Članki in r;i/prave AlilllVl XX 1997 Uprava v Slovenskem primurju J 918-1954 (pregled) Nk V!-\KA TROHA Pregled uprave je narejen na osnovi literature, k. je navedena ločeno za posamezna obdobja ir območja. 1. Ii;i]ij;inskii npr;iv;i (november 191K - september 1943) Slovensko pri morje (Primorska, Primorska S love h i j a) teritorialno ni bJc nikoli natančno opredeljeno. Včasih v. njim razumemo tudi lic nesko Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino, ve činoma pa območje med avstrnogrsko ilr.lijan sko mejo i/, leta IK66 in rapalsko mejo i/, lcla 1920. Eden od pogojev /a vslop ltaujc v vo'no na strani Antante leta 1915 jc bila tudi bi ;tvena korektura njene vzhodne meje. Na njene zahteve so antantne sile, a takrat ne brez ZIJA pristale v tajnem Londonskem paktu Vrhovno povelistvo italijanske vojske jc že 25. junija 1915 izdalo uredbo o opravljanju civilnih zadev na ozemlju, ki ga je italijanska vojska že zasedla aii pa hi ja v prihodnje, in ustanovilo generalni sckict;tn;-i za civilnc zadeve, ki jc imel do prodora pri Kobaridu oktobra 1917 sedež v Vidmu n;ilo pi v Padovi. Za zasedena območja avstrijskih okra i nih glavarstev so bili ustanovljeni civilni komi sariati ki so imeli sedeže \ Kobaridu, Krminu in Červinjanu. Italijanska vojska jc ob sklenitvi premirja, 3. novemnra 1918, zasedla južno Tirolsko, Primorsko, dele Kranjske (celoten postojnski in del logaškega političnega okraja), del Koroške (¡odni okraj Trbiž s priključeno občino Bela pce in del občine Rateče) in na zasedenem območju uvedla vojaški zascdbeni režim. Vse območje, ki je obsegalo 250 občin, je tvorilo eno upravno enoto. Ob prihodu jc italijanska oblast razpustila ob konen vojne ustanovljene slovenske narodne svete. pa tud; narodno mešan; Odbor za javno bi,t ginjo, k' jc prevzel tivlno oblast v Trstu. Z uredbo vrhovnega poveljstva 19. novembra 1918 'c določila, da bo pristojnost civilnc oblast, za vse zasedeno ozemlje opravljal generalni sekretar.al /a civilnje zadeve, pri.¡loj nosi i deželne politične oblasti pa vojaiki guverner. Za vse zasedeno območ je jc v času vojaške uprave deloval vojaški gi:vcrncr v Trstu, po okrajih in po vcčjili občinah pa so delovali generalni ci vilni komisarji Vojaška uprava jc bila odpravljena 4 julija 1919, ko jc generalni .sekretariat za civilnc zadeve zamenjal Osrednji urad za nove pokrajine Kraljevine Italije, ki ,c deloval v okviru urada minisUskega predsednika. Njegova osnovna naloga jc bik usklajevanje uprave novih pokrajinah z. italijansko. Vojaškega guvernerja v Trstu i'; zamenjal izredni komisar. Z odlokom, izdar im 24. junija 1919, so bile določene pristojnosti ci/ilnc uprave na tem območju in na njegovi osnovi jc bi1 nstanovlj^n generalni civilni komi sariat v Trstu. Celotno območje jc sestavljalo enotno upravne območje z ¡imenom Vcnezia Giulia, Julijska Benečija. V slovenščini sc jc na mesto slednjega uveljavil izraz Julijska kra ina. Začasno zasedbeno upravo jc po podpisu pogodbe med Kraljevino Italijo m Kraljevino SI IS v Rapalbi 12. novembra 1920. ko jc prej zasedeno območje poslalo sestavni del Kraljevine Italije, zamenjala redna italijanska uprava. 1 talij l j c leta 1920 priključila: Goriško Gr . tliščansko s 145 občinami, in sicer goriški okraj s 4 7 občinam. (Ajba, Ajdovščina, 'VnDovo, Avče, lianjščiee, Bate, Bilje, iepovan rniče, Dcskle, Dol-Otlica, Do/nbcrg, Gabcrjc, Gojačc, Gorica, Grgar, Kal, Kam nje, Kanal, Ločiuk, Lokav ec, Lokovce, Miren, Opat je sclo, Osek Vito vije, Ozcljan, Pod gora, Prvačina, Renče, Ribcnbnrk, Ročinj. Skriljc, Solkan So vod m- , Sv. K iZ Cesta, Sempas, Šmarje, Šmartno, ,>tandrež, Štc-vcf an S t. Peter pri Gorici, TribtiŠa Trnovo Velike Zabije, Vogrsko, Vrtojba, Vrtovi«); gra^ dis^jins^i okraj z 20 občinami (Biljana, liirsa Bračan ' ;>priš Viškon, Dolenje, Para, Gradišče ob Soči, Kopriva pri Krminu, Kožbana, Krimn, Marijan, Medana, Medcja, Morar, Mosa, lio rnans, Sv. Lovrenc pr Moši, Vilcš, Zagraj); ^ žanski okraj s 30 obč.nami (Avber, Bric. Brc stovica, Dutovljc Gabrovica, Gorjansko, Kobjc-glava, Komen, Kipriva, Lokev, Mavhmjc, Na-brr.zina, Naklo, Phsko ica, Po vir Rodik, Sežana, Sela, Skopo, Slivno, Šcmpolaj, ikrbina, Štanjel, iitorje, Temenica, Toma j. Veliki dol, Veliki Rc pen, Vojščiea, Zgonikj; tolminski okrai h 23 ob činami (Bovec, Bregini, Cerkno Cczsoča, Drt ž ni ca, Grahovo, Idrsko, Kobarid, Krr.d, Libušnjc, Livck, 1 og. Ponikve, Sedlo, Srpenica, Soča Sv Luei a, Šcbrolj»., Nt. Viška gora, Tolmin, Trenta, Trnovo, Volče); tržiški ^kraj 'Monfabone) s 25 občinami (Ajel, C amplung, Čcrvinjan. Dcvn>, Doberdob, Fjumičcl, Foljana, Gradež, Ivanic, Muškli-Slra.;oldo, Oglej. Pcrtcol Ronke, Ruda »koeijan, Škodovaka, Starancan, Sij Peter ob Soči, Št. Vid ob Teiii, Tapoljan, Terc. Tržič, Tur jak, Vila V i če nt i na, Višk); islm s 50 občinami, m .sicer Koprski okraj z 11 občinam! (Buzct, Dekani, Dolina, Izola, Koper, Marezigc, Milje, Ocizla Klanec, Piran, Pomjan Roč), losi nji ki okraj s 4, pazinski okraj s 7, poreški okraj s 13, pulj.ikj okraj s 7 in Volosko - opatijski okraj z K občinami (JelŠane. L,o vran. Materija, Matuljc, Moščcnice, Podgrad, Veprinae, Voloskn-Opati ja); A Ii!]] VI XX 1997 tanki in ra/.pravi W tlel Kr.'injsk" s 47 občinami m sicer !'<> stojnski okr;ij - 40 občinami (HritolV ujžiiink* Hnkovje, Col, f čl je, Dolenj i vas, Br/clj, Fnmljc, Goče, Gornje Vrumc, Hrcnoviea, Ilirska Bistrica. J,'[blâmai, Janeževo hrdo, Ki lovce. Knc/ak. Košana, Laže, Lo/e, Planina, Podkraj, Podmen, Postojna, Prem. Ratcževo brdo, Senožeče, Sena-dole, Slap. Sla\ina, Smerjo, KBfltfcH I6j. Peter na Krnsn. Sturjc, St. Vid, Trnovo, Ustje, Vipava, Vrabce, Vrli polje, Zagorje); od J -og.-iškr.ga.okraja sodni okraj I dri m lire/, večjega deja obèint Ziri, a povečan za nekatere dele občin Rovle, Planira in legatee i/, sodnega okraia legatee pa 7 občin (Čekovmk Črni vrli, Dole, Godovič, Idrija. Spodnja Idrija. Vojsko); Trst, edina občina Trsi; Dalmaciji dve obemi, Zridar in Laslovo. Zc pred tem jc na osnovi mirovne pogodbe med Anlanto in republiko Avstrijo z. dne 10. septembra 1919 vi Saint Gcrmainii Italija dobila Uiui del Koroške, in sicer od beljaškega oKraja rodni. okraj Trbiž, povečan /.a del občine Pod klošter iz ena ko imenskega sodnega okraju in za občino Dela peč f. delom občine Rateče i/. Ra dovlji.škega okraja na Kranjskem, skupaj 7 ohcii™ (Hela peč, Lipanja ves, Naborjet, Pontabelj, Trbiž. Ukvc in Zabiča). Po rimskem dogovoru med Kraljevino ll*lijp iij Kraljevino SUS je 27. januarja 1924 Ilalij. pi:kljnčila Se prejšnji "corpas separatum" ■ Rako, vendar v nekoliko manjšem obsegu. Ti:di za navedena priključena ozemlja, brez. Za dra in La slo va, se ¡c uveljavilo ime Julijska krajina. Takoj po vzpostavitvi nove ¡rieje v upravni ureditvi ni bilo bistvenih sprememb Julijska kra jina je bila ena npravna enota, vendar so prcjSnjc dežele (Goriško GrndiŠčanska, kateri so priključili i neki i ram del Knmiskc m Koroške, Trs1 in Istra) v nekaterih primerili kol so bile ^)lil\c v državni zbor leta 1921, ohranile samostojnost. Dne 31 avgusta 1921 sla bila s kralievima de kieloma.šl. 1747 m 174X imenovana /redna de žel na odbora /a Istro in /a Goriško bradi čansko ter ustanovljeni mesti generalnega vice-komisarja v Porečn in Goriei. Isti odlok je de local tudi, da se v štirih mesecih no obja'i t-dloka v Julijski krami razpišejo občin .kc volitve Volilni postopek jc podrobneje urejal kra lievi odlok / dne 7 oktobra 1921 in je bil enak postopku za parlamentarne volitve glede volilne piavice in poleka volilnega akta, volili si:;'em pa je bil drugačen. Namesto proporcionalnega zastopstva je veljal večinski sjstem Nekatere občinske nprave so bile iio volitev i.mnarja 1922 v rokaii kralievili komisarjev, drn ge pa so upravljali pred vojno i/.volieni župani ir občinski odbori. Predvojne občinske svete jc okupacijska oblast odstavljaia tam, kjer so se ji zdeli nemarni za italijanske nad inalne ¡nicresc. V Trstn je bil svet ra/.pnsčen /.aradi močne opoziciji socialistov sredi leta 1919 Prve povojne občinske volitve so bile 15 jamiarjft po podeželskih in 22. januarja 1922 v Trstu. Gorici in delu istrskih ob":hi. Dne 17. oklohra 1922 jc s kraljevim dekretom št. I Vtf postala Julijska krajina pokrajina (pro-vineia) s prclektom na čelu, generalna civilna vicckomsarja v Gonci in Porečn pa sta postala viccprcickta. Polurni okraji ki so na splošno ohranili svoj obseg in katerim so načclovali namesto predvojnih okrajnih glavarjev civilni komisarji, so sc prckrr.t'ii v okrožja (circondari), ki sojini načrlovali podprclekli V upravna ureditvi so bile pomembne spre membe uveljavljene 18 j innarja 1923, ko so s kraljevim odlokom šl >3 prikliučeno ozemlje razdelili na pokrajine (provincia), kakršne so bile v [taliji Ustanovljeni sin bil Pnljskn in Tržaška pokrajina, vsaka z lastnim prefektom na čelu. Ostalo območje Julij.ikc krajine, to večj del nekdanie Goriško - Gradiščanskc dežele, pa je bilo priključeno k V'domski pokrajini, ki jej od licj dobila še drugo ime, to je Furlanska pokrajina (Pnnrincia del Frinli), in sicer Goriško okrožje s 74 občinami, Gradišč,insko s 34 ir Tolminsko /. 