STROKOVNO GLASILO SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠTVA Ta številka ima prilogo „Evgenika“ KEMIKA D,£>. - ZAGREB priporoča svoje preizkušane domače preparate: KALMOPYRIN Na j popolnejši preparat a c e ti 1 o s a 1 i c i 1 a Kot kalcijeva sol acetilosalicilne kisline poseduje vsa njena znana delovanja ter ne izziva nobenih vzporednih pojavov. Kalcijeva komponenta ojačuje antiflogistični efekt in deluje sedativno, odlična možnost razto-pitve pa omogoča hitro resorbcijo ter dodajanje infuzijam, solucijam itd. Kalmopyrin je radi tega zanesljiv in popolnoma neškodljiv antipyre-ticum, antirheumaticum in analgeticum. Kalmopyrin deluje enako dobro, če se predpisuje v obliki tablet ali v prahu. Kalmopyrin je preparat za dnevno recepturo, s katerim boste vedno zadovoljni. AMPHOCAL-GHININ Spojina kalcijevega kamfosulfonata v vodni raztopini za intramuskulamo aii intravenozne injekcije v ampulah a 2'5 ali 5 ccm. Vsaka ampula vsebuje 0‘5 calc. camphosulfonicum in 0'05 g Chinin-basicum. Deluje odlično pri vseh infekcijskih boleznih, posebno pri gripi, pneumoniji, tuberkulozi iid. Doza: 1—2 ampuli dnevno. PROSCORBIN Preparat čistega C-vitamina v obliki tablet a 0*05 g in injekcij a 0'05 g. Zanesljivi in ekonomični preparat C-vitamina. Predpisujte dobre domače preparate! NASLOV UREDNIŠTVA IN ADMINISTRACIJE: ZDRAVNIŠKI VESTNIK - GOLNIK D. R. P., Jugoslov. patent. Elastični brzi povoj za rane v mali kirurgiji Elastični Hansaplast je indiciran pri vseh vrezninah, vtrganinah, odrgninah in opeklinah, pa tudi pri umazanih ranah. V zaščitnem povoju služi kot zdravilni obliž pri furunklih itd. Hidrofilna kompresa je antiseptično impregnirana z YXIN-om. Bakteriološka lastnost Yxina je utemeljena po oligodinamičnem učinku ionov srebra. Yxin ima močan in trajen učinek tudi v globino in niti najmanj ne draži. Poleg tega dezodorira in je sam popolnoma brez duha. Vpliva dobro granulirajoče in epitelizirajoče. Elastični Hansaplast ne ovira gibanja na noben način. Nekaj kvadr. cm pogostoma zadostuje popolnoma mesto voluminoznih in dragih povojev. Kdor rabi elastični Hansa plast, znatno prihrani na času, delu in poinjeem materijalu ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE ROGAŠKA SLATINA ima v svojih treh vrelcih „TEMPEL“ „STYRIA“ in „DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen in giht. Letna in zimska sezona. Glavna sezona: maj — oktober. — Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA! • si; ’■ T ,*■, i . (• ZLÀTAINTRÂMUSKULÂRNA IN SUBKUTANATERAPIJA »I/U^ne 7V' riic VODNE V RAZTOPINE OLJMATE SUSPENZIJE .v. Ampule z 0.01, 0.05, 0.10,0.20/ 0.30,0.50 g zlata Škatlje z 1 in 10 ampulami Stekleničke z 7.5 ccm oljnate suspenzije SOCIÉTÉ PAPISiENNE D'EXPANSION -SPECIA- CHIMIQUE MARQUES POULENC FRERES "et "USINES DU RHONE"- 21. RUE JEAN GOUJON VZORCE IN LITERATURO POŠILJA NA ZAHTEVO: EMGEL i ADELA ZAGREB • DUKLJANINOVA 3 Specifična terapija vegetativnih nevroz Simpatikotonija Tahikardija Migrena Urtikarija Hipermenoreja 6YNERGEN Vagotonija Angina pectoris Krize radi strahu Epilepsija Spazme Hiperemija Dismenoreja Amfotonija Labiliteta vegetativnega živčnega sistema Vazonevroze Basedovv Nočno znojenje Nevroze v klimakteriju BELLADENAL BELLER6 AL CHEMISCHE FABRIK VORM. SANDOZ-BASEL (SCHWEIZ). Jugoslavensko SIEMENS D. D., Odelenje za medicinsko tehniko- Tyrševa cesta la/II. LJUBLJANA Tyrševa cesta la/II R 5 n t g e n-naprave v vseh izvedbah; Diatermijski in uitra-kratko-valovni aparati; splošna elektromedicina. Kompletna dentalna oprema in dentalne potrebščine. Celotna oprema za operacijske dvorane, laboratorije, praktičnega zdravnika. Mikroskopi, mikrotomi, projekcijski aparati; veterinarska oprema S ZDRAVNIŠKI VESTNIK UREDNIŠTVO IN UPRAVA.: Dr. R. NEUBAUER, GOLNIK. VESTNIK IZHAJA LETNO 10 KRAT (MESECA JULIJA IN SEPTEMB. NE IZHAJA). — NAROČNINA ZA NEZDRAVNIKE DIN 90 — CELOLETNO, DIN 50 - POLLETNO; ZA MEDICINCE DIN 50 — CELOLETNO, DIN 25'- POLLETNO STROKOVNO GLASILO SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠTVA ŠTEVILKA 4. APRIL LETO X. FR. KOGOJ O REDKEJE NASTOPAJOČI NESPECIFIČNI SEROREAKCIJI Ob koncu decembra lanskega leta je prišel k meni medicinec (št. kartoteke 3743-1937. in 390-1938.) s sledečo anamnezo: v zadnjem času je večkrat spolno občeval; ker se je bal spolnega okuženja, si je dal napraviti seroreakcije, ki so bile pozitivne; sedaj ima angino, torej je za gotovo okužen in prosi, da takoj pričnemo z antiluetičnim zdravljenjem. Pri preiskavi nisem nikjer našel niti primarnega afekta, niti kakega re-zidua in se tudi bolnik sam ne spominja, da bi bil sploh kdaj imel kakšno sumljivo erozijo. Ingvinalne in kubitalne skleradenitide ni, prav tako tudi ni nobenega ekzantema, lasišče je brez posebnosti. Bezgavke na vratu in deloma pod brado so povečane, testene konzistence, nekoliko občutljive, in je mogoče vsako posebej otipati. Gingivalna ter bukalna sluznica kakor tudi jezik so brez patoloških sprememb. Leve tonzile ni, od desne manjka majhen del. (Bolnik je bil namreč 1. 1923. operiran na tonzilah). Desna nebnica je nekoliko povečana in je živo rdečkaste barve. Sluznica grla je vse do zadešnje polovice mehkega neba vnetljivo živo rdeča; rdečica polagoma prehaja v normalno bledordečo barvo sluznice palatuma. Serološka preiskava je dala 29. XII. tale rezultat: W R — KR+ MKR+ MBR + Vkljub tej ugotovitvi sem odklonil vsako antisifilitično zdravljenje iz sledečih razlogov: spremembe v grlu niso ustrezale spremembam, kakor jih vidimo navadno pri sifilitični angini, m. dr. ni bilo tipično ostre spredne meje luetične angine, klinična slika je ustrezala podobi navadne tonzilitide, angina superficialis catarrhalis, z neznatno sluzasto sekrecijo. Drugih znakov, ki bi govorili za lues, ni bilo. Razen tega tudi rezultat serološke reakcije nikakor ni bil v skladu z diagnozo specifične angine, saj ni bil celotno, marveč le deloma pozitiven. Relativno neredki tonzilarni primarni afekt, ki sicer lahko „ponareja“ vse mogoče afekcije in se pojavlja v različnih podobah (gl. Kogoj: Jadassohnov Handb. d. Haut-u. Geschlechtskrh. XVI-I. str. 91,1930) in ki bi po rezultatu seroreakcij lahko prišel v poštev, je bilo že mogoče po inspekciji sami izključiti. Bolnik je bil pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Izvršene so bile sledeče preiskave: a) serološke 31. XII. WR - 5.1. WR — 19.1. WR — KR + KR + KR — MKR -j- MKR + MKR — MBR + MBR — MBR — 5. II. WR — 28. IV. WR — KR — KR - MKR - MKR — MBR — MBR - b) hematološke neutrofilnih eozinofilnih bazofilnih limfocitov monocitov 3. I. 53% 3% 1% 30 % 13 % 17. I. 59% 4% 2 % 24% 11% 7. II. 45% 3% 1% 38% 13% 18. II. 70% 0% 0% 22% 8% 25. II. 62% 1 % 1 % 26% 10 % 28. IV. 56% 3% 1% 38% 2% število eritrocitov: 7. II. 3,800.000. število eritrocitov: 18. II. 4,400.000. Število leukocitov: 7. II. 11.750, Število leukocitov: 18. II. '8.000. Hbl: 7 II. 85o/o, Hbl: 18. II. 82o/o. Indeks: 18. II. 0,9. Westergreen 18. II.: 1. ura 12 mm, 2. ura 23 mm. Hemogram od 25. II. je napravljen na kliniki prof. Šercerja. Za izvide od 18. II. se moram zahvalili int. klin. g. prof. I. H. Botterija, ki je na mojo prošnjo bolnika osebno pregledal ter ugotovil sledeče: lahka anemija, rahlo pospešena sedimentacija eritrocitov, hipertrofija desne tonzile, sicer brez patoloških sprememb. Tudi on je soglašal z menoj, da je treba odstraniti še desno nebnico. 24. II. je bil bolnik sprejet na oto-rino-laringološko kliniko; iz tamkajšnjega statusa1 povzemam: diagnoza amygdalitis subacuta (in residuo tonsillae dextrae); oče, sestra in bolnik sam bolehajo pogosto za angino; sluznica farinksa rdečkasta, gladka, vlažna. Desna tožila moli iz nebesnih lokov v žrelo, je rdečkaste barve in trde konzistence, iz nje ni mogoče iztisniti ničesar. Leve tonzile ni. Zadešnja rinoskopija odkriva male, brazdaste adenoidne vegetacije, ki pokrivajo gornji del hoan. Levo bobnilo je motno in potegnjeno navznoter, desno je normalno. Sluznica nosa je normalna; adenoidnih vegetacij pri sprednji rinoskopiji ni videti. — 25. II. je bila izvršena ektomija desne tonzile. Operacija in postoperativni potek sta bila brez komplikacij. Odstranjena tonzila je bila zelo hipere-mična, parenhim je bil precej mehek. Patološkoanatomski ugotovitek (prof. Saltykov): materija je tkivo tonzile z velikimi folikli, z bujno brstečim žariščem. Videti je majhne skupine leukocitov, med temi nekaj monocitov. 1 Za te podatke se g. prof. Šercerju in g. asist. dr. Podvinci! najlepše zahvaljujem. Bolnik ni bil ves čas, odkar se je prvič javil na kliniki, zdravljen; že dalj časa pred, in po omenjeni tonzilektomiji ni imel nič več niti objektivnih niti subjektivnih težav. Moja domneva, da je šlo v tem primeru za nespecifično pozitivno seroreakcijo, ki je trajala približno 10 dni, je bila potrjena. Vzrok temu nespecifičnemu, jasno pozitivnemu rezultatu Kahnove reakcije, Meini-ckove reakcije razbistrenja in Miillerjeve konglobacijske reakcije zasluži, da z njim vsaj nekoliko podrobneje seznanimo. Dolgo je že znano, da morejo dati seroreakcije tudi nespecifične rezultate. Razlogi — tehnične in metodične napake abstrahiram — so lahko različni: sorodnost povzročiteljev (framboesia, recurrens, trypanosomiasis) oziroma sličnost imunobioloških sprememb, ki so posledica delovanja najrazličnejših patogenih klic na organizem (lepra, tuberkuloza, malarija, scarlatina, ulcus molle,inguinalna limfogranulomatoza, sporotri-hoza, blastomikoza, pegasti tifus itd.), serološke spremembe, ki jih povzročijo nekatere dolgotrajne, vsaj večinoma neparazitarne bolezni ali (relativno) kratkotrajno, deloma afiziološko stanje (maligni tumorji, leukemije. mycosis fungoides, gravidnost, narkoza, akutni alkoholizem). Končno naj navedem še nespecifično serološko pozitivnost seruma novorojenčkov in mrličev. Seveda sta pogostost in stopnja pozitivnosti nespecifičnih reakcij skoro v vseh naštetih primerih tako majhni, da praktično komaj ali pa sploh ne prihajata v poštev. Razen tega nas je izkušnja naučila posamezne komponenlne, potrebne za izvrševanje seroloških reakcij, med seboj tako združiti in iztitrirati, da že metodika sama pogosto onemogoča „nepravilne“ rezultate ali drugače rečeno, naučili smo se izločiti zgolj one serume, katerih lipafiniteta je v primeri z lipafiniteto ostalih serumov povečana in odvisna od sprememb nastalih vsled sifilitične infekcije. Ona seroreakcija, ki obsega največji odstotek luetičnih serumov in daje obenem najmanjši odstotek nespecifičnih rezultatov, je pač najboljša; idealne zahteve, da bi seroreakcija obsegla 100 % serumov luetičnih bolnikov, ne doseže in ne more doseči nobena reakcija, zato ne, ker niso za lues karakteristične spremembe seruma stalne in postanejo v nekaterih stadijih luesa tako minimalne, da se taki serumi skoro ali pa sploh ne dajo več serološko razlikovati od normalnih (lues latens seronegativa). Pa tudi absolutne specifičnosti ne moremo pričakovati pri nobeni reakciji, saj lahko postanejo serumi v poteku nekaterih bolezni in stanj (gl. spredaj) zaradi razpadanja tkiva in motenj v ravnotežju normalnega koloidnega stanja serološko labilni, kar se — čeprav redko — kaže tudi v tako močno povečani afiniteti do lipoidov, kakor jo zasledimo v luetično inficiranem organizmu; od tod tudi več ali manj izražene nespecifične reakcije. Za tak serum gre tudi v našem primeru, kjer je klinično lahka angina povzročila začasno pozitivnost vseh treh koloidalnih reakcij, s katerimi spopolnjujemo klasično, toda v primeri s KR, MKR in MBR manj občutljivo Wassermanovo reakcijo (gl. Kogoj: Med. Pregled 1931, str. 180.) Poglejmo nekoliko natančneje hemograme, katere sem dal pri našem bolniku namenoma v razmeroma kratki dobi večkrat ponoviti! Diferencialna slika nam pove, da je za čas nespecifično pozitivnih seroreakcij in še nekoliko pozneje variiral odstotek nevtrofilnih levkocitov od 45 °/o do 70°/o; gibal se je razven enkrat, ko smo našli levkopenijo (45 %), v približno normalnih mejah (do 72 °/o), če se držimo številk, ki jih kot skrajni maksimum in minimum navaja Schilling. Isto lahko izjavimo za odstotek eozinofilnih in bazofilnih s pripombo, da jih hemo- gram interne klinike od 18. II. ni mogel pokazali. Tudi procent limfocitov (samo enkrat 38 o/0) je bil v splošnem normalen (Schilling navaja kot normo 21 «/o do 35 .) Zanimivo je število mo-nocitov. Opažamo, da je obstojala 3. in 17. I. ter 7. II. jasna, četudi ne močna monocitoza; 18. II. je število doseglo skrajno Schillingovo mejo (5 o/o do 8 o/o; Botteri navaja kot normo samo 3 «/o — 6 »/o!). 25. II. vidimo zopet lahko monocitozo (10 o/o); čez tri mesece je padlo število monocitov pod normalo (2 o/0). Pravilo, da je monocitoza navadno zciruzena z nevtropenijo in limfocitozo, potrjuje izvid od 17. II., ko smo našli 13 o/o monocitov, 45 o/o nevtrofilnih polinuldearnih in 38 »/o limfocitov. 2e prvi hemogram je potrdil sumnjo, da je vzrok nespecifični sero-reakciji monocitarna reakcija; vzlic simptomatološko ubogi, frustrani klinični sliki sem stavil diagnozo: atenuirana forma monocitarne angine. Potrdilo sem našel ne samo v nadaljnem poteku, ampak tudi v patološko-analomski ugotovitvi ektomirane tonzile. Nikakor ne bi hotel poseči v diskusijo hematologov o t. zv. dua-lističnem in trialističnem izvoru belih krvnih telesc, ki vzlic izčrpnim referatom in debati na lanskem mednarodnem hematološkem kongresu v Ministru še vedno ni končana. To tudi dokazuje na pr. Crämerjev članek o krvni sliki pri limfocitarni angini (Klin. Woch. od 16. IV. 1938.) Na tem mestu navajam še demonstracijo primera t. zv. „monocitarne angine“, (Frey in Schwarz) posebno zaradi obsežne diskusije, ki je sledila (gl. Monatschft f. Ohrenheilk. u. Laryngo - Rhinol. 