Poštnina je plačana v gotovini. Posamezna številka stane 1*25 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Štev. 37. V Ljubljani, dne 2S. avgusta 1925. Tli. teto Kongres socialistične delavske internacionale v Marseillu. 22. t. m. je bil otvorjen kakor smo že omenili, II. kongres socialistične delavske Internacionale. Na kongresu zastopa 1000 delegatov 80 narodov. Kongres se vrši v veliki razstavni palači, v kateri se je vršila lansko leto kolonijalna razstava. Z razsvetljene, rdeče dekori-rane tribune vise zastave 34 narodov, ki so se priključili v Hamburgu leta 1922. socialistični delaviski Internacionali. Za govorniškim odrom visi slika (Karla Marksa, med vrsto palm pa stoji doprsni kip Jean Jauresa. Kot prvi je stopil na govorniški oder sodrug Henderson, ki je v imenu izvrševalnega odbora S. D. I. pozdravil kongres. V svojem govoru se je spominjal s toplimi besedami posebno umrlih sodrugov Fri-dricha Eberta, Giacoma Matteotti-ja in Hialmar Brantinga. Sporočil je kongresu tudi sklepe izvrševal-nega odbora, da se mednarodno tajništvo prestavi iz Londona v Švico. Zahvalil se je obema tajnikoma as. Tom iShawu in Fridrichu Adlerju. Podal je v preglednem govoru zgodovino internacionale od njene ustanovitve ter dela za uresničenje miru. K separacijskemu vprašanju je pojasnil, da je na pritisk socialističnega delavstva uspelo pripeljati to vprašanje s političnega polja na gospodarsko polje, na polje kon-s truktivn eg a intern acion alizm a. Vendar popolna rešitev še ni bila dosežena. A zasluga socialističnega delavstva je, da se o njem ne razpravlja več v ozračju politične maščevalnosti, temveč v ozračju obojestranskega 'razumevanja in pobratimstva. Vsled delavskega pritiska se je dosegla tudi izpraznitev Ruhrskega ozemlja, s čimer se je ublažilo sovražno razmerje med Firancosiko in Nemčijo. Sledila je razprava o mirovni politiki internacionale. Govoril je o tem vprašanju najpreje s. Buxton ("Angleška). V svojih izvajanjih je izrazil mnenje angleške socialistične stranke, da je najboljše sredstvo za varstvo miru ženevski protokol. Od' Nemčije predlagani varnostni načrt nosi v sebi kali militarizma, katerega ostrina je naperjena proti ruski vladi. Varnostni pakt bo razdelil evropski tabor .na dva dela. S. Hilferding je izjavil, da je Zveza narodov v danih razmerah edino sredstvo s katerim je mogoče zatreti vsak poskus, da bi se zanetil nov vojni požar. Tako Nemčija kakor Rusija in Zedinjene države morajo pristopiti v Zvezo narodov in to na podlagi popolne enakopravnosti. Varnostni pakt razblinja antagonizem med Francijo in Nemčijo. Večina kontinentalnih socialistov ne vidi v varnostnem paktu one nevarnosti, ki jo v njem vidijo angleški socialisti. Tudi zastopnik francoske socialistične stranke s. Leon Bluni se je izjavil za varnostni pakt. Zastopnik ameriške socialistične stranke s. Hillquit je obravnaval vojno nevarnost z ameriškega stališča. Predočil je kongresu zgodovinski razvoj ter politično in gospodarsko stanje Združenih držav ter poskušal dokazati, da je Zedinjene države silil na pot imperializma razvoj industrije, ki kaž.e sedaj kolonialno in finančno _ lice. Vojna nevarnost obstoji sedaj radi napetosti med Ameriko in Japonsko ter radi petrolejskih vrelcev v Meksiki, po katerih so ameriški kapitalisti tako pohlepni. H koncu svojega govora je zahteval s. Hill-quit pristop Zedinjenih držav v Zvezo narodov, ki pa mora _ biti zgrajena na načelih demokracije. Komisija za balkansko vprašanje je imela svojo prvo sejo 24. avgusta in se je uvodoma ha vi la z razmerami v Bulgariji. Poročilo komisije, ki se peča tudi z bojem med boljševiki in menjševiki, je podal kongresu med živahnim pritrjevanjem s. Otto Bauer. Nato je govoril zastopnik francoskih .socialistov s. Leon Blum. Spomnil se je najpreje zasedbe ruhrskega ozemlja in njegove sedanje izpraznitve. Glede varnostnega pakta je bil mnenja, da mora biti Nemčiji zasi-gurana popolna enaokpravnost z ostalimi državami, glede vstopa v Zvezo narodov pa naj se ji ne dela nikakih težkoč. Posameznim social ističnim strankam naj se v vprašanju varnostnega pakta ne daje popolnoma prostih rok. Nedopustno je, je izjavil s. Blum — da bi se glasovalo v Londonu v vprašanju varnostnega pakta z ne, dočim 'bi se v Berlinu in Parizu glasovalo z da. V nadaljnih izvajanjih je izjavil, da popolnoma soglaša s sodr. Hilferdingom. Svoj govor je zaključil z besedami: »iMoj sodrug Hilferding je član nemškega parlamenta, jaz sem član francoskega parlamenta.« Sodrug Hilferding je prav dober Nemec, jaz sem dober Francoz. Vkljub temu sva istega mnenja. To dejstvo priča, da naša socialistična ideja zmaguje. Po tem govoru je nastalo viharno pritrjevanje. (Socialistične stranke vodijo državno krmilo v Švedski, Danski in Holandski, kjer so praktično že izvedli razorožitev. S. Buiton je izrazil na kongresu nad o, da bosta tudi češkoslovaška in belgijska vlada, v kateri socialistična stranka sodeluje, storili svojo dolžnost 'ter zlasti posvetili posebno važnost razorožitvenemu vprašanju. Razumljivo je, da socialistične stranke ne morejo zahtevati razorožitev le v posameznih državah, temveč splošno razorožitev. A vse delo Socialistične Internacionalo mora stremeti za tem, da se preprečijo nove vojne. # Socialistična Delavska Internacionala predstavlja organizacijo 7 milijonov socialističnih delavcev. V njej je združenih nad 30 socialističnih strank, od katerih se nahaja večina v Evropi, dve v Aziji, po ena pa v Severni in Južni Ameriki, internacionala ima v parlamentih 