikah, poleg klasičnega poučevanja so se posluževali posnetkov, seminarskih nalog, ogledov in analize dokumentarnih filmov. »Tekom korona krize smo spoznali, da ima takšen način poučevanja, ki je za profesorje sicer prinesel večji obseg dela, konec koncev tudi kakšno dobro plat,« je povedal ravnatelj Jernej Marinšek. »Izkazalo se je, da so bili učenci bolje pripravljeni, ko so morali svojo skladbo posneti in poslati učitelju. Ta je posnetek analiziral in vrnil s komentarjem.« V času izrednih razmer so redno komunicirali s starši, izvedli so tudi anketo o ustreznosti dela na daljavo. Odzivi so bili zelo dobri, saj so pokazali veliko mero zadovoljstva. PODELITEV SPRIČEVAL IN ZAKLJUČEK DRŽAVNEGA TEKMOVANJA TEMSIG Zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa tudi običajne prireditve ob zaključku šolskega leta, ki bi jo je spremljala podelitev spričeval, letos ni bilo. V izogib zbiranja večjega števila ljudi so učenci skupaj s starši spričevala prejeli na zadnji šolski dan v različnih terminih v učilnicah svojih profesorjev. Epidemija je posegla tudi v potek državnega Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov Temsig. Večina disciplin je do pričetka razglasitve izrednih razmer svoj tekmovalni del že izvedla, tekmovalci v dveh disciplinah pa so to storili ob koncu junija. GLASBENA ŠOLA NAZARJE Z NOVIM KLAVIRJEM Od letošnje pomladi je Glasbena šola Nazarje bogatejša za veliko pridobitev. Točno po 21. letih od zadnjega nakupa klavirja so uspeli realizirati dolgoletno željo in s pomočjo zgornjesavinj-skih občin in podjetja BSH Hišni aparati Nazarje za potrebe pedagoškega dela kupiti nov klavir yamaha S7x. Ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek ob zaključku letošnjega neobičajnega šolskega leta vidi tudi pozitivne plati. (foto: osebni arhiv) Po besedah Marinška so tako pridobili odličen koncertni klavir. Klavir, ki je bil do sedaj v dvorani glasbene šole namenjen nastopom, bodo premestili v eno od učilnic in z njim nadomestili pianino. Z novo opremo bodo lahko še konkurenčnejši, znanje bodo nadgradili in ponudili koncerte na še višjem nivoju. V aprilu odpovedan slavnostni koncert ob novi pridobitvi in v zahvalo vsem, ki so prispevali sredstva ali kakor koli drugače pomagali, je predviden za november. V kolikor koncerta tudi takrat ne bo moč izvesti v želenem obsegu, bodo nakup novega klavirja obeležili z manjšimi mesečnimi pianističnimi koncerti. OHRANITI TER NADGRADITI PRIDOBLJEN UGLED IN PREPOZNAVNOST Po besedah Marinška je cilj Glasbene šole Nazarje, da kljub izrednim razmeram in navzlic nezmožnosti nastopanja ohranja visok nivo delovanja in prepoznavnost, ki so jo pridobili tekom zadnjih let z rezultati na tekmovanjih, samostojno organizacijo in izvedbo številnih dogodkov, mojstrskih tečajev, predavanj, delavnic, z odmevnimi nastopi, predvsem pa s predanim delom vseh vpletenih. Marinšek je še povedal, da je vesel, da so se pričeli pogovori o gradnji novih prostorov glasbene šole, saj je na zdajšnji lokaciji prostorska stiska neznosna. Sicer v tem času poteka vpis za novo šolsko leto, zato vabi vse, ki si želijo skupaj z Glasbeno šolo Nazarje na pot odkrivanja čudovitega sveta glasbe. Barbara Rozoničnik Ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek (zadaj levo) in profesorja Anton Acman (desno) ter Aleksandar Serdar na izboru novega klavirja v Hamburgu (foto: arhiv šole) 12 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 Iz občin, Šolstvo, Organizacije, Čestitke OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE SEZNANJEN Z DELOM OS NAZARJE V Šmartnem ob Dreti še naprej dodaten oddelek vrtca Nazarski občinski svet se je na redni seji seznanil z letnim poročilom o delu Javnega zavoda OS Nazarje v šolskem letu 2018/19 in s finančnim poročilom za leto 2019. Poročili sta podali ravnateljica Vesna Lešnik in računovodkinja Alenka Klemše Begič. 10.000 EVROV PRESEŽKA Zavod izvaja osnovno izobraževalno dejavnost v matični šoli v Nazarjah in šmarški podružnični, v njegovo organizacijo spada tudi nazarski vrtec in enota v Šmartnem ob Dreti. Kot je dejala ravnateljica, si zaposleni prizadevajo za uresničevanje zastavljene vizije in za čim boljše pogoje za delo. V letu 2019 je bilo v zavodu zaradi objektivnih razlogov ustvarjenih nekaj več kot 10.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki. PROJEKT BREZPLAČNE ŠOLE V OS Nazarje so lani uspešno izvedli načrtovane vzgojno-iz-obraževalne dejavnosti, po besedah ravnateljice pa jim je v ponos in neizmerno zadovoljstvo tudi izvajanje projekta brezplačne šole. S pomočjo projekta je bila vsem učencem šole omogočena udeležba pri vseh načrtovanih, tudi nad-standardnih aktivnostih. V ŠMARTNEM DODATEN ODDELEK VRTCA V šolskem letu 2020/21 se število oddelkov v enoti vrtca Šmarno ob Dreti glede na predhodno leto ne bo spremenilo. Vloga za odobritev drugega oddelka je bila podana zaradi dogovora med občino in nazarsko šolo, da se drugi od- Po besedah ravnateljice Vesne Lešnik so v preteklem šolskem letu uspešno izvedli vse načrtovane vzgojno-izobraževalne dejavnosti. delek vrtca v Smartnem vsako leto ponovno potrdi. Občinski svet je na seji dal soglasje za dodatni od- delek v enoti šmarškega vrtca. Barbara Rozoničnik, foto: Sebastjan Žvipelj PROGRAM SOCIALNE AKTIVACIJE TUDI V MOZIRJU Pomoč dolgotrajno brezposelnim pri vstopu na trg dela Program socialne aktivacije dolgotrajno brezposelnim osebam pomaga na poti do ponovne zaposlitve, saj zaradi daljše brezposelnosti upadejo sposobnosti, zmožnosti in tudi interes za vrnitev na trg dela. Brezposelnost večkrat spremljajo zdravstvene težave in pomanjkanje delovne kondicije. Dolgotrajno brezposelnim manjka potrebnega znanja in spretnosti za delo, soočajo se s socialno izključenostjo ali imajo status začasno nezaposljive osebe. NABOR KANDIDATOV, KI SI ŽELIJO PONOVNE SOCIALNE