31 občinam". Videmska pokrajina pa je ohsegala poleg omenjenih še edadsko, Pordenorsko, Tnmeško (Tolmez/o) in Videmsko okro/jc. Sedem občin Trbiškega okraja so pri klineili že prej obstoječemu Tumeškcmu okro/ jn. Za S. inlija 192^ je s kraljevim dekretom št I4S9 v n pravni razdelitvi Videm s ke pokrajine nastala Iv si ven a sprememba. Ukinili so Tolmin sko okro/j; in njegovo ozemlje razdelili med Goriško, Cedaško in novoustanovljeno Idrjsko okrožje. Tako seje Goriškemu okrožju priključil Tolminski sodni okraj v starem obsegu, Čcda?-kemu okroijn sodni okraj Bovcc in odpravljeni s:>dni okraj Knbarid. Novo Idrijsko okrožje jc obsegalo Idrijski sodni okraj, povedan za od pravljeni Cerkljanski sodni okraj. Červinjanskf sodm okraj sej'; ¡/.ločil ■/ Gr,"diščanskcga iil se priključil V-demskcmu. Puljsk- pokrajina (Provineia di Pola, luui Provinci a (iciristria) s sedežem preteki ure v Puliu jc obsegala od današnjega ozemlja Republike Slovenije Kiiprsko okrožje z desetimi občinami, kL je v bistvu odgovarjalo prejšnjemu Koprskemu okraju, Volo sko-opat i j sko okrožje, ki jc tudi deloma posegalo na danainje o/cmPc RS, poleg njega pa še Losinjsko, Pa/insko, Pore.sko in Pnljsko okrožje, skupaj SI občin Tržaška pokanjinp jc prav tako obsegala dve okrožji, in sicer Postojnsko s 14 n Tržaško z. 31 občinami. Pn priključitvi Reke v začetku leta 1924 so ustanovili novo l^ško pokrajina (provineia Ji Fin me, provineia del Carraro), ki soji priključili Volosko opit i j.sko okro/jc i/. Pujske pokrajine razen občine Materija in Podgrad, ki sta ostal v Pnljski pokrajini in sta bil p ¡ključen Koprskemu okro/ji; Dre 21 oktobra 1926 so zaradi javne i led nje 90 Član k i in razprave Ali] II VI XX 1997 s kraljevim dekretom št. 1890 skrčili število okrožij. V Julijski krajini so bile odpravljene podpre fcktiire v Gradišču, Jdriji in Voloskem -Opatu i let podpret ektura v Čedadu, pod k;tlcro je spadal bivši Bovški sodni okraj. Zalo naj hi oživelo Tolminsko okrožje, ki naj hi dobilo vse občine, k jih j' prej enkrat že imelo in Cj bile razdeljene med Goriško, Idrijsko in ČedaSko okrožje Odpravljeno Gradisčansko okrožje se jo '/družilo z. Goriškim, Volosko opatijsko pa z. Reškim. Toda do ustanovitve Tolminskega okrožja sploh r' prišlo, kajt 2. januana 1927 so bile z. dekretom /.akonom st. 1 odpravljene vse podprcfekUire sploh in ustanovila se je nova Goriška pokrajina. Sedež je postala Gorica, k. seje povečala /.a mejne občine Locrrk. Podgora,. Solkan, Štandrcž. in Šempeter (Št Peter pri Gorici). Islo leto, vendar ne hkrau- ji jc bila priključena tudi občina Vrtojba. Ako upoštevamo še nekatere spremembe v obsegu občin, jc koncem marca 1927 bila politično - upravna razdelitev Julijske krajine na s!cdnja. Goriška pokrajina s 121 občinami; Puljska pokrajina s 43 občinami od lega so niIc-slovcnske Dckr.ni, Hetpelje - Kozina, Izola, Koper, Marczigc, Piran, Šmarje; Ryska pokrajina s 15 občinami, od tega slovenske Ilirska Hislrica, Jablaniea, Jclšane, Knežak, Materija, Pod rad, Prem: Tržaška pokrajina z 39 občinami; Vircm sk;i pokrajini z 21 občinrmi; Zadarska pokrajina z. 2 občinama. V obsegu pokrajine jc od tedaj nastala do konca leta 1940 samo ena sprcmcmha. Dne 4. oklobra 1928 sla se v skladu z zakonom st. 2170 od Pnljske pukrajinc odcepili in priključil licški občini Materija in Podgrad, ki sta bili do leta 1924 vključeni v Volosko - opalijsko okrožje. 2elo obsc/Jie pa so bile sprcmcmhe k so nastale v obsegu ¡n poimenovanju občin, kar n lo uveljavljeno s kraljevimi dekreti. V lenih 1927 in 1928 jc bila namreč izvedena komasacija, ki jc /.dru/.Ha vrsto detlej samostojnih občin V Goriški pokrajini sta .,e 24 novembra li>2*7 združili občini Kojskc in Šleverjan v eno z ime nom "San Martino Qnif.ca"1 občini Sovodnjc in Miren v eno z. imenom Miren; dne 27. novembra 1927 so se občine Kopriva pri Kimmii, Moša. Sv. Lovrcnc pri Mo.ši ¡n Morar združile v eno občino /. imenom Kopriva (Capriva di Cormons)-, dne I dcecmbra 1927 sta se občini Bregi ij in Sedlo /.družili v eno / ¡men m Breginj, občine Or;ck-Vilovljc, O/.cljan in Šcmpas v eno / imenom Scmpas, dne 15. detembra 1927 so se obeinc Črnite, Gujače, Karnnje in V rte vin združile v eno z. imenom Črničc, občine Podraga, Št. Vid in Vrabčc v eno z im;nom St. Vid, občine ;povan, Lokovee in Tnbuša v „no /. imenom i*"epovan, občini Ribenbcrk in marje v eno z imenom Ribenbcrk, občini Col in Podkrrj v eno nenom Col; dne 22 decembra 1927 sta se občini Črn. vrb in Godovič združili v eno z. imenom Orni vrh; dne 29 januarja 1928 sta se občin; Dolenje in Kož- hana združili v eno z. imenom Dolenje; duc 5. februarja 1928 so se občine Ajba, Avčc, Kanal in Ročinj združile v eno z. imenom Kanal, nbčinc Skrilje. Sv. Kri/, m Velike 'Rablje v eno /. imenom Sv. Križ dne 1 marca 1928 sta se občini Bilje in Renče združili v eno z imenom Renče, občine Dörnberg, Prvačina in Vogrsko v eno z. imenom Dörnberg; dne 15. livre a 1928 so se občine Drež niea, Idisko, Kobarid, Libušnjc: Livck m Trnovo zdrn/ilc v eno */. imenom Kobarid, občine Birsa, Romans in Viles v eno z. imenom Romans; dne 28. marca 1928 občine Banjšicc, Bate in Grgar v eno y imenom Grgar, dne 29. marca 1928 so se občine Bovec, Cezsoča, Lng, Srpani ca in Žaga /.družile v eno /. imenom Bovec, občin lîîli;ma in Medana v eno z. imenom Dobrovo, občine Ponikva, Sv. Lucija in ji. Viška gora v eno /. ¡nie-nom Sv. Lucija, občini Anhovo in Desklc v eno z imenom novonaslalcga naselja Salona d'lsonzo; dne 28. junija 1928 sla se občini Temenica in Vojščica združili v eno z. imenom Temenica; dne 5 (julija 1928 so sc občine urjc, GabrovLa, Gorjansko, Komen, Pliskovica, Skrbina in Veliki dol združile v eno z imenom Komen, občine Brcslo'iea, Opalic selo in Scla v eno z. imenom Opalje selo; dne 3. avgusta 1940 sta se občini Korona in Marijan /.drj/.îie v eno /. imenom Marijan, občine BraČan, Krmin in Mcdeja v eno z imenom Krmin. Poleg lega so priključili 15. januarja )()28 občino Trento k občini Soča, 2. 1'cbruarj-' 1928 občini Kobjcglava ¡n Gabcrjc k občini Štanjel, 15. marca 1928 občine Biidanje, Brzr.'j, Gočc Lo?.c, Slap in Vrnpolje k občini Vipava, 29. marca 1928 občino Volčo k občini Tolmin, 31. maja 1928 občine Ool-Otl: a, Lokavec, Plan.na, Šlurjc in Ustje k občini Ajdovščina, 7. jnniia 1 [>28 občino Š ;brelje k občini Cerkno, 5. juliji 1928 občine Čckovnik, Dole, Ledine, Spodnji Idrija in Vojsko k občim Idrija, 25. oktobra 1928 občino Vrtojba k občini Gorica. S tem se jc šlevilo občin v Goriški pokr; jini skrčilo na 42. V Pnljski pokrajini so bile sprembe na današnjem ozemlju Republike Hrvaške, Po njih jc imela Pulj>kr pokrajina 42 občin. V Rc^ki.pokrajini sta se 8 septembra 1927 združili občini Kncžak in Zagorje v eno /. ¡nie nom Knežak, dne 11. novembra 1927 sta sc združili občini Ilirska Bislriea in Trnovo v eno z imenom Ilirska Bistrica (\illa del Nevoso) Dne 22. septembra 1927 sta se frakcij? Podgrajc in babice odcepili od občine Jelšanc in p-ikliučili občini Jablamea. Ostale spremembe so bi>c v hrvaškem delu. Po spremembah jc Reška pokrajina imela 13 občin. V Tržaški pokrajin' so se 54, maja 1927 združile ohčinc Brilof, Pamljc in Gornje Vreme v eno /. imenom Britof; dne 7 julija 1927 so se občine Dulovljc, Kopriva in Skopo združile v eno z imenom Dulovljc; dne 8, septembra 1927 sta se občini Avber in Tomaj združili v eno z. ARHIVI XX mi Članki m razprave 9) imenom Tomaj; dne 27 julij; 1928 so sc občino Dcvin, Nahrc/ina, Slivno in Šcmpolaj združile v eno z. imenom Dcvin Nahrcžina; dne 7.9. julija 1927 seje občina Naklo ob preros» županstva iz "4al;iviinn v Divačo preimenovala v Divača Skocjan, kasneje (1940j p;i sc je 'me spremenilo v "Divaccia Groltc del Tim;ivo", Število ohčin v Tržaški pokrajini :,e je lako znižalo na 30. Večje spremembe so bile