1022 poslancev, ki predstavljajo V« vseh parlamentarnih ‘zastopnikov v evropskih, azijskih in ameriških državah. V internacionali združene soc. delavske stranke imajo v službi 300 dnevnikov. Od hamburškega kongresa, ki se je vršil leta 1922, se je posrečilo vodstvu Internacionale konsolidirati organizacijo tudi na znotraj in združiti stremljenja in delovanje včlanjenih strank v enotno smer ter likvidirati njene leve in desne struje. Internacionala se je popolnoma posvetila reševanju delavskih potreb ter konsolidaciji socialističnega gibanja. Da so vrste socialističnega delavstva že blizu končne trdne konsolidacije, priča njih porast v zadnji dobi, ko iso se kvarne posledice različnih razdorov v delavskih vrstah že skoro popolnoma popravile. Politični vpliv in parlamentarna moč je silila .socialistične stranke k praktičnemu udejstvovanju v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih povojnega časa. V onih deželah pa, v katerih socialistične stranke kot opozicijonalne stranke niso imele dovolj politične in parlamentarne moči, tam so se posvetile bolj načelnim vprašanjem ter utrjevale svojo moč v organizacijah. Vendar so socialistične stranke doslej vsaj več ali manj .soodloče-vale skoro v vseh evropsikih državah. Če ne za daljšo dobo, pa za krajšo. Razumljivo je, da je internacionala glede udeležbe na vladi dala socialističnim strankam široko samoodločbo. Želja socialističnega delavstva pa je, da se internacionali vrne zopet tisto oblast, ki jo je imela pred vojno. S tem hočemo reči, naj se držijo socialistične stranke vedno in povsod čistih socialističnih načel in dosledne socialistične taktike. Zlasti v vprašanju mednarodne politike naj bi zopet odločevala čista radikalna socialistična načela. Marseillski kongres 'tvori važen mejnik v razvoju socialistične mednarodne politike. V prihodnji številki bo sledilo nadaljne natančnejše poročilo o razpravah kongresa. Slavnost na Viču. V zadnjih treh tednih je že drugič manifestirala po ljubljanskih ulicah rdeča proletarska borbena zastava. Par let že ljubljanski meščani niso imeli prilike videti delavskih pouličnih manifestacij in skoro so že pozabili, da eksistira poleg meščanstva še tudi kak drug sloj, ki ima tudi svoje zahteve i:n tudi pravico do prostora na solncu. Tako zelo so že pozabili na proletariat, da ljubljanski dnevniki, ko obravnavajo novo politično grupacijo, vedno pišejo le o dveh strankah; o eni meščanski in eni kmetski, ločim na delavsko stranko trdovratno pozabljajo. Nočemo reči, da so korakali v nedeljo za rdečimi zastavami po ljubljanskih ulicah ljudje enega samega prepričanja. Ne! Lahko pa naglašamo, da so korakali pripadniki enega razreda, čeprav razde- LISTEK. Stockholmska spomenica. (Dalje.) Orjaški nevzdržni gospodarski razvoj Nemčije je omračil vse poglede ekonomov. Svoboda gospodarskega, industrijskega in komer-cijelnega razvoja je 'bilo vsegdar geslo Anglije pa tudi večine znanstveno izobraženih ekonomov, je danes še vedno geslo internacionalne demokracije. A svoboda vsebuje vladanje samega sebe in sorazmčrnost. .Svoboda, katero Nemčija zahteva za svoje dejanje in nehanje, odgovarja gospodarski odvisnosti sosedov in mora vesti do gospodarske vojne vseh proti vsem. N ajprej lastni razvoj po carinski zaščiti preko lastne porabe, potem uaičjen ekspor.t z obteževanjem lastne porabe, razširitev notranjega trga na sosedno Avstro-Ogrsko, nepoštena konkurenca z trgovskimi in industrij alni mi državami potom zlora- be zaščite znamk, ogleduMvo itd. ter polagoma iztisnjenje inozemske fabrikacije in tujega denarja po svojem, to je bil cilj finančne in gospodarske politike Nemčije. Danes je dejanski res, da stoji Nemčija pred orjaško gospodarsko krizo, ako zapadne države Avstro-Ogrsko in Rusko izvedejo, da si urede svoje gospodarstvo po smiselnem načrtu, a ravno tako je tudi res, da je Nemčija zavestno izkoriščala splošno svobodo razvoja ter zlorabljala. Ni torej Nemčija defenzivna, marveč zapadne države. Da se Nemčija brani poloma, ki ga je sama zakrivila, ne vseblja še, da je bil nje položaj pred vojno le obramben. Vzgoja nemškega ljudstva za vojno in neomejeno moč volje se je sicer opazila od angleških in francoskih publicistov. Ali šele izbruh vojne in s tem zvezano pretresava-nje, posebno pa kot zadnji rezultat te vzgoje velikanska navdušenost za vojno, je šele jasno javila sistematično vzgojo v šoli, rodbini in znanosti. Naj se le črtajo vojni .spisi nemških učenjakov, državnikov, ekonomov in filozofov, vsi so duhovno in smiselno usmerjeni na vojno. Naravnost neverjetna in zablod na je dialektika in zofistika nemškega učenega sveta. Človeku se kar ježe lasje nad izbruhi fanatične nacionalne surovosti do najbolj omikanih ljudi gori. Je sicer tudi res, da se je vzgajal nacionalni šovinizem tudi v Franciji in Italiji, a Nemčiji se je tudi pri tem izkazala sistematično. Od Fichte-ja, Nietsche-ja, Treitschke-ga naprej so nepregledne vrste pisateljev, ki vzgajajo voljo za vojno, voljo za moč in poveliča vanje gosposke države, »Zlo edino je sila, ima sposobnost ustvarjanja. Narod, ki je sposoben svojo voljo nadeti vsem, je orodje 'božje volje. Vsak narod, ki se zoperstavlja volji Nemčije, kaže s tem nekulturno inferjornost, mora se ga strahovati z vojno. Vojna ne prenaša nobene čustvenosti, ne usmiljenja, ne človečnosti. Več ko trosi zla, bolj pospešuje gospod-stvo Nemčije ter jo bliža idealni obliki in nje božanstvenemu. cilju. Znanost je dragoceno sredstvo vse sile prirode posvetiti zlu in razru-ševanju.