VKLJUČENOSTI V Savinjski regiji se zaključuje program socialne aktivacije za prvo izvedbeno skupino. V pripravi je nov nabor kandidatov, ki si želijo ponovne socialne vključenosti in krepitve zaposlitvenih in funkcionalnih kompetenc za učinkovito spopadanje z ovirami, ki jim preprečujejo vstop na trg dela. Vključitev v programe socialne aktivacije poteka preko enotne vstopne točke centra za socialno delo in urada za delo. Projekt na območju Savinjsko-Saleške regije Aktivnosti programa socialne aktivacije potekajo v mozirskem upravnem centru. izvaja Ljudska univerza Velenje s podizvajalci, za iskalce zaposlitve iz Zgornje Savinjske doline aktivnosti potekajo v mozirskem upravnem centru. SPOZNAVANJE DELA PRI DELODAJALCU V posamezni skupini je 15 udeležencev, ki program obiskujejo šest mesecev. Prvi del aktivacije je namenjen informiranju, svetovanju in pridobivanju socialnih veščin, drugi pridobivanju kompetenc za laž- ji vstop na trg dela. Pod vodstvom mentorja udeleženci spoznavajo delo pri delodajalcu ali so vključeni v določen delovni oziroma učni projekt. Tako pridobijo praktične delovne izkušnje, krepijo odnos do dela ter navezujejo stike s potencialnimi delodajalci. Po besedah izvajalk programa socialne aktivacije v Mozirju Edite Tamše in Aleksandre Cavnik so odzivi pri udeležencih in delodajalcih spodbudni. ZA POZITIVNE SPREMEMBE V zaključni fazi udeleženci iš- čejo rešitve, evalvirajo pridobljena znanja in veščine ter skupaj načrtujejo nadaljnje korake za uspešno vključitev na trg dela. Iz prve izvedbene skupine ima zaenkrat pet udeležencev programa pozitiven izhod, kar pomeni, da so se tekom izvajanja programa zaposlili ali se vključili v programe aktivne politike zaposlovanja, usposabljanja in izobraževanja. Po besedah Tam-šetove je program nedvomno priložnost za pozitivne spremembe v življenju. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 13 Ljudje in dogodki PREJEMNIK MEDALJE ZA POŽRTVOVALNOST Bojan Golob na Krvavcu pomagal rešiti življenje otroku Minuli petek je Bojan Golob iz Nazarij od policije prejel medaljo za požrtvovalnost. Skupaj z desetimi občani in policistom je 12. februarja požrtvovalno pomagal rešili življenje otroku, ki je zdrsnil s sedežnice na Krvavcu. Prav on je bil tisti, ki je zadnji držal 12-letnika približno deset metrov nad tlemi, dokler niso pod njimi razprostrli mreže, s pomočjo katere so otroka uspešno ujeli pri padcu. PREJEMNIKI MEDALJ VSI ZASLUŽNI NA KRVAVCU Na slovesnosti ob dnevu policije sta na Policijski akademiji v Tacnu tedanja generalni direktor policije Anton Travner in notranji minister Aleš Hojs med drugim podelila medalje za požrtvovalnost in hrabrost 29 policistom in 22 občanom. Med prejemniki so tudi vsi, ki so pomagali reševati mladega smučarja, ko je obvisel na sedežnici na Krvavcu. TVEGALI ŽIVLJENJA 10 METROV NAD TLEMI Nazarčan Bojan Golob se je tistega dne vkrcal na štirisedežnico z veleslalomistko iz Turčije, 19-letno Silo Kara, 11-letno Kajo Bavec Žu-mer in njenim sošolcem. Slednji se je premaknil preveč na rob sedala in zatem zdrsnil pod zapiralo sedežnice. Preostali trije so ga takoj prijeli in obvarovali pred padcem v globino ter upali, da se bo sedežnica kmalu ustavila. Zaradi da- Bojanu Golobu je medaljo izročil tedanji generalni direktor policije Anton Travner. (Foto: BoBo) bujala in ga pomagala držati, tako da se je v kritični situaciji pomiril. KLICAL NA POMOČ Golob je ljudem spodaj zavpil, da naj najdejo nekaj, kar bi lahko rešilo otroka pri morebitnem padcu. Ne ve, ali so ga zaradi oddaljenosti in drugega hrupa slišali. Na srečo so bližnji videli, kaj se dogaja in ustrezno odreagirali. VLOŽILI VSE NAPORE V času vožnje je odvrgel smučarske palice in si izmenično snel rokavici, saj z njima ni imel dobrega oprijema. Z desnico je držal otro- Otrok se tudi zahvaljujoč prisebnim občanom pod sedežnico, ki so ga ujeli v mrežo, pri desetmetrskem padcu ni huje poškodovan. (Foto: zajem zaslona) ne situacije je ostalo varovalo v zgornjem položaju, tako so vsi nezavarovani pri reševanju tvegali življenja. MORA V ZRAKU Po Golobovih besedah jih je tujka vprašala, če zna kdo angleško. Dejal ji je, da bodo morali držati otroka, dokler jim ne poidejo moči. Proti ljudem je zavpil, da naj ustavijo sedežnico, kar se ni zgodilo, dokler so bili še na dokaj varni višini. Otrok je bil sprva miren, ko pa so bili visoko nad tlemi, ga je zagrabila panika, jokal je in kričal. Sošolka ga je bodrila, spod- ka in mu z levico odmaknil bundo, da ga je lahko z boljšim oprijemom za zapestje držal v zraku. Hkrati je na tak način s telesom varoval deklico pred morebitnim padcem v globino, saj so bili brez spuščenega varovala sedežnice. Turki-nja je ob tem pomagala s svoje strani in si z zobmi tudi sama snela rokavici. VSI NA KONCU Z MOČMI Ko se je sedežnica ustavila, so bili na skoraj najvišji točki od tal in počasi so bili že na koncu z močmi. Fant bi lahko bil z vso smučarsko opremo težak kakih 50 kilogramov. Golob je povedal, da ga je na koncu držal le še sam in se zavedal, da dolgo ne bo več zdržal, tudi zato, ker je imel od prej poškodovano ravno desno roko. PO PADCU SOŠOLKA V JOK Videl je, da so spodaj pripravljali mrežo, da bi lahko vanjo ujeli otroka. Zal mu je zmanjkalo moči, a na srečo ravno v trenutku, ko so spodaj razprostrli improvizirano »reševalno« mrežo. Fantova sošolka je pričela jokati, zato jo je objel, stisnil k sebi in pričel miriti. Za tem je pogledal navzdol in videl, da so njenega sošolca uspeli ujeti in ji to povedal. FANT PREŽIVEL BREZ HUJŠIH POŠKODB Zaradi varnosti so potem preostali trije spustili varovalo in kmalu za tem so upravitelji sedežnico spustili v obratovanje. Po Golobovih besedah je bil v sedežnici pred njimi učitelj, ki je lahko samo nemočno spremljal dogajanje. Ko so zapustili sedežnico, se je skupaj z učiteljem odpeljal do policista. Ob