tudi v občinah Vi-demske pokrajine. Tako sla bili Ifi. m;irca 1928 občini Miiškli-Slrasoldo in Škodovaka priključeni občini (. crvinjan; dne 9. aprila 1928 občina Lipalja ves občini Ponleba, v kr.lcro so že prej združili občino Ponlahelj; dne 28. julija 1928 sla sc občini Naborjcl in Ukvc združili v eno v. imenom Naborjcl-OvČia ves; dne 27. septembra 1928 so zdmzili obč.rn ' nmplung in Tiipoljan v eno z. imenom "Campolongo al Torrc"; dne '8 maja 1931 so združili občim Ajc-1 in lvanic v eno z. imenom Ajel. Tako seje število občin, k. so prišle p:)d Videmsko pokrajino, z.nižnlo na 11, če nc upoštevamo Ponlablja in Lipanjc vesi, ki sla po .slaii del občine Pontchr. v stari Vidcmski pokra lini. Prav tako sc je skrčilo število občin v Beneški Sloveniji Prej samosloina občina Gorani je prešla poti občino litin, občini Ronac in Tarčent pa sla sc združili v eno občino z. imenom Pnd-boncscc. Po italijanski zakonodaji so bile občine po-srcdii' organi dižavnc administracije, vendar so imele nekaj samouprave. Kraljevi dekret je lahko združil več občin v enn, pri čemer pa jc imela vsaka od njih možnost sc naprej |]pr>yljal svoje premoženje. Posamezna mesla in večji kraji so imeli nožnost odcepitve. Vsaka občina jc morala mrli poseben urad, tajnika in potrebne občinske usliižhcnce, lahko pa jc več občin skupaj Hran ciralo tajnik;» in imelo sklipcn urad, a so morali imeli svojega ž.rrpana (sindaco), svo; občinski odbor in svoj svel. T;i jc določil iz. svojih vrst predstavnika /.a sknpcr svet tako združenih občili. wo;inoma so bile občine razdeljene na frakcije lami občinskega sveta so bili voljeni, irihovo število ie bile odvisno od števila prebivalcev in jc ninalo med lii in 80. Svetniki so iz svoje srede izvolili asesorje v občinski odhor .n župana, ki jc hil -z.vrsilni organ, medtem ko je bila naloga sveta odločanje o občinskih zadevali. Zupan jc bil hkrati uradnik države, vodja občinske uprave in samo:ipravc. Delo in sklepe sveta jc nadziral prefckl s pomočjo posebnih komisarjev. Nadrejen; organ občinske admimslraeijc je bil pokrajinski (provincialni) odbor Občina jc rno rala skrbeti tudi za registre civilnc uprave. Oh nastopu fašizma sc npravna organizacija sama v bistvu ni spremila. Prcfckl je ostal glavni eksponent cenlralnc vlade v pokrajini. Bistvene spremembe so bile uvedene leta 1934. ko ie pila 3. marca s kraljevim dekretom potrjena novela občinskega in pokrajinskega {pro\inc;iskcga) zakona, ki ga jc poleg kralja podpisal tirdi Mus solii-i. Ozemlje kraljevine ie bilo razdeljeno le na province in občine. S tem dekretom so zamenjali vse voljene samoupravne organe in jih nadomestili z. imenovanimi ter jim ludi spremenili naziv: Tako sla občinski svet in občinski sdbor poslala občinska konzulla (consulta eomnnalc); župan (sindaco) je postal podesta', svet province in izvršni odbor sla poslala rekloral (Rcltoralc, Collc-gic (k i rellon), prcdsedn.k province pa preside. Najvišjo izvršno oblast v proviner jc imel ludi poslej prcfckl, k. ini jc bila podrejena vsa uprava razen sodise, vojake, mornarice, letalstva in žclcznicc, lorcj lud* policija. Od njega jc bila neposredno odvisna li;di inšpekcijska služba. V prefektovem uradu jc bilo poleg podprcfekla in načelnika kabineta več oddelkov. Za primer naj navedemo, da jc imel urad tržaškega prcJckta leta 1941 pet oddelkov, poleg njih pa še tiskovni urad 1er pokrajinskega zdravnika.' Prcfckl jc izdnjaf liidi svoj ti rad m lisi. Predsedoval jc pokrajinskemu svetu in pokrajinskemu administrativnem» odboru, v katerem so hili poleg prefekta, inšpektorja pokrajine (province), dveh svetnikov prcfcklurc in glavnega knjigovodje še štirje člani, ki j!n jr določil /zmed zanesljivih članov sekretariat fašistične stranke, imenovalo pa jih je notranje ministrstvo za dobo štirih Ici. Občinsko konznllo ;c imenoval prefckl iz. vrst fašisličn.h sindikatov ov.iroma minister za notranje zrdevc za mesta z več kot 100.000 prebival-ccv Imela pa jc same posvetovalni značaj. M nislcr jc tnd imenoval podcslata, medtrvm ko jc pokraunski rckloml (Rctlorato) imenovala vla-d,i Glede združevanj;^ občin novela ni prinesla biilvenih sprememb. Zupan (pod est a') jc bil lah ko hkial. župan v tich občinah. V vcejih občinah v glavnih mestih pokrajin, turističnih, industrijski.! in drugih središčih je notranje mi" strslvo imenovalo enega ali dva podžupana. 'cvilčni sc,Mav občinskih svetov jc določal prefckl m. so imeli med 6 in 40 članov prcfckl jc tudi določil, katere proizvodne dejavnosti so bile zastopane v svel», priziv na njegovo odločitev o sestavi svela ni bd mogoč Svetnike jc imenoval prefek: za dobo štirih Ici po določilih zakonitih sindikalnih zdrnženj. V svetu so b.lc labko ludi ženske, a so morale izpolnjevali posebna določila. Prcfckl ali notranje ministrstvo sta lahko svet razpustila. Županje bil pri svojem delu veliko bolj odvisen od prexkla in pokrajinskega administrativnega odbora kol od sveta. Kol smo omenili, je bila v p'islcjnosli prefekta ludi policija. Glavne policijske sile sc bile kvestura, k^rahinjerji, finančni stražniki, gozdarski stražniki in dnige. Oh m.b je delovala prostovoljna milica za varnost države (Milizia vo-lontaria per la sicnrezza nazionalc, MVSN), ki sc je konstituirala i/, prvotnih skvader marca 1923, ' T. Ferait Okupacijska civilni uprava na Slovenskem in njeno gradim! Tlispcvki /» /gixJi>vino ilclav^cga gibanji", 1 XX lîfltti šl. I■ 2,.sir. 4K. 92 ČTanki in raz p rave ARHtVi XX 1997 od leta 192H pa je bila vključena v redno vojsko. V Julijski k raj i n ■ jc obsegala VI. cono s sedežem v Trstu. razdeljeno na pet legij s kohorlami. Tu so delovale Soška ali 62., kraška ali 59. (imenovana tudi Montr Rc Nanos). legija Sv, J Ji a ali 58., kvamerska ali 61 in istrska so razšli tajno politično policijo Ovni Redna policija jc po ,zrcdn'h zakonin ,z Icla 1926 imela, poleg ostalih nalog, tudi nalogo dnevnega nadzora nad aktivnimi npo/iciorialci ir. njihovo ncvtralizaeiio, tajna politična policija pa nalogo zatrdi antifašistične aktivnosti. 2. Nemška upruvii (september MJ43 ¡ipril 1945) P.alnanska uprava jc v Slovenskem primorj'1 ludi po vstopu italijc v vojno junija 1940 in po napidti na Jugoslavijo, ostala enaka. Rapalska meja jc med italijansko okupacijo t.i. Ljiihljanskc pokrajine ostala nespremenjena Spremembe sla prinesla ncle kapitulaciia Italijc ir: prihod nemškega okupatorja. Po Hitlerjevem ukuz.ii z dne 10. septembra 1943 jc bila ustanovljena Operacijska cona "Jadransko pri morje" fOpcrazionszoi.j "Adriahschcs Kiis'cnland"). v katero so vkljucni t.i. Ljubljansko pokri[ino, italijamkc pokrajine Gorica. Rska, Pulj in Trst ter Hivaškn primorje, ki gaje že leta 1941 priključila Italija Meje po-kraim so večinoma pustili nespiemcnjcnc. Dcjan-skr. je šlo za anek.sijo vsega ozemlja, ki jc prej prt pr.dalo Avstro-Ogrski k rajhu.sai je hilo ime cona le krinka za aneksionisličnc težnja zlasii nacističnih funkcionarjev iz avstrijskih dežel, l .ltlcr jc namreč moral upoštevati obstoj Mnssolinijcvc driavicc v severni Italiji m ni mogel kar tako priključiti teh nt novo 'zasedenih predelov Nemčin, Hitler je že v ukazu 10 septembra 1943 določil, dr bo operacijsko cono unravljal vrhovni komisar (Obcrsicr Kommissar) in jc na to mesto 'mcnovr.l šefa civilne uprave za Gorenjsko dr. Fri^drieha Rcincrja, Ta jc postal edini nosilec oblasti v svoji upravni enoti in jc bil podrejen neposredno ¡Hitlerju Imel jc namestnika za dr žavno upravo, ki jc vodi! tudi urad v Tr:,tu. Ta jc imel poleg generalnega referenti» in vodje glavne p.sarnc šc deset oddelkov, in to za nolranj;> upravo; za Msk. propagando in kulturo; za llnan cc; ki pravosodje, za znanost in pouK; /.a poljedelstvo in gozdarstvo; za gospodarstvo; za delo; za gradbeništvo in za prostorski red. Vrhovnemu komisarju sla b:Ir podrejena uidi poverjenika za postno upravo in za promet. Vrhovni komisar je v pp'i odredbi, ki jo je izdal I oklrbra 1(J43. določil. da mota vsa uprava v operacijski coni poslovati dalje Tako s< prefekti vodili upravo v svojih pokrajinah šc naprej večinoma z. istim osebjem in na enak način koi prej, a sedaj seveda po odredbah m navodil h nemškega vrhovnega komisarju! Z od redbo.izdano 22 okrobra 1943, je Ic-ta imenoval nemške svetovalec, ki so bili njegovi zastopniki v pokrannah, ijncli pa so tudi pravico, da sami dajejo navodila in nasvete prclcktom. Tudi oni so imeli oddelke za posamezne upravne panoge. Tako Nemci v italijanski upravni orgarizac.ij' niso izvedli sprememb, razen da so prepovedal npravnim oblastem vzdrževati zvezo z Mussoli nijevo vlado v t.i. Salojski republiki in jo tako odtegnili v upravnem in v sodnem ožini. Prepovedali so tudi prisilno novačenje za Mus;olini-jevo vojsko, dovolili pa vključevanje prostovoljcev in p'ipadiukov lasislične miliee. Ne le da so si prizadevali ohraniti upravo pied 8. septembrom 1943. ampak so obnovo občinske uprave včasih postavljal celo za pogoj za dodeljevanje raeioniranje preskrbe ljudi. V'Tdai pa so v slovenskih predelih dopuščali' imenovanje slovenskih županov Na slovenskih območjih je bila obnovitev stare nal.