1937, god. 71., str. 501) in ponovno pokazala, kako je težavna in komplicirana pravilna presoja različnih vrst angin z limfocitarno (mononuklearno) reakcijo (razlikovanje monocitov in atipičnih limfocitov, „monocitoidov“ itd.). Vsekakor vemo, da se dobe angine, kjer najdemo namesto nevtrofilne levkocitarne limfocitarno reakcijo. L. 1922. je W. Schultz opisal sliko monocitarne angine, ki jo je pozneje sam uvrstil med angine z limfoidnimi celicami. V enem primeru take Schult zove angine so opažali Löhe in R o-senfeld (cit. Blumenthal in Mallinckrodt-Haupt v Jads-sohnovem Handb. XV-2, str. 424, 1929.) prehodno pozitivne seroreakcije; spominjam se, da sem pred kratkim bral o treh takih primerih.2 Zanimivo je, da se pri onih zelo redkih primerih angin, pri katerih so opažane nespecifične serološke reakcije, vedno izrecno govori o anginah z mouo-cilarno reakcijo, ki jo kaj radi smatramo kot indikator za aktiviteto reti-kulo - endotela. Ali naj bi bil to indicij, ki bi govoril za Schillingov trializem? Nehote se tudi spominjamo skeptično sprejetih Berglovih nazorov, ki smatra da je nastanek pozitivne WR v zvezi z lipolitičnimi snovmi, ki jih, po njegovem mnenju, producirajo limfociti in plazmatične stanice, zato, da z njimi uničujejo lipoidni plašč spirohet. Ali bi morah mogoče monocitom v še večji meri pripisati slične lastnosti kakor jih Bergel suponira za limfocite? Ali pa naj bi celo to bil indicij za „krvno sorodstvo“ limfocitov in monocitov? (monocitoidne celice?) Toda s tem smo zašli že popolnoma na področje hipotez, ki imajo komaj še hevri-stično vrednost. Taka izredno redka opazovanja so zelo poučna, vendar nikakor ne tangirajo praktične vrednosti seroreakcij. So pač ponoven dokaz, da zahteva vsaka seroreakcija kritične ocene, ki jo lahko poda le klinik, ne pa laboratorij sam. 2 Članek mi ni več dostopen. Glikozid iz folia nerii oleandri, ki vpliva na srce. Folinerin je kemično enoten glikozid s stalnim in popolnim digitaiisovim učinkom. Ta učinek naglo nastopi z izrazito diuretično komponento. Folinerin obdrži več let nespremenjen učinek. Stekleničica za kapljanje z 10 ccm vsebuje 4 mg Folinerina. SCHERING A.G. Znanstveno odelenje RNJAK ROBOR za ojačenje živčne in telesne moči. Jako posrečena kombinacija glicerofosfata, arsena, mangana, oreha Kola in strihninovega oreha. Orig. steki. 130 gr. Sirup prijetnega okusa. SKALIN proti kašlju in prsnim boleznim. Sigurno in zanesljivo zdravilo za vsa obolenja dihalnih organov. Orig. steklenica 140 gr. Sirup prijetnega okusa. REAL PILULE Kombinirani rastlinski in organski laksans. Dovršeni regulator prebavnih organov. Orig. zavitki: škatlja s 25 pilulami. CAMPHOSOL injekcije 10% - vodena raztopina sulfoniranega preparata japonske kafre. — Subkutano, intravenozno in intramus-kularno. V ampulah po 1,1; 2,2; 5 in 10 ccm.] CAMPHOSOL draže sulfonirani preparat naravne japonske kafre v subst. Orig. zavitki: škatlja z 20 dražejami a 0.10 CAMPHOSOL-CHININ injekcije Camphosol 0.20 in Chinin 0.20 vodena raztopina v 2 ccm. CAMPHOSOL CHININ draže Camphosol 0.10 in Chinin 0.10 H I D R O G E N TABLETE Hydrogenium hyperoxidatum v močnem stanju vsebuje 35% H202. Pakirano v cevkah po 10 in 20 tablet a 1 gr. KEMIJSKO-FARMACEVTSKI LABORATORIJ MIŠKOVIG IN KOMP. BEOGRAD, SARAJEVSKA ULICA BROJ 84. IZV,R CARBONÉSIE GRANULÉ (zrnca) ratoires G. BEYTOUT- Pariš René Dunod i lćomp. grad - Mil. Gavrilovlća ul. 6. VSI POJAVI EROFAGIJE ZDRAVI AEROPHAGYL 1 do 2 tablete med obroki v 1/2 čaše vode * V slučaju krize 2 tablete naenkrat ZUSAMMENFASSUNG Ein Mediziner wünschte die Einleitung einer antiluetischen Behandlung, da er serologisch positiv sei (WR neg., KR pos., MKR pos. und MBR pos.) und an einer zweifellos specifischen Angina leide. Da die tatsächlich bestehenden leichten anginösen Veränderungen nicht das für Syphilis charakteristische Bild boten, ein tonsillärer Primäraffekt ausgeschlossen werden konnte, die Seroreaktionen nur komplett positiv und sonst keine Anzeichen für eine Syphilis vorhanden waren, wurde eine antiluetische Behandlung abgelehnt. Das wiederholt erhobene Hä-tnogramm ergab eine zwar nicht hochgradige, aber doch deutliche Vermehrung der Monocyten (maximal 13o/0); in der später ektomierten rechten Tonsille (die linke wurde schon vor Jahren entfernt) wurden auch Monocyten gefunden. Die positiven serologischen Reaktionen sind allmählich, im Laufe von ungefähr 10 Tagen, spontan verschwunden. Die Diagnose lautete: forme fruste einer mono-cytären Angina mit nicht spezifischer, inkompletter serologischer Posivität. Hinweis auf die extreme Seltenheit solcher Fälle; kurze Besprechung der Gründe für unspezifische serologische Resultate; Aufzeigen der Schwierigkeiten in der Beurteilung der Anginen mit lymphocytärer (mononukleäerer) Reaktion. Docent dr. IVAN MATKO PATOGENEZA IN TERAPIJA OLIGURIJE (Nadaljevanje) Nič manj zanimiv pojav je oligurija pri infekčnih obolenjih, kakor n. pr. pri pnevmoniji, pri raznih vnetnih procesih na seroznili prevlakah. Opazovanja uče, da traja oligurija pri njih toliko časa, kolikor časa se bolezen stopnjuje, in ostane do vrhunca razvoja. Pojačena diureza pa nastopi takoj, kakor hitro prekorači obolenje vrhunec. Pri azijatični koleri umrje do 60o/o vseh bolnikov s slabo diurezo. Reši se pa 95°/o vseh onih, pri katerih ostane diureza povoljna. Izkustvo uči tudi, da je ektazija želodca tem večja, čim manjša je diureza, čim bolj koncentriran je seč, čim temnejše je barve in čim manj vsebuje kloridov. Z odstranitvijo ektazije pa izginejo našteti simptomi v seču. To izkustvo ne velja le za stenoze pilora, marveč tudi za stenoze v črevesju sploh. Prav zanimivo je tudi dejstvo, da nastopi pri tuberkulozni perilonitidi takoj pojačena diureza, kakor hitro se zboljša obče zdravstveno stanje. Pojačena diureza je posledica resorbcije eksu-data. Isti simptom se opaža tudi pri zdravljenju tuberkulozne pleuritide, zlasti po tuberkulinovih injekcijah. Zanimivo je dalje dejstvo, da imajo regulativni vpliv na izločevanje seča tudi razni sestavni deli naše hrane in razna zdravila. S poskusi se je dokazalo, da zniža sladkor diurezo. To svojstvo pripada do določene mere tudi ostalim ogljikovim hidratom, vendar pa ne v toliki meri kakor sladkorju. Ogljikovi hidrati vežejo vodo deloma kemično, deloma fizikalno-kemično, to je onkonično. Prvi način se nanaša predvsem na jetra, drugi pa na tkivo in kri. Na vodno preosnovo imajo vpliv tudi lipoidi, in sicer zadržuje po Pauliju holesterin vodo, med tem ko jo mobilizira lecitin. Za kliniko je važna dalje ugotovitev, da zavirajo diurezo tudi nekatera zdravila, predvsem narkotika in hipno-tika, kakor n. pr. luminal, eter, pantopon, in klorov hidrat itd. Učinek navedenih snovi na diurezo se vrši večji del preko centrov za vodno in solno preosnovo, deloma tudi preko pljuč (eter). Oligurija spada tudi k simptomnemu kompleksu raznih afekcij jeter zlasli parenhimatoznih. Opazujemo jo redno pri portal ni hipertenzi, večkrat pa tudi po raznih operacijah na jetrih in na žolčnem mehurju. V takih primerih je oligurija po mnenju nekaterih raziskovalcev renalnega izvora, po mnenju drugih pa ima postoperativna oligurija izvor v zastoju vode v zgoraj imenovanih predledvicah. Po Adlerju je pri hepatalnih afekcijah oligurija posledica abnormalne hormonalne funkcije jeter, po Bruleiu in Cottetu pa nezadostne prehrane takih bolnikov. Gilbert in Lereboulet imenujeta hepatalno oligurijo „opsiurie hepatale“, Nonnenbruch v Pragi pa „hepatalno hipostenurijo“, ker se pri tej obliki oligurije ne izloča le malo seča, marveč tudi malo kuhinjske soli. Pri teh primerih je tudi moteno izločevanje dušika in pogrešamo v seču tudi višje spojine ogljika (C). S poslednjim dejstvom je tudi v zvezi nizka specifična teža teh sečev. Nonnenbruch zastopa tudi mnenje, da ne leži vzrok hepatorenalne hipostenurije v ledvicah, marveč v bolnih jetrih, odnosno v funkcionalni motnji predledvic v smislu V o 1 h a r d a. Vpliv jeter na mehanizem vodne preosnove more biti raznovrsten. Lampe je ugotovil v jetrih antidiuretično snov, Glausbach in Moli-tow pa antidiuretični faktor, ki zavira diurezo. Tudi tvorba in vlaganje glikogena v jetrih privlači in veže velike množine vode (do 1 liter), katera se sprosti, kakor hitro se mobilizirajo v jetrih sladkorne snovi. Jetra pa regulirajo vodno preosnovo tudi preko krvnega obtoka, tkiva in koloidov. Glede prvega vemo, da vsebujejo jetrne vene v svojem ostenju več ali manj dobro razvito cirkularno mišičje. Če se skrčijo te mišice, se zavre odtok krvi iz jeter in se zviša krvni pritisk v njih. Posledica tega je, da se iztisne voda deloma iz kapilar v limfatične kanale in od tod v ductus tho-racicus, deloma pa tudi skozi jetrno ovojnico neposredno v trebušno votlino. Na te mišice vpliva regulativno tudi vegetativno živčevje in sicer jih zavira vagus, medtem ko jih odpira sympathicus. V poslednjem smislu delujejo tudi šoki in hipotonične solne raztopine. Te mišice so, ako se krčijo, torej zmožne zavreti odtok krvi iz jeter. Mautner in Pick imenujeta ta pojav v jeternem žilju „venozna zapora jeter, venöser L e b e r a b s c h 1 u s s“. Ta zapora učinkuje tudi važno pri popuščanju moči desnega srca in so jetra prva pomoč in podpora oslabelemu srcu. Podpora je tem večja, ker so jetra za kri največji aktivni in rezervni rezervoar in morejo sprejeti vase 1 do 1,50 litra krvi. Iz tega je tudi razvidno, da je tem ugodnejši položaj za srčno bolnega, čim bolj so ohranjena in prožna njegova jetra. Jetra pa pridobe po važnosti še tem bolj, ker jih podpira porta hepatis sama na ta način da se zna skrčiti in s tem znižali krvni obtok v jetrih samih. Zaradi te pomembne vloge jeter pri kompenzaciji oslabelega srca je dobil ta organ upravičen naziv „j e ter n o srce“, katerega vloga je za uravnavanje krvnega obtoka iste važnosti kakor funkcija tako imenovanega „perifernega src a“. ^Pri reguliranju krvnega obtoka v jetrih sodeluje uspešno tudi diafragma, ki s skrčenjem in ohabljenjem ustvarja v prsni votlini negativne in pozitivne pritiske, kateri se odražajo v padanju in v dviganju krvnega obsega v jetrih. Vzroki za nastanek oligurije pri portal ni hipertenzi so različni. Deloma leže v otežkočeni resorbciji vode po hiperemični črevesni sluznici, deloma pa v nizkem krvnem pritisku, katerega štejejo k simptom-nemu kompleksu hepatalnih afekcij. Portalna hipertenza je zanimiv pojav tudi radi tega, ker pri njej nastopa prav pogosto ortostatična oligurija. Po Paulu in Voghu obstoji vprav določeno razmerje med stopnjo okvare jetrnega parenhima in med vodno preosnovo. V prvem obdobju motene jetrne funkcije nagiblje organizem k retenciji vode. Zaradi tega se zviša tudi množina vode v krvnem obtoku. V drugem obdobju pa stremi telo znebiti se retinirane vode. Prav zanimiva je tudi ugotovitev navedenih avtorjev, da postane po draženju jetrnih Headovih okolišev koža na razdraženih mestih subikterična in se istočasno zviša izločanje seča. To dejstvo priča, do obstoje prav ozke zveze tudi med jetri in ledvicami. Zaradi tega moremo z vodnim poizkusom samim ugotoviti prav zgodaj motnje v'jetrni funkciji. Po Kiihnu je vodni poskus občutljivejši in zanesljivejši indikator za jetrno funkcijo kakor razni poskusi z barvili, levulozo itd. Pri izvedbi Volhardovega vodnega poskusa mora bolnik ali trajno ležati ali pa stati. Kajti že zdrav človek izloča v stoji manj vode kakor v leži. Za retiniranje vode med tem poskusom so pa važne razen jeter še razne druge činjenice, kakor n. pr. počasnejša resorbcija odnosno počasnejše izpraznjevanje želodca, dalje cirkulacijske motnje v jetrih samih in to zaradi kongestije ali skleroze njenih žil. Pri srčno bolnih pa more biti vzrok oligurije v stoji insuficijenca njegovega mišičevja. Z motnjami v jetrni funkciji pa so po mnenju mnogih znanstvenikov v zvezi tudi anafilaktični šok in razni anafilaktični pojavi. Pri klasičnem ana-filaktičnem šoku so jetra očitno povečana ter hiperemična, in to zaradi skrčenja hepatalnih ven, za kar pričajo razni klinični znaki. Nadalje se opazuje oligurija skoraj redno med astmatičnimi napadi, vendar pa se po napadih umakne običajno poliuriji. Prav zanimiva so raziskavanja Paula glede vodne preosnove pri alergiji, odnosno pri alergičnih stanjih sploh. Ugotovil je, da je oligurija posledica nenavadne nagnjenosti tkiva za retencijo vode, ki se pojavi med alergičnimi napadi. Iz njegovih preiskovanj sledi tudi, da je treba pri alergičnih motnjah posvetiti vso pažnjo vodni preosnovi in odstraniti vse, kar bi utegnilo izzvati okvare na jetrnem parenhimu in škodovati njegovi funkciji. Prav zanimivo je dejstvo, da spada oligurija tudi k sim p lomnemu kompleksu raznih inkretoričnih žlez. Predvsem je prizadeta hipofiza, o kateri je znano, da ima važen vpliv na vzdržavanje isotonije, isoionije in isohidrije seča. Zadnji reženj hipofize izloča poleg hormona, ki draži uterus, še snov, katera zavre diurezo za več ur tudi še v izredno veliki razredčini. Pod vplivom