tem je videl, da je fant živ, pri čemer mu je zelo odleglo. Otrok se tudi zahvaljujoč prisebnim občanom pod sedežnico, ki so ga ujeli v mrežo, pri desetmetrskem padcu ni huje poškodovan. Reševalci so mu takoj nudili pomoč in ga nato odpeljali v zdravstveno ustanovo. DEJANJE BI PONOVIL NE GLEDE NA MOREBITNA PRIZNANJA Po podani izjavi policistu, ga je le-ta pozabil vprašati za osebne podatke. Mogoče je bil tudi on v šoku. Zatem je Bojan poiskal smučarske palice in odsmučal do zgornje postaje, kjer se je usedel na klop in se poskušal pomiriti. Dogodek mu bo seveda ostal za vedno v spominu, dejanje pa bi ponovil ne glede na morebitna priznanja. Slovenski policiji je hvaležen za prejeto medaljo. Skromen kot je, o tem ni govoril praktično nikomur. Je član večih društev v na-zarski občini, a le redkim je povedal, da je ogrožal svoje življenje pri reševanju življenja drugega. Večina je za to zvedela, ko so zasledili, da je dobil medaljo za požrtvovalnost. Igor Solar 14 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 Organizacije, Kultura KULTURNO DRUŠTVO JURIJ PRED DNEVOM DRŽAVNOSTI Ob kresu obeležili praznik domovine Na predvečer dneva državnosti v Športnem parku Mozirje vsako leto ob Savinji zagori kres. Člani KD Jurij Mozirje, ki ga vodi Jure Repenšek, poskrbijo za kulturni program in okrepčila. Tokrat slovesnost ni bila tako obsežna in je potekala pri Jurijevi kapeli na nasipu ob Savinji. PRECEJ OKRNJENA PRAZNOVANJA Slovenija je 25. junija 1991 postala neodvisna država. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listi- na o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Od takrat je 25. junij državni praznik, na predvečer pa širom Slovenije zagore kresovi. Letos so bila praznovanja precej okrnjena, saj zaradi preprečitve širjenja novega koronavirusa še vedno velja vrsta ukrepov oziroma omejitev. VELIK KRES ZAMENJAJ MANJŠI Repenšek se je s člani društva vseeno odločil, da pripravijo priložnostno slovesnost, čeprav v manjšem obsegu. S športnega igrišča so lokaci- Zdravljico so zapeli člani družinskega zbora Kulturnega društva Jurij Mozirje. PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI jo prestavili k Jurijevi kapeli, velik kres pa je zamenjaj manjši. Kljub vsemu se je zbralo kar nekaj obiskovalcev, ki so lahko s ponosom uživali v pripravljenem programu. PESTER KULTURNI PROGRAM Po obvezni Zdravljici, ki so jo zapeli člani družinskega zbora društva, se je predstavil trobilni trio, sestavljen posebej za to priložnost. Nastopili so še recitatorji z deklamiranjem Pavčkovih in Gregorčičevih pesmi, Florjan Repenšek pa s svojo. Zbrane je pozdravil podžupan občine Mozirje Jože Jelen, Jure Repenšek pa je imel slavnostni nagovor. ŠE VEDNO PREMALO ZAUPANJA IN PONOSA »Vsako leto rečemo, da so naši predniki hrepeneli in se borili za to, da imamo danes samostojno Slovenijo. Marsikdo pa mi bo pritrdil, da se te državotvornosti ne znamo iti oziroma temu polagamo premalo pozornosti. Tega se učimo že skoraj 30 let in po vseh teh letih je še vedno premalo zaupanja in ponosa,« je dejal Repenšek. Zbrani so mu z zanimanjem prisluhnili, nato pa se ob prasketanju ognja, šumenju Savinje, dobrem golažu in kozarčku rujnega družili še dolgo v kresno noč. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Pripravili kresovanje v Borseki Na predvečer dneva državnosti je v Borseki zagorel kres, ki so ga pripravili člani rečiškega planinskega društva v sodelovanju s PGD Pob-režje ob Savinji. Za kulturni program so z naro-dnozabavnimi vižami poskrbeli člani Harmoni-karskega orkestra Primoža Zvira z mentorjem. ZBRANI ŠTEVILNI OBISKOVALCI Obiskovalce je pozdravil predsednik društva Janez Janže, ki je izpostavil, da je kres prav v Borseki prvič zagorel že leta 1991. Vse do letos je bil dogodek v sklopu prireditev sprva krajevnega in pozneje občinskega praznika. Ta letos za- radi epidemije covid-19 in priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje ni organiziran. Ob ognju so se vseeno zbrali številni obiskovalci, ki so v sproščenem vzdušju vztrajali kljub deževnemu vremenu. Marija Šukalo, foto: PD Rečica ob Savinji Kres v Borseki so na predvečer dneva državnosti prižgali že 29. V Borseki se je ob kresu zbralo veliko število obiskovalcev. Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 15 Zgodovina in narodopisje, Organizacije STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (15) Predstavljamo Babinovo-Plaušetovo, Goličnikovo, Šusterjevo in Pekovo-Jankovo hišo BABINOVA-PLAUŠETOVA HIŠA Nadstropna stavba z intaktno zunanjščino je bila zgrajena na za- četku 18. stoletja. Leta 1886 je s temeljito adaptacijo dobila današnjo podobo. Pri hiši se je končal trg in Babinova-Plaušetova hiša v Mozirju POHOD EUROPA DONNA NA GORO OLJKO tam je bila postavljena mitnica. Lastniki so bili posestniki. GOLIČNIKOVA HIŠA Nadstropna vogalna, petkrat šti-riosna stavba s secesijsko zunanjostjo je bila zgrajena v poznem 18. stoletju. Na začetku 20. stoletja je dobila današnji videz z dvoriščnim objektom. Goličniki so bili posestniki. Za hišo je bilo sejmišče za živino, v hiši pa soba za potujoče obrtnike. V hiši je bil rojen Janez Goličnik, ki je bil župnik v Grižah. Bil je tudi pomemben čebelar, saj je prevedel iz nemščine knjigo Popolnoma podvučenje za vse čebelarje pisca Antona Janše. Goličnik je dal tudi prvi natisniti prevod te knjige na svoje stroške. V trgu se je nahajal sedež deželnega svobodnjaka (landschaf-tlischer Freisitz). Kot prvi imetnik tega naslova v Mozirju se leta 1727 imenuje Miklavž Goličnik. Leta 1843 je bilo to posestvo last Janeza Lipolda, leta 1936 pa je bilo prodano Majerholdom, ki so v hiši imeli gostilno. ŠUSTERJEVA HIŠA Velika nadstropna stavba z bogato členjenim pročeljem zgrajena v drugi polovici 19. stoletja je bila med zadnjimi novozgrajenimi hišami v trgu. Lastniki Susterji so imeli