« »Vsak narod si mora predpisati svoj moralni kodeks sam. Slovani so za nas rojeni sužnji« tako govori Fichte, tako govori Treitschke in cesar Viljem je dostavil: »Zame človečnost ne prekorači Vogez.« Tako je bil državni ustroj Nemčije usmerjen na militarizem, na absolutno pokorščino državljanov, neomejeno gospodarsko ekspanzijo v smeri vse obvladajoče svetovne sile ter politika napravljena na centralno silo in orient. Vojna bila je le neizogibna posledica nemške politike in diplomacije, mogoča le vsiled brezpogojnega zavezništva Avstro-Ogrske, ta zopet pogojena po ciljni politiki Madjarov. (Dalje prih.) Ijeni .na desničarsko in levičarsko skupino. Novi 'delavski dom ni namenjen samo eni ali samo drugi skupini, temveč je namenjen delavstvu. To činjenieo so tudi manifestanti v nedeljo dobro razumeli in so ne glede na politične diference ali na eventuelne osebne diference dvignili slavje v razredno reprezentanco delavskega razreda. Vsekakor je politična izšoianost ljubljanskega proletariata močno napredovala, kajti'strpijrvost, ki je predpogoj zatake proslave je doma le pri tistih skupinah, ki imajo toliko vere in zaupanja v pravilnost svojega programa, da se ne boje dodira z ljudmi, ki imajo drugačne nazore. Še eno je treba povedati pri tej priliki. Popoldansko veselico .na vrtu novega doma je poselilo tudi eno omizje pristašev meščanskih strank in to s sokolskimi1 111 ©rjunaškimi znaki. Mi še zavedamo, da se je tudi mnogim elanom teh organizacij pričelo svitati, da je borba delavskega razreda za kiuturno in gospodarsko osvobojen j e človeštva eminentno kulturni pojav, ki bo ustvaril višjo in dovršemejšo obliko človeške družbe. Mi verno pozitivno, da se posamezni člani teh organizacij globoko sramujejo zločinov, ki so jih zagrešile njihove organizacije .nad delavskim razredom. Ali tudi, če obžalujejo posamezniki tiste sramotne čine, vendar na;i nas v prihodnjič .ne posečajo p.ri ofieijelnib prereditvah z oficijelni-mi znaki tiste organizacije,- ki je te čine zagrešila in jih ni niti javno obžalovala. Nismo proti temu, da pridejo tudi člani meščanskih organizacij na naše prireditve. Nasprotno! Nam je še prav, če pridejo, se bodo vsaj na lastne oči prepričali, kako krivo jih poučujejo njihovi voditelji o stremljenjih delavskih organi- zacij. Vendar naj pri takih prilikah puste doma svoje bojne znake vsaj od tiste organizacije, ki je zlorabila nacijonalizem zato, da je ubijala sinove istega naroda in to samo zato, ker si ne puste natakniti nagobčnikov in sleči kožo raz telesa. * Sicer je pa treba povedati, da je bila proslava na Viču na višku proletarske solidarnosti. Baldjada na predvečer proslave je bila slična veletoku, ki je preplavil ulice prijazne proletarske občine. Odušev-Ijeni klici: Živela proletarska solidarnost in Živelo zedinjenje proletariata, katere so ponavljali na stotine proletarskih grl so kazali, da živi tudi viški proletariat pod ogromnim utišam procesa, ki staplja z nedoseženo silo razcepljene vrste proletariata v eno enotno borbeno silo, ki bo že v najbližji bodočnosti posegla v grandiozno bitko za emancipacijo delavskega razreda v Jugoslaviji. Nedeljska proslava se je istota-ko izvršila po začrtanem programu in dosegla velik agitacijski uspeh. V sprevodu so korakale mogočne kolone raznih proletarskih organizacij, ki so si tudi ta dan priborile pravico do ulice. Ob veselih zvokih godbe »Svobode« iz Most se je pomikal dolgi sprevod, kateremu so zlasti strumne vrste članov, članic in naraščaja UDK v krojih dajale prav posebno, izrazit značaj. Pred novim domom se ji' sprevod razpostavil okoli lepo okrašene tribune, raz katere so zastopniki .raznih delavskih organizacij časti -tali viškemu proletariatu na pridobitvi svojega doma. Pevci društva Cankar in Delavskega glasbenega društva so zapeli pred shodom lep proletarski pozdrav in tudi kasneje na veselici se je neprestano razlegala lepa proletarska pesem. Veselico je posetilo okoli 1 in pol tisoča ljudi, kar znači več, kakor so mogli pričakovati naj večji optimisti. skuzije ter športno delovanje. Posebno skrb obrača socialistična mladina izobrazbi društvenih funkcionarjev. V ta namen snuje knjižnice in knjigarne ter založbe. Mladina dela roko v roki s politično stranko in strokovnimi organizacijami. One so na tem izobraževalnem delu tudi zelo zainteresirane, ker bodo s to mladino pridobile naj boljše so delavce. Poleg socialističnega teoretičnega znanja, organizacijskega in gospodarskega proučevanja, nudi mladini tudi pripomočke v vsakdanji borbi. Naravno je, da podpirajo pok ret socialistične mladine strokovne organizacije in stranka tudi materielno. Vendar s tem ni izčrpana .delavnost mladinske, organizacije. Na socialno - političnem polju se zanima za zaščito mladega delavstva v obratih in za zaščito vajencev in vajenk. Na državno upravo pošilja zahteve o gospodarski zaščiti mladine in njena delavnost na tem polju je neomejena. Skrbi tudi za telovadno in športno vzgojo, ki je za mlado delavstvo potrebna, kakor vsakdanji kruh. Po vzorcu te organizacije je zasnovan v Jugoslaviji tudi Savez Socialistične Omladine Jugoslavije, ki ima sedaj svoj sedež v iSarajevu, a krajevne organizacije širom naše države. Tudi delavsko mladino v Sloveniji čaka važna naloga: organizirati mora našo ročno in duševno mladino. Upamo, da bo plug ■ •marljivih socialističnih omladincev tudi na tem polju kmalu pričel orati neobdelano ledino. Mariborske vesti. Organizacija socialistične mladine. Organizacija socialistične omladine tvori važen sestaven del socialističnega delavskega pokreta, ki ne zaostaja po svojem pomenu prav nič za ostalim panogam delavskega pokreta. Ta organizacija je razširjena že po' vseh državah, a glavni sedež njene internacionale je v Berlinu. Naravno je, da ima ta organizacija bojni značaj, ter da je čisto proletarska organizacija. Tudi je ta del delavskega pokreta že precej star, zlasti v Nemčiji in v Avstriji. Avstrija je štela začetkom 1. 