|anskc uprave dejansko nemogoča. saj so jo tvorili il.dijanski priseljenci, ki so sc ob kapituhci.i Italije večinoma vrnili v razne italijanske pokrajine, medtem ko .slovenskih uradnikov v času fašizma ui bile. Tone Pcrcne domneva, da npr, v Goriški pvikrajim sredi februarja 1945 ni poslovila okupatorjeva uprava nit' v tretjii.i od 47 občin. V slovenski l.sirt jc v 9 občinah od jeseni 1943 najprej po slovalo 6 občinskih uprav, večinoma v ohaliuh mestih, od pomladi 1944 pa s:imo še v mestih. Za občine, v katerih niso mogli izvajati svoje ohla-sti, so Nemci vodili določeno omejeno adnuiii-stracijo na sedežu prefeklnre 2 Nemški okupator pc obdržal tudi osnovno policijsko organizacijo s kveslurami na sedežih pokrijiifl Poleg nje so ustanavljali pomožne poli ciiike enote kot Tciitonalno obrambna milica (Milizin liifesa Icrritoiiale MDT), Mestna straža (Guardia eivica) -n domobrance. Vse redne in pomnžne policijske enote, ludi Slovenski narod novaruostni zbor (SNVZj. so bile podrejene .šefu policijskih sil 3, Liprnvfi iih osvobojenem oženil m (1943 -¡ipril 1945) V prvi fazi osvobodilnega gibanja so ludi v Slovenskem primorjn delovali odbori OP k- I organi političnega giwinja in oblasti hkrati Šc pred kapitulacijo Italijc je bito tam |3 okrožnih, nekaj desetin rajonskih in nekaj slo terenskih odborov OP. ki so pričeli prevzemati določene fnr.kcijc ljudske oblasti, kot sta bila zbiranje narodnega davka i rt posojila svobode ter mobilizacija v enote NOV in POS T. Fcrcni;,OkijpuLijvku civilna uprava 11:1 .SlovcnsVcll) it njeno gradivo, Trispcvki /a /g.Kltii. Vomcv ni bilo v Soški dolini, liaški grapi, v vsem tržaškem okrožju ..i drugih mestih z. bližnjo okolico. Od junija do novembra so na (a način v Slovenskem p11 morji i izvolili 325 (po nekem podatku celo 501) krajev iili narodnoosvobodilnih odborov CKNuO) in nekaj več odpn d.Tn-eev za okrajne narodnoosvobodilne skupščine. Le ti so od septembra do novembra 1944 i;:volili 21 okrajn.'i narodnoosvobodilnih jc imela pokrajinsko in okrožna ter okr;jna načelstva, po vaseh pa so delovali zaščitniki. Jeseni 1944 so uvedli ustanovo javnega tožilca v pokrajini m javrili tožil cev v okrožjih, katc.ih naloga hla varovali zakonitosti pri delu organov ljudske oblasii. NajpomcmbcjŠc naloge organov ljudske obla sli na Primorske do konca vojne so b!lc: zbiranje gmotnih sredstev za poticbe osvobodilne vojske. T. 1'eiciif, Ru/voj IjiiiMc nliluvii v Slnvcnskcm pri morju I dlok o narodnih ^odifeib Njegovo delo jc bilo organizirano v 13 odsekih, teritorialno pa je bilo območje razdeljeno na pet raionskih, en okrajni (Opčinc) in deset krajevnih na^Klnoosvohodilnih odborov, Gospcidarsk. pomen, ki ga jc imelo mesto Trst /a širše zaledje, pomen Trsta v iried-narodrih dogajmjib, saj jc bil v marsičem ključ za vsa ostala območja, pa tud. narodnost prebivalstva, k: j t bilo v velik, večini italijansko, so bili razlogi, da jc nnelo mesto Trst v okviru upravno - teritorialne, pa (udi pravne ureditve, poseben položaj in široko avtonomijo Pokra jinska zakonodaja ic v Trstu veljala .samo okvirno in je MOS ukrepe sprejemal posebej. V Trstu so po posebnem sistemu v okviru krajevnih (xlborov n v okviru sindikatov v podietjih izvolili dnlcgatc za mestno skupščino, ki jc nato zasedala 17. maja 1945 Ožji organ jt bila konzulla mesta, ki je med drugim ze 21 maja 1945 sprejela sklep o ustanovil''i posebnega Ljudskega sodišča za sojenje fašist'.eni h zločinov proti obstoju in svobodi ljudstva in demokrati eni in ustanovam. Svoj naziv je dopolnil lir Ji PNOO in se (xlllej imenuje PNOO /a Slovensko primorje in Trst. Od konca aprila 1945 so na tistih ohmočjili Slovenskega pri morja, kjer lega dtnlcj, največ krai zaradi okupatorjeve navzočnost: niso izvedli. volil krajevne in mestne narodnoosvobo dile odbore, in sicer v spodnji Soški dolini, v taiijar.skih krajih ob morju, v Istri in v Tržaškem z-alivu ter v krajih ob železnici Postojna - Trst. Obenem fjc bila konec maja in v začetku ju ni j a sklicana večina okrajnih in okrožni narodnoosvc- A'ii HVI XX PW7 Članki in n/pravi 95 hod i I n i skupščini. Vsi izvoljeni odbori so bili le začasni nosilci obla si i, v najkrajšem času pa naj b pripravi.i splošne, lajne in neposredne volitve v vse organe ljudske oblaki v pokrajini. V la namen je odsek /.a notranje zadeve PNOO že konec ma^i 194.i začel s sctavljanjcm volilnih imenikov po kra jih. Odposlanci Goriškega okrožja so že 8. maja 1945 i /.voii 11 -/.vršil ni odbor, ki ga je skupščina potrdilo 31. maja l/.volili so Indi 140 poslancev /.;■ pok raj i «kg .skupščino. Izvršilni odbor novega Tržaškega okrožja je bil ¡/.voljen na prvi redni narodnoosvobodilni skupščini 1. junija 194.5 \ prisotnosti vseh delegatov razen delegatov mesta Koper. Do tedaj je vodil delo začasni i/, vršil ni odbor, ki no ga sestavljali Člani prejšnjega Jnžno-pi. morskega in posamezni člani Sred n ¡epi i morskega okrožja. V izvršilni odbor je bilo izvoljenih 17 Članov ob teli pa 160 poslancev /.a pokr.-ijinsko skupščino. Ker jc PNOO prevz.nl po osvoboditvi eivilno oblast t udi v veejin mestih, so ga preoblikovali Na pokrajinski skupščini 5, junija 1945 so i/ volili nov, razširjen glavni odbor, v katerem je bifo d ve tretjine Slovenec v in ena tretjina Hal i ia no v. Imel jc predsednika, iri podpredsednice in dva lajnikd predsedstvo pa jc imelo 15 članov. PNOO jc imel 15 odsekov z. oddelki (enako so bili nolranje organiziram ti:di okrai in okrožja) in siccr: lajnišlvo. odseke za nolranje zadeve. i/gradnjo narodne oblasti, personalni, za finance, socialno skrbstvo, prosvelo, trgov no in preskrbo, slalbliko, obnovo in ¡/.gradnio, indi is Irijy rn obrt, kmetijstvo, promet, gozdarstvo ir zdravstvo. V njegovem okviru jc delovala lwdi Komi sij h za upravo narodne imo-inc (KUN!), kr le imela pokrajinsko upravo in upravo za! mesto Trst in okrožja, ler komisija /a ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih poiriagačcv. Dne 8. jnnij« 194.5 fjc PNOO izdal odlok, da velja na njegovem območju i talij finska zakonodaja pred X. septembrom lcM3t a z. omeji tv jo. Ukinile naj hi vse doloehe, kolikor so le-le nasprotovale pridobitvam narodnoosvobodilnega gibanja. V tem ohdonjii so bile glavne naloge PNOC ureditev težkih povojnih razmer, organ žira nje obnove, del i lev pomoči, organizacija ¡n obnova šol in sploh normalizacije družbenega in gospodarskega življenja. Delovali so pričela ljudska sodiča. Razširili .so Itidi hišnim javnega tožilca. Njegove naloge so bile: sodelovanje v civilncn ii kazenskem sod.slvn, sodelovanje z vojaškin ■ or gani ler splošni nadzor, tudi nadzor nad vsem. narodnoosvobodilnimi odbori in odborniki glede pravilnega izvrševanja /akonov in predpisov, kakor tudi nadzor nad go ;podarsivom ter v sploš nem Indi nad društvenim življenjem. Knl nad /orni organ ni bil voljen, pat pa ga jc postavil najvišji organ ljudske oblasti. Najvišji organ v tožilstvu z;i Slovensko piimorjc je bil javni tožilce PNOO. 5. VojiiŠkii upr;iVii Julijske knijiuc (junij 1945 - 15 september I'M7) Sporazum o začasn' upravi zasedenega območja Julijske krajine z dne 5. msija 1945 jc bil spremenjen s podpisom sporazuma v Beogradu 9. jnnija 1945, ki ic območje razdelil n« dve zasedbeni con na coni A in B Julijske krajine. Coni jc ločila demarkacijska črta, ki jc tekla od Debelega rtiča do Gorice in po Soči (l.i. Mor-ganova črta) Zahodno od nje (in v PuljuJ je v coni A zasedbeno upravo prevzel komandant združenih zavezniških sil v Sredozemlju, ki jo jc upravljal preko Zavezniške vojaške uprave (ZVU). Sporazum je tudi določal, da se ho v coni A uporabila vsa jugoslovanska civilna uprava, ki jc žc bila vzpostavljena in ki bi po mnenju zavezniškega vrhovnega komandanta delala zadovoljivo. Vendar jc bila ZVU v skladu s spe razumom hkrati pooblaščena, da jc lahko uporabi, a liste civilne oblasti, ki iil» je imela za najboljše v posameznih krajih, kakor tudi, da jc upravo po potrebi zameniala. V coii B vzhodno od dcmarkacj ske črte je ostala jugoslovanska zaxdhena oblast, ki jo jc prcdsla\ ala Vojna (Vojaška) uprava Jugoslovanske armade za Slovensko primorje, Istro in Reko. Jugoslovanska armada seje iz cone A umaknila 12. junija 1945. Nckalcr;i odprla vprašanja jc reševal spora znm v De vinu, podpisan 20. jnnija 194.5. V njem je 1 lo ina določilo, da ¡/.raz Julijska kraji in po tem sporaznir.il pomeni italijanske pokrajine Gorico, Trsi, Reko (Kvarncr) in Pulj (Istro) v mehh i/ leta 1939. V con» A jc ostal Jugo slovanski odred, ki je Štel 2(XX) mož in je deloval na ločno določenem območju pri Opaljem selu, nadrejena sla mu bila komandant X. armade in jngoslov.ar.ska vojna misija pri Slabil X armade. 