posestvo, pekarno in trgovino. Martin Suster je bil dolgoletni načelnik gasilskega društva. Leta 1906, ko so razvili novi društveni prapor, je bila botra praporju nje- Prijetno druženje izkoristili za pogovor o potrebnih terapijah Martina Zakrajšek iz Šmartne-ga ob Dreti je kot koordinatorka pohodov organizacije Europa Donna, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, sredi junija poskrbela za izvedbo pohoda Europa Donna na Goro Oljko. To je bil prvi pokoronski pohod po športnem planu sekcije za šport te organizacije. Potekal je pod budnim očesom Verice Slo-kan, vodnice pri Planinskem društvu Nazarje. Ob tej priložnosti so članice Europa Donna iz naše doline spregovorile o potrebi po izvajanju limfne drenaže v okviru Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. ROŽNATI IZZIV NA GORI OLJKI V okviru združenja že nekaj časa poteka projekt Rožnati izziv, katerega namen je spodbujati redno telesno dejavnost, spoznavanje lepih kotičkov Slovenije in druženje članov ter podpornikov Europa Donne. Prvi tovrsten pohod na območju Zgornje Savinjske doline in njene okolice je Zakrajškova organizirala v lanskem letu. Takrat se je na Čreto podala le peščica članov in podpornikov, letos, 13. junija, pa se jih je na Goro Oljko podalo kar 41 iz vse Slovenije. Pohodniki so se na pot podali iz Smartnega ob Paki. Na vrhu so si ogledali cerkev, lokalna vodička jim je podrobneje predstavila njeno zgodovino. Kot je povedala Zak- rajškova, so bili udeleženci navdušeni nad razgledom, dobro hrano ter prijaznimi gostinci in se bodo tja še z veseljem vrnili. ČLANICE SPREGOVORILE O POTREBI PO IZVAJANJU LIMFNE DRENAŽE Zgornjesavinjčanke so srečanje izkoristile tudi za pogovor o C> Pohoda na Goro Oljko se je udeležilo preko 40 pohodnikov iz cele Slovenije. svoji želji, da bi lahko v okviru tukajšnjega zdravstvenega doma koristile storitev ročne limfne dre-naže. Kot je povedala Zakrajško-va, je ta storitev »v okoliških zdravstvenih domovih težko dosegljiva in bolnicam pogosto izpade pripadajoča letna tovrstna terapija. Zato upamo, da lahko računamo na razumevanje vodstva našega zdravstvenega doma, kot tudi občinskih svetov v dolini, saj tovrstno terapijo ne potrebujemo samo bolnice po operaciji dojke in rodil, ampak tudi številni drugi pacienti«. Na spletni strani Europa Donna je zapisano, da je ročna limfna dre-naža tehnika, s katero spodbudimo limfni pretok in omogočimo povečan odtok limfne tekočine iz tkiv oziroma preusmerimo odvečno limfno tekočino iz prizadetega področja (torej področja, kjer so bile odstranjene limfne bezgavke) v področje telesa, kjer je pretok limfne tekočine nemoten. Tatiana Golob, foto: arhiv MZ 16 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 16 Zgodovina in narodopisje, Ljudje in dogodki Goličnikova hiša v Mozirju gova žena Alojzija Šuster. Ohranjen je tudi govor, ki ga je ob tem dogodku imela njuna hči Angela Šuster, poročena Goričar. PEKOVA-JANKOVA HIŠA Zadnja novo zgrajena hiša v mo-zirskem trgu pred prvo svetovno vojno je bila Pekova-Jankova hiša. Prvotni lastniki so se izselili v Ame- riko. Prvič so šli v Ameriko 10. oktobra 1903 in bili tam do leta 1907 Živeli so v mestu Cambria v državi Wyoming, kjer je rudarsko območje. Alois Štrucel je drugič odšel v Ameriko 29. avgusta 1911, žena Elizabeta pa je odšla za njim 12. oktobra 1922. 26. februarja 1929 so hišo prodali peku Francu Pečniku Šusterjeva hiša v Mozirju (Osrednikovemu z Gneča). V hiši je od leta 1913 do leta 1943 živela soproga avstro-ogrskega diplomata na Kitajskem Eleonora von Haas, roj. Edle von Pertaz-zi. V Mozirje se je preselila po smrti moža, ker je bila sorodnica družine Goričar. Njen mož je bil v začetku podkonzul Avstro-ogrske monarhije v Šanghaju. Kot član kraljevega združenja Velike Britanije in Irske je sprejel ponudbo za službovanje v Seulu (Koreja) kot komisar za carine. Po preteku pogodbe se je vrnil na konzulat v Sanghaj povišan v konzula. Umrl je na Kitajskem, star 49 let, v kraju Ningbo 26. julija 1896, pokopan pa je v San-ghaju. Oba sta izvirala iz diplomatsko aristokratskih družin. Lola Haas se je rodila leta 1866 v mestu Ruse v Bolgariji avstro-ogr-skemu vicekonzulu in plemiču Fri-edricku von Pertazziju in slovenski materi Frančiški Repin iz Voj- ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA nika. Na Kitajskem je bila sedem let in doživela prvo japonsko-kitaj-sko vojno. V Evropo se je vrnila leta 1896 po tragični smrti moža, ki je utonil v Vzhodnokitajskem morju. Po bivanju na Dunaju in Gradcu se je leta 1913 preselila k sorodnikom, družini Goričar v Mozirje in tu ostala do smrti, pokopana je v Mozirju. Na Kitajskem je živela med vladanjem zadnje mandžurske dinastije Qing. Matija Blagojevič Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mo-zirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Neučakani gobarji dočakali gobane in lisičke Na svetlejših jasah, gozdnih poteh in vlakah so pognali jurčki. Pekova-Jankova hiša v Mozirju Letos zaradi pretoplega marca, presuhega aprila in hladnih majskih noči narava ni postregla s presežki. Spet so glede sezone zaskrbljeni čebelarji, zgodnje južno sadje se ni obneslo, gobarji pa so vsaj že tretje leto zares v precejšnji zadregi, saj ni bilo pričakovanih gob. Pred tednom dni pa so v mešanem gozdu, na svetlejših jasah ter gozdnih poteh in vlakah pognali jurčki. Ne nad 600 m in ne višje v dolini. Nekaj vročinskih dni in mokrih noči je spodbodlo rast predvsem gobanov in lisičk. Seveda bo potrebno pri nabiranju ohranjati zmernost in upoštevati odlok o nabiranju gozdnih sadežev, tudi ker ima vse več nadzornih služb pooblastila o nadzoru gobarjenja. Doživetje, ko nabiralci najdejo lepe gobje primerke, je vredno več kot kopičenje gob v skrinjah, saj je v kulinariki gob hitro dovolj in preveč. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 17 Kultura RAZSTAVA IKON IRENE REMIC V CENTRU RINKA V SOLČAVI Ob preslikavi podob različnih avtorjev pušča svojo sled V Centru Rinka je Irena Remic iz Nazarij razstavila ikone, ki jih piše na star način, na grun-dirano leseno podlago v tehniki jajčne tempere. Na njih lahko gledalec opazuje svetnike ter prizore in zgodbe iz njihovega življenja. Za ikono-pisje jo je navdušil Jure Repenšek. IKONOPISJE NI NIKOLI KONČANA ZGODBA »Ikonopisje ni nikoli dokončana zgodba, zato jo delo potegne vase, da kot umetnica išče nove rešitve za predložen motiv,« je v kritiki zapisal njen mentor Repenšek. Remičeva izbira motive z grškega, ruskega in balkanskega območja. Ob preslikavi podob neznanih avtorjev pušča svojo sled in tako delu daje izvirnost in osebno noto. Ob tem skuša doseči liričnost, čistost in vedrino ter enotnost, kar ikona tudi odseva. Irena Remic se rada preizkuša v akvarelu in oljni tehniki. Njeni priljubljeni motivi so cvetje in krajina, v kiparstvu pa ostaja zvesta glini. Irena Remic piše ikone na star način, na grundirano leseno podlago v tehniki jajčne tempere. (Foto: Blanka Božič) PRIVLAČITA JO TAKO SLIKARSTVO KOT KIPARSTVO Likovnica je do umetnosti imela vedno poseben odnos. V času aktivnega življenja je dala prednost družini in karieri, a nikoli ni pretrgala niti, ki jo je vodila v svet umetnosti. V času upokojitve je našla čas zase in za ustvarjanje. Privlačita jo tako slikarstvo kot kiparstvo, za- to se je preizkusila v obeh zvrsteh. Pred desetletjem in pol se je včlanila v Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in se izobraževala v delavnicah z različnimi mentorji. Rada se preizkuša v akvarelu in oljni tehniki. Njeni priljubljeni motivi so cvetje in krajina, v kiparstvu pa ostaja zvesta glini. Marija Šukalo LIKOVNA RAZSTAVA VERONIKE SVETINA OB PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE Tradicionalno druženje v nazarski galeriji tudi letos uspelo Ob praznovanju praznika nazarske krajevne skupnosti (KS) se ljubitelji umetnosti vsako leto srečajo v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje in z umetniško razstavo obeležijo praznik. Letošnje leto se v galeriji predstavlja ljubiteljska slikarka Veronika Svetina, ki se je v kraj preselila pred nekaj leti. Umetnico je zbranim predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Ob odprtju razstave je obiskovalce nagovorila tudi predsednica krajevne skupnosti Vanja Hofbauer. PLOD PRIZADEVANJ IN VOLJE ŠIRŠE SKUPNOSTI »Prireditve ob krajevnem prazniku niso delo peščice posameznikov, ampak so plod prizadevanj in volje širše skupnosti. Ljudje dobre volje in pozitivne energije lahko s svojim delom veliko prispevajo k razvoju in ugledu domačega kraja.« S temi besedami je vodja galerijske dejavnosti pri KD Nazarje Vladimira Planovšek poskrbela za slovesen uvod v praznični dogodek, ki se je odvijal na petkov večer, 19. junija. AVTORICA V DIALOGU Z ZUNANJO STVARNOSTJO Na razstavi, ki bo na ogled postavljena vse do 10. avgusta, se po razlagi Anamarije Stibilj Sajn slikarka »predstavlja s široko odprtim pogledom v svojo ustvarjalnost. Izbrana dela dokazujejo, da je avtorica v dialogu z zunanjo stvarnostjo. Čeprav je ta zanjo zavezujoča, ji omogoča, da se z osebno človeško in likovno senzibiliteto potopi v motive in v njih poišče tisto, kar se skriva pod površino, kar je globlje, bolj sporočilno, v nekaterih rešitvah celo naglašeno s simboliko.« Umetnico k ustvarjanju vabi klasičen motivni repertoar, v katerem ima posebno mesto krajina, pa tudi človek, njeni pogledi, doživetja, dogodki in spomini. POVABILO NA OSTALE PRIREDITVE Razstavo je odprla Vanja Hofbauer in zbrane povabila tudi na ostale prireditve, ki se odvijajo v okviru krajevnega praznovanja. In ker je glasba zvesta spremljevalka likovnih razstav v nazarski galeriji, tudi tokrat ni manjkalo pesmi. Zbranim so jih zapeli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Svetega Martina iz Nazarij. S tem so se poklonili tudi razstavljajoči slikarki, ki je njihova nekdanja članica. Tekst in foto: Tatiana Golob Slikarko Veroniko Svetina (levo) je ob odprtju razstave pozdravila tudi predsednica KS Nazarje Vanja Hofbauer. 18 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 Ljudje in dogodki, Organizacije DANS FOTR KUHA NA RECICI OB SAVINJI Ob dnevu odprtih vrat v Med-gen borzi na Rečici ob Savinji so pripravili pogovorno kulinarični večer Dans fotr kuha z Mihom Robnikom, udeležencem kulinaričnega šova MasterChef Slovenije 2020. Robnik je obiskovalcem spregovoril o svojem pogledu na kuhanje v omenjeni oddaji in hudomušno poudaril, da je postal trinajsti masterchefovec za letošnjo sezono. V oddajo se je prijavil, ker je želel spoznati zakulisje šova, kako poteka snemanje, obenem pa je želel skleniti poznanstva z udeleženci. Sicer Mihu kuhanje in šov tudi v » Rečiške umlete« navdušile Miha Robnik je ob gnetenju testa za »umlete« pripovedoval zgodbe, sestavine pa je bilo potrebno dokumentirati s telefonom. vsakdanjem življenju nista tuja. Po njegovem eksperimentiranju za ločitvi je kaj kmalu ugotovil, da ot- štedilnikom tudi sama sodelova-rok ne moreš nasititi samo z bur- la. Svoje recepte, ki so opremlje-gerji in pizzo. Sinova sta lahko ob ni s humorjem in zgodbami, Rob- nik objavlja na youtubu. S posnetki želi spodbuditi gledalce, da kuhajo z živili, ki jih je moč dobiti v lokalnem okolju. POSTREGEL TAKO Z ZGODBO KOT S HRANO Tudi udeležencem večera je postregel tako z zgodbo kot s hrano. Pripravil jim je »rečičke umlete«. Čisto na svoj način je pripravil tortilje s piščančjim nadevom, ob tem pa postregel s šalami in številnimi nasveti, ki bodo prišli prav tako očetom, ki se znajdejo za štedilnikom, kot izkušenim gospodinjam. Tekst in foto: Marija Šukalo O VZGOJI OTROK Z ANDREJEM PEŠCEM NA REČICI OB SAVINJI Življenje te pelje tako ali drugače tja, kjer ti je mesto V Centru za družine na