1924 269 krajevnih organi- zacij z okoli 38.000 članov (med njimi 7723 žensk). Glede starosti je bilo 46l/2% starih od 14—l(i leta, ki so spadali različnim poklicem, dočim so bili ostali višje starosti. Kljub težkim denarnim razmeram je socialistična mladina izdajala več dobro urejevanih časopisov in propagandnih spisov. Vzdrževala je tudi številne izobraževalne ustanove, ki se jih je mladina pridno posluževala. Kulturno udejstvovanje socialistične mladine je zelo širokopotezno, razsteza >se na predavanja, di- 0krožni izlet, kateri so je vršil 14. in 15. t. m. je sijajno Uspel kljub inevošljivosti prometnega ministra, ki je odklonil polovično vožnjo in s tem onemogočil številnim proletarcem iz oddaljenih krajev prihod v Maribor —- in kljub stari jezi božjega ministra sv. Petra, ki je v soboto popoldne poslal precej dežja — in s teni kulturnim delavskim organizacijam onemogočil večji gmotni uspeh. Da je prireditev uspela najbolj, dokazuje histerično pisanje meščanskega časopisja. Akademija, ki se je vršila v Gotzovi dvorani 14. t. m. zvečer je bila pravi triumf proletarskega in mladinskega kulturnega gibanja v Mariboru in bližnji okolici. Na akademiji je nastopilo šest pevskih zborov in sicer: Mešan zbor »Svobode« Maribor, mešan zbor »Svobode« Pobrežje, »Frohsin« Maribor, »Pevski zbor pekovskih pomočnikov Maribor«, železničarski pevski zbor »Krilato kolo« Maribor in »Ednafcost« iz -Studencev. Nadalje je nastopil tamburaški zbor »Svoboda« Maribor in »Telovadne enote« z naraščajem iz Maribora in Studencev. Vsi omenjeni pevski, kakor tudi tamburaški im telovadni odseki so častno izvršili svojo težko nalogo in pokazali precejšen napredek od zadnje akademije do danes, za kar so želi ogromno odobravanje. Tudi prirejena »Alegorija« je dobro uspela. Triumf so pa dosegli združeni pevski zbori (okrog 130), ko so zapeli »Hajd socialisti« in »Mednarodno himno« katere pesmi je ogromna masa proletarcev in proletark, ki so napolnili veliko dvo- Ig. Mihevc: Socialistična olimpijada v Frank" fartu Meni. (Od 24. do 28. julija 1925.)_ (Dalje.) „Otvarjam prvo delavsko olimpijado, ki je krona našega desetletnega dela. Leta 1924. je bila zbrana športna internacionala v Parizu, na kateri so bile zbrane buržujske in nacionalistične športne moči, ki so v službi današnje reakcije. Združenje naših športnikov pa naj služi delavskemu pokretu, da z njim odstranimo še vse one ovire, ki so na poti. Prav posebno se zahvaljujem nemškim sodrugom, ki so umeli prvo delavsko olimpijado tako lepo organizirati. Moj pozdrav naj velja tudi delavski mladini, tisti mladini, ki bo zmagovalka nad današnjo reakcijo, militarizmom, kapitalizmom. Naš visoki cilj je potom športa vzgojiti nove ljudi, nove bojevnike, ki bodo zgradili novo človeško družbo, c) kateri mi že dalje časa sanjamo. Naša velikanska manifestacija tu. v Frankfurtu bo uspela! S tem otvofim prvo delavsko olimpijado!“ Po otvoritvi je pozdravil manife-stan^e delavskega športa član glavnega odbora olimpijade sodrug Nie-mann iz Frankfurta v imenu mesta Frankfurta. Za njim sta nagovorila navzoče še sodruga J. Beudix iz Lip- skega in francoski sodrug Ellrodt, ki je končal svoj govor s trikratnim zdravoklicem na prvo delavsko olimpijado. Za temi pozdravi se je pričelo tekmovanje. Za novinarje, ki jih je bilo 300 raznih narodnosti, je bila v štadijo-nu urejena posebna tribuna. S štadi-jona je bila organizirana pošta k vsakemu vlaku za udeležence in za časnikarje. Poleg tega je pa bila uvedena tudi telefonska služba. Preko vhoda v štadijou je bil razpet velikanski napis na beli tkanini in z ogromnimi rdečimi črkami: „Delavci, ogibajte se alkohola". Za red, informacije itd. je skrbelo 5000 rediteljev, ki so nosili lepo in prikupno uniformo. Ped se ni kalil nikjer. V štadijonu ie bilo zaposlenih tudi nekaj sto snažilcev, ki so izborno opravljali službo. Vsak papirček ali drugo nesnago so sproti pobirali in metali v za to pripravljene kanone. Ženska inanifestneijn za mir. Na ,svojem pomenu je delavska olimpijada mnogo pridobila tudi s tem, da je pri vseh prireditvah .kar najodličnejše sodelovalo ženstvo. Velika udeležba ženstva nam priča s kako velikem interesom žene po drugih deželah sodelujejo v delavskem gibanju v popolni zavesti in prepričanju, da je kapitalistična zver ono zlo, ki tlači in mori narode, ki povzroča vojne in tudi bedo. V znak protesta proti krvavim orgijam, so sklenile žene vseli dežel, ki so sodelovale pri olimpijadi, položiti krasen venec na vogalu Kai-serst,rasse pred spomenikom padlih vojakov. Manifestacija se je izvršila dne 28. julija ob 9. uri dopoldan ob sijajni udeležbi in veličastnem pohodu, ki je dovelj jasno izpričal odločen protest proti vsakršnim vojnam in moritvam v kateremkoli .strelskem jarku. Žene vseh narodov so ob tej priliki izrekle svoje glasno obžalovanje nad žrtvami vseli narodov, vseli trpečih bratov in sester. Skrb zdravnikov za delavstvo. Tzborno urejena zdravniška služba. se je pri delavski olimpijadi vršila kar .n a j vestne jo in nesebično. V štadijonu je bila glavna postaja, poleg te je pa bilo po mestu v raznih ulicah še 