te snovi izloča organizem v časovni enoti manj vode, na drugi strani pa več kuhinjske soli. Brez prisotnosti te snovi se ne morejo izločiti v seču anorganski fosfati. Prav zanimivo je dejstvo, da more oboleti na težkem „vodnem zastrupljen] u“ organizem, ki producira v prekomerni množini te antidiuretične snovi, ako se mu vtelesi večja množina vode. Znaki takega zastrupljenja so: nemirnost, oslabelost, omotičnost, glavobol, bruhanje, prolivi in mišični krči. Morejo pa tudi nastopiti: pravi stupor, koma in smrt. Bolezenska slika je povsem podobna oni pri epilepsiji in tudi komi pri ledvičnih obolenjih. Na podlagi dosedanjega znanja o vplivu hipofize na diurezo je v marsičem razumljivo dejstvo, da povzročajo oligurijo tudi tumorji hipofize. Rizak je n. pr. opazoval primer, pri katerem je pritiskal tumor na dno III. ventrikla. Poleg motenj v regulaciji toplote in zastoja likvorja je obstojala pri bolniku prvotno poliurija, ki se je pozneje umaknila oliguriji. Poslednjo pa najdemo tudi pri tumorjih v okolišu sella turcica in pri tumorjih, ki leže izven tega okoliša ali v lobanjskem mozgu ali pa v malih možganih. Oligurija se opazuje tudi pri običajnem hidrocefalu in pri raznih obli- kah vnetja in draženja možganskih open. Primarni vzrok te oligurije je zvišan pritisk v lobanjski votlini in patološki pritisk na hipofizo, odnosno na vodno-solna centra. Iz tega razloga postane izločevanje urina ponajveč normalno, ako znižamo pritisk v lobanji. V literaturi naletimo na primere, pri katerih je nastopila po kirurškem izrezu tumorja v možganih celo očitna poliurija1. Tudi žleza ščitnica ima važen vpliv na preosnovo vode in kuhinjske soli. Eppinger smatra predsapnico kot najboljše diuretično sredstvo. Zavživanje tireoidnih substanc pospeši diurezo, odstranitev tireoideje pa jo občutno zniža. Pri Volhardovem vodnem poskusu izloči mikse-dematozni organizem manj vode, kakor jo je popil, nasprotno pa izloči točno Na C1 -, Ca - in Mg - soli, katere smo pridejali hrani. Po mnenju nekaterih ima miksedematozna oligurija svoj izvor v patološki preosnovi teh oseb. Kajti ugotovili so, da je pri teh osebah zmanjšan obrat dušika, katerega vrednote v seču ne moremo dvigniti, ako tudi dodamo hrani Lakega bolnika večjo količino živil, ki vsebujejo mnogo dušika. Tak organizem retiñirá ne samo dušik, marveč tudi gotovo množino vode in soli. Te snovi pa izloči takoj, kakor hitro mu damo tireoidnih preparatov. Oči-vidno olajša v teh bitjih predsapnica, odnosno njeni hormoni izmenjavo tekočine med krvjo in med tkivom, in sicer na ta način, da vpliva na permeabilitete in na prehodnost živalske membrane. Tireoideja mobilizira ne le vodo, marveč pospeši tudi njeno sekrecijo tako, da lahko zapusti mobilizirana voda organizem ne samo po renalni, marveč tudi izvenledvični poti. Iz tega razloga tudi uporabljamo tireoidne terapije pri onih srčno bolnih osebah, ki nudijo razne miksedematozne znake, kakor n. pr. izpadanje las na glavi in v pazduhi, razredčenje obrvi, brk in dlake na mons pubis, zaspanost, hrapav glas, miksedematozne otoke na licu in na telesu itd. Pri M. B a s e d o wi opažamo v splošnem prej poliurijo kakor oligurijo. Ev. oligurija more imeti pri tej bolezni svoj izvor v oslabelosti srca ali pa v prekomernem potenju, v hudem bruhanju in v pogostih prolivih. Oligurija pa spada tudi k simptomnemu kompleksu Simmondove hipofizarne mršavosti, dalje M. Cus h ing a, semtertja tudi distrofije adipozogenitalne, Morbusa Addisonii itd. Pri vseh teh afekcijah je lahko moteno izločevanje samo seča, samo kuhinjske soli, ali pa pri redkih primerih istočasno obeh snovi. Tudi pri izpadli funkciji ovarija in testisa more biti znižana diureza. V klimakteriju (meni) je znižana sekrecija seča, ako je mena umetnega ali naravnega izvora. Vpliv ovarija, odnosno gonadnih žlez se vrši na preosnovo vode in soli brščas preko hipofize. J a m a m a t o je na živalih ugotovil, da ne povzroči izrez mod samo retencije vode, marveč tudi soli. Vloga nadobisti pri mehanizmu diureze še ni povsem razjasnjena in tudi še ni ugotovljeno, ali adrenalin zavira diurezo in zgosti kri. Pač pa imajo nadobisti brezdvomno regulativno funkcijski vpliv na preosnovo kuhinjske soli. Za insulin je ugotovljeno, da retiñirá sol in vodo in sicer na podlagi tega, ker izpremeni onkotični pritisk v tkivu, zlasti v mišicah, ki zaradi tega vsrkajo vodo. Za vodno preosnovo ni vranica le 1 P° ugotovitvah P e 11 e j a more biti Volhardov vodni poskus kontrain-diciran pri gotovih tumorjih cerebra. Kajti opazoval je dva primera, ki sta umrla po poskusu. Sekcija je odkrila pri enem Erdheinov tumor, pri drugem pa tumor, ki je ležal v kotu med mostom in med malimi možgani. Na podlagi teh opazovanj sklepa tudi P e 11 e, da vrši regulacijo vodne preosnove zadnji reženj hipofize, ki pošilja dražljaje preko centrov v III. ventriklu ledvičnem žilju. običajni vodni depo, ki more sprejeti 300—400 ccm krvi, marveč vsebuje tudi neko antidiuretično snov, katere sestava in podrobni učinek še nista popolnoma razjasnjena. Na vsak način pa se zviša salyrganova diureza, ako se poprej izreže vranica. Tudi thymusovo tkivo izloča baje antidiuretični faktor. Redki so primeri oligurije na podlagi vegetativnih nevroz. Pred kratkim sta bila objavljena dva, pri katerih se je z vtelešenjem praephysona dosegel prav dober simptomatični uspeh, akoravno nista nudila razen tipičnih vegetativno-nevrotičnih znakov nobenih simptonov, ki bi pričali za motnjo notranje sekrecije katerekoli tozadevne žleze. Izredno zanimiva je oligurija pri primarni oligodipsiji, patološkem stanju, katero je leta 1911. prvi opisal R. Schmidt v Pragi. Vzrok te oblike oligurije leži v primarno znižani potrebi organizma po vodi in sploh tekočinah. Oligurija te vrste je nasprotna slika, kakor jo vidimo pri diabetesu insipidus, pri katerem je neusahljiva žeja primarni vzrok bolezni. V to skupino oligurije moramo šteti tudi ono pri dojenčkih, ki vznikne, ako dobivajo premalo tekoče hrane. Plenice takih dojenčkov so stalno suhe. Oligurijo na podlagi primarne oligodipsije najdemo bolj pogosto pri ženah kakor pri moških in sicer predvsem pri ženah iz boljših krogov, ki zavživajo več mesa in mesnih izdelkov. Vsled nezadostne sekrecije je seč jako koncentriran in draži vsled tega sečni mehur in uretro. Taki bolniki imajo pekoče bolečine pri močenju, in semtertja tudi zamolkle občutke v globočini ledij. V tako močno koncentriranem seču morejo že pri telesni toploti izpasti urati, oksalati in tudi fosfati. Pri mikroskopski preiskavi najdemo v njih posamezne realne valce, eritrocite in levkocite. Tudi reakcija na beljakovine more biti pozitivna v seču takih bolnikov. Mnogo od njih jadra pod napačno diagnozo „neprava fosfaturija“, „sečni zdrob“ ali pa celo pod napačno diagnozo „vnete in razdražene ledvice“. Vse njihove težave pa izvirajo le iz premočne koncentracije seča, ki je posledica zavživanja premale množine vode. Za te osebe imamo samo eno sredstvo: da pijejo več vode! Oligurija pa ima lahko izvor tudi v ledvicah samih, ne da bi bile izpremenjene v analomsko-patološkem pogledu. To obliko oligurije imenuje Bauer tudi konstitucionalna (avtohtona) renalna oblika insipidnega diabetesa. Pri njej je seč trajno visoke specifične teže in vsebuje velike množine kuhinjske soli. Množina dnevnega seča koleba ponajveč med 300—800 ccm, njegova specifična teža pa med 1026—1040 in preko. Voda, ki zastaja v organizmu, se ne izloča navzven skozi ledvice, marveč zapušča telo skozi pljuča, črevo in kožo. Funkcija teh ledvic je v ostalem popolnoma normalna in ledvice izločijo brez nadaljnega 10 gr soli, ako jo dodamo običajni hrani. Primerno tej večji množini soli v hrani se specifična teža seča tudi dvigne. V ostalem pa je mehanizem vodne sekrecije normalen, kakor uči V o 1 h a r d o v izločevalni in koncentracijski poskus. Zdravstveno stanje oseb skonstitucionelno realno oligurijo je normalno. Vendar pa moremo ugotoviti na njihovem telesu razne konstitucionelne degenerativne znake in razne posebnosti v njihovem nevro-psihičnem življenju. Primeri s to obliko oligurije niso redki. V njihovo skupino spada n. pr. moj primer, kjer gre za 28 let staro dekle, katere glavne težave so bile nevrasteničnega značaja. Tožila je pred vsem, da redko in malo moči ter da ima pekoče bolečine pri močenju. Somatično sem na njej ugotovil: manjkanje žrelnih in kornealnih refleksov, živahne ostale reflekse, razkosane in velike tonzile, povečane žleze na vratu, v obeh pazduhah in komolčnih jamicah, ozko aorto, navpično kapljasto srce, labilno srčno akcijo, hypaciditas v želodčnem soku, normalno sedimentacijo in normalni krvni izvid razun male pomnožitve limfocitov (na 39°/o). Dnevno je močila komaj 300—450 seča, včasih pa le 200 ccm. Specifična teža je bila stalno prekomerno visoka in niso bile nič redkega vrednote 1026, 1032, 1037 itd. V o 1 h a r d o v vodni poskus je dal pri bolnici normalno sliko. Ta oblika oligurije nastopa včasih familijarno. Poleg te primarne konstitucionalno ledvične oblike oligurije pa poznamo še druge oblike primarne konstitucionelne ali habituelne oligurije, pri kateri obstoje več ali manj izraziti znaki motenj vozmotični regulaciji človeškega organizma. Te motnje se lahko raztezajo, ali samo na vodno preosnovo deloma zali deloma brez nasledujoče retencije soli; ali pa le na solno preosnovo deloma s sledečo retencijo vode ali deloma brez nje. Temu odgovarjajoče sta v krvni plazmi ozmotični pritisk in množina NaCI ali zvišana ali znižana in se izločevanje NaCI v seču ali dvigne ali pada. Pri drugih primerih pa obstoji zvišana oddaja vode na izvenrenalni poti. Dr. ČERNIČ MIRKO — MARIBOR KIRURGICNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA Ko smo leta 1919. pripravljali mesečni sestanek Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, na katerem smo sprejeli sklep za ustanovitev slovenske medicinske fakultete v Ljubljani, (glej o tem Liječnički vjesnik 1919. str. 164.), smo si slovensko medicinsko fakulteto zamišljali na sledečih osnovah. Pred vsem smo si bili na jasnem, da slovenska medicinska fakulteta v Ljubljani, last malega naroda: s skromnimi sredstvi sredi malomestnega vzdušja, ne more in ne bo nikdar gradila stebrov medicinski vedi. Kdorkoli kaj takega od nje zahteva in pričakuje, zahteva in pričakuje nekaj nemogočega, varajoč sebe in druge, zakaj zdravstveni temelji in stebri so slej ko prej vezani na milijonske narode z milijonskimi sredstvi in starimi širokogrudnimi tradicijami. Naša zamisel je marveč bila ta, da bomo lahko izredno zadovoljni, če nam bo slovenska medicinska fakulteta v Ljubljani presadila dognanja velikih medicinskih središč na naša tla, jih tu prilagodila našemu narodu in po njihovih vidikih organizirala zdravstveno službo pri nas; potlej izučila in usposobila za zdravstveno službo po sodobnih načelih naš zdravniški naraščaj ter nam ustvarila slovensko zdravniško besedo. Slovenska medicinska fakulteta v Ljubljani je ostala torzo, njena rast je zastala pri prvem poganjku, do kirurgije in klinike nasploh ni prišla. Tisti, ki smo ji bili pripravljali krst, smo se razšli na vse strani, vendar smo skušali vsak na svojem torišču izvrševati idejno in organizatorično to, za kar naj bi bila po naših zamislih medicinska fakulteta žarišče in razsadnik. O tem, kako sem kot kirurg vršil to nalogo v Mariboru, hočem dati kratek obračun. Ta obračun ne bo in ne more biti popoln, marveč le povprečen, zgolj enoletni prerez, iz katerega pa bosta vendarle razvidna celotno delo in duh, ki ga usmerja. Za tako enoletno povprečje vzamem leto 1937. Če sem zgoraj rekel, da ni nikdo pričakoval od slovenske medicinske fakultete v Ljubljani temeljnih medicinskih dognanj in da jih ne sme pričakovati od nje, je jasno, da tega tudi od mene nikdo ne more in ne sme tirjati. Pa ne samo temeljnih dognanj mi nedostaje, tudi takozvanih „redkih“ primerov ne morem pokazati. Pač pa sem napenjal vse sile, da organiziram kirurgični oddelek v Splošni bolnici v Mariboru po sodobnih medicinskih in kirurgičnih vidikih, da usposobim svoje zdravniške pomočnike za to, da bodo kos kirurgičnim vsakdanjostim, torej tistim kirurgičnim zahtevam, ki vsak dan in vsako noč butajo kirurgu na vrata, prepuščajoč „redke“ primere klinikam, ki morajo imeti i osebje i pomagala za take redke primiere i dolžnost, da zanje izžarevajo spoznanje njihovega bistva ter načine njihovega zdravljenja. Končno sem skušal vsaj za kirurgijo ustvarjati slovensko zdravniško besedo (glej mojo razpravo v Zdravniškem vestniku 1937.: „Slovar slovenskega jezika in naše vsakdanje zdravniške potrebe.