Rečici ob Savinji so gostili Andreja Pešca, diplomiranega politologa mednarodnih odnosov, predavatelja, svetovalca in trenerja ter strokovnega sodelavca številnih zavodov po Sloveniji in tujini. Gost je na zanimiv način spregovoril o vzgoji otrok ter predstavil svojo knjigo Vzgoja motiviranih, zdravih in odgovornih otrok, ki jo je izdal letos. »Otroci so naše največje bogastvo in vsak dan znova lahko vidimo, s koliko izzivi se soočamo zaradi odsotnosti kvalitetnega razumevanja znanosti o odnosih in vzgoji. Zato je knjiga napisana tako s pozicije predavatelja, strokovnega delavca kot tudi s pozici- Andrej Pešec je obiskovalcem podaril svojo knjigo Vzgoja motiviranih, zdravih in odgovornih otrok ter jo opremil s posvetilom. je starejšega brata in otroka. Seveda obstaja veliko pristopov k vzgoji, a v knjigi pišem o prijemih in priporočilih, ki si jih nisem sam izmislil,« je med drugim povedal Pešec in poudaril, da je večino znanja pridobil iz proučevanja stare modrosti ter s strani znanih in priznanih psihologov in pedagogov. Mnenja je, da te življenje tako ali drugače popelje tja, kjer ti je mesto. Sam namreč nima formalne pedagoške izobrazbe, a kljub temu deluje na tem področju. Ob tem je prišel do spoznanja, da naloga učiteljev in staršev ni, da otroku zagotovijo, da bo bogat, slaven in da bo imel udobno stanovanje. Pomembneje od tega je, da otrokom omogočijo vse potrebno za razvoj v njim dano smer in jih s svojim zgledom vzgojijo v velikodušne in delovne ter spoštljive posameznike. »Če smo otroku pomagali do tega, smo opravili svojo dolžnost, vse ostalo pride ob svojem času samo po sebi,« je ob zaključku dejal Pešec. Tekst in foto: Marija Šukalo VARNO V GORE 2020 Solidarnostni planinski pohodi za pomoč po požaru na Okrešlju Številna planinska društva iz Šaleške doline, Mislinje in PD Celje Matica bodo to soboto organizirala srečanje Varno v gore. Tokrat so se tretjič v 16 letih odločili za Kam-niško-Savinjske Alpe. Osrednjega organizatorja PD Velenje vodi dobrodelna ideja, da s tem pomagajo pri izgradnji novega planinskega doma na Okrešlju. Prav za to je prvič sodelovanje razširjeno na prijateljsko PD Celje Matica, ki je ob požaru na Okrešlju v lanskem letu utrpelo hudo izgubo. POHODI S SOLIDARNOSTNO NOTO Tako bo letošnje srečanje s štirimi različnimi pohodniškimi turami z izhodišči v Logarski dolini Varno v gore 2020 potekalo s solidarnostno noto. Pridružili se jim bodo nekateri planinci iz naše doline in reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije. OB KONCU PRIKAZ DELA GRS Organizatorji načrtujejo štiri, za nekatere manj običajne poti in vzpone, a vse privlačne. Poti so razdeljene; prva od izvira potoka Črna na Orlovo gnezdo in do doma planincev. Druga Od Razpotja na Klemenčo jamo in Strelovec. Tretja pot vodi iz Logarskega Ko- ta na Rjavčki vrh, četrta, časovno najzahtevnejša pot, pa bo vodila iz doline na planino Krofička in nazaj, kjer bo predvidoma po 15. uri skupno zaključno srečanje s prikazom reševalne opreme in delovanjem gorske reševalne službe (GRS) ter predavanjem na to temo, za kar bo poskrbel dr. Samo Fokter s sodelavci. Jože Miklavc Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 19 Ljudje in dogodki, Prejeli smo MELANIE HEITMANN IN STEFAN KRALLINGER NA POTI OKOLI SVETA Svetovna popotnika obiskala kamp Menina Melanie Heitmann in Stefan Krallinger sta se pred petimi leti s 30 let starim mercedesom ter šotorsko prikolico »kampletko« odpravila na četrt milijona kilometrov dolgo pot. Stefan je Avstrijec, Melanie pa Nemka. Na obisku v Sloveniji sta se ustavila v kampu Menina v Varpoljah. SKOZI VEČ KOT 50 DRŽAV »Pred petimi leti so naju domači in prijatelji kar nejeverno gledali. Kako bosta šla okrog sveta, saj nimata denarja? Rekel sem Melanie: »Daj, pojdi-va, bova že nekako.« In je šlo, za nama je izjemna pot, okrog 250 tisoč prevoženih kilometrov, bila sva v več kot 50 državah, spoznala ljudi iz več kot stotih držav. Naučil sem se, da je lažje živeti z manj stvarmi,« je dejal Stefan, ki z Melanie že pet let potuje po svetu in kampira. ZAČELA V URUGVAJU IN ZAKLJUČILA V AVSTRALIJI Njun zvesti spremljevalec na tej poti je bil nepogrešljivi mercedes-benz 190 iz leta 1988. Dejala sta, da je kot njun družinski član. Šotor-ska prikolica jima zagotavlja svobodo kampiranja in udobje domače hiše, zato je tudi ta nepogrešljiva. Pred petimi leti sta potovanje začela v Urugvaju in ga letos spomladi končala v Avstraliji. BSH HIŠNI APARATI NAZARJE, KLS LJUBNO Melanie Heitmann in Stefan Krallinger sta na poti okoli sveta obiskala tudi kamp Menina. (Foto: Siol.net) MERCEDES SE BO UPOKOJIL V MUZEJU V STUTTGARTU V Avstraliji sta zaradi epidemije novega koronavirusa preživela dodatna dva meseca in se domov vrnila maja. Avtomobil in prikolica sta medtem z ladjo na poti nazaj v Evropo. Njun mercedes je že pošteno iztrošen, sta priznala, z njim nameravata opraviti le še dve krajši vožnji. Nato se bo upokojil v Mercedes-Benzovem muzeju v Stuttgartu. Razveselili otroke v vrtcih in učence Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje letos obeležuje 50. obletnico delovanja v Nazarjah. Kot družbeno odgovorno podjetje tesno sodeluje z lokalnim prebivalstvom in kot plod takega sodelovanja so se odločili, da vrtčevskim otrokom v Gornjem Gradu in Bočni popestrijo odhod na počitnice. Tako so 19. junija otroci od predstavnic podjetja BSH ge. Kolar in ge. Grašič prejeli didaktične table z dodatki, ki jim bodo v pomoč in kot po- pestritev bivanja v vrtcu. Velike oči so ob razmišljanju »Le kaj je tu notri?