4,") postaj, ki so takoj nudile pomoč, če bi se pripetila kaka nezgoda ali obolenje. V štadijo-.nii samem je delovalo neprestano pet najodličnejših zdravnikov. Tekmovalce, so rentgenizirali posamezno prod tekmo in po tekmi; imeli so predavanja za novinarje. Profesor dr. David je n. pr. predaval o transformaciji krvi. Doč/m so bili o prenašanju krvi na druge osebe zdravniki (io najnovejšega časa v veliki rano, stoje poslušala in navdušeno aplavdirala. V soboto 15. t. 111. okrog 9. ure se je začel pomikati sprevod iz pred Ljudskega doma po za to določenih ulicah, katerega so se korporativno udeležila vsa .naša pevska društva z zastavami — telovadci z naraščajem v krojih in telovadnih oblekah, — Prvo delavsko kolesarsko društvo (okrog 80), ki so šli z okrašenimi kolesi in zastavo .na čelu sprevoda. V sprevodu so zelo imponirali naši vrli sodrugi telovadci in drugi iz mežiške doline s s. Borštnarjem na čelu, ki so se kljub temu, da so morali plačati celotno vožnjo, udeležili v tako lepem številu. Za omenjenimi korporacijami so ma.rširali štev dni zastopniki okoliških občin med drugimi vrli sod.ru-gi iz Sv. Lenarta, ki se niso strašili dolge poti. Na to so šli zastopniki mestnih organizacij, korporativno s tablicami so šli organizirani železničarji in krojači in zelo številno so bile zastopane naše sodružice-de-lavke. Kako ogromna je bila masa v sprevodu, se je videlo še le na glavnem trgu, kjer so se vršili pozdravni govori, in kjer so pevci zapeli delavski pozdrav in godba peker-ske požarne hrambe zaigrala »Marše 1 jezo«. Kadi števila se z meščanskimi listi ne bomo prepirali, izjavljamo samo, da se (588 ljudi na Mariborskem glavnem trgu popolnoma zgubi, medtem ko, je bila masa na trgu tako impozantna, da so morali govorniki precej kričati, a ko so hoteli, da jih vsi navzoči slišijo. zmoti, je najnovejša znanost, ki jo goje zlasti nemški in anioni kanski zdravniki, ugotovila na podlagi neenakosti krvi, da se more izboljšati slabejša kri le z boljšo. Kvaliteto krvi so razdelili v štiri stopnje, iki jih označujejo z 1, 2, 3 in 4. Profesor dr. David je odvzel kri tekmovalcem raznih narodov ter pokazal povečane slike krvi pri predavanju. Slike so se bistveno razločevale. Vodena slika, bolj rdeča in še temnejša. Najboljšo kri imajo Finci (št. 4), ki se lahko odda pri transformaciji vsakemu slabokrvni ku. Prenesti se sme to,rej na drugo osebo le kri iste kvalitete ali pa boljša na slabe j šo, ker sicer ne more imeti povoljnega uspeha. V štadijonu je imela tudi delavska zveza Samaritov 12 lopo opremljenih sanitetnih avtov, ki so bili vedno pripravljeni za prvo. pomoč. Kakor vse sanitetno osebje, tako so tudi zdravniki vedno in povsod kazali velik zmisel za socialni čut. V nedeljo dne 26. julija je socialistična samaritska zveza posredovala pri nič manj nego 1300 nezgodah, ki jih je povzroči Usi] ni naval ob tako vidiki udeležbi, vendar je ves ta posel vršila neopaženo, kar se ima zahvaliti v prvi vrsti svoji zmiselni vzgoji. (Balje prihodnjič.) Popoldne istega dne se je imela vršiti ma vrtu »Križevega dvora« velika veselica z nastopi naših telovadcev in ostalih odsekov — ali sv. Peter je to preprečil — kajti, še le ko se je začela masa zbirati in telovadci iz mežiške doline pričeli s prostimi vajami, je poslal dež, ki ni hotel več nehati in se je veselica morala pretrgati in preložiti za drugi dan, ki pa tudi nismo imeli lepega vremena in se vsa prireditev ni mogla končati tako kakor je bilo v programu. Nič ne de; drugo leto bo lepše in naša mladina se je že začela za to pripravljati, ker hoče pokazati, da gre vedno naprej vzlic vsem težko-čam. 'Na poročanja meščanskih listov kličemo samo eno: Mi gremo na- prej in vas je strah! Narodiiosocialistifneinu oziroma čicibambulskemu glasilu »Novi Pravdi« na nje otročje poročanje pa pravimo: Kako morajo biti šele narodni socialisti odvisni od bank in demokratskega kapitala, ker ne morejo na svoje prireditve in shode Spraviti niti 50 oseb. Kaj .še le mi, ki spravimo vsaj 688- P» n. Antiparazitni Hrastniški pralni prašek dobi se vscpovsodi. SC resoluciji ljubljanske kraj. pol organizacije SSJ. Spodaj priobčujemo resolucijo, ki je bila sprejeta na .sestanku ljubljanske krajevne politične organizacije 'SSJ glede občinskih volitev v Ljubljani. Zavedamo se, da s to resolucijo še davno nismo izvršili dolžnosti, iki se nam kot stranka delavskega razreda v občini in v Sloveniji nalaga. Vsaj ne upravljajo geremti občinskih poslov samo v Ljubljani. Odstavljanj e županov, razpuščanj e občinskih svetov, gaženje volilne pravice, pretva.ra.nje zakonskih določb in neupoštevanje ljudske volje, vse to odgovarja interesom buržoaznih strank. Vseh strank brez izjeme, pa naj se nazivljejo demokrati, samostojni demokrati, radičevci, radikali ali klerikalci. Zahteva po volitvah, zahteva po splošni in enaki volilni pravici, zahteva po odstavitvi gerentov in ge-rentskih .svetov, more biti zato zahteva delavske stranke. Socialistična stranka Jugoslavije bo dala tej zahtevi najenergič-nejšega povdarka, .socialistična stranka Jugoslavije bo vedno prva v boju za dosego enake in; splošne volilne pravice v občinah im takojšnjo izvedbo občinskih volitev. iSaj mora biti znano, kaj je rekel oni nemški politik in znanstvenik o gerentskih upravah: razpu- ščanje občinskih zastopov zmači najnevarnejši absolutizem. Zavedati se moramo: narod je sposoben, je zrel, da o svoji usodi odloča sam. Kdor spoštuje svojo državo, bo priznal državljanom to sposobnost. Če pa država nima sposobnih in zrelih