5.ji) IJprnvu v coni A Julijske kritini ZVU jc v coni A Julijske krajine delovala neodvisno od zavezniške uprave v Italiji in ni hila začasna uprava, k bi delovala v imenu i i za italijansko vlado, ampak jc vzpostavila lastno popolno oblssl na območju, ki ji je bilo zaupano ZVIJ v Italiji jc vrnila upravo i'al'janski admi nislraciji žt 31 dceembrr. 1945. razen ZVU v Vkicmski pokrajini, ki jC prav tako kol ZVU v coni A Julijske krajine oslala do septembra 1947, to jc do uveljavitve določil mirovne pogodbe, sklenjene med ¿avczniskiir. .silam in Italijo. S proglasom (razglasom. Proclamation) šl lJ jc vrhovni zavezniški povelirik v Srcdozemlji1 objavil, da prevzema popolno kontrolo nad upra vo območja, ki mu jc bilo zaupano. Vsa moč uprave iri zakonodajalstva m končna upravna odgovornost jc nripadla njemn kol vojaškemu poveljniku in kol vojaškemu guvernerju n jo jc I'royljs jc pi is L.i I veljaven, ki jc hil objavljen v pnsamc/ni [pokrajin! o/irom.i občini, np.s 96 Članki in razprave i\liHI VI XX 1997 i/.vaial posredno preko ZVU. Vsi upravni in sodni uradniki, v,si drugi vlauni in občinski ftuk cionarji in uslužbenci, vsi uradniki in uslužbenei drŽave občine ali drugih uradov (/. izjemo onih, ki ji je guverner odstranil) so morali v skladu s tem proglasom nadanevati svoje de'o. in to v skladu /. odiedbani vojaškega guvernerja ali /. odredbami oficirjev zavezniških sil, ki so ga nadomeščali. Froglas jc tudi zagotavljal popolno spoštovanje osebnih in lastninskih pravic prebivalstva. Zakoni, ki so veljal: pred septembrom 1945, so ostal, v veljavi, z izjemo listih, /.a katere jc smatral vojaški guverner /.a potrebno, da jih spicmcni. Žc s tem proglasom so ustanovili luui tri stopenjska zavezniška vojaška sodišča, ki so imela iste pristojnosti kot v drugih krajih Italije. ZVU. ki jc bjla v coni A Julijske krajine organizirana podobno kot v Italiji so sestavlja1! bi lanski in ameriški častniki :cr določeno število podčastnikov in drugega vojaškega osebja. Vi;Jc častnike so rckrutiraii med funkcionarji javne: uprave obeh držav. Vodstvo ZVU so sestavljali šef civ-lnc uprave, šefi odsekov, pokrajinski šel' civilne uprave in pokrajinski višji oficirji za civilne zadeve. Ofieiri za civilnc zadeve so bii. podrejeni komandantu večje operativne enote Njen glavni štab jc bil v Trstu, in sicer All.ed Militr.ry Government Hcadquatcrs 13. Corps. Načcloval ji jc višji častniK za civilne zadeve V okrožjih sc imeli :naj!mc okrožne štabe, kL jim jc načcloval okrožni komisar, navadno častnik za civilnc zadeve v rangu podpolkovnika, ostali častniki pa so bili specialisti raznih činov. Na sedežih okrajev in večjih občin so b.li prav tako komisarji v rangu majorja al kapelami. Varnostni oficirji so imeli urade v Trstu, MMjah, Tržiču (Monfalconc), Gradcžu, .Sežani, Gorici, Krminu, Gradišču ob Soči in Kobaridu. Naloga okrožnih in okrajnih komsarjev jc bila neposredno izvajali in skrbeti, da so se izvajali predpisi in navodila guvernerja in višjega civilnega časlnika na njihovem območju. Pii icm so imeli okrožni komisarji dokaj široke pristojnosti, :;aj so lahko izdajali celo lastne prcJpisc v obliki okrožnih ukazov. ZVU je izdajrla prt lase, ki so bili temeljni predpisi (skupaj jih jc izdala 7) iri jih jc pod pisoval vojaški guverner; splosn ukazi so bili splošni predpisi (skupaj 110* ukazi so bili iz vršilni predpisi (skupaj 4^3); administrativni ukazi so imeli značaj konkretne določbe (skupaj 135). Na ravni okrož]a so izdajali okrožne ukaze, ki so bili izvršilni predpisi, in okrožne admi mstrativne ukaze (različna unenovimja) (zdaiali so tudi administrativna navodila, ki so bijp ali objavljena ali interna, obvestila, ki jih jc bilo skupaj 29 in sc bila navodila prebivalstvu, ter okrožna obvestila. Uprava ZVU v coni A Julijske kiajinc se jc od tiste, ki so jo zavezniki uvedli v Italiji, rjz likovala v nekaterih točkah. Tu niso skušali širiti predpisov pcstfašističnc italijanske vlade, niso sc od!ccii. za uporabo karabinjerjev in druge italijanske policije, pritožba na kasaeiisko sodišče v Rimu ni bila mogoča, pokrajina (provinca) seje imenovala area - okrožje, namesto prefekta je bil uveden izraz predsednik okrožja, podesta ni poslal župan («indaco), ampak predsednik obči ne. 7a prebod v Italijo so vpeljal: posebna potna dovoljenia. Za Slovence jc bilo pomembno dolo-čio, da sc povsod tam, kjer so ¡cla 1914 delovale slovenske šole, le tc obnovijo. Skušali so tudi uvajatilj a marsikdaj neuspesno, slovenski jezik v javno življenje ZVU se je sprva odločila, da bi vzpostavila indircet rtile - upraUjanjc dežele preko domačih organov uprave Problem p;l jc nastal, ker v coni A marsikie, zlasti na slovenskih območjih, organov stare uprave ni bilo več. Ker obenem ni hotela prevzeti organov '.ipravc, ki jih je vzpostavilo že slovensko osvobodilno gibanje, ic po krajšem vmesnem obdobju uvedla dircet rule neposredno upravo. Voiašk guverner jc 26. julija poslal štabi! britanskega 13. korpu:;a navodila za organizi ranje lokalne uprave, k: naj bi delovala na osnovi tiste, k: ic bila v veljavi pred 8, septembrom 1943, a z delnimi spremembami. Ob tem je poudaril, da noben funkcionar ne sme izva iti navodil organov, ki imajo sedež izven cone. S tem so bili mišljeni PNOO in druge projugo slovanske organizacije, ki so delovali po navo d: lih slovenskega in jugoslovanskega vodstva. Ta navodila so bila podlaga za splošni ukaz št. II, k; ga jc izdal višji oficir za civilnc zadeve II. avgusta 1945 in ki ic urejal krajevno upravo. Upravno terito-ialno je bila cona A na osnov1 tega ukaza razdeljena na Tržaško in Goriško nkrožje in občino lJulj. s tem da sc dolcdamc meje ined niirr.i mso spreminjale. Vsako okrožje in vsaka občina so dobili predsednika in svet ter upravne in jzvršne odseke in podružnice, .n siccr tiste, za katere je ZVU menila, da so potrebni in pristojni pri zvrševanju funkcij krajevne uprave. Okrožnega predsednika jc imenovala i» tudi odslavljala ZVU, bii ji jc neposredno odgovoren za krajevno upravo okrožja in ji jc moral vse naredbe in odloke predložiti v odobritev. Predsednik jc ';il izvršni in upnivni vodja lokalne uprave in podrejen naredham tega splošnega :i) vseh naslednjih ukazov, ki jih je objavila ZVU. Njegove pravice in dolžnosti so bile v splošnem enaKc pravicam .n dolžnostim prejšnjih prefek tov pokrajin. Okrožni predsednik in okrožni svet, kakor tudi vsi ostali organi krajevne uprave, so morali delovati v skladu z zakoni, ki so na zasedbenem območju veljak pred kapitulacijo Italije, icr po razglasih ali drugih ukazih ZVU, po katerih so sc omenjeni zakoni smeli spre meniti ali nreklicati. ZVU jc v skladu s tem splošn m ukazom po lastni presoji ustanovila oddelke, odseke ali podmž.nicc v uradu okrož nega predsednika. Okrožni svet so sestavljali predsednik in člani ARHIVI XX 1997 Članki in raz, p ni vi 97 - v okrožju Trsi 17. v okrožju Gorica 14, ki jili jc imenovala ZVU Predsednik in člani naj hi bili ■/brani izmed vodilnih oseb nkrožj;i, k so hili moralno in politično neoporečni in kf bi. knlikor ji hi ki mogoče, zastopali vse narodnostne, politične in gospodarske sloje okrožja. Okrožni svet je smel izdajali uradne narcdhc, ki jih je pred luži I ZVU v odobritev in je posloval kot posvetovalni /bor Splošni lika/je nvi-dc1 predsednika občine, ki ga j imenovala in odstavila ZVU in jc imel v splošnem v stoj občini pravice župana. Olicin ska uprava je bila organizirana \* okviru odsekov. Poleg predsednika obunc jc ZVU imenovala tudi občinski svet na obnovi podobnih kriterijev kot okrožnega. Kljub temu da jc obnavljal staro upravno ureditev, jc splosni ukaz št II fakultativno pred vidri ustanovitev okrajev in okrajnih odborov, katerin ilUjagšlcj ureditev m poznala Pravico obliKovali okraje in okrajne odbore je imel okrožni komisar. 