« in ob razkritju vsebine omenjenih škatel postale iskrive, njihovi lastniki pa nasmejani. Podjetju smo seveda hvaležni, kakor podjetju KLS z Ljubnega ob Savinji za donacijo, ki smo jo prejeli ravno v tem času. Z njihovo finančno pomočjo smo namreč obogatili naš šolski sklad OS Gornji Grad. Mija Pilko Vrtčevski otroci v Gornjem Gradu in Bočni so od podjetja BSH Hišni aparati Nazarje prejeli didaktične table z dodatki, podjetje KLS Ljubno pa je finančno okrepilo šolski sklad OŠ Gornji Grad. (Foto: Helena Močnik) NA MESEC ZAPRAVILA OKROG TISOČ EVROV »Zelo hitro sva ugotovila, da življenje tam zunaj ne stane veliko. Ko sva bila ves teden v naravi ali v narodnem parku, nisva zapravila skoraj ničesar. Mercedes porabi šest litrov na 100 kilometrov, gorivo je bilo večinoma poceni. Bila sva naivna in razmišljala, da bi vso pot lahko opravila v največ dveh letih. To je bil povsem neizvedljiv načrt. Nisva želela hiteti. Rada sva zavila na skrite ceste, spoznala domačine. Številni med njimi še niso videli turistov. Tudi najina prikolica je bila prava atrakcija,« je razložil Stefan. Nič kaj več kot tisoč evrov na mesec niso zapravili vsi trije skupaj. »Če bi živela doma in ne bi delala ničesar, bi verjetno zapravila več. V nekaterih dražjih državah sva pazila, v cenejših sva si privoščila več. Zato so bili skupni stroški primerljivi,« je dodala Melanie. DVAKRAT OROPANA 2e v Južni Ameriki sta povozila drevo sredi ceste in razbila motor mercedesa, nato so ju še dvakrat oropali. »Ob prvi kraji sva bila ob skoraj vse. Takrat naju je to bolelo, bila sva slabe volje. Toda to je bil del potovanja in izkušnje. Če se to ne bi zgodilo, pozneje ne bi spoznala določenih ljudi, prav tako ne bi videla posebnih krajev in doživela stvari. Zato težko ocenjujem, ali so bile te izkušnje dobre ali slabe. Moraš jih sprejeti takšne, kot so, torej kot del zgodbe potovanja,« je dejal Stephan. Po omenjeni prometni nesreči so jima pomagali domačini. Mercedesa so v nekaj dneh popravili. Popravilo je stalo le 120 evrov. »Doma v Nemčiji bi bila že zamenjava olja dražja,« je dodal Stephan. NAČRTUJETA RAZISKOVANJE SLOVENIJE Oba sta odločena, da se bosta še vrnila v Slovenijo in jo bolje raziskala. V prihodnje ju mikata Gruzija in Nova Zelandija, le-to sta med potjo po svetu žal izpustila. Nastasja Kotnik 20 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 20 Šport, Kultura ATLETSKI MITING ATLETSKE LIGE TELEKOM SLOVENIJE 2020 V MARIBORU inčeva že na prvi tekmi brez konkurence Minuli vikend je v Mariboru potekal drugi miting Atletske lige Telekom Slovenije 2020, ki je postregel z nekaterimi odličnimi rezultati. Te je dosegla tudi Mozirjanka Maja Mihalinec, sicer članica Atletskega društva Mass. Najboljša atletinja lanske sezone je s časom 11,55 na 100 metrov in 23,85 na dvesto ugnala konkurenco. IMA ŠE PRECEJ REZERVE »Zelo sem zadovoljna z rezultatom v teku na 100 m, tako hitro še nikoli nisem tekla na prvi tekmi v sezoni, zato je to zagotovo spod- Mozirjanka Maja Mihalinec meni, da ima v teku še veliko rezerve. (Foto: Peter Kastelic, AZS) budno. A tek je bil še daleč od idealnega in imam še precej rezerve. Temu se bomo posvetili v prihodnjih tednih na treningih. Nekoliko več dela bo še potrebnega za tek na 200 m. Pri njem se pozna, da zelo dolgo nismo smeli trenirati na atletski stezi. Ampak verjamem, da bom že na naslednji tekmi tekla bolje,« je ocenila svoj nastop Mihalinčeva. Naslednji jo čaka že ta vikend, ko bo svojo hitrost preizkušala na atletskem pokalu v Ljubljani. Marija Šukalo STRELSKE TEKME S PIŠTOLO DRULOV Do zlata Jože Grudnik in Glorija Požežnik Strelsko društvo Gornji Grad je od 7. do 21. junija na strelišču Zagradišče organiziralo tri strelske tekme s pištolo. Tekmovalci so streljali z malokalibrsko pištolo drulov na 25 metrov v tarčo 50 x 50 po pet nabojev za preizkus v eno tarčo in deset za oceno v drugo. Udeležba je bila zelo dobra, tekem so se udeležile tudi članice društva. Za končno oceno je veljal najboljši dosežen rezultat v treh tekmah. Med ženskami je zmagala Glorija Požežnik (77 krogov) pred Katarino Benda (72) in Lejo Strnad (62). Pri moških je prvo mesto zasedel Jože Grudnik (94), drugi je bil Ivan Rihter (92) in tretji Boris Purnat (90) Medalje je podelil predsednik društva Peter Bezovšek. Janez Kolar Prvouvrščeni Jože Grudnik z zmagovalko med ženskami Glorijo Požežnik (levo) in Lejo Strnad, ki je bila tretja med ženskami. (Foto: A. Farkaš ) REVIJA HARMONIKARJEV PRIMOŽA ZVIRA Harmonikarji privabili številno občinstvo Vrhunec preigravanja je bil nastop mini orkestra pod taktirko mentorja Primoža Zvira. V Centru za družine na Rečici ob Savinji je nedeljo, 14. junija, zaznamovala narodnozabavna glasba. Pred številnim občinstvom so se na reviji predstavili igralci na diatonično harmoniko pod budnim očesom in ostrim ušesom Primoža Zvira. GOST REVIJE TANJA PODKRIŽNIK Nastopajoči so se predstavili s skladbami po lastni izbiri. Slišati je bilo moč tako zahtevne melodije kot enostavne, saj je znanje učencev zelo različno. Pesmi Micka Kovačeva, V dolini tihi, Čakala bom, Ne prižigaj luči so bile del programa, ki so ga predstavili učenci iz naše doline in širše. Kot gost popoldneva je zaigrala Tanja Podkrižnik, najuspešnejša Zvirova učenka, ki sedaj mentorjevo pomoč poišče le občasno. V letih igranja je posegala po številnih priznanjih. ŠTEVILO LJUBITELJEV HARMONIKE RASTE Uro preigravanja različnih viž je zaključil mini orkester z različnimi napevi. Mentor Zvir ni skrival zadovoljstva ob izvajanju polk in valčkov ter zabavnih ritmov in priredb različnih avtorjev. Povedal je, da število ljubiteljev harmonike med otroci raste. Letos je bil velik izziv vaditi in preigravati skladbe zaradi epidemije, zato je navodila za delo pogosto podajal preko različnih spletnih programov. Včasih je bilo težko uskladiti urnike in obveznosti z učenjem harmonike. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 27, 3. julij 2020 21 p Matična kronika, Kronika, Oglasi Matična kronika od februarja do junija POROKE • Adrian Nan in Milena Milošev, oba iz Srbije • David Piber iz Bleda in Stina Ambrož iz Ljubljane • Andrej Jakop z Ljubnega ob Savinji in Janja Trogar iz Mozirja • Franček Kramer iz Smihela nad Mozirjem in Suzana Prepadnik iz Konjskega Vrha • Davorin Breg in Mojca Vidovič, oba iz Zgornje Hajdine • Rok Lamovšek iz Trbovelj in Nives Praznik iz Zagorja ob Savi • Aleš Kotnik in Jasmina Kuhar, oba iz Ljubljane • Gašper Slatinšek in Katja Jeraj, oba z Ljubnega • Rok Tkavc in Spela Uršič, oba iz Nazarij • Aljoša Tržan iz Celja in Katja Jevinšek iz Šentjurja • Zan Račič in Tamara Račič Umek, oba iz Trbovelj • Janko Stropnik in Valerija Petrič, oba iz Lepe Njive • Robert Stropnik in Barbara Jelen, oba iz Mozirja • Lovro Šolar in Adrijana Ermenc, oba iz Mozirja • Blaž Robida in Maja Lešnik, oba iz Košnice pri Celju SMRTI • Praznik Emilijan iz Nazarij • Jožefa Arnšek iz Radmirja • Ivan Krivec iz Rovta pod Menino • Jože Jurjevec z Rečice ob Savinji • Ludvik Bršek iz Andraža nad Polzelo • Marija Suhoveršnik iz Gornjega Grada • Marija Zagradišnik iz Gornjega Grada • Frančišek Bezovnak iz Juvanja • Maks Moličnik iz Konjskega Vrha • Jožefa Korošec iz Lepe Njive • Marija Ilic iz Lepe Njive • Nina Vršnik iz Robanovega Kota • Ivana Bevc iz Gornjega Grada • Tatjana Melavc iz Mozirja • Ivana Lever iz Smartnega ob Dreti • Jožefa Grudnik iz Krnice • Ana Planovšek iz Dobletine • Tamara Podkrižnik iz Gornjega Grada • Martin Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji • Marija Ermenc iz Bočne • Franc Goličnik iz Mozirja • Rozalija Jarnovič iz Radmirja • Jožef Mlačnik iz Luč • Frančiška Prodnik iz Šentjanža IZ POLICIJSKE BELEZNICE • MOTORIST ZAPELJAL Z VOZIŠČA IN SE POŠKODOVAL Podolševa: 28. junija ob 16. uri je v Podolševi motorist z mo- tociklom med vožnjo po panoramski cesti zdrsnil s cestišča in se poškodoval. Posredovali so zgornjesavinjski reševalci nujne medicinske pomoči (NMP) in posadka s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo helikopterske NMP na krovu. Poškodovanca so oskrbeli in prepeljal v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, nudili pomoč reševalcem NMP, odklopili akumulator in z gasilci PGD Solčava zavarovali kraj pristanka helikopterja. • GASILCI ZAVAROVALI OKOLICO Mozirje: 28. junija ob 20.51 so na Savinjski cesti v Mozirju razkriti strešniki na strehi objekta ogrožali mimoidoče na pločniku. Posredovali so gasilci PGD Mozirje. Zavarovali so in s trakom zaščitili nevarno območje ter obvestili upravljavca objekta. • ZARADI NEURJA ZAMAŠEN JAREK Rečica ob Savinji: V občini Rečica ob Savinji se je 29. junija zaradi neurja zamašil obcestni jarek. Očistil so ga rečiški prostovoljni gasilci. • VOZNIKA OB MOPEDA V preteklem tednu so policisti PP Mozirje pri kontroli cestnega prometa ustavili voznika mopedov, ki nista posedovala veljavnega vozniškega dovoljenja. Obema sta bila mopeda zasežena, zoper njiju pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče za prekrške. Pogrebna služba - cvetličarna MORAMA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 v GSM: 041 672 115 ttvntfjjnnorafla.st E-mail: info(Simarai>a.ji Aleksander S i £ £2 w IC 3 i o o ' m m g|E| ? o. £ p OZÏ3) — > 5 I- B||6 s M — rr, O D öS" ■CH-J- (Z tí .-o > C. £ O O o 5 o 2 g TJ Jí > t* > t-n 7: t- O i-n "U > O" O O 17 > CL T7 o > > O Oí S C m C C 0 01 C" u O D S Si S k O CTQ £U C I ITI G meseca Zgornje Savinjske doline '1'nluik Sav(n|sk<> nnvl« nadalfli ■ - :--1 irmn lilltrm afteseGa -- r"[L-Siiuinjste dčilinc. Ob kjjiifdu akciji.' i>o«lu med vsemi Itnutil meseca tfalttir&rokf&brtillLmHeftZgM . »Savinjski Johne 21)20. Kandidati y:a Imt mtsi-cj lUnlja ^020 w J|hi aboiediieii] ■.'j^Uiuhi redu priimkov): iMidfiia cSih7H-( i/ Ljubile )r v;k|i i br^tm pi kluba in Marka Karltas >1 n ¡pri 11 ¡I i it | ■ rti I.......i hu kil jiliitn IfaL il.ii MOiirjc-SmJhd, kjer So niesiu nySEv knjige Oljske M (I h. H'; ■ I: ili I ,\ jic i:, .■ ■ . p■, | r J .- i ■ 111.1 ■. .1 ■ omike In mkidinu. V ojih&Vcfn programu puIekiiLa (trti bralni spudbudi, Slumi3iOWj h raliio prti nan |e iil odrasle I11 MntioneVka; Muli i.i KetHO ¡¿S** J li- ud i.-n u.J -.1 irt'klurjfv |ioil |tl: H liH II ¡4n I a[si r.H I fr Haza i( udjovoren sa tobsiililiO pod ■■■ OmenjehB podjetje Je v iHjopdobeieicvaii i >i temla drufcbc c 1 MI in It Zgoittjesavlnjskcjnii zdravitvtnviiiu 4pntu fi.ii.iri« tispE eriiftir 7.i lubip c vrh aparatov i.n J medidm) dela 111 Mirairikunt p n.i I fi rii(i-r evrov i.i ^L Jlcivii ijiniikcp IgriHr. EJni. dr. Jurij liiikim •.1 ^arar.j jc edwi od mentorjev ieudentum na Fakulteti ¿j kiiL^riiSirtJiii blKistamsloi umi itnir*kfl univerze; kjer ri7.vija|ii ¿vtofHitin^ pdjjskegji rniif;M 7. i." 11 110111, d.i bi Istmljia) hitrost, uiMukoMltii.! m kakuvost ktrnslhkili njmu-il ]c dftjcmnik f UvlEiiil] mcdUamiiih ftiilcm l£:h: f-rmiaFii, i L1 sfc Hillaiajo rta delo S itudvisLvku .-nk ¡1 :>i 110, ki sv ukvarja j razvojem avtonomnih robotov v km I n1.! Fr-.nič^k Cnmzd Tirtek /. Gomie^a Gnkta osvo il 1:1; Jportnika invalida Modne fllifiin' Vflpi)| I h 111 [kreeijenju 1!. m^stuna |n-..imif ili k-.:iii. M' »■S.ijijmi i i |:i L'C.-kt: Mil tiajiespiinfljii ilovcoskl smuhiriltl ika-s.ik:-i «sv-Sj ltiIUi ikiipitbti 1 tatsuini v i eiuevku SP Med prispelimi fihsovnka .1 p.ie -. 1 - .m kmfja jr bi' in- 1 ikloUjten Petru Dobovltnik», Ler.iriki ¿5. Nitzarjc. Nagfiijciiei prevzame pratrtičho na^radn vi;........... Ssvli i^idli nov« najltasni>ji? .Ju petka, 1 julija 2G20; S i-: j i. ■ 11: i ip^dliji) glbiiovničo in ju do torkj, 7. julija 2020, pilili! 1: ■ ■ i.ivl-.v: Savli i-k' m.vi. v, fimllietik.i r ■.■.-.i.i 2. i-Mojti rjL". Mvd praH,oCaspu prispelimi Jjjiii-uvtiica mi liimuj iiireiiall johicnlka praktline riafradt Natisnjenih ali kopiranih gfasovnic ne upoštevamo! Za ime meseca junija 2020 glasujem za 2 O Moje ime ¡n priimek; Moj nastov; Te i./GSM: OTROCI NAS POTREBUJEJO Zbiramo šolske potrebščine z s ti ,000 otroK v stiski S poslanim SMS fpOfOillcm ZVEZEK5 no 1919 boste darovali S EUR.