da& žavljamov, potem je nepravilno in napačno nazivljati tako združbo ljudi za državo! Ljubljano upravljajo izza prevrata le z malimi presledki ves čas razni geremti. To zato, ker je ljubljansko prebivalstvo izreklo nezaupnico demokratom. Mesto, da bi .se demokratska stranka pokorila 'tej .suvereni ljudski sodbi, je upostavljala do danes z absolutističnimi, ljudsko voljo ne-upoštevajočimi ukrepi na mestni magistrat svoje geremte. Se več! Delavski razred je z žrtvami priboril splošno in enako volilno pravico. Da zadoste -strankarskim koristim, da zadovolje .svoje strankarsko interese, .so. gospodje odpravili splošno. i;n enako volilno pravico, .so uzakonili volilni red, ki jemlje delavskemu razredu to že davno priborjeno pravico. Za. splošno in enako volilno pravico pa se mora boriti ves .socialistični proletariat, če hoče ostati zvest socalističnim načelom. Vsaj je boj za volilno pravico, boj za demokracijo, za socialistično .stranko nekaj samo po sebi razumljivega. Ljubljansko prebivalstvo je 'spoznalo, da ne gre v stvari za klerikalno komando, o čemer pišejo radi demokrati, marveč gre: za .splošno in enako volilno pravico, ki je predpogoj splošnega napredka. V Ljubljani bije socialistična .stranka boj za demokracijo proti nadvladi in zapostavljanju in bo zato napela vse .svoje sile, da pride končno do rednih volitev v Ljubljani in da pride pri teh volitvah ljubljanski proletariat do svoje moči. Resolucija se glasi: Krajevna organizacija SS.J v Ljubljani izjavlja: L Samouprava občine je temeljna politična pravica. Kljub temu je režim ponovno razgnal ljubljanski občinski .svet, odpravil splošno in enako volilno pravico s čistim proporcem ter postavljal občini svoje komisarje proti volji volike večine ljubljanskega •prebivalstva in vzdržuje to protizakonito stanje, še danesi 2. Krajevna organizacija najodločneje protestira proti kršitvi .samoupravnih zakonito zajamčenih pravic, proti ponovnemu razpušee-nju občinskih odborov in postavljanju vladnih komisarjev, proti 'nezakonitemu zavlačevanju volitev, proti odpravi splošne in enake volilne pravice s čistim proporcem. 8. Zahteva odstavitev od nikogar izvoljenih gerentov. 4. Zahteva zopjtpf- uvedbo .splošne i.n enake vol^pT pravice s čistim proporcem in (^obodne volitve za oba .spola. 5. Volitve .se morajo vršiti na dela prosti dan, in rok za vlaganje kandidatnih list- mora trajati najmanj štiri tedne. »B U I) II A« čaj na Velesejmu oglejte si »H« paviljon št. 4(51—4(55. Tvesti* Socialistična Internacionala in »o-eialna-demokracija na Češkoslovaškem. V zvezi s socialističnim kongresom v Mavseille-u je priobčilo centralno glasilo češkoslovaške social-ne-demokracije nekaj Statistike o svoji organizaciji, iz katere posnemamo, da šteje socialistična stranka na Češkoslovaškem 199.751. članov, od katerih je 126.000 Cehoslo-vakov in 73.000 Nemcev. Nadalje izdaja stranka 13 socialističnih dnevnikov. Internacionali je odposlala v preteklem letu 26.000 Kč.. dočim so od računali nemški sodru-gi v Češkoslovaški londonski Internacionali 118 funtov šterlingov. Socialistični kongres v Marseille-u o katerem smo poročali v zadnji številki je pričel s svojim delom 23. t. m. Kongresu prisostvuje nad 1000 delgatov, ki zastopajo 80 .narodov. Med njimi se nahajajo tudi ruski manjševiki In .socialni revolucio- ska politika in volitve strankinega načelstva. Istočasno je sklican v v Brno zbor socialističnih žena češkoslovaške. Socialistični blok na Češkoslovaškem. Med mnogimi .kombinacijami, ki jih omenja češkoslovaško dnevno časopisje, je tudi možnost ustvaritve socialističnega bloka, ki naj bi nastopil pil jesenskih volitvah na Češkoslovaškem proti združenim meščanskim in agrarnim strankam. Komunistična propaganda na An- gleškem. Na Angleškem se vrši zadnje čase živahna diskuzija o pismu ruske komunistične stranke na Lahom1 Party in o Splošni zvezi strokovnih organizacij. Komunisti so pričeli z odkrito propagando med vojaštvom, ki ga poživljajo na odpor in nepokorščino ter skušajo zainteresirati armado za komunistično politiko. Socialistični voditelji so se izjavili proti tej propagandi, • ker je angleški delavec preudaren človek in ker je 90% angleških volčičev delavcev. S tem jim je dana možnost, da vodijo državo tako, kakor oni hočejo. Ti delavci vedo, da bi se vsak revolucionarni in teroristični poskus diktature ponesrečil, in tudi to vedo, da bi na posledicah teh poskusov najbolj trpeli nižji ljudski sloji. Lunačarski v Parizu. Sovjetski ljudski komisar za prosveto Lunačarski je prispel in-kognito pretekli teden v Pariz, da prične razgovore s francoskim prosvetnim ministrom de Monzie-jem o vprašanju duševnih vezi med Francosko in .Sovjetsko Rusijo. Ob tej priliki .se je načelo tudi vprašanje ustanovitve Mednarodnega instituta za duševno sodelovanje narodov. Leo Troeky je bil imenovan za predsednika ruskega glavnega sveta za državno obrambo. Zakon o vojaški in gospodarski špi-jonaži. je izdala sovjetska vlada. Po tem zakonu bodo vsi oni, ki bi vtihotapljali v tuje inozemsko časopisje vesti o zaupnih vojaških in gospodarskih stvareh Rusije, .kaznovani s 3 leti zapora. Ako bi tako vtihotap-Ijanje znatnejše škodovalo državi, se lahko kaznuje krivca s .smrtno kaznijo. Prava naša donraču^ Kolinska cikorija Vam jamči pristnost in jakost ! »Pred revolucijo v Nemčiji.