1'ndi okrajni odbor jc imel le posvetovalni značaj in| ni imel vpliva na delo občin. V goriškem okrožju jc območja okrajnih odborov določil okrožni komisar z. okrožnim ukazom št 21. \5. septembra 1945, s katerim je pr;dvidel 11 okrajnih odborov. Ta ureditev je bila dejansko posnetek območij okrajnih narod noosvobodilnih odborov. Na Tržaškem okrožni komisar «akega akta ni izdal, pač p;r se jc poslužil združevanja občin, to jc p:iscbnc institucije, s katero jc bil dosežen isti namen. Do takega primer* jc prišlo pri občinah Sežana. Tomai. Di tovljc. Rcpciitnbor m Lokev, katere jc. komi ;ar Tržaškega okrožja z. okrožnim ukazom št I oktobra 194.*.. zuružil in sklenil ustanoviti en sam upravn: organ s sedežem v Sežani. ZVU obenem ni vzpostavila nobenega organa krajevne ohlas'1. ki b' deloval v celotni coni. Ob koncu splosncga ukaza št. 11 je ZVU poudarila, da je ona v coni A ediny uprava mi edina oblast, kije npravičena objavljati iikaz.f inj odloke in imenovati uradnike :ivnc uprave Vse nstanovo krajevne uprave, ki jih je ustanavljal in na katere seje nanašal ta ukaz, so bile pod stalno kontrolo ZVU. Po izdaji splošnega ukaza ši. 11 je ZVU skušala vzpostaviti upravo na vsem območju, jej ga ie nadzirala. Naslonila se jc na star upravi aparat tam, kjer jc ta že obstajal, zlasii v Trstu, orici in v večjih kraje h. Potrdila oziroma .ncnovaia jc vse uradnike z. majhnimi izjemami. Med temi uradniki ni bilo Slovencev, ker slo venski Ii uradnikov v času fašizma ni bilo. Na slovenskem piidcžrljn pa stare italijanske adin nistracijc ni bilo mogoče obnoviti, saj so se italijanski uradniki večinoma odselili oziroma bolje, vrnili v veliki večini že takoj po kapitn laein Italije. Obenem ni hofela uporabit adinm. slracije narodroosvobodilnih odborov, zato je tu pričela vzpostavljati nov administrati /ni aparat, ki naj hi bil apolitičen in neprfstranski. Zaradi odpora večine domačir.ov do zavezniške uprave je ZVU pričela zaposlovati politične emigrante iz. osrednje Slovenije, k. so se zadrževali na tem območju ali pa so bili v zavezniških zb.rnih taboriščih. Temu je prilagodila tuui zakonodajo in po izda_ ukaza Št. 19. 11 oktobra 1945. italijansko državljanstvo n, bilo več pogoj za sprijeni v državno službo Kljub tem 11 pa ZVU hi uspelo imenovati ž.u pa nov in občinski "i svetov v ?*> občinah, medtem ko ji jc to usnelo v 18! zla sli v večjih. Bili so tudi primeri, ko so Ij-.jdic funkcijc sicer najprej spre jeli. nato pa odklonili. Njihov odnos do ZVU ni bi i odvisen le od narodne pripadnosti, saj so funkcije marsikje odklan u tudi levo usmerjeni 1 tal i tam. praviloma pa S ;>vcnd. Poslednja iiric novanja so izvršili celo avgusta 1947. Cvetko Vidmar occnjnjc, da so itnele občine, kjer civilna uprava po navodili'i ZVU m bila vzpostavljena, okrog 74.-vcnsk?m pnm<«ju, "Ginivkl Iclnik". 8/l'JKI. sir. 20fi. 98 Članki in razprave. ARHIVI XX 199? nkraic, in sicer Milje ■ Dolina, Nabrcžina, Sežana, Trž.ič, v katerih jc delovalo 95 KNOO. Goriško okrožje jc odtlej 'mclo sedem okraje", m sicer: Bnvec, Kobarid, Kanal, Bida (temu okraju jc bil priključen Krm m), Miren, Gorica in Komen, ter pribfižno krajevnih narodnoosvobedi ni h odborov. Njihovo število seje namreč zaradi komasacij večkrat spreminjalo. PNUO jc odtlej deloval večinoma le na območju conc A, za območje cone B pa je bilo 25 julija 1945 ustanovljcno po vcrjcnišHo PNOO s sedežem v Ajdovščini Dne 31. julija 1945 seje PNOO reorganiziral in jc imel odtlej štiri komisije, gospodarsko politično, v kateri so se združili odseki za trgo-vjno n preskrbo, industrijski, prometni, gradbeni, gozdarski in odsek z.a kmetijstvo in z.a družnistvo; upravno politično z odsekom za notranja /adeve, dc septembra 1545 z javnim tožilstvom >n nato z. nadzornim referatom; komisijo za soe-alne zadeve, ki jc prevzela delo odseka za socialno skrbstvo in odsek za zavarovanje in z.dravslvo; prosvetno, jc prevzela delo odseka za prosveto z vsemi oddelki, V okvirij PNOO je delovalo se tajništvo i? blagajna, ki ic vključila finančni odsek in carine. Kasneje deluje tudi ekonomska komisija, še po razpustu PNOO vse do junija 19^7 pa tudi komisija za ugotavljanje zločinov okupator a ir njegovih pomagačev. Javno tožilstvo je s tem imenom uradno obstajalo do sklepa seje PNOO 3. .septembra 1945, na kateri ju bil priznan ukaz 11. oziroma do 17. septembra 1945, ko jc bil sklep objavljen. Namesto njega jc bil ustanovljen nadzorni referat, v katerega so vkljueiii dotedanje osebja javnega tožilstva. Referenti nadzornega referata so opravljali posle nadzora nad delom narodnoosvobodilnih odborov, organizirali in vodr-tečaje za člane le Veh, dajali navod'la, namenjena odbornikom narodnoosvobodilnih odborov, ko slednji niso bili več oblastveni organi temveč le izvoljeni organi vaške skupnosti Ta navodjla so se nanašala na probleme in odnose ; ZVU, ki so 5c pojavljali v vsakcanjem življenj.i, ter pomt, gali iskali rešitve, da narodnoosvobodilni odbori ne bi prišli v nasporlje / odloKi in ukazi ZVU Z delovanjem so nadaljevali tudi okrožni narodnoosvobodilni odbori v Tržaškem jn Goriškem okrožju in Mestni osvobodilni svet Trst. V Tržaškem okrožju je po avgustu 1945 akutno delovalo 15 odsekov, vendar so nekateri razvili širše poslovanje, drugi manjše, odvisno od potreb in možnosti. M<~>S ic imci 13 odsekov. V juli)u in avgustu 1945 so hilr pc okrajih m vaseb zbori volilccv, marsikje tudi nadomestne volitve, ko so zamenjali ali oopolrmi narodnoosvobodilne odbore. Po izdaji splošnega ukaza št, 11 je ZVU na odborniške mesta ponekje hotela postaviti člane narodnoosvobodilnih odborov, ki pa so pristali le na razširitev obstoječih odborov in predlagali čimprejšnji razpis tajn:b SRliicv. V Goriškem okrožju, ne pa tud v Tržaškem, je ZVU sprva, še prod izdaje ukaza št. 11 pri znala dotedanjega predsednika okrožnega narod noosvobodilncga odbora in okrožni narodno osvobodiini odbor z nalogami prefekture ter okrajne ir, krajevne narodnoosvobodilne odbore namesto županstev. To priznanji, jc bil edini vidnejši uspeh sodelovanja med ZVU in predstavnik, (judske oblasti in se je končalo s sploš n'm ukazom št. II, avgusta 1945. Obvestila o prepovedi oblastnega delovanja so po 8, septembru 1945 prejeli radi ostali okraji goriškega okrožja z izjemo okraja Brda, ki jc lahko oblastno deloval do 19. dcccmbra 1945. V Tržaškem okrožju je bil izjema okiaj Sežana, kjer so zavezniki pustili ljudsko ohlast do 4. acceivibra 194^. Zalo je okrajni NOO Sežana lahko razvil široko poslovanje z vsemi odseki in komisijam1. Izjemen polo/.aj jc bil ludi v okraju Nabrcžina, kjer so se pogajanja zavlekla do dcccmbra 1945, ker zavczn.k! niso dobili ljudi, k bi nadomestili odbornike oknijnega narodnoosvobodilnega odbora. Najhitreje je bila uprava, ki jo je postavila ZVU, poleg Trsta in Gorice vzpostavljena v okraju Trž.ič, kjer je bila pomembna industriji, lir so ga zato zavezniki skrbno nadzorovali. Kjub temu da jc ZVU narodnoosvobodilnim odborom odvzela pristojnosti, marsikje pa jih je nadomestila s svoje krajevno upravo, so le ti z dekom nadaljevali na vseli nivojih, od pokrajinskega cio krajevnega. Njihovo delo seje orne lilo na ljudsko samopomoč, predloge, navodila m nasvete. Krajevni NOO so še vedno obravnavali krajevne pronleme in |ib po svoji moč' reševali. Ljudska oblast ic bila tako zakoreninjena, da so bili šc v letu 1946 volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore. Tako so oktohra in novembra 1946 na Goriškem izvedli volitve v 27 KNuO, k|er so izvedli komasacijo, in v 11 KNOO, ki s c ostali v območju prejšnje krajevne enote. Komasacija je zaj< ia Udi sedem okrajev goriškega okrožja. Podoben jc bil položaj v Tržaškem okrožju. KNOO so opravljali svoic delo, kier se jc dalo, izvedene so bile volitve, pa liidi zasedanja okrajnih skupščin. Tako lahko govorilno o izrazitem dvovladju na področju jav ne uprave, če ne štejemo šc župnijskih unidcv, ki so v manjših občinah vodili matično službo in j zdaj "li 'zpiske iz matičnih knjig PNOO jc M decembra 1 y4o UKinil Tržaško okrožje, 21. februarja 1947 sprejel sklep o uki nn .j. 6, Upnivn v coni J1 Julijske knijiiic (12, junij 1945 - 15 seplcnibcr 1947) Cona li ie obsegala celotno območje med dunarkacnsko (Morganovo) črto in rapalsko me 'o, torej danes slovenska in brniška območja. Za