“). Obračun o tem delu je potreben ne le, ker je treba vsakemu vestnemu gospodarju, da se od časa do časa ogleda po svojem gospodarstvu in dožene, dali se da kaj izboljšati, kar se v kirurgiji pravi, da si je treba biti na jasnem, ali ne bi bilo možno izpopolniti sebe i svoj oddelek oziroma ali se ne bi dale razmere pripraviti do tega, da pridejo bolniki prej v kirurgove roke bodisi po boljši oz. hitrejši diagnozi bodisi po boljšem in hitrejšem transportu, saj doživljamo dan na dan, da ravno zakasnelo spoznanje in slab transport mnogo škodujeta kirurgičnim bolnikom — naj opozorim samo na vnete slepiče, na prejedene želodce, na trebušne poškodbe, veznene kile. Drugič je tak javni obračun potreben radi tega, da pokažem na svoje že skoro 20 letno delo v Mariboru, ne morda da bi se hotel kakor koli postaviti, marveč radi tega, ker se nekateri trudijo to moje delo v nič devati in sicer ali vsled nerazumevanja ali iz drugih razlogov, saj je dejstvo, da do danes še nisem imel ocenjevalca, ki bi imel kirurgično šolo, da so torej moje strokovno delo do zdaj presojali nestrokovnjaki. ❖ ijs ❖ O obsegu mojega dela in mojih kirurgičnih sodelavcev ter sodelavk dajejo pregled sledeče številke. Vsega skupaj je bilo leta 1937. sprejetih na moj oddelek 5008 bolnikov, od teh jih je umrlo 113. Maribor se razlikuje od navad drugod, kjer svojci vzamejo bolnika umirajočega iz bolnice, češ da je prevoz živih cenejši, po tem, da tu tega ne delajo, marveč v Mariboru umirajoče v bolnico pošiljajo, česar nečemo in po zakonu tudi ne smemo preprečevati. Gornje število umrlih je torej nepravo, ker je bilo med njimi 24 že pri sprejemu umirajočih, pri katerih nismo mogli napraviti ničesar drugega, razven da smo jim dali euthana-tikum, če so bili pri zavesti. Te torej moramo od celotnega števila odšteti. Imamo potemtakem sprejemov 4984 in umrlih 89 ali 1.98 o/o. Za čim so ti umrli, bo večinoma razvidno iz pregledov posameznih obolenj. Umirajoči sprejeti pa so umrli za sledečimi boleznimi in poškodbami: Za poškodbami glave in možganov 11 Za poškodbami trebušnih organov 3 Za množinskimi poškodbami 1 Za možgansko kapjo 4 Za vneto golšo - Za metastatičnim vnetjem trebušne mrene 1 Za vezneno kilo 4 Za embolijo po thrombophlebitisu 1 Za življenjsko slabostjo vsled nedonošenosti 1 Skupaj 24 Ce pregledamo posamezna obolenja oziroma poškodbe, moramo priznati, da bi se dalo pri poškodbah trebušnih organov — pri vseh je šlo za raztrgano tanko črevo — potlej pri vneti golši kakor tudi pri vezneni kili morda vendarle kaj pomagati ali vsaj poskusiti, če bi bili bolniki prišli prej v naše roke. Podeželskega kirurga nikdar ne vrednotim po tem, kar mi pripoveduje ali piše o veliki kirurgiji na deželi, kvečjemu da pomilujem bolnike, ki morajo v njegove roke, ki so vendarle vedno samo amaterske — na rovaš bolnika seveda — marveč vrednotim ga po uspehih, ki jih doseza pri vsakdanjih kirurgičnih obolenjih, in ta so: poškodbe, vnetja nasploh in slepiča posebej, kile, nujne operacije in pri nas golše. Tu se izkaže podeželski kirurg in njegov oddelek! S tega vidika motreč navajam naše delo. Operacij smo izvršili: aseptičnih 926 septičnih 1868 frakturnih 965 skupaj 3759 S frakturnimi operacijami je bilo bolnikov: s frakturami 546 z luksacijskimi frakturami 36 z luksacijami 52 z odprtimi frakturami 17 poškodovancev torej 651 Zdravljenje kostnih poškodb sem uvedel po B öhler j u, ker je njegov način — vsaj v naših rokah — najuspešnejši, najpreprostejši, zahteva najmanj pomagal, pravzaprav samo rentgen in gips, je torej tudi najcenejši. Ko sem začel leta 1919. uvajati v Mariboru gipsanje, sem doživel marsikateri očiten in pritajen zasmeh, češ kake stare metode v času, ko drugi uporabljajo natego. Nič ne rečem proti nategi, kdor je ž njo in z njenimi uspehi zadovoljen, naj jo uporablja, mene mnogo bolj zadovoljuje gips, ki se da tudi mnogo bolj individualizirati, ker v njem poškodovancu ni treba biti v postelji in tudi ne v bolnici, kar pri današnjem tešnjaku po bolnicah nekaj pomeni! Böhler s svojo knjigo „Technik der Knochenbruchbehandlung“, ki je izšla v 8 letih v 17 izdajah v 7 svetovnih jezikih in ki je prava apoteoza gipsanja, mi je dal popolnoma prav. Slepiči Vseh skupaj jih je bilo 420, od teh jih je umrlo 9 ali 2.14<>/o Po stopnji vnetja so bili: PROTI REVMI V SKLEPIH IN MIŠIČEVJU / IŠIASU KRČEM / ZBADANJU / TRGANJU V UDIH / BOLEČINAM V HRBTU IN KRIŽU / PROTI TRGANJU V GLAVI / GLAVOBOLU / NABREK LOSTI IN OTRPELOSTI MIŠIC PROTI VNETJU OZEBLIN / VNETJU PLJUČNE MRENE PREHLADU / BRONHI ALNEMU KATARJU IN SPLOH PROTI VSEM BOLEZNIM NA REVMATIČNI PODLAGI Steklenice po 40 in 90 ccm Sestavine: Oleum Juniperi bacc. - Rosmarini Melissae - Thymi • Camphorae Eucalypti ■ Pini silv. * Olivarum RHEUMATOL po receptu DR. MED. A. DAN1ELI-DANEV IN UGOTOVILI BOSTE NEVERJETNE USPEHE Vzorci in literatura brezplačno! PH ARMAC EVTIK A D. Z O. Z. LJUBLJANA ANTIPHLOGISTINE VSAKOKRAT INDICIRAN V PRIMERIH Tonzilf te-Fariogite -Laringite - Bronhiolite VZORCI IN LITERATURA BREZPLAČNO THE DENVER CHEMICAL MFG. Co. NEW YORK U. S. A. BRAČA JOVANOVIČ ENGLESKA DROGERIJA KNEZ MIHAJLOVA ULICA 33, BEOGRAD VELIKA ZDRAVILNA MOČ radio-aktivne termalne vode (37°) v zdravilišču RADIO-THERMA - LAŠKO INDIKACIJE: kronični revmatizmi kronična obolenja ženske bolezni neuraigije, ischias črevesja in ožilja arterioskleroza POMOŽNI ZDRAVNIŠKI PRIPOMOČKI: Elektroterapija, medicinalne, črevesne kopeli z radio-termalno vodo (Enterocleaner), masaže in d i j etično zdravljenje ZDRAVILIŠČE ODPRTO VSE LETO! Izven glavne sezone, t.j. od 1. septembra do 30. junija nizke pavšalne cene: za lO dni din 600*-, za 20 dni din 1100*- (stanovanje, hrana, kopeli, zdravniški pregled in ostale takse) Informacije in prospekte s cenikom pošlje na željo UPRAVA ZDRAVILIŠČA I. appendicitis simplex (vneta samo slepičeva sluznica) II. app. phlegmonosa, gangraenosa, perforata (vnete vse slepičeve plasti) III. peritonitis localisata, abscessus perityphlicus (gnoj v slepičevju) IV. peritonitis diffusa (vnetje trebušne mrene) V. komplikacije po vnetem slepiču a) ileus (zamotana čreva) b) fistula stercoralis (počeno črevo) Skupaj 290 od teh f 3 61 od teh f — 38 od teh j 1 28 od teh f 3 2 od teh j 1 1 od teh j 1 420 od teh f 9 Ce primerjamo te številke s številkami lanskega leta (gl. moj članek v Zdravniškem vestniku 1937/3.), ko je bilo operiranih vseh skupaj 361 in umrlih 10 ali 2.77 %, vidimo, da smo v uspehu napredovali za 0.63 o/o. V primeri s povprečno umrljivostjo v Nemčiji, ki znaša pri operacijah slepiča na vseh stopnjah vnetja okoli 5 o/o, smo na boljšem za 2.23 ,/o-ni 5ccm i. m. in tablete 2 krat na dan po 1, dokler nisem dobil izvida kulture iz lumbalnega punktata, to je 3. X. 1937 z rezultatom: Meningococc. intracellul. Weichselbaum. Do 5. X. 1937 nisem imel Meningococc. seruma pri rokah in šele ta dan sem ga uporabil po navodilih, priloženih zavoju in sicer: lOccm intra-lumbalno, 10 ccm i. m. 3 dni zaporedoma — nakar je temperatura padla na normalo in so pozneje v naslednjih dneh minuli simptomi. Ker je bolnik oslabel, sem ga do okrepitve obdržal še v bolniški oskrbi do 21. X. 37 Imam utis, da je uporabljen Prontosil znatno pripomogel k ozdravljenju in bi zato priporočal: Pri zdravljenju Meningitis cerebrospinalis epidemic, se priporoča poleg običajnega zdravljenja dnevno lumbalno punkcijo približno lOccm pri otrocih, nato vbrizganje Meningococc. seruma v manjši količini, kakor je bilo odvzelo liquor-ja intralumbalno in 10 ccm i. m. — pri odraslih primerno več, do padca temperature. Vzporedno s tem Prontosil 2.5°/o-ni, 5 ccm i. m. in po 2 tableti dnevno per os. 'Glede učinka naslednjega prosim gg. kolege za opazovanje in event. objavo. Franc "Cizelj Arh. IVAN ZUPAN — LJUBLJANA DOM ZDRAVNIKA Soba (4) je glavna spalnica staršev, katere tloris, radi podčrtanega erkerja, daje stavbi nekak arhitektonski povdarek na eni strani, na drugi pa naj bi obe predvideni stranski okenci omogočali najzgodnejšim sončnim žarkom dostop v spalnico ter odprli pogled na slikovito pokrajino. Zal so se med gradnjo ta okna — proti moji volji — opustila. Soba (5), ki je orijentirana proti vzhodu, je spalnica hčerke, pod (2) pa sobica sina. Pod (3) je projektirana še ena spalnica, namenjena tudi zdravniku. Skoro bi rekli, da imajo starši v našem primeru ločene spalnice. To spalnico uporablja zdravnik le, če je predvidena nočna praksa ali če se vrača s prakse pozno v noč, da ne moti ostalih družinskih članov odnosno, da drugi ne motijo njega pri event. dnevnem počitku. Zato je samo v tem prostoru nameščen nočni zvonec, telefon itd. Kabinet (6) predstavlja tujsko sobo, zato je ločen od ostalih družinskih spalnic. Kopalnico kaže št. (7), večjo čistilno ložo pa (8). Stranišče, s predprostorom (9), je dostopno preko te lože radi ventilacije, ker še ni izvedena kanalizacija. Kakor že omenjeno, vidimo, da so vsi ti prostori direktno dostopni iz predsobe (1), ki je preko zastlene lože izredno dobro razsvetljena. S tem bi bil naš prvi primer nekako opisan. Ponavljani, da je to dom splošnega in banovinskega zdravnika v nekem ličnem trgu zelene Štajerske: ako dobim fotograf, slike, jih v eni prihodnjih številk priobčimo. V nastopnem pa se hočem lotiti druge naloge, in sicer zdravnikovega doma v mestu, zdravnika za infekcijozne bolezni. Tudi moram takoj ugotoviti — kar je bistveno —, da si je ta, splošno znani Specijalist, zamislil gradnjo svojega lastnega krova v dveh etapah. Za enkrat ne ordinira na tem mestu; če bi se pa le preselil, bo treba dozidati ordi-nacijske prostore, kar smo v osnutku vile že predvideli. Jasno je, da v tem primeru ne more biti govora o skupnem glavnem vhodu za družinske člane in pacijente. Treba je ordinacijo namestiti v posebnem traktu in to z ločenim vrtnim dohodom in vstopom v čakalnico. Paziti bo na to, da ta prizidek ne skvari celotne arhitekture že obstoječega poslopja. Na sliki II, hočemo to zasnovo razčleniti. 'Obstoječa vila vsebuje zaenkrat samo prostore od (1) do (10), predvideni prizidek pa (11) do (14). Glavni vhod je pomaknjen v dekorativno nišo (1), da je zavarovan proti vremenskim neprilikam. Prostor (2) in (3) sta kombinirana ter le z lokom predeljena, ker naj (2) služi samo oblaženju prepiha ter zvezi z (9) in (4), (3) pa je garderoba z vhodom v stranišče. Prostor (9) prevzame za enkrat nalogo male „hale“ ali predsobe in je zato tudi iz predsobe direktno dostopno stopnišče. Prav tako je dostopen gospodarski hodnik pod (4), iz katerega je preko drugega vetrolova izhod na dvorišče. Iz tega vetrolova vodijo stopnice v klet, kjer je tudi nameščeno stanovanje hišnika, ki je na ta način izolirano od notranjosti vile. Stopnjice v I. nadstr. so tudi direktno dostopne iz (4), da posli ne pasirajo hale (9). Kuhinja in shramba sta označeni s št. (5) in (10), jedilnica (6), salon (8) in pod (7) je steklena veranda odnosno, zimski vrt. Bodoči prizidek ordinacijskih prostorov se nasloni na brezokenske, severo-vzhodne stene prostorov (5) in (3). V te prostore vodi za pacijente poseben vhod preko vetrolova (12). Od tu je dostop v čakalnico (13), v predprostor (11), kjer je nameščeno tudi stranišče. Prav tako v ordina-cijsko sobo (14). Dvojna vrata v to sobo so namenjena le zdravniku in njegovim pomočnikom. Med tema vratima je po ličnem stopnišču dostop v suteren,kjer so predvideni glavni laboratorij, rentgen in drugi potrebni prostori, ki bodo vsi najbolje razsvetljeni. Iz čakalnice (13) je potom desnih vrat vhod k zdravniku (14). Ta prostor ima mirno — severno razsvetljavo. Sedaj nastane vprašanje, kako ta, razmeroma najhen prizidek spraviti v sklad z že obstoječo vilo, da more tako vsestransko zaposleni specijalist izven družinskih prostorov odnosno ordinacijskih ur sprejeti v bolj družabnem okolju one, ki iščejo njegovih nasvetov in navodil. Iz tega razloga je „hala“ (9) direktno dostopna iz prostora (2), ki naj služi kot nekaka „čakalnica“ ali predprostor k zdravnikovi privatni sobi pod (8). Za direktno zvezo s faktičnimi ordinacijskimi prostori pa je preskrbljeno potom prostorov (2), (3) in (11). Ako se izkaže, da ni umestno, če družinski člani pasirajo prostor (9) kot vhod v jedilnico (6), se poleg stopnic iz hodnika (4) prebijejo vrata in tako je tudi jedilnica ločena. Vhod v vilo za domače pa je itak tudi preko dvoriščnih vrat, da je tako sprednji, vhodni del tembolj izoliran. (Dalje prihodnjič.) Zadeti pravi trenutek, to je duša vsakega zdravljenja. Hippokrates1 (Epid. bolezni) 1 Iz „Hippokrates Brevier“ iz založbe F. Enke — Stuttgart Dr. F. G. REDKOSTI NA KLINIKAH Predavanja in zdravniški kurzi na klinikah seznanjajo medicince in mlade zdravnike z raznimi boleznimi. Umevno je, da posvečajo glavno skrb navadnim, najpogostejšim boleznim, a semintja pokažejo tudi kako redkost. Na Dunaju sem imel priliko, da sem v nekem propedevtičnem kurzu prof. Os er-ja videl anatomično redkost, t. zv. situs viscerum inversus — lego srca na desni strani oprsja. V teku dolgih nadaljnih let sem parkrat čital tudi v slovenskem časopisju — zadnjič še prav nedavno — o tej veliki znamenitosti. Prof. O s er nam je privedel nekega moža in pozval jednega slušalcev, naj mu določi meje srca. Ta je to našel kakor je normalno. Profesor ne reče ničesar in pozove drugega, naj preišče še on. Ta perkutira in javi, da srca ne najde. „I, mož mora vendar imeti srce“, pravi profesor in pokliče tretjega. Šele temu pade na um, da preišče tudi desno stran in ondi določi lego srca. Profesor mu pritrdi in pravi :„Prvi gospod je sam sebi sugeriral lego srca ondi, kjer je običajna in zato dobil napačen rezultat, drugi je pravilno omenil, da na običnem mestu ne najde zamol-kline, znamenja srčne lege, a šele tretji je ravnal pravilno. Upam, da Vam bo ta slučaj poučen, nele radi redkosti, ki jo kaže, temveč tudi radi tega, da Vas navaja na dobro preiskavo.