« Nacionalistična »Deutsche Zei-tung« je obdolžila komuniste in .socialiste, da se pripravljajo .na važne dogodke ter da razvijajo v zadnjem času posebno revolucionarno delavnost. Komuniste dolži, da zlasti zlorabljajo sovjetsko poslaništvo v Berlinu, ki dobiva brez vsake cenzure iz Moskve velike poši-ljatve boljševiške literature. Omenjeni list smatra to delovanje za napad razrednega delavstva na desničarsko vlado. Vlado poživlja, naj napravi red. »Deutsche Zedtung« je eden na j večjih nemških hujskaških listov. Namen tega njegovega .izzivanja je zelo prozoren. Izredno veliko truda si prihranite ako pri pranju uporabljate samo milo »Gazela«). DOPISI. Ježica pri Ljubljani. Pri nas je občinski odbornik g. A. Jakopič, ključavničar, ki pa ne čuti z tukajšnjim delavstvom, čeravno je on sam delavec. Na kandidatni listi za občinske volitve je bil nosilec, kako je .prišlo do tega, nočemo tukaj raziskovati. Rečemo lahko samo to, da je večini delavstva žal, da ga j« volilo. Doma v občini pa sploh ne ve kam spada. če pride v gostilno, napada mirne delavce in male kmete, torej svoje lastne volilce. Če pa v gostilni ni dosti časa, pa opravlja ta svoj posel na cesti. Piri tem daje take izraze, ki ga točno označujejo koliko da je izobražen. Nam se pa zdi, da ima on sam največ napak. Vsled njegovega nastopa ga noben volilec ne upošteva. Zahvali se pa naj treznim in previdnim delavcem, da jih že ni izkupil. Prav obžalujemo, da ima par srednjih šol pa tako izbrazbo. — Končno mu tudi .svetujemo, da naj uredi kar ima za urediti. On bo že vedel za kaj se gre. Vemo tudi, da se je izrazil, da dela za ljudski blagor brezplačno. Dejanja naj govore, da je to tudi resnica. Prosimo, da to .sto ri. Naj drži dano besedo, za kar ga G-ospai! Tudi jez Vam priporočam lo milo z znamko „ GAZELA". Moje perilo se kar blešči, yolovu sem pa tudi /.e zdavnaj. Tudi Vi bosle dosegli lo z uporabo „GAZEl.A -mila. narji, bivša 'angleška ministra Hen-dersom in Tom Shaw, predsednik nemškega državnega zbora Loeve, Rudolf Breitscheidt in Grispien. Avstrijsko isocialno-demokracijo zastopata ss. dr. Otto Bauer in Auer, italijanske socialiste, sodruga Mo-digliani in Turatti, belgijske socia- 1 iste Brouquere. Kongresu prisostvuje tudi .socialistični veteran so-'drug; Kautsky. Na dnevnem redu kongresa je kolonijalno vprašanje, razorožitveno vprašanje in poročilo druge in tretje Internacionale. O kongresu prinašamo daljše poročilo v posebnem članku. Strankin zbor nemške sovi a In e-demokracije Češkoslovaške se bo vršil od 21,—24-. novembra 1.1. v Brnu na Moravskem. Na dnevnem redu so sledeča vprašanja: Politične naloge delavskega razreda v češkoslovaški, bodoče naloge stranke in njeno parlamentarno delo, češkoslovaška carinska in trgovin- m «1 A, GAZILA XI LO Stran 4 „SQC1AL1ST“ tem potom opozarjamo dokler je še čas. Drugič kaj več, če bo potreba. A. Z. Ali res pridejo jezuiti v Celje? V zadnjem času se je razširila po Celju govorica, da so jezuiti kupili staro okrožno sodišče, odnosno1, da ise bodo nastanili v cerkveni hiši zraven Marijine cerkve, da se bodo morale stranke izseliti itd. V nedeljski številki »Slovenca« čitarno, da se ta vest dementira, da na tej govorici ni ničesar resničnega, ako-ravno bi bilo za Celje silno dobro, če bi se ikaj takega ustanovilo. Jezuiti bi preskrbeli, da bi deca ne bila prepuščena sama sebi na ulici, uredili bi otroški vrtec itd. Občinski očetje, ali ni to sramota za Vas, da bo treba Jezuitom v Celju, da se prepreči, da bi deca ostala brez vzgoje na ulici, kjer se lahko do kraja pokvari. Okoliška občina je dala vsaj eno sobico na razpolago za otroški vrtec, mestna občina pa še dosedaj ni razumela, da bi morala storiti vsaj nekaj sličnega. Pričakujemo od merodajnih čirni-teljev, da storijo svojo dolžnost, da ne bo treba čakati na Jezuite, da nas rešijo te sramote. Konec stanovanjske bede v Celju. Sedanje stanovanjsko sodišče je rodilo po novem stanovanjskem zakonu velikanski pravi čudež. Tako vsaj triumfirajo meščanski časopisi. Kako pa pravzaprav iz-gledajo sedaj razmere? Čisto nič se ni spremenilo, ravno ista stanovanjska beda obstoja še vedno kakor je poprej, samo ta razlika je, da zahtevajo oni hišni lastniki, ki jim daje zakon pravico razpolaganja s stanovanji, tako visoke svo-te za najemnino, da ne more nihče plačati. Dobro bi bilo, da bi se poročevalec »Jutra« poprej informiral na stanovanjskem uradu ob določenih uradnih urah, pa bi takoj videl, da je vsaki dan vse polno ljudi, ki z nervoznostjo čakajo, da poizvedo ali bodo kedaj dobili stanovanje ali ne. Tora j je beda danes še hujša kakor pa je bila. Proštov, gasilno društvo v Celju priredi v nedeljo, 6. septembra, pri slabem vremenu pa 8. septembra predpoldan, skupno javno vajo, vezano s cvetličnim dnevom, popoldne pa veselico v gozdni restavraciji. Vsa društva naj vzamejo to prednaznanilo na znanje. Čisti dobiček je namenjen za nabavo potrebnega orodja. Gospodarstvo. Ruski državni proračun za leto 1925-26. Svet sovjetskih ljudskih komisarjev je predložil nov proračun za leto 1925-26. Proračun znaša 3.460 milijonov rubljev in se razdeli sledeče: Dohodki: redni 3.317 milijonov, izredni 143 milijonov. Izdatki: redni 3.010 milijonov, izredni 450 milijonov. Poleg tega je v proračunu predviden fond 100 milijonov rubljev za izjemne slučaje. Po novem proračunskem predlogu se zvišujejo postavke za 850 milijonov rubljev, ali za 32.6% proti proračunu za leto 1924-25. Vseruski tekstilni sindikat je kupil v Ameriki 243.000 bal volne v vrednosti 36Va milijonov dolarjev. Pomoč žrtvam elementarnih katastrof bo nudila Češkoslovaška s posebnim zakonom. Pri odpomoči bo sodelovalo tudi vojaštvo. Priza- detim krajem bodo znižani zlasti davki. Dunajska krušna podjetja so