cclolno območje jc bila na osnovi ukaza maršala J Broza Tita št. 21S 25. junija 1945, usta n ovij en a Vojna (Vojaška) uprava jugoslovanske ARHIVI XX 1997 Članki in razprave 99 armade (VUJA) za Slovensko primorje, Istro in Reko. V ukazu je Tito posebej poudaril, da krajevne civilne obiasii narodnoosvobodilnih od borov ostane pO v svoji polni veljavi in še naprej vrše svoje funkcije v tesnem sodelo^inju z vojaški upravo. VUJA je tako v con: B nadzirala izvajanje beograjskega in devinskega sporazuma, ¡prejemala ukrepe, ki so bil1 pomembni za celotno cono (za področje financ, carine, prometa itd.), usklajevala delo med narodnoosvobo dilnimi odbori in organi zaledne vojaške oblasti ter vojiis'kirni ti radi zunaj cone. Pomagala pa je tndi pri graditvi gospodarskih temeljev in pred sla 'ljab najvišjo sodno oblast v coni B. .c in cd vojno, zlasti pa vse od ustanovitve cone B. je bila jasna delitev na območje, ki jr bilo v pristojnosti si o ven Ekili oblasti m na ušlo, kjer sc bile pristojne hrvaške ob!usti. Ponnahuh pooblastil te oblasti na območju, ki je bilo pravno se vedno del italijanske države, siecr niso imele, imele pa so dejanski vpliv, saj so nrgaiii ljudske oblasti, pa tudi vojna uprava, ravnal j po njihovih navodilih. Slo vem,ki del cone M - cona B Slovenskega pri m™jh je tako obstala vse delu Tržaškega in Goriškega uknlljal ki so po zaeasnam sporazumu prišli pod jugoslovansko vojno upravo: slove» sko Istro z obalnimi mesti, mali Kras s sreJiščem v llrpeijah Kozini, vse brkinske, iliiskobistri Ac, postojnske, idrijske, vipavske in tolminske predele in Trento, ki s tem strnjenim ozemljem n: bila nefjosredno povezana. Od Jugoslavije je bila cona B ločena z nadzorovano italijansko -jugoslovansko mejo, ki jo je bilo možno pre stopiti le s posebnimi dovoljenji. MnJ cono A in B je bil prehod mogoč z osebno izkaznico. V začetku je nilo v upravnoterilorialni ureditvi se nekaj ostankov medvojne partizanske teritorialne razdelitve. Tako je poleg okr;ja Koper v slo venski Istri nekaj časa obstajal okra; Piran, medtem ko je v Vipavski dobili poleg Ajdovsko-vipavskega obstaja! sc okraj Črniee Kmalu pa so prešli na upravnotcntorialno razdelitev, ki sc je obranila vse do konca cone IS 'luko je bilo za -elolio ^ono B Slovenskega pvim"iia ustanovljeno Vzhotlnoprimnrsko okrožje, ki jc imelo najprej devet in nato osem okrajev Spiva samo-sloini Ccrknifti ukrnj sjfcjg priključil Idrijskemu. Za celotno slovensko Istro jc bil oblikovan Ko prski okraj, znotraj katerega so imela mesta Koper, Izoia in Piran poudarjeno upravno politično samostojnost Ostali okraji v coni B so bili: Hcrp^lje - Kozina- Ilirska Bistrica. Postojna. Ajclnvečino. Idrija. Hrgar. Tolmin. Ne ¿'lede na razdeljenost Slovenskega pri morja oz Julijske krajine sc PNOO ni »dpovedal oblastvenim pravicam nad vsem območjem. Dejansko pa mu jc oblaslne prostornosti priznavala le VUJA v coni P, saj je bila zanjo tcghinjrf» in legalna samo oblast, ki je bila vzpostavljena v narodnoosvobodilni borbi. Tako sc v coni B m le obdržala obstoječa ljudska oblast, amp^ik se se razvijala. Ker pa je ime! PNOO sedež v Trstu, so v eo.ii B z od lokam PNOO dne 25. julija 1945 ustanovili poverjeništvo PNQQ, ki pr :e dejansko delovalo že od začetku julija. Ni bilo izvoljen narodnoosvobcxJilni odbor, temveč del PNOO s pri stoj nosi m i samostojnega organa. Poverjeni sivo je s PNOO v Trstu le občasno usklajevalo najpomembnejša vprašanja, k1 so bila specifična za vso Primorsko. Za svoje delo je odgovarjalo PNOO in skupščini ljudskih odposlancev. Sede?, je imelo v Ajdovščini. Vodil g;i je p jverjenik, ki so mu bi'i nodrejem nnravni od ;cki in Narodna zaščita, ki je skrbela za j;.vno varnost Poverjenik je imenoval najpomembnejše 1'nnkeionarje, medtem ko je b,lo imenovanje okrajnih funkcionarjev v pristojnosti okrajnih narodnoosvobodilnih od borov lina pomembnejših nalog povcrjcnistva jc bila n.ancrjat' in usklajevati delo okrnjnih narodnoosvobodilnih odborov, Poseben organ jc bil zbor ljudski odposlancev V zhodnopn morskega okrožja, ki so ga sestavljale vse okrajne narodnoosvobodiJnc skup.ščinc in predstavniki javnega, političnega, gospodarskega, kullurnega in verskega ž.ivljcnia. Vsej^a se je sestal irikrat. Določal jc glavne naloge v pri zadevanjih za prikijučitev Primorske k Jugoslaviji in sprejemal noročila 1TNOO. Vendar jc PPNOO obdržalo vse pravne ir. upravne prr-loj nosti, zato je med 'zasedanji zbora samostojno sprejemalo vse pravne akte (tudi tiste z zakonsko močjo) in operativno vodile celotno oblastveno dejavnost. Imelo je organiziran upravni aparat, ki je bil sestavljen i'z dveh komisij, upravno pravne in gospodarske, k: sta i.ncli nstrczne odseke. Komisiji so sestavljali vodje odsekov. Imel je tudi kolegijski organ, v kalcrcm so bili vodje upravnih odsekov Avgusta 1945 jc bila ustanovljena Komisija za upravo m rodne imovine (KUNI) z, na logo, da upravlja javno razlaščeno in opuščeno imovino. Podrejene so ji bile okrajne uprave. Odločitve je PPNOO sprejemalo z odloki n od redbaini, ki so jih pripravljali odsek:, v sodelovanju s pravno službo, in so bili nato objavljeni v uradnem listu PPNOO. Status PPNOO seje take bistveno razlikoval od statusa ostalih narodnoosvobodilnih odborov v Slovcmji in tudi v coni B Dne 7. scptcmhra 1945 razpisane volitve v KNOO so bile nato septembra m oktobra povsod tain, kicr jih niso mogl. izvesti leta 1944. V okraju Cerkno so izvolili 2, Idrja 8, Tolmin 7, Uiiska Bistrica I Irpcljc-Kozina 29, Postojna 25,-Koper 54 NOO, tako da so bili organi ljudske oblasti povsod izvoljeni Izvedli so tudi združJlcv manjših kra;evn'h obiroej v večja, s čimer seje 47 - 5, oklobcr 1P54) Mirovna pogodha, sklenjena med zavezniškimi in pri družen, m i Slami jn Italijo 10. Icb risarja 1947 (njena določila so bila nveljavljeiiii 15. septembra isto leto), jc med drugim določila tudi novo mejo med Italijo in Jugoslavijo ir. ustanovitev .samostonjc dr/iivnc enole Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Prczidij ljudske skupščine FLRJ jc 15, septembra 1947 izdal ukaz o razširjeni n vel javnost ustave, 'zakonov in drn giti predpisov FLRJ na ohmočju, k; je Ho priključeno FLRJ prczidij ljudske ¡kupščinc LR Slovenije pa I* septembra 1947 ukaz o razšir jenju ustave n zakonov I.RS na p.iključcno ozemlje Primorske. S tem jc bilo p-iključcno območje Slovenskega pri morja vključeno v upravno ureditev FLRJ in L.Ri>, V prilogah 6 in 7 mirovne pogodbe sl# bila s stalnim in začasnim statutom STO do ločena njegov mednarodnopravni položaj in notranja ureditev. Vodil na i bi ga guverner, katerega naloga jc hila konstituirali ^'lado in organizirati tfjilvJ v ustavodajno skupščino. Za vzpostavitev nove države je bilo torej ključno imenovanje guvernerja, ki je hilo v pristojnosti Varnostnega ivela OZN. Dotlej jc uprava ostajala v rokah dveb Aavczmškib vojaških uprav razmejitev pa jc tekla po demarkacijski CMorgnnovi) črn n;i območju, kr ¡c bilo del STO. Začasna ureditev se jc zaradi spremenjenih mednarodnih razmer zavlckJa vse do oktobra 1954, ko jc bilo STO v skladu m Spomenico o soglasju k; so jo podpisale ZDA. Velika Britanija, Jugoslavija in 1 talija, razdeljeno med Italijo in. Jugoslavijo. STO tako dejansko ni nikoh zaživelo n jc r:ono A. k jo obsegala poleg jr^aško občine še občine Dcvin Nabrcžina. Zgonik. Rcp^ntahor. Pilina in MUiiL. ves čas ostala pod upiavo Zavezniške vojaške uprave, cornJi, ki pa jc obsegala Koprr.k* in Bujski okraj, pa pod upravo VUJE ZVIJ jc v coni A obdržala v bistvu enako upravno ureditev kot v dotedanji coni A ffllijsk« krajine. Leta 1949 je razpisala občinske volitve '.n so bili poslej občinski sveti voljeni .n ne več imenovani. Vse več prisluinjsli je v upravi ob inočja dobivala Italija, zlasti po jun-jii 1952, Cona A se jc tako postopoma vključevala v talijansko državo. V coni 3 STO jc obl:.st izvajala Vojna uprava Jugoslovanske flj idskc) armade za jugoslovansko cono STO. ki ni unela več pristojnosti za scdbcnc up/avc, ampak jc b la uprava z man datom. Njen sedež, jc bil v Kopru. Pristojnosti na območju krajevne uprave je Uid' ona prenesla na civilne oblastne organe Dcsc1 dr., po podpi.su mirovne pegodbe, 20. februarja 1947, jc bil ustanovljen Istrski okrožni.ljudski odbor (I 'LO). na katerega sta v soglasju z VIJJO prenesla vso oblast povejeništvo PNOO in oblastni NOO za Istro v Lahmu. Cona B STO jc bila razdeljena na okraj Koper, ki jc bil dc Tacto povezan s slovenskim. oblastmi in okraj Bilje ki seje vezal na hrvaške oblasti. Zakonodajno in izvršno oblast jc 10L0 obdržal dc leta 1952, ko jc jugoslovanska vlada uvedla določene ukrepe. Komandant vojne uprave v Kopru jc 15. maja 1952 i/dal ni odredbe s takojšnjo veljavo, med njuni tudi odredbo o prenosu pristojnosti 10L0 na okrajna ljudska odbora v Kupni n. Bujah, Podobno kot v coni A je mdi v coni H |iigo* slovanska oblast eono vse bolj vkfjttčcvala v svoj upravni, gospodarski, pa tudi politični sistem. Meja med okrajema Koper in Bilje je leta 1954 z. manjšimi korekturami pes tal a meja med Slovenijo in Hrvaško. 