“ Pri prvem predavanju, ki sem je posetil pri slavnem kirurgu prof. B i 11 r o t h-u, je ta operiral moškega radi raka na prsih. Bila je to redkost, ker so pri moških zelo redko razvite prsne žleze tako kot pri ženskah in zato še redkejša njih obolenja, dočim je pri ženskah prsni rak precej pogosten. Na kliniko prof. Kaposi-ja je nekoč prišel žid iz Palestine, težko obolel za gobavostjo (lepro). Ta bolezen, nekdaj tudi v Evropi precej pogosta, je postala tu le še v malo krajih skrajno redka, omejuje se na nekatere orijentalske dežele. Profesor je seveda rad porabil priliko, da je pokazal bolnika in govoril o bolezni. Na interni kliniki smo smeh kurzisti (obiskovalci sicer dragih, a praktično zelo važnih diagnostičnih kurzov, katere so vodih asistenti) in rigorozanti obiskovati popoldanske vizite. Ob taki priliki so pri prof. Schrotter-ju ležali enkrat trije poljski Židje drug ob drugem, vsi so imeli izvanredno velike trebuhe vsled neizmerno povečane vranice po zelo hudi malariji —res pravi kuriozumi. Profesor okulistike S c h n a b e 1 je bil pravi strah vseh rigorozantov, uprav sadistično veselje je imel, če je mogel koga reprobirati. Taka usoda je poleg premnogih drugih zadela tudi mene pri praktičnem izpitu. Pri ponavljalnem privede bolnika in pravi prvemu rigorozantu: „Izračunajte mi kot, v katerem škili ta bolnik!“ Rigorozant ga pregleda, meri in izračuna na tabli. Profesor ne reče nič, pokliče drugega in mu veh isto. Ta po preiskavi izračuna isto. Profesor pokliče tretjega in mu da isto nalogo. Ko se revež trudi pri tabli, si mislim: „Za vraga, vsi računajo prav, zakaj mu nobeden ne ugodi?“ In kot blisk mi šine v glavo, kar sem nekoč bral v neki okulistični knjigi. Ko izgotovi tretji, profesor zopet ne reče ničesar in pokliče mene za isto- nalogo. Jaz pričnem s preiskavo, on me gleda in reče: „Izračunajte!“ Jaz nato: „Bolnik sploh ne škili. Ko sem mu zakril desno oko, je fiksiral in na obe strani dobro gledal z levim očesom, ko pa velim, naj fiksira z obema, mu je levo uhajalo v stran. To pa zato, ker je fiksiral z boljšim desnim ter je pri gledanju izostavil slabše levo.“ „Dobro,“pravi profesor in rešen sem bil. Trije nesrečni računarji pred menoj so padli, dva še nadaljna rigorozanta pa sta bila vesela, da sem pogodil, kajti sicer bi bila dobila še onadva isto nalogo in je ne znala drugače rešiti od onih nesrečnikov. O prof. S c h n a b 1 u naj povem še eno nagajivost napram rigo-rozantom. Poleg predavalnice je bila temnica za preiskovanje z očesnim zrcalom. Nikdo ni smel govoriti s pacijentom — slišalo bi se v predavalnico in gorje potem kandidatu. Nekoč pošlje rigorozanta, naj bolniku preišče levo oko in nariše, kar je našel. Rigorozant pride z lepo rizbo. Profesor ne črhne besedice, pošlje drugega z istim bolnikom in isto nalogo. Ta pride nazaj in izjavi, da ni ničesar videl. Pošlje tretjega. Ta šele pove, da ne more izpolniti naloge, ker ima bolnik protezo (umetno oko). Res je bilo tako. — Običajno je rigorozant, ki ni uspel pri prvem vprašanju, bil že reprobiran, ker drugega, t. zv. „rešilnega vprašanja“ je kandidatu, ki je izjavil, da ničesar ne vidi — kar je bilo res — a le ni pogodil vzroka temu, drugo vprašanje, na katero mu je dobro odgovoril in zato napravil praktičen izpit. Pri vsej drakonični strogosti je profesor vendar imel čut pravičnosti. Navedel sem te skromne spomine, morda bodo temu ali onemu ugajali. Prof. Leopold O s e r ie bil šefzdravnik židovske bolnice na Dunaju (Wahringer-giirtel) ter znamenit internist. Uvedel je zdravljenje želodčnih čirov z izključno mlečno dijeto ter dosezal najboljše rezultate. Vodil je razne kurze iz internistike. Prof. Teodor B i 11 r o t h je bil svetovno znan kirurg, ki je izumil mnoge drzne kirurške metode. Bil je jako slab govornik in zato so dijaki številno po-sečali predavanja kirurga prof. Alberta (zavednega Ceha), dočim so bila njegova slabo obiskana. Prof. Kap o si je bil dermatolog, napisal je tudi veljavno učno knjigo in izdal velik atlant. Prof. Schrotter je bil zelo znamenit laringolog, otvoril je novo, tretjo strog, vendar dijakov ni tako hudomušno „lovil“. Prof. Schrotter je dil zelo znamenit laringolog, otvoril je novo, tretjo interno kliniko, jo prevzel, za njim pa je bila zopet opuščena. Vse klinike so se nahajale v veliki od cesarja Josipa II. ustanovljeni prvi obči bolnici (Alserstrasse) v deloma nezadostnih prostorih. G. Dr. KRIŠTOFU BORISU V SLOVO S strahom smo zaznamovanci Novega Celja opazovali zaskrbljene obraze po njemu izšolanih, z nami sočustvujočih sester in strežnikov Kakor strela iz jasnega neba so udarile med nas besede: šefu je slabo — in v naša srca se je naselil strah in nemir. Nismo mogli verovati, da bi mogel umreti on, katerega je bilo samo življenje, delo in dobrota, da bi nas mogel zapustiti on, kateri nas je ljubil z očetovsko ljubeznijo. Prosili smo Stvarnika, naj nam prizanese — naj ga ne iztrga iz naše srede. — A zaman. — Prenehalo, je biti srce zdravnika-človeka, srce ljubeče le nas najbednejše med bednimi, srce, katero je še v zadnjih utripih izpraševalo za nas. Obstalo je srce... Srce, ki mu je bila bolnica svetišče, — katero je služilo zdravniški vedi tako zvesto — kakor svečenik v Neprekosljiv je Pronftosil (na svetovni razstavi u Parizu nagrajen z »Grand Prix«) Pri streptokoknih in stafilo-koknih infekcijah kakor na pr. pri erizipelu, angini, sepsi post parfum in post abortum, cistidi in pijelifidi (tudi koli-infekcije), infektni artritidi, i. t. d. Zanesljiv profilaktikum pred operacijami in porodi. Oralno in intramuskularno se enako dobro prenese. ORIGINALNI OMOTI: Prontosil tablete: cevčica po 10 in 20 tablet po 0.3 g. Prontosil solubile: Škatlja s 5 ampulami po 5 ccm. 2392 (318) \! OVA zdavnaj preiskušan analgetikum, antireumati-kum in antipiretikum za oralno in parente-ralno aplikacijo. Pri lažjih bolečinah razne vrste oralno, pri zelo težkih bolečinah intravenozno. Deluje izredno dobro in izvrstno se prenese. V isti meri preiskušan pri revmatizmu zglobov in mišičja, kakor tudi pri febrilnih stanjih razne geneze. ORIGINALNI OMOTI: cevčica z 10 tabletami po 0.5 g. 50%-tna raztopina: škatlja s 5 in 10 ampulami po I ccm,. škatlja s 5 in 10 ampulami po 2 ccm, škatlja s 5 ampulami po 5 ccm. Novalgin kapljice: stekleničica z 10 ccm. svetišču svojemu Bogu. Njegovo srce je našlo svoj mir, a duli je ostal med nami in v naših srcih se je naselila bol. Nič več ne bo njega ne njegovih besedi: Zavedajmo se, da smo tu zavoljo bolnikov..........ne bo 'njega, da bi nas ščitil in bodril. Naša srca so jokala in z nami je jokalo nebo, ko so ga odpeljali tja v belo Ljubljano. Ni umrl samo za predrago ženo in hčerko, za mater in prijatelje, — umrl je tudi za nas tristopedeset izobčencev človeške družbe — katerim se je posvetil ves z dušo in s telesom za lajšanje našega gorja. V naših srcih bode ostal spomin na njega tako čist, kakor čist je bil on. 'Bolnik. O zdravnikih in zdravilstvu V zapuščini slavnega Boerhaavea (1668—1758) so našli zapečaten zavitek z napisom: „Edine in najgloblje tajne zdravilske umetnosti". Ko so izdražili njegovo zapuščino, so gnali ta zavitek na 20.000 goldinarjev. Ko pa je kupec, angleški zdravnik, zavitek odprl, je v njem našel bel list, na katerem je bilo z velikimi črkami napisano: „Drži glavo hladno, telo odprto, noge tople, tako se lahko smeješ vsem zdravnikom". * • # Pri Cheliusu, profesorju kirurgije v Heidelbergu, se je oglasil zidar, ki je kazal na licu močno zafeklino. Chelius ga je poslal k nekemu praktikantu. Ta ga kratko pogleda in reče: „Abscessus malae. Se mora takoj prerezati“. Chelius zadovoljno prikima. Mož pa vzame z dvema prstoma kos žvečilnega tobaka iz ust in pravi: „Radi popravila zidu na dvorišču sem prišel“. « * Profesor Czerny, slavni pediater in velik ljubitelj otrok, ni bil prijatelj specijalistva. Večkrat je rekel: „Kirurgi včasih pozabijo, da visi na prstu, ki ga hočejo odrezati, še otrok“. • « s Joh. Peter Frank, slavni dunajski internist, je ležal na smrtni postelji. Okoli njega se je trudilo sedem ali osem kolegov za njegovo življenje. Frank se jim zopet in zopet zahvaljuje s slabotnim glasom, končno pa pravi: „Malo povestico pa Vam moram le še povedati, gospoda moja. V neki bitki je bil francoski grenadir hkrati zadet od 7—8 krogelj. Težko ranjenega so prinesli v lazaret. Komaj je bil tam, je izgubil zadnjo moč in komaj še šepeta: „Comment! jaut-il fant de balles pour tuer un grenadier jrancais ? Ha!“. Gornje anekdote so iz knjige: G. Stemplinger „ Von berühmten Ärzten“ — Založba Piper. Jz medicinskih časopisov PERIODICA LIJEČNIČKI VJESTNIK 1938, br. 3 Dipl. ing. E. Fr its c h: Liječenje kratkim valovima u liječničkoj praksi. Ker je kljub dovršenosti aparature za ustvarjanje kratkih valov potrebno zdravniku tudi nekaj teorije fizikalno kemične narave, govori člankar o 1) terapevtski uporabi, 2) biološkem in terapevtskem delovanju kratkih valov, 3) fizikalni podlagi terapevtske tehnike, 4) delovanju o globini in odvisnosti delovanja od dolžine valov. Navaja imena doslej najbolj znanih aparatov. Dr. VI. Bazala: O kratko valovno j terapiji u ginekologiji. Z kratkimi valovi je dobil tudi ginekolog dragocen pripomoček za zdravljenje tudi akutnih vnetij, kjer je bila di-jatermija kontraindicirana. Najbolje reagirajo na tako zdravljenje gonoroična vnetja, z uspehom se zdravi bartoloni-tida. Tuberkulozna obolenja se na terapijo s kratkimi valovmi poslabšajo, torej ne prihajajo v poštev. Sveže piogena infekcija daje dobre rezultate, čeravno poznamo iz literature slučaje, ki so končali po takem zdravljenju letalno. Razen vnetij genitala zanimajo ginekologa tudi mastitide, kjer je zdravljenje prav pogosto zelo uspešno. Dobro so se obnesli kratki valovi pri hipoplazijji maternice. Vse krvavitve in rak so kontraindicirane. Dandanes obešajo kratkovalovne aparate tudi praktičnim zdravnikom, ki seveda ne morejo imeti dovolj izkušenj za uspešno in pravilno uporabo. Dr. M. Neuman: Naša dosadašnja iskustva u liječenju kratkim i ultrakratkim valovima. Terapevtsko polje kratkih valov je zelo obsežno (akutna vnetja kože, sklepov, cholecystitis, sinuitis, gastralgije, postoperativne bolečine). Važna je pravilna indikacija, sicer rodi lahko težke posledice. Gotovo pa je, da se odpirajo zdravljenju s kratkimi valovi še mnogo širše indikacije. Dr. 'Vidakovič: Značenje kratkih valova u ginekologiji. Na zagrebški ginekološki kliniki uporabljajo kratke valove šele približno pol leta. Zdravljenje se ni obneslo tako kot so v prvem navdušenju morda pričakovali. Gotovo pa se ne da uporabiti pri vseh ginekoloških vnetjih, temveč je treba slučaje strogo izbrati. Dr. J. Budak: Današnje stanje primjene niskofrekventnih struja u medicini i njihovo značenje. Dr. G r i n: Obiteljski tip endemijskog sifilisa u Bosni. Karakteristika takozv. družinskega sifilisa je izven spolna infekcija, ki se širi potom kontakta od bolnega družinskega člana na ostale. Ako so bolni starši, obole otroci v 51.6«/o, če je bolna samo mati, znaša obolelost otrok 38.2 o/0 in v slučaju spolno bolnega očeta v 36.1 °/o. Interesantno je dejstvo, da so našli pri endemično sifilitično bolnih družinah v 20o/o izolirano lues otrok pri popolnoma zdravih starših. Važno je seveda vprašanje kongenitalne sifilide, ki seveda ni izključena, vendar pri pregledanih razen po edinih izjem ni bilo najti znakov podedovane lues. Dr. C a j k o v a c i dr. V. Franko-vič: O pastama i mastima koje hlade. Dr. V. D er kač: Prijedlog za lije- čenje pjegavca. ‘Ker je povzročitelj pegavca sličen povzročitelju trahoma, ki ga pravtako kot prvega zelo verjetno prenaša uš, je avtor zaključil, da mora tudi pri traho-mu biti Weil-Felixova reakcija pozitivna. Poskusi so domnevo potrdili. Weil-Felix je bil pri vseh s panusom in slabim splošnim stanjem pozitiven. Terapevtsko se je zelo dobro obnesel antimon. Pisec ga priporoča zlasti v obliki Neostibosa-na, ki bi ga kazalo poskusiti tudi pri pegavcu. Dr. P. Černe J U G O S L A VIC A Lindner K.: Ueber die wichtigsten Fortschritte der Augenheilkunde seit dem Weltkriege (O najvažnejših pridobitvah okulistike po svetovni vojni) Wien. klin. Wochschr. 1937/11. Avtor omenja, da se kakor povsod drugod, tako tudi v zdravniškem življenju stalno ponavlja, da važne pridobitve sčasoma postanejo samo-ob-sebi-umevne, in ljudje često pozabijo, kako težko je bilo pred tem. Najvažnejše pridobitve novejše dobe so: Preiskovanje z očesnim mikro- skopom (Spaltlampe Gullstrand — Koppe — Vogt). Nadalje skiaskopija s cilindričnimi stekli. Največja pridobitev pa je moderno operativno zdravljenje odstopa mrežnice. Omeniti je treba še proteinsko terapijo, ki je izboljšala zdravilne uspehe pri gonoblenoreji in pri inficiranih očesnih poškodbah ter konsevativno zdravljenje strabizma,ki često prepreči slabovidnost škilečega očesa. Sledi še nekaj manj važnih prireditev. Penichet : Moderno pojmovanje očesne higijene (Rev. cub. Oto — Neuro — Oftalm. 5). Že stari vek je poznal predpise očesne higijene. Profilaksa očesnih bolezni začenja že pred porodom (antiluetična kura bolne matere, zdravljenje gonoreje itd.). Proučevanje dednosti očesnih bolezni in preprečevanje zakonov med dedno obremenjenimi partnerji. Po rorodu je važno credeiziranje. Autor omenja važnost primerne razsvetljave, odgovarjajoče različnemu delu, nevarnost premočne svetlobe, posebno ultravioletne. Zelo važno je socialno skrbstvo pri pobijanju trahoma.Izpopolnitev šolske higijene, posebno smotreno delo šolskih zdravnikov lahko prepreči marsikatero očesno bolezen. Premalo je skrbi za šole, kjer podu-čujejo slabovidne in slepce. Važna naloga očesnih zdravnikov je propaganda za nošnjo očal, kjer obstoji potreba zanjo. Pravilna očala zdravijo često marsikateri glavobol, nevoznost, slaba pa jih lahko povzroče, kjer jih prej ni bilo. S a 1 m a n n L.: Vier Fälle von Augenschädigung durch Färben von Wimpern (Štirje slučaji poškodbe očes zaradi barvanja vejic). Z. Augen. 