znižala z 19. avgustom cene vsem krušnim izdelkom. Izseljevanje v Argentinijo. Zastopnik Mednarodnega urada dela Prootor je končal v Argentiniji svoje študije o taimošnjih razmerah ter o možnosti naselitve 200.000 nemških in ruskih emigrantov. Kli-matione razmere so zadovoljive. Kolonizacija Grdnlandije. Posebna danska komisija je odpotovala na otok Grenlandijo, da prouči njeno južno ozemlje. Baje bo mogoče naseliti in preživeti v tej deželi okrog 25.000 ljudi. Gospodarska kriza v Italiji. Or gan fašističnih strokovnih organizacij »Lavoro d’ Italia« sporoča, da je nujno potrebno zvišanje delavskih plač v vseh industrijskih panogah, sicer groze silni mezdni boji, ki bi pomenili splošno gibanje za dosego plač na bazi zlate lire. Mnogo se govori v zadnjem času tudi o najetju posojila v Ameriki v svrho podpiranja italijanske valute. Izvoz žita iz Ukrajinev Po izredno dobri letini so se pričeli' {veliki transporti žita iz Ukrajine na Angleško. Letina je bila v Ukrajini za 40%' boljša nego je bila lansko leto. Zlasti je bila dobra letina koruze. V. Mednarodni vzorčni velesejem se vrši od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Prireditev stoji pod visokim protektoratom N j. Vel. kralja. Velesejmi v Ljubljani so najstarejši, majpriljubljenejši in priznano dobro organizirani. Na se- jem se pripuščajo kot razstavljalci samo prvovrstne tu- in inozemske tvrdke, kar dovoljno jamči za kvaliteto razstavnega blaga. Vsak po-setnik si zamore pri tej priliki ceno ogledati svetovno znane prrrod-he krasote Slovenije, (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja) vsaj ga upravičuje sejmska legitimacija do 50% popusta na vseh osebnih in brzovlaikih (izvzemši S. O. E. im nočne brzovlake na progi Beograd-Zagreb). Znižanja na parnikih. Na velesejmu se bodo razstavile razne tehnične novosti, priključena je velika Športna razstava, Higijenska razstava, razstava plemenske živine im konj. Leta 1924. je obiskalo velesejma čez 150.000 kupčevi. Stanovanja so preskrbljena. Legitimacija, ki stane Din 50, se dobi: v vseh bankah in denarnih zavodih ter njih podružnicah kot Bled, Celje, Črnomelj, Kranj, Kočevje, Novomesto, Konjice, Rogatec, Brežice; Aloma Company, Tourist Office, Josip Zidar, Dunajska c. 31, Jakob Gorjanc, Kolodvorska ulica 41 im pri objavljenih razprodajalcih na deželi. 56/1. ZA TISKOVNI IN VOLIVNI SKLAD. Do sedaj nabranih Din 17.006.40. Iz Tržiča prejeli po s. iSnoju Din .68.75. Vesela družba na veselici v Rudarskem domu v Trbovljah darovala za tiskovni sklad Din 25.— Skupaj Din 17.100.13. Izdajatelj: Oblastni odbor SS.T za Slo-venijo. Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. A. & E. S K A B E R N E manufakturna - veletrgovina Na debelo! Ljubljano. Na drobno! I I I I I I I I I I I I POZORI POZORI Igralci na harmoniko. Letos praznuje naša firma svoj 45 letni Jubilej odkar je pričela izdelovati harmonike. Vsled tega jubileja smo se odločili, da znižamo cene našim harmonikam globoko pod normalne cene« da omogočimo vsakemu nabaviti si po jubilejni ceni dobro in trpežno Lubas harmoniko. Pazite na zafifiitnl znak. Cene harmonik so sledeče i 1 Nemško uglašene harmonike: jubilijske cene normalne cene 1 Model „H“ 3-vrstna 2-glasna Din 2.000'— 2.600'— I * „K“ 3- , 3* » » 2.200'— 2.800'- 1 » „K“ 3- „ 4- • 2.500'— 3.400 — ■s ■ n 4- „ 2- , 2.250 — 2.90O'— ■ ■ 4- r> n1VA * y> 3- , 2.350 — 3 100 — ■ Ma 4- v » AVA ^ y> 4- „ 3.000'— 4.000'- 1 mm kromatični uglašene harm. 43 tipk 2.400 — 3.400'— 1 ■ Kranjsko uglašene harmonike i 1 gg Model „Kr“ 3-vrstna 2-glasna Din 2.100'— 2.700'— 1 „ »Kr“ 3- „ 3- n „ 2.250'— 2.900'— 1 „ »Kr“ 4- B 3- B * 2.500.— 3.500 — 1 Kovček za harmoniko . . Din 300'— 400'— Ne zamudite torej te ugodne priložnosti in si oglejte in kupite harmoniko, ker ne bodete nikjer tako ugodno kupili. Vabimo Vas, da nas obiščete na Ljubljanskem velesejemu Paviljon „G“ ko j a 368 in 369. 8 1 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I «3 SS) ca IH ca e» ao «=3 ca A S £ ^ 4) to M > K 0) 'Z 03 B ca b a O O POKROVITELJSTVOM NJ VELIČANSTVA K l( AI. ) A V. LJUBLJANSKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJM NAJSTAREJŠA IN NAJBOLJ OBISKANA GOSPODARSKA RAZSTAVA JUGOSLAVIJE OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV. Na Ljubljanskem velesejmu razstavijo samo prvovrstna podjčtja. — Kvaliteta blaga priznano najboljša, cene brez konkurenčne. — Obiskovalci imajo f.0«/0 na železnicah. — Legitimacija, ki stane 50*— Din, se dobi: v bankah in drugih denarnih zavodih, Tourist Office in objavljenih razprodajalcih na deželi. — Ugodna In cena prilika za obisk svetovnoznanih pri-rodnlh lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja). — Tehnične novosti. — ŠPORTNA RAZSTAVA. - HIGIJENSKA RAZSTAVA. - RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE. Samo Ljubljanski velesejm Vas bo popolnoma zadovoljil! V V V Stanovanja preskrbljena. Avstr, izdelov. harmonik ■ FRANC LUBflS in sin Celom, St. Merstr 36. [ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Celjska milarna d. z o. z. o Celju dobavlja v kakovosti nedosegljivo pralno in terpentinov«) milo znamke Hubertus i i ■ ■ i ■ ■ ■ ■ i i i i i i i i i ■ ■ Kupujte VINOCET - KIS Dobite ga v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo. ,SARDINA* d. d. za konserviranje morske ribe — — Split. — TVORICE: Ko miža, Vela luka, Trpanj, Makarska 1 Postlre. Sardine, skuše, fileti, pasta, tunjevina. - Garantirana čista in najbolja olivna olja. Glasno zastopstvo za Slovenijo: R. Bunc IH DRUG, UUBLM - CEtlE.