1. ■!lrulum po loOkiih: 1. ermelj. Lavo: Jnli|ska krajina. Beneška Slovenija in Zadanka pokrajina. Imenoslovje in poliMčno ■ upravna ureditev, Beograd, 1945. crinclj. Lavo: Slovenci ii Hrvati pod Ilalno, Lj n nI j ana 1938. Kivjm Wohinz, Milica: Narod noobmnbno gibanje primorskih Slovenccv v letih 1921 1928, Koper, Trst 1977. str. 45-95; 245-298. Kacin Wolriiz, Milica: Prvi antifašizem v Ev ropi. PriiDoiska 1925-1935. Koper 1990, str. 91 124 Buzlaj Krevel, Ljudmila: Upravna ureditev Primorske s posebnim ozirom na občine v letih I8i4 1940 "Arhivi". I. 2. 1979. št. 1 2. str 37-41 Vidmar. Cvetko: Or is zavezniške vojaške uprave v Slovenskem pnmorju. "Goriški letnik". 8/1981, str 173 222. Raccolta Ufficwlc dcllc leggi c dci decrclli del Regno d'ltali-i. 2. Perenc. Tone: Ustanovitev Operacijske conc Ja dransko Pri morje jesem 1943, leta. "Zgodo vinski časopis". I. 19 20. 1965 1966. str. 401 4 i 9. Fcrcnc. Tone: Okupacijska ji vi I na uprava na Slovenskem in njeno gradivo, "Prispevki za zgodovino delavskega gibanja", 1. XX. 1980, št 1 2. str 31 55. V Nemška okupacijska uprava v Južni Sloveniji, Istri in Pnrlaniji, str 49 52 Vidmar; Cvetko: Oris zavezniške vojaške uprave v Slovenskem prunorjii. "Gori.sk' letrik"*, 8/1981, str, 173-722. Stuhipfarrcr. Karl: II Litora'c Adnalico 1943 PH5. "Annales". I. VI. 1996.,št, 8, str. 81 X6. Vcrordnungs und Aintsblatt des Obcrstcn Kom missars in der Operalionszone "Adristisches Kiistcnland", TriLste. \RII Bf J XX 1997 Članki in razprave 101 3. Percnc, Tone: Rlzroj ]j:idpkc oblasti v Ploven skem primonn ] 94 ] -1047, v Katalog 6C 1979, str. 9-47. Fcrenc, Tone: Ljudska oblast na Slovenskem 1941 1945, Mi volimo (111 knjig;]), Ljubljana 1991, sir, 191 143. Gomhač, Metka Antonic doecniramcnto della (BliličS jngoslava allc line del secondo eonfiillo mondialc. Un Hjo spccifico: 1! co-mitato rcgionalc di Liber;izioi>c nazionalc per il 1 korale slovcno c Trieslc, "Annalcs", L VI, 1996, št. 8, sir. 87 110. Uradni ust Pokrajinskega »arodncKisvobodilncga odhora za Slovensko pnmorjc in Trsi. 4. Novak, Bogdan; Trivstv 1941 ¡954, Milano 197 V Gombač, Metka: Tržaško okrožje 1945, "Goriški Ictr.ikM. 6, 1979, str. 241 160 Goinbač, Metka: Gradivo okrožnega narodnoosvobodilnega odbora Tr:;l in okiajnih na rodnoo: vobodilirh odborov tržaškega okrožja 1945 19^7, "Prispevki za zgodovino delavskega gibanja", I. 20 1980, si. 1-2 str. 143 163 Gombač, Metka: Tržaško in goriško okrožji-1945-1947, "Primorska srečanja", 1. 4 1986, št. 20, str. 104 108. Gombač, Metka: Upravni organi in nubovo gradivo v Slovenskem pnmorju 1945 1947 "Arhivi", 1.2 1979, št. 1-2, sir. 56-59. Gombač, Metka1 Anlonimia c dcccntramcnto della politiea jngoslava allc fine del sccondo conllitlo m{mdia]c. Un caso specifieo: II comitato regionale di Liberazionc nazbnale per '1 liloralc slovcno c Trieslc, "Annalc:;", 1. VI. 1996, št, 8. sir. 87.110. V,:linar Cvclko, Oris zavezniške vojaške uprave v Slovenskem pri morju, Goriški letnik, 8/1981. sir. 173 222. Troha, Ncvcnka: Politično življenje v coni A Julijske krajine z vidika slovensko italijan skega sodelovanja, magistrska naloga, 1 jub-Ijann 1993, str 53-62. Tioha, Ncvcnka: Slovensko - italijanski odnoi i v coni A Julijske krajine v luči dokumentov projngoslovanskih sil, doktorska discrlaciia, 1. jiibljana 1996, str. 27 98. rv>ha, Ncvcnka: l:ra li(]iiidazione del passalo c cosirnzionc del (nitim. Le Coihc c loeen-pazionc jngoslava della Vcnczia Ginlia, v Poihc, II Peso del Passato, uredil G'anpaolo Valdevit, Benetke 1997 sir. 59-96. Uradni list Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko priinorjc in Trsi. s) Viilmar, Cvetko: Oris zavezniške vojaške uprave v Slovenskem primorju, "Goriški letnik", 8/1981, str 173 222. Troba, Ncvcnka: Slovensko ■ italijanski odnosi v coni A Julijske krajine v luči dokumentov projngoslovanskih sil, doktorska disertacija, Ljubljana 1996, sir. 99-117. Novak, Bogdan: Triesle 1941 1954. Milano 1973. Allicd Mili'.ary Government, 13 Corps, Venezia Giiiba, The Allicd Mi' tary Government Gazette. b) Gombač Mclka: Tržaško okrožie 1945 "Goriški letnik", 1.6, 19"9, sir. 241 160 Gombač, Mf?tk,i: Gradivo okrožnega narodnoosvobodilnega odbora Trst in okrajnih narodnoosvobodilnih odborov tržaškega okrožja 1945-1947, "Prispevki za /codovino dela\ skega gibanja", 1. 20. 1980, št. 1-2 sir. 143163. Gombač, Metka: Tržaško in goriško okrožje 1945 1947, 'Primorska srečanja", 1. 4, 1980, Št. 20, str. 104-108. Gombač Metka Upravn organi in njihovo gradivo v Slovenskem primorj" 1945 1947, "Arhivi", l. 2, 1979, šl 1-2, sir. 56-59. Gombač, Metka Autonimia c deeentramcnlo della politiea jugoslava allc fine del sccondo eonfiillo mondialc. Un caso spceifico1. 11 comilalo regionale di Liberazionc nazionalc per il Ntomlc sloveno c Trieslc, "Annalcs" I Vi 1996, šl. 8, str 87 110. Nenicc, NaslaŠka: SIAU na Goriškem diplomska naloga, 1 jubljana 1988. Troha, Ncvcnka: Slovensko italijanski odnnq v coni A Julijske kraiinc v Inei dokumentov projiigaslovannkih Bil, doktorska disertacija Ljubljana 1996. sir. 99-117. Uradni list Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko pnmorjc in Trst. 6. Perovšek, Prancc1 Moja resnica, Ljubljana 199.5, sir. 21-78. Troha, Ncvcnka: Oris položaja v koprskem okraju cone B Julijske krannc v lelih 19451947, "Prispevki za novejšo zgodovino", L 36, 1996, si. 1 2, str, 67 94^ Zagradnik. Maruša: Opliranjc za italijansko dr žavljanstvo s p 'kij ičcncga ozemlja, "Pri spevki za novejšo z.gotlov,no", 1. 36, 1996 št ■ 2, sir. 95-108. Uradni list Poverjeni šiva pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko pnmorjc. 7 Uradni list Zavezniške vojaške uprave Britansko ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja. Uradni Ijst Vojne uprave JA jugoslovanske zone na STO in Istrskega okrožnega. Ij-idskcga odbora. Uradni vestnik okr;.ja Koper. 102 Clanki in ra/pravc AK1HV1 XX 1997 ZUSAMMENFASSUNG DIE VERWALTUNG IM SLOWENISCHEN KÜSTEN LAND I9IS1954 Der Artikel stellt eine Übersieht über die Verwaltung im slowenischen Küstenland dar (das Gebiet /wischen der im Papallü-VcLirag festgelegter) Grenze und der Grenze 7wisehen Österreich-Ungarn und Italien aus dem Jahre 1U15 mit Aus ehluli des Ki.nnlta1;), und er beruht vorwiegend auf der angeführten Literatur, Dis slowenische Küstenland kannte zwischen 1418 nnd llJ54 als die heutige Grenze zwischen Italien und Jugoslawien (Slowenien) gezogen wurde, sehr unterschiedliche Vcrwaltungsformcn. Dieses Gebiet stand unter italienisch er Verwaltung unter deutscher Okkiipaticmsvcrwaltung, unter der Verwaltung der slowenischen Volksbcfrciimgs-bewegung, unter der Militärverwaltung Jugoslawiens sowie de uer westlichen Alliierten. Der Artikel .setzt sich mit diesen unterschiedlichen verwaltungstcrritorialcn und ver-wttltungsrcchtliehen Ordnungen ;nineinander. SUMMARY THE ADMINISTRA TION IN Tl III SLOVENE LITI ORAL REGION l:HOM lyiRTO 1l>54 Based on ilic q lined literature, (he article prc.scms an overview of tlieadmini strati on .systems in the Slovene LittO' ral Region fthc area between the Rap;iHo border and the 1'J15 border betweer Austria-Hungary and Vtolfj without the Kunalska VHlcy) In the period hetween 191S and 1954, when the present borderline between Italy and fmner Yugoslavia (presen'-day Slovenia) was' established, tlic S'o-vene Littoral Region had very different organisations of administration. In the region, the Itali in administration, the administration nf the German occupying fi)rccs, the ad miiiistr.-itiun of the Slovene Liberation Movement, anil the military administrations (if Yugoslavia und the Western al lies were nil ictivc. The irticlc dculs with all tlie.se different administrative (hulli tcrritariul nnd admimstratmnal) legal oiganisations Aero kltth, Trcmostovjc po Fleer ikovi picurtdtlvi, lctr. 1933, Ziif>dnvu;.sk' arlrv Ljubljana, Fololeka