93. Avtor zahteva opominjanje publike na nevarnost kozmetičnega barvanja očes. Vedno pogosteje se javljajo očesna vnet-vsled uporabe različnih kozmetičnih barvil. H a r d o n W.: Ueber Endarteriilis obliterans der Organe (O endarteriitis obliterans različnih organov).' Dtsch. Ar. Klin. Med. 181. Upoštevajoč novejše publikacije je avtor mnenja, da predstavlja takozvana juvenilna gangrena ekstremitet samo eno, to je periferno obliko obolenja, ki se imenuje endarteriitis obliterans. Poleg te periferne oblike so še centralne: cerebralne, "kardialne, abdominalne, pljučne itd. Sledi popis različnih slučajev omenjene bolezni. THERAPEUTICA Dr. H. S e 1 b a c h e r : „Zdravljenje atonije mehurja in črevesja z Dorvlom „Merck“. — (Münch, med. Wchschft. 14 1937.) V porodništvu in ginekologiji je a. zelo uspešno zdravil nastopajočo ato-nijo mehurja in črevesja z Merckovim Dorylom. Dajal je po 1 amp. po 0,25 mg v 1 ccm subkutano ali intramuskularno. Ta doza se more po dveh urah brez na-daljnega ponovno injicirati. Od 54 primerov je samo pri eni bolnici opažano kratkotrajno znojenje. Doryl je v svojem učinku enak Phylostigminu in hipofiznim preparatom, v nekaterih primerih jih celo nadkriljuje. H. Rutenbeck: „O novem načinu zdravljenja esencijalne hipertonije in sorodnih obolenj.“ (Klin. Wchschft. 52,1936.) A. poroča o izredno dobrih uspehih esen-cijelne hipertonije po elektroforetičnem zdravljenju glave odnosno možgan z Merckovim Dorvlom. Kot etiologijo tega obolenja navaja previšnjo funkcijo sprednjega hipofiznega dela, na katerega naj vpliva Doryl ovirajoče. Pri dveh primerih je esencijelni visoki krvni tlak po Dorylu hitro odpadel in za dolgo časa ostal na nizki višini. Pri renalnem visokem krvnem tlaku nima to zdravljenje nobenega učinka, je pa pri esencijelni hipertoniji najpripravnejše in najbolj uspešno sredstvo. Dr. E. Z a g 1 m a y r : „O izkustvih z Ephetoninom liqu. comp. pri motnjah krvnega obtoka.“ (Münch, med. Wchschft. 8, 1937.) Znano je, da učinkuje Ephetonin tonizirajoče na krvne žile, Ephetoninum liqu. comp pa pospešuje srčno dejavnost in vzburja centr. živčni sistem, je torej analeptikum krvnega obtoka. Uporabljajo ga z uspehom pri vazomotoričnih motnjah, pri hipotoniji, pri insuficijenci srca in pri aritmijah. Dajejo 3 do 4krat dnevno 15 do 20 kapljic, v težjih primerih vsake tri ure. Napram adrenalinu ima to prednost, da ga morejo dati v večkratnih majhnih dozah per os. E. Bandhauer: Kako naj postopa praktični zdravnik s kožo, ki je bila obsevana z rentgenovimi žarki.,, (Prag. med-Ztsch. 3. 1936.) Po obsevanju z rentgenovimi žarki je tkivo spremenjeno in občutljivo. Zaradi tega ga je treba varovali pred termičnimi, kemičnimi in mehaničnimi škodljivimi vplivi, ker nastanejo kaj lahko torpidna ulcera. Za lokalno zdravljenje se je posebno obneslo Desitin-mazilo, Zdravljenje traja najmanj tri mesece. Z mazilom se pokrije 1 do 2krat dnevno obsevana koža in ovije z mehkim ovojem. Oprati jo moreš s čistim maslinskim oljem.Po končanem zdravljenju je treba kožo še nekaj časa pudrati. H. Bartman: „Prinos k etiološki terapiji impetigo herpetiformis.“ (Derm, u. Syph. 1,1937.) Vsa dosedanja terapija impetigo herpetiformis je bila skoroda brezuspešna. Tudi hormonalna terapija s tireoideo-paratireoideo in z ovarij alnimi tabletami ni pokazala pričakovanega u-speha. Tudi notranja sredstva, kakor arzen, kinin, salvarzan itd, so bila brez učinka, edino kalcij je nekoliko vplival na bolezenske simptome. Ker pa so že dalje časa prištevali impetigo herpetiformis v področje latentne tetanije, je Schmidt La Baume prvi poizkusil z AT 10. Opisuje primer bolnice s težkimi spremembami na koži in s težjo aberacijo splošnega stanja, ki je po petih mesecih zdravljenja z AT popolnoma ozdravela. G. A 1 b u s : „Stopnjevana občutljivost kutane reakcije pri spoznavanju alergičnega stanja.“ (Miinch. med. Wchsch. 3. 1937.) Za spoznavanje alergičnega stanja je kutana reakcija najbolj običajna. Avtorju se je posrečilo z zvezanjem komplementa izpopolniti reakcijo tudi tam, kjer je slučajno odrekla. Tako so našli v serumu bolnikov, ki so bolehali na alergični bolezni, specifična antitelesa, katerih koncentracijo so mogli točno določiti, Vendar se je izkazalo, da obstoja pri alergiji na živila in prah zelo izrazit nespecifičen izostanek hemolize, zaradi česar je bila resnično specifična odklonitev komplementa prikrita. Zato je poskusil a. po intrakutanem cepljenju z različnimi ekstrakti alergenov v 21 primerih izzvati reakcijo na nespecifičen način z Omna-dinom, kar se mu je v polni meri posrečilo. Procentuelno je specifični dražljaj podčrtal kutano reakcijo za 40o/o, Omna-din pa za 97«/o. P. Schwochow: „Izkustva z Beta-xinom (vitamin B — preparat). Pri zdravljenju neuritid in polineuritid.“ (Miinch. med. Wchsch. 3, 1937.) A. opisuje niz primerov z diagnozami: polineuritis, o-bojestranska ishiadična nevralgija, neuritis pl. brah. dex., reumatična pareza n. facialis, motnje v senzibilnosti leve roke in slično. Pri vseh je v relativno kratkem času nastopilo po injekcijah Betaxina izboljšanje in ozdravljenje, ne da bi injekcije povzročale nezaželjen postranski učinek. Poleg aplikacije toplote in an-tinevralg. sredstev so dajali 6 do 40 injekcij Betaxina, običajno vsak drugi dan, v težjih primerih vsak dan. G. Bose: Možnost lokalne terapije s Prantosilom. (Dtsch. Wschr. 1938 Nr. 4. S. 116). — Bosse je preizkušaval te-rapevtično dejstvo Prontosila z lokalnim apliciranjem pri gnojnih vnetjih kakor pri vnetju tonzil, pri abscesih, karbun-klih itd. Na svoji kliniki je dosegel 15 ozdravljenj Pvelitis gravidarum z visokimi dozami Prontosila še med nosečnostjo. Dnevno je dajal do 14 tablet. Oralno-zdravljenje pielitide cistitide s Pron-tosilom prišteva avtor k lokaln. zdravljenju. Visoka temperatura je navadno padla v teku treh dni in bakterije (navadno colli) so izginile iz urina. Pron-tosil-albumu daje prednost pred Pron-tosil-rubrum. Pri gnojnih obolenjih bronhijev, kakršnekoli narave, je dajal Pron-tosil v obliki inhalacij. Začne z 2.5o/o-no ampulsko raztopino, pozneje z 1.5%-no raztopino Prontosila-album. Dobre uspehe je dosegel tudi pri vaginalnem fluorju in pri bronhiektazijah. Pri štirih starih bronhiektazijah se je pribl, po desetih dneh količina izmečka zmanjšala. Pri tonzilarnih abscesih je injiciral direktno v absces. Dasi je postopek proti pravilom kirurgije, flegmone niso nikoli nastopile. Dva težka erisipela je ozdravil samo z mazanjem obolelega mesta s l/2»/o-no raztopino Prentosila-rubrum. Avtor zaključuje, da tudi z lokalnim apliciranjem Prontosila dosežemo lepe rezultate. Prontosil deluje lokalno in na ta način dosežemo direkten kontakt med Prontosilom in povzročiteljem bolezni. G. H u b e r : Uporaba Prontosila pri dojenčkih in otrocih. (Miinch. med. Wschr. No. 32. 1937 — Str. 1257). — Pri dojenčkih in otrocih, obolelih na erisipelu daje A. v začetku tablete, potem pa po 4 ccm Prontosila solubile. Pri sepsi s streptokoki je imel dvakrat, z istočasno transfuzijo krvi, s Prontosilom uspeh. Pri 5-letni deklici s težko sepso je zraven dvakratne transfuzije dajal dnevno po 5 ccm Prontosila solubile. Nastopilo je takojšnje izboljšanje, hemoli-tični streptokoki so izginili iz krvi. Negativni pa so bili rezultati pri meningi-tidi, povzročeni od streptokokov. Pri pleu-ralnem empiemu je doživel en smrtni slučaj, dočim je en slučaj ozdravel. Dober rezultat je dosegel pri Colipvurii dojenčkov in otrok. Pri 20 slučajih je dajal dnevno 3 do 4 krat po pol do trikrat po eno tableto. V enem do dveh tednih je nastopilo ozdravljenje. 12-let-nega fanta s colli-sepso je ozdravil z dnevno dozo 5 ccm Prontosil-solubile. Pri dojenčkih je po Prontosilu nastopilo včasih bruhanje, včasih pa dispeptične diareje. Koža in sluznice so večkrat postale oranžno-rumene. ZEISS PANTOPHOS model s kovinskim zrcalom Osvetljevalna jakost nekako 8000 Lux v sredini svetlobnega polja pri oddaljenosti 110 cm in pri 150 vatni žarnici iz motnega stekla (dobra osvetlitvena globina). Brezsenčnost. (Nobenega slepila). Brez toplotnega izžarevanja (dnevni svetlobi slična luč). Enakovredna razsvetljava v sili, z ročnim ali automa-tičnim prestikalom. Zrcalni premer 80 cm. Pantophos s steklenim zrcalom dobavljamo prav tako kakor popreje. Literatura brezplačno pri fĆARLZElSsl I J ENA I Popis *Pantophos\ in vsaktero pojasnilo brezobvezno na razpolago. Carl Zeiss-Jena generalno zastopstvo; M- PAVLOVIČ', BEOGRAD, 11. DRASKOVIÍA lütt 9 Sintetski antispasmođikum „CIBA“ (klorhidrat difenilacetil-dietiloaminoetanilnega estera) Indikacije: Ulcus ventriculi Ulcus duodeni Pylorospasmus Cardiospasmus Tenezmi mehurja deluje neutralno kot atropin in obenem muskularno kot papaverin Lithiasis Dismenoroične motnje Spastične obstipacije Originalni omoti: steki, z 20 draž tabl. Bolniški omoti: 200 draž. iabl. škatlja s 5 supozit. 50 supozit. škatlja s 5 in 20 amp. po 17 ccm 100 amp. po 17 ccm GESELLSCHAFT FÜR CHEMISCHE INDUSTRIE IN BISEL ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: Mr. Ph. Vladimir Jeiovac, Beograd, Kr. Milutina 56 LEGATIN DRAGEES Dr. wander Radix valer. dialys. sicc. 0,03 g Humuli lupuli dialys. sicc. 0,01 g Acid, phenylaethylbarbit. 0,01 g Acetparaphenitidin 0,05 g LEGATIN ZDRUŽUJE SEDATIVNO IN BLAGO HIPNOTIČNO DELOVANJE VALERIJ ANE IN HMELJA, OJAČENO Z DELOVANJEM PHENYLAETHYL-BARBITURNE KISLINE IN ACETPA- RAPHENITIDINA *. ... . n. Skatlja s 50 drazejami Din 24 — Cevčica z 20 dražejami „ 12*— pošilja na 'zahtevo Dr. A. WANDER D. D. dietetskih preparatov ZAGREB Za rentgenske posnetke uporabljajte samo GEVAERT Super Rapid Special na modri, nevnetljivi podlagi I G EVA E RT dentusfilm na modri podlagi GEI^AERT rentgenpapir PARIX 8 za kontakt G EVA E RT Ridax papir za povečave G EVA E RT Orthobrom KEMIKALIJE: GEVAERT rentgen razvijalec v dozah po 4*¡2, 9, 13 ‘|, in 18 lit. G EVA E RT rentgen fiksirna sol v dozah po 5, 10 in 20 lit. &G. ZDRAVNIKOM, BOLNICAM, SANATORIJEM — NUDI male okvirje za rontgenslike s celuloidnim vložkom lastne izdelave, servijete, toaletni papir, oleatne papirje, dermograph- svinčnike, receptne bloke, trgovske knjige, mape za odlaganje, indekse, pisma ih kuverte s tiskom, kartoteke itd. po nizkih cenah v IVAN BONAČ — Ljubljana, Šelenburgova št. 5 trgovina s papirjem in pis. potrebščinami Tvornica telovadnega orodja in ordinacijskih naprav J. ORAŽEM RIBNICA NA DOLENJSKEM priporoča ordinacijske naprave za zdravniško prakso in bolnice dovršene konstrukcije. Zahtevajte ponudbe. Cene brezkonkurenčne. Na razpolago najboljše reference. R. Preot: Rentgenska diagnostika žolčnega mehurja. (Rontgenpraxis 1937, Oktober, H. 10. Str. 689). — Pri holeci-stografiji dobimo najbolj jasno sliko, če preiščemo bolnika v različnem položaju, stoječem, ležečem itd. (fliessender Rotation). Točna diagnoza pa je tudi odvisna od dobrega polnjenja s kontrastno maso in pa od koncentracijske stopnje kontrastne mase. Kot kontrastno maso A. največkrat uporabljala oral-tetra-gnost. Za izpraznitev žolčnega mehurja uporablja Hypophysin ali jajčni rumenjak. Zvečer ob 7. uri dobijo bolniki večerjo, bogato na beljakovinah in na ogljikovih hidratih, takoj nato pa oral-tetra-gnost. Da lažje prenašajo telragnost, dodamo v vodi raztopljenemu 10 do 15 kapljic navadne alropinove raztopine. Rentgensko sliko napravimo 14 ur po povžitju mase. Predno pa naredimo rentgenske preiskave, dobijo bolniki visok klistir. Na ta način odstranimo iz debelega črevesa nepotrebno kontrastno maso, blato in pline. A. opisuje tehniko presvetljave in slikanje v različnih pozicijah. Z devetimi rentgenskimi slikami pa ponazori- dobre rezultate z opisano metodo. E. G a u b a t z - W. D e b o g e n: „Terapija toksičnih diarej pri tuberkulozi“ (Klin. Wschr. 1937, No. 33. str. 1148). Vilamin D (Vigantol) oslobaja retikulocite v hrbtnem mozgu. Avtorji trdijo, da motenj v resorbciji vitamina D in s tem zmanjšane retikulocitoze pri pljučni tuberkulozi ni mogoče smatrati kot vzrok za sekundarno črevesno tuberkulozo. Uporaba vitamina D pa nam služi kot dobro diferencijalno - diagnostično sredstvo pri tuberkuloznih diarejah. Toksična diareja se kmalu zboljša, dočim diareje pri črevesni tuberkulozi ponovno recidivirajo. Avtorja sta preizkušala preparat Dedavit, ki vsebuje razen vitamina D še vitamin A. Pri pljučni tuberkulozi nastopajoče toksične diareje so kmalu prenehale, tudi tam, kjer adstringetia niso pomagala, med katerimi je odpovedala celo tinctura opii. De Rudder: Zdravljenje rahitisa. (Miinch. m. Wsch. 1937, No. 47, str. 1841). — A. opozarja, da je rahitis še vedno pogosta bolezen. Z vigantolom smo pa dobili sredstvo, ki z absolutno sigurnostjo zdravi rahitis in kot pravočasni profilaktikum prepreči njegov nastanek. Število slučajev rahitisa je najvišje v zimskih mesecih (Wintergipfel) in tudi dedna dispozicija igra brez dvoma zelo važno vlogo. Skoraj vedno nastopa rahitis pri zgodaj rojenih otrocih, pri dojenčkih in pri otrocih, ki imajo pri porodu manjšo težo od 2.500 gr. Pri teh slučajih je pravočasno profilaktično dajanje Vigantola posebno priporočljivo. A. daje profilaktično otrokom od 6 do 8 tednov 1 kapljico dnevno, od 10 tednov naprej pa dvakrat do trikrat dnevno po eno kapljico. Odkar vsebuje Vigantol čisti D faktor, ni opaziti več nobene klinične poškodbe v organizmu. Za profilakso in pa za terapijo rahitisa priporoča A. razen Vigantola še ribje olje, obsevano mleko, višinsko sonce in pa sistematično naravno sončenje. Za kombinirano terapijo je najbolj priporočljivo Vigantol-ribje olje (Vigantol Lebertran), ki je z ozirom na količino vitamina D 2 standardizirano. K. V o i t : Delovanje Vogana pri hi-pertireozi. (Munch. med. Wchschrft. 1937, No. 421,str. 16t9). — Dosedaj je izšlo že precej literature o Voganu, ozir. o njegovem delovanju pri hipertireozah. V omenjenem članku A. objavlja lastne izkušnje na tem polju. Od 14 bolnikov, ki jih je zdravil z Voganom, je bil uspeh pri 6 slučajih popoln: subjektivno stanje se je zboljšalo, bolniki so pridobili na teži in temeljna presnova se je zmanjšala. Ištotako je bil z Voganom uspeh popoln pri dveh ambulantnih slučajih. Imel pa je tudi negativne rezultate, med katerimi tri posebno omenja. To so bili slučaji tkzv. Jod-Basedowa, pri kateri se je Ti-reotoksikoza vsled dovajanja joda poslabšala. V teh slučajih računa avtor z različnim terapevtičnim vplivom in pa z različno simptomatiko Basedowove bolezni same. Terapijo z Voganom priporoča radi številnih dobrih rezultatov in radi neškodljivosti pri lažjih in srednje težkih slučajih. Broder-Engel: Pojav Beriberi na kliniki v Hamburgu. (Munch. m. Wschr. 1938, No. 3, str. 88). — A. opisuje slučaj Beriberi, ki je nastopil pri 14-1 etui bolnici radi napačne prehrane. Da bi izgubila na teži, je fizično težko delala, po celodnevnem gladovanju je večerjala v glavnem samo ogljikove hidrate ter stalno pila kis. Radi stradanja in radi enostranske prehrane z ogljikovimi hidrati so pa po par mesecih nastopili tipični znaki pomanjkanja vitamina BI: bolnica je izgubila apetit, nastopila je obstipacija, poškodbe miokarda, anemija, edem gležnjev, ela- stično natekle litke, za Beriberi tipična pareza nog, ugasli refleksi, spaslično-pa-retična hoja, motnje v senzibiliteti itd. Terapija: vitamin B 1 v obliki Belabion Merck (dnevno 1 injekcija Belabion forte in trikrat dnevno 2 tabl. Belabiona). Otekline nog so kmalu izginile, polineuritični pojavi so se izboljšali v teku par tednov. Grüneis; „Doryl“ Merck kot sredstvo za kontrakcijo žolčnega mehurja (Münch, med. Wchschrft. 1938. No. 5. 181 stran.). — Po napolnitvi žolčnega mehurja z oral-telragnostom ali z jod-letra-gnostom se je za njegovo kontrakcijo pri holecistografiji uporabljal Boydenov jajčni rumenjak. Neugodna komponenta lega sredstva je močna sekrecija, ki onemogoči istočasni pregled gornjega intesti-nalnega trakta. Po mnogih preizkušnjah se je dognalo, da po ampuli Doryla sub-kutano dobimo po 20 do 30 minutah isti efekt kontrakcije žolčnega mehurja. Istočasno pa lahko dobimo jasno rentgensko sliko želodca in duodenuma, ker po Do-rylu ne nastopi nobena sekrecija, ki bi nam molila sliko gornjega prebavnega trakta. Za dobitev kolikor mogoče nerazredčenega žolča z duodenalno sondo se je Doryl dobro obnesel. K. H o e s c h.: Migrena in insufieijen-ca cpitclnih telesc. (Zentralblatt für innere Medizin 1937, No. 49, 945 str.) — Pravo obliko migrene lahko večkrat smatramo kol posledico disfunkcije epitelnih telesc. Ce pa še zraven migrene najdemo tipične težave, ki nastopajo pri disfunkciji imenovanih telesc, nam služi kot izvrstno terapevlično sredstvo A T 10. A. je uporabljal omenjeno sredstvo ali v tetanič-nem napadu samem, ali pa pri nastopu hipokalcemije; vedno je bil uspeh takoj šen. Po prekinitvi s terapijo A T 10 so se liri nekaterih bolnikih težave ponovile. Za normaliziranje krvnega kalcija zadostuje splošno dnevno 1 ccm. Pred nastopom menstruacije, pri telesnem naporu itd. dnevno dozo po potrebi lahko zvišamo. J.Lauber: Ledvični kamni in vitaminska presnova. (Med. Klinik 1937, No. 52, str. 1729.). — Na podlagi lastnih izkušenj in izkušenj drugih, prihaja avtor do zaključka, da pomanjkanje A in C vitamina lahko smatramo kot enega elio-logičnih momentov pri tvorbi ledvičnih kamnov. Dasi še zaenkrat nimamo sigurnega dokaza, da vitamin A (Vogan) vpliva tudi terapevtično, to se pravi, da vpliva na odstranitev ledvičnih kamnov, ven- dar radi vzročne zveze med vitaminsko presnovo in tvorbo ledvičnih kamnov moramo vitamin A pri terapiji upoštevati. Priporoča se obilo vitamina po operaciji ledvičnih kamnov, da se zmanjša možnost infekcije, da regulira spremembe v epitelu in na ta način prepreči tvorbo konkrementov. K r i e g: Terapija krčnih žil z vitaminom B 1. (Munch. med. Wchschrfl. 1938, No. 1, str. 9). — A. je pri dveh slučajih krčnih žil ublažil bolečine z Bc-taxinom, in pri tem opazil, da se je tudi stanje krčnih žil samih zboljšalo. Radi tega je pri varicah začel uporabljali Be-taxin v terapevtične svrhe. 1. 60-letni bolnik je imel že 20 let krčne žile na obeh nogah. Radi srčne napake je proti večeru stalno nastopal edem gležnjev. Po injekciji Bctaxina so večerne otekline gležnjev prenehale, obseg nog se je zmanjšal, množina urina se je povečala, bolečine krčnih žil, ki so bile posebno močne pri spremembi vremena, so izostale in bolnik je lažje hodil. Po prekinitvi s terapijo je čez nekaj dni nastopila recidiva. Po ponovni terapiji z Betaxinom se je stanje kmalu zboljšalo. 2. 36-1 etni bolnik je imel močne krčne žile v obeh fossae popliteae s flcbalgi-jami. Po injekcijah 6 mg Betaxina so bolečine prenehale in žile so se kontra-hirale. Po 14-dnevni pavzi s terapijo je nastopila recidiva. Ponovna terapija z Betaxinom: prvi teden dnevno 3 mg Be-taxina oralno, naslednji teden 2 mg in potem 1 mg. Krčne žile so se zmanjšale in s stalnim dovajanjem Belaxina je zboljšano stanje trajalo več mesecev. 3. 31-letna bolnica, ki je po drugem porodu dobila močne krčne žile na obeh nogah, ki so se pri tretji nosečnosti še povečale. Tri mesece po porodu so nastopile močne bolečine krčnih žil in močno natekle noge. Po injekciji 6 mg Belaxina ni nastopilo nobeno zboljšanje. Ko je pa injekciji dodal še Betaxin por os (10 mg dnevno; trikrat po eno tabl.), so težave prenehale in krčne žile so se kon-trahirale. 57-letni bolnik, ki je imel radi krčnih žil že eno leto natečeni obe nogi z znaki globoke phlebitis. Splošna vazolabiliteta in hipotonija. Po treh injekcijah Beta-xina forte (30 mg) se je množina urina povečala, krvni pritisk se je zvišal, otekline nog so prenehale. Za svoj poizkus je avtor porabil 35 bolnikov. Stanje se je zboljšalo pri tri- desetih, posebno je nastopilo zboljšanje diureze in dvakrat pri hipotoniji se je krvni pritisk zvišal. Kontrakcija krčnih žil je nastopila v desetih dneh. Zboljšanje pa je trajalo vedno samo tako dolgo, kakor dolgo je trajala terapija z Betaxinom. A. začne s 5—10 mg Betaxina vsak drugi dan. V slučaju, da se stanje zbolj-šuje, preide na oralno terapijo: prvi teden dnevno 3x po 1 mg in naslednji teden enkrat po 1 mg. Bischof: „Postdifteričnc pareze in Betaxin.“ (Kinderärztl. Praxis 1937, H. 9, str. 375). — 1. 8 let star bolnik je 2. II. zbolel za žrelno difterijo. Po 8000 A. E. diphteri-seruma se je stanje zboljšalo, vendar so 10. II. nastopile motnje v cirkulaciji, ki jih je odpravil s kardijaki. 24. II. je nastopila pareza žrelnih lokov, 17. III. pareze obeh nog in obeh m. sternoclcidomastoidei, 31. III. pareza diafragme, radi česar je bil bolnik sprejet na kliniko. Terapija: inj. 1 ccm Betaxina dnevno in to skozi 14 dni. Po treh injekcijah je začel otrok dvigati glavo, po 6 injekcijah je globoko dihanje zamenilo površno. Pareze nog so se zboljševale zelo počasi in je bilo potrebno zdravljenje s strihninom itd., predno so popolnoma prenehale. 2. 4-letni otrok se je razbolel 16. III. od žrelne difterije. Po injekciji difterič-nega seruma so težave prenehale. 5. IV. nenadna paraliza obeh nog in 7. IV. sprejet na kliniko. Z injekcijami strihnina niso prišli do nobenega rezultata. Zato je začel z Betaxinom dnevno po 1 ccm skozi 9 dni. Tudi s to terapijo niso nastopili nobeni znaki zboljšanja. Oba slučaja nam pokažeta na različna terapevtična dejstva Betaxina. Dočim se je pareza diafragme zboljšala, ni imel Betaxin na spodnje ekstremitete nobenega vpliva. IZ ČEŠKE MED. LITERATURE ČAS. LEK. ČESK. št. 28—39/1936. Miloš Nedved (Praha): Zdravljenje bolečin s strupom kobre. Strup kobre (Naja tripudians) v obliki Cobra-toxina (koloidalna suspenzija čistega strupa) ima že v malih množinah znatno analgetično delovanje, ki je daljtrajajoče kakor pa učinek alkaloidov. Postranskih neugodnih posledic A. ni opazil. Preparat se aplicira subkutano, naenkrat v množi- ni po 15 enot; učinek se pokaže še-le po 12—48 urah, popolno delovanje pa še-le po 3. injekciji. Glavna indikacija so neznosne bolečine pri neoperabilnih rakastih obolenjih, težkih neuralgijah in neu-ritidah. Arnold Jirasek (Praha): Kirurgija žlez notranje sekrecije. Današnje pojmovanje Kirurgije ne stremi le za radikalnim odstranjenjem bolnega tkiva (n. pr. novotvorbe), nego hoče izboljšati tudi gotove fiziološke pojave, ki pa so človeštvu neprijetni, odnosno neljuba bolezenska stanja (n. pr. starostne pojave, zdravljenje hipoglikemij, kvarne cirkulacije v okončinah in slično). Pri tem pa zadene moderna kirurgija na dvoje velikih zaprek: na nezadostno znanje raznih važnih vitalnih pojavov ter na okoliščino, da kirurg ne more tehnično poseči samo kvalitativno. Najočitneje postane celo nesorazmerje pri vprašanju kirurgijje hormonalnih organov. A. govori nato o nalogah, ki čakajo modernega operaterja pri zdravljenju raznih obolenj češerike, nadobisti (tu osobito opozarja na Crileov nauk o denervaciji nadobisti pri nekaterih gastroduodenalnih čirih, neu-rocirkulacijski asteniji, pri gotovih oblikah epilepsije, pri ‘Mpertireoidizmih ter diabetu), paratireoideje, trebušne slinavke in simpatičnega sistema. To niso le oddaljeni problemi, ki meje skoraj na teoretično vrednost, nego aktualna vprašanja s katerimi ima vsakdanja kirurgija mnogo koincidence. Le majhna slika kako važna naloga čaka na polju hormonalne kirurgije današnjega operaterja, je primer delovanja nekaterih horm. žlez na celjenje ran. Hiperadrenalinemija zadržuje zdravljenje ran, ker učinkuje v negativnem smislu glavno na ožilje v in okoli rane. Znižanje adrenalina v krvi pa učinkuje ravno nasprotno: pospešuje zdravljenje, Hipertireoidizem deluje zopet ravno anargetično, to je, pospešuje zdravljenje vsake rane, najsi bo per primam ali per secundam intetionem. Razlika med dobama (negativnega in v drugem slučaju pozitivnega vpliva) znaša 2 — 11 dni. Daljši pomen endokrinologije za kirurga obstoji v tem, da že danes pri še pomanjkljivem znanju hipoinsularnih, hipopara-tireoidalnih in hipoadrenalinimičnih konstitucij računa s temi momenti in urejuje temu primerno svojo pripravo za operativne posege. A. konča s Cushingo-vim izrekom, da liči endokrinologija morju, zakritemu v megli ter da je kirurgija današnjega dne že tako hitro napredovala, da bi ena generacija težko razpoznala v delu sledečega rodu svoje lastne delovne metode. Božena Slamova (Praha): Krvavljenje iz Graafskega folikla v trebušno votlino. Pri mlajših ženah je v razdobju med menarho in bližajočo se menopavzo treba pri akutnem peritoniz-mu računati s krvavitvijo iz razpočene tubarne ali ovarijelne graviditete ali iz razpočehega Graafskega folikla, odnosno rumenega telesca. Bimanuelna diagnoza, temeljita hematološka preiskava (hemogram) ter Friedmannova reakcija razjasnijo marsikateri slučaj, ki je bil drugače operi ran pod diagnozo akutne apendiciti-de. V slučajih lažje krvavitve je upravičena ekspektativna, konzervativna terapija, drugače pa smatra a. v vsakem slučaju jačje anemije operacijo (lapara-lomijo) za edino pravilno rešilev. Pavel S z e k e 1 y (Praha): Pripomba k diagnostičnemu pomenu duodenal-ne sondaže pri obolenjih jeter ter ckstra-hepatičnih poti. Refleksni žolč, ki se pojavi po intraduodenalni aplikaciji MgS04 ne prihaja iz žolčnika, temveč naravnost iz jeler, zato ni uspeh Meltzer Lyonovega refleksa neposredni indikator funkcije žolčnika. Negativni refleks pove v prvi vrsti, da je porušena normalna funkcija jeter. Čeprav nam torej duodenalna sondaža v večini slučajev ne pove ničesar gotovega o sedežu obolenja, ostane le še vedno važna pomožna metoda pri preiskavi obolenj jeter, odn. endo- in ekstra-hepatičnih poti. Potrebno pa je pridru- Tfove knjige Dr. Karl B a e c k m a n n : Arzt auf vorgeschobenem Posten, Erfahrungen aus wichtigen Gebieten der ärztlichen Praxis. I.. 1938. Založba: J. F. Lehmans Verlag Münch., str. 273. Cena broš. RM 5.60, vezana RM 7.—. Avtor, ki je v težavnih prilikah praktični zdravnik na deželi v Besarabiji, podaja v obliki pisem nasvete mlajšemu tovarišu, ki si hoče ustanoviti svojo lastno prakso. V svojih pismih obravnava 3 glavne panoge medicine, s katerimi ima praktikus največ opravka; interno medicino obravnava bolj na kratko, široko žiti še rezultate vseh ostalih laboratorijskih metod. Jaroslav II o rače k (Brno) : Vpliv menstruacije na samomorilnost žena. Čeprav izkazuje premenstruacijska faza spolnega cikla, kakor tudi dnevi tik pred menstruacijo, znaten podražljaj pri predisponiranih ženah ter nastopajo po-gostoma pri njih depresivna psihična stanja, dokazuje a. v svoji razpravi, da nima menstruacija nobenega posebnega neposrednega vpliva na število samomorov ženskega spola. Karel Herfort (Praha): Slučaj podedovane manjvrednosti gastroduode-nalnega trakta, ki je omejen na gotovi spol. Popis slučaja rodu, kjer je 10 moških članov bolehalo skozi 1 generacije na raznih obolenjih prebavil (ca. ventri-culi, pilorospasmus, želodčni in duode-nalni čiri). Dva najmlajša člana, ki sta homologna dvojčka, izkazujeta iste spremembe želodčne sekrecije ter enake želodčne reliefe. J. J a n o t a - V. Recek (Plzen): Primarni rak jajcevoda. Klinična slika primarnega ca. tubae je doslej malo znana. A. popišeta slučaj, ki je pri klinični preiskavi imponiral kot cistom d. ovarija ter je bil tudi pod to diagnozo operiran. Se-le pri laparatomiji se je pokazalo, da izvira tumor iz d. jajcevoda. Histološka preiskava je ugotovila, da gre za papilarni ca. tubae. A. menita, da v sličnih slučajih tudi sedimentacija ne pove ničesar odločujočega, ker je lahko spremenjena vsled istočasnega inflamalornega obolenja adneksov. polje kirurgije obširno in ravno tako porodništvo. Kar se tiče interne medicine, se omeji v glavnem na kratek popis najvažnejših diagnostičnih metod v laboratoriju. Za uspešno delo na deželi mu je mikroskopiranje conditio sine qua non. V mikroskopiranju sloji na prvem mestu ne morda iskanje patoloških bakterij ampak — hemogram. Krvna slika je važna ne samo za diagnozo in diferencialno diagnozo, ampak tudi za prognozo in terapijo. Važnost krvne slike podčrtava z navajanjem več primerov iz lastne prakse, pri katerih je omogočila pravilno diagno- zo in terapijo šele krvna slika. Nadalje navaja važnost „lova na tbc.-bacile“, iskanja plasmodij in črevesnih parazitov. Nato poda kratek popis kemične in mi-kroskopične preiskave seča in blata, ki jo mora obvladati vsak praktičen zdravnik, medtem ko je preiskava liqu. cerebrospinalis stvar klinike. Preiskava drugih se-kretov kakor n. pr. sperme in gnoja je pa manjše važnosti. Preseneča nekoliko, da mož z obširnim strokovnim znanjem in znanjem sodobne, tudi najmodernejše književnosti, kakor je B., niti z besedico ne omenja sedimentacije rdečih krvnih telesc. Končno pravi dobesedno: Upam, da sem vzbudil v tebi prepričanje, da nismo obsojeni, da postanemo neka vrsta boljšega feldšera... Ne usoda, ampak lenoba in desinteresiranost spravita marsikaterega zdravnika na deželi. Posebno obširno se peča avtor s svojo ljubljeno kirurgijo. Piše o Thrombophlebitis séptica venarum faciei et colli kot posledici iztisnjenega furunkla na ustnici, o aktinomikozi, o flegmonah, o tujih telesih, o sarkomih, o karcinomih, o peritonzilarnem abscesu itd. itd., piše sploh o vseh kirurgičnih obolenjih, ki prihajajo praktičnemu zdravniku pod roko in daje iz svoje bogate izkušnje nasvete, kako je nastopati v poedinem primeru. Važno je to, da piše samo iz lastne izkušnje, kjer te nima, napoti svojega prijatelja na literaturo. Pisec je v kirurgiji dobro izvežban in se peča ne samo z malo kirurgijo ampak izvršuje tudi večje operacije, prilike ga silijo k temu. Čeravno pri nas zdravniku na deželi ni treba izvrševati resekcij reber, operacije inkarcerirane hernije, odpiranja parane-fri ličnega abscesa, bo vendar vsak zdravnik z zanimanjem sledil avtorjevim razlaganjem. Posebno poglavje posveča narkozi in anasteziji. Priporoča poleg popolne narkoze, ki pa je namenjena samo za več kot pol ure trajajoče posege, Evi-pan-Nalrium in lumbalno anestezijo, sled- njo tudi za porodništvo. Uporabo klore-tila, ki je izvrstno sredstvo za kratko narkozo (Rausch), kot lokalni anesteti-kum imenuje žalosten anahronizem. V porodništvu obravnava avtor najvažnejša poglavja, seveda vedno s stališča prakse na deželi. Tu ni mesto, navajati vse, kar piše o rupturi uterusa, o eklampsiji, o placenti previji itd. Kot praktični zdravnik se postavlja razumljivo na bolj konservativno stališče in zahteva za vsako operacijo prav strogo indikacijo. To velja posebno za sectio cae-sarea, ki je ne odklanja popolnoma, ki pa naj bo omejena samo na prav izredne primere. Nekatere operacije odklanja sploh, tako označi n. pr. hebosteoto-mijo kot srednjeveško stvar in jo vrže kot tako med staro šaro. V dandanes tako pogostorna ventiliranem vprašanju, če se naj porod vrši doma ali na kliniki, se postavlja seveda odločno na stran onih, ki zagovarjajo porod doma. Knjiga je pisana v temperamentnem, lahko razumljivem slogu. Vsak zdravnik, ne samo zdravnik na deželi jo ho bral z veseljem in koristjo. Dr. J. Krauland Claude H. et L e v y - V a 1 e n s i : Les étais anxieux. Librairie Maloine, Paris 1938. Strani 431. V prvem delu knjige podajata avtorja po uvodnih psiholoških opazkah defini-nicijo in semiologijo grozavosti. Te se po njunem mnenju dajo označiti kot mučna občutja pričakovanja. Kakor sploh francoska psihiatrija razlikujeta tudi ona dva med grozo (anxiété) in tesnobo (angoisse). Prva pomeni posebno reakcijsko obliko emotivnosti, tesnoba pa je skupek telesnih senzacij in reakcij, ki po navadi grozo spremljajo, Grozavosti so lahko konstitucionalne ali pa pridobljene. Naslednje poglavje obravnava najprej grozavo konstitucijo, ki govorimo o njej, če se emotivni konstituciji pridruži še element pričakovanja. Sledi tipizacija „ma- KNJIGARNA KLEINMAYR & BAMBERG V LJUBLJANI se priporoča za nabavo medicinske literature in vljudno opozarja gg. zdravnike na začasne ugodnosti pri nakupu nemških knjig, ker se do nadaljnjega preračunava nemška marka po din 12’—, torej neverjetno ugodno- lih“ grozavežev (les petits anxieux), ki jih je omenjenih cel roj. K težkim groza-vostim (les grands anxieux) štejeta groza-ve in tesnobnostne psihoze. Grozava psihoza je grozava melanholija, ki pa ne kaže ne psihičnih zavor melanholije ne njenega blodnomiselja; je torej psihaslenija brez usponitev. Pod pojem te psihoze je šteti še usponitveno in melanholično grozo. Večina konstitucionalnih grozavosti se pojavi na bazi perijodične (sc. ma-nično-depresivne) psihoze. Pri vseh gro-zavostih srečujemo isto dednost, isti rodbinski značaj ; praviloma pri vseh najdemo prehod iz druge v drugo ali pa medsebojno substitucijo, kakor praviloma tudi pojav različnih grozavosti pri istem bolniku. Ob ekskurzu v problem psihastenije naglašata pisca, da psihaslenija ni bolezenska enota. Psihastenična konstitucija je po njunem grozava konstitucija z depresivno tendenco. Pod tesnobnostnimi psihozami razumevala grozavosti, kjer prevladujejo elementi tesnobe nad gro-zavimi, semkaj spadajo razne funkcijonal-ne organopatije. Govoreč o problemu neurastenije zaključita, da je neurastenija samo banalna grozava manifestacija, ki more spremljati ali pa komplicirati vse grozavosti; večina neurastenij spada k periodičnim psihozam. Pogosto je groza kot determinirajoči faktor bolestnih pojavov skrita izza njih. Pridobljene grozavosti spremljajo razne psiliopatičnosli; tu omenja delo mimo histerije še — po francoski diagnostični nomenklaturi — kronične bledeže, prekocno demenco in shicofrenijo. Groza je nadalje pogostokrat simptomatična v poteku kakršnihkoli cerebralnih okvar in pa zmedenosti, ki izhajajo iz akutnih ter kroničnih afekcijj ali pa iz eksogenih ter endogenih intoksikacij. Četrti del razpravlja o patogenezi grozavosti. Ozira se na razne biološke reakcije, kakršne se pokažejo v teh sta-ujih, in na njihovo psihogenezo. V tej zvezi je priključen dosti obširen sestavek o psihoanalitični doktrini. Obe zadnji poglavji se pečata s forenzičnim pomenom grozavosti in z njihovo terapijo. Knjiga, ki ima dobro povdarjeno osebno noto, ne prinaša posebnih novosti, hudi pa dober in temeljit pregled teh simptomatološko tako pogostih — saj je inicialni znak skoraj vsake duševne bolezni — stanj. Zasidranim ponajveč v nemški psihopatološki in klinični misel- nosti so nam mnogotera izvajanja nekam tuja, pa hkrati ne brez zanimivosti. Dr. Kamin Dr. A. Brecelj: Ob viru življenja. Družba sv. Mohorja v Celju, 1938 (Enajsta knjiga Znanstvene knjižnice), 234 strani, 31 slik. Mislim, da se lahko reče, da je knjiga veščega zdravstvenega pisca zamašila vrzel v našem domačem poljudno-znanst-venem slovstvu. Imamo sicer nekaj krajših razpravic o spolni vzgoji, še več (in večinoma žal še bolj „poljudnih“) traktatov o Ogino-Knausovi „metodi“, pogrešali pa smo resno pisano, znanstveno utemeljeno knjigo o spolnem vprašanju, ki bi zajela celoto vsega problema. Brecelj nam v svoji knjigi tako celoto brez dvoma nudi, in sicer celoto z določenega svetovnega nazora, tako da nudi čitateljem istega nazora lahko prav vse in najbrže ne potrebuje nobenih korektur. Pisana pa je tako, da jo bo z užitkom in zlasti s koristjo čital vsakdo, posebno še resen mladostnik, ki potrebuje zanesljivega vodnika v teh vprašanjih. Velika prednost knjige je, da izhaja avtor iz splošnih premis genetike in biologije. Nadaljnja poglavja obravnavajo spolovila in pomožna spolovila, fiziologijo spolnega stika, nosečnost, porod, nevarnosti poroda, zaključna poglavja pa bolj etična vprašanja v zvezi s spolnim življenjem, družino, razmnoževanje, spolno vzgojo, spolno stisko, žensko emancipacijo itd. Prav ta poslednja poglavja kažejo veliko klenega in samostojnega ter zdravega mišljenja, čeprav se morda ni mogoče v vsem strinjati z avtorjem. Da se najdejo v tako obširni razpravi tudi pogreške in napake, ni čudno. Nekatere bi bilo treba v morebitni drugi izdaji popraviti, tako nekatere netočne podatke o evgeniki, dalje pomote na sliki 16., prištevanje dojk k drobu (!), o dorastlosti mladostnikov v naših krajih, o izvoru človeka itd. — tu gre za objektivne, stvarne pogreške. Seveda so pa, kakor rečeno, tudi izreki in nazori v tej knjigi, ki kažejo svojevrstnost logičnega sklepanja pod vplivom dogmatike. O takih nazorih pa bi bila — najbrže itak brezplodna — diskusija na mestu prej v kaki filozofski ali splošno kulturni reviji kakor pa v strokovnem listu. Vsekakor je knjiga spisana s poštenim prepričanjem, kar mora občutiti in spoštovati čitatelj kakega drugega svetovnega nazora. Jezik je klen, izviren, brez tujk in vsakomur razumljiv. O enem ali drugem izrazu se bodo še morali pogovoriti poklicanejši. Knjiga naj bi bila na razpolago vsem spolne vzgoje tako potrebnim — staršem! Tem v prvi vrsti! Potem pa tudi resni dorašeajoči mladini. Drobne novice Iz Zagreba: V mesecu maju sta bila na zagrebški univerzi promovirana za doktorja vsega zdravilstva ga. Suzana S e r a j n i k - d r. Furlanova iz Novega mesta in g. P e t e r Držaj iz Zagreba. Koncem maja 1.1. je prišel v Zagreb kot gost medicinske fakultete prof. dr. Karel Lindner, šef II. očesne klinike v Wien-u in je imel zanimivo predavanje o temi: Ablatio retinae. Iz Beograda: Od 17—19 maja se je mudil v Beogradu kot gost tukajšnje medicinske fakultete italijanski fiziolog O s-valdo Polimanti, profesor na med. fakulteti v Perugii. Polimanti se bavi s fiziologijo živčnega sistema in to predvsem s fiziologijo malih možgan. Ustanovil je in izdaja enega najboljših medicinskih znanstvenih časopisov v Italiji. Predaval je o temi: kemijska specifičnost živcev. 25. maja jc predaval tukaj, na povabilo medicinske fakultete, o svojem delu in odkritjih profesor na medicinski fakulteti v Szegedinu (Madžarska), ravnatelj medicinsko-kemičnega instituta isto-tam, dr. Albert Szent G y 6 r g y i. Bavil se je najprej s proučevanjem sestave iz funkcije nadledvičnih žlez ter je ob tej priliki dobil askorbinsko kislino (vitamin C). Ko je opazil, da ta zelo uspešno zdravi skorbut, je odpotoval v Ameriko, da bi tam v velikih klavnicah, kjer je mogoče dobiti mnogo te žleze, izdeloval to dragoceno snov. Ker se stvar ni izplačala — iz velike količine žleze je dobil zelo malo askorbinske kisline — jo je začel pridobivati iz pomaranč, nazadnje pa, ko je postal profesor v Szegedinu, iz paprike, iz katere je v kratkem času dobil par kilogramov vitamina C. Za to svoje odkritje je dobil leta 1937 Nobelovo nagrado. — Pred svojim predavanjem jc prof. Szent Gyorgyi izročil dekanu med. fakultete dr. A1 e k- Snov sama po sebi zahteva resnosti in zrelosti in tu je podana tako, da bo le že nravstveno nagnit čitatelj našel (z izjemo zgoraj naštetih pogrešit) kamne spotike. V kateri knjigi jih ni, če jih kdo hoče najti? B. Škerlj s an dr u Kostiču medaljo, ki jo je temu v znak priznanja podelila univerza v Szegedinu. Za izrednega profesorja venerologije jc bil izbran dosedanji docent na venero-logiji, dr. Milan K i č e v a c. Za docenta oto-rino-laringologije je bil izbran dr. Milan F o t i č. Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral g. Stanko B a m i č iz Brezij pri Krškem. Karlova univerza v Pragi je izbrala profesorja dr. Milana Jovanoviča -B a t u t a, zaslužnega srbskega zdravnika in strokovnjaka, za častnega doktorja. Ker prof. Jovanovič radi rahlega zdravja in visoke starosti (ima 90 let) ne more v Prago, pride v Beograd delegacija z vsemi insignijami Karlove univerze in ta bo 17. junija 1.1. izvršila čin promocije, prišli bodo: rektor Karlove univerze prof. dr. Slavi k, dekan medicinske fakultete dr. B ë 1 e h r a d e k in prof. dr. P e 1 n a r. Svojevrstno zamenjavo blaga sta sklenili vladi Francije in Danske. Francija odstopi namreč Danski 15.000 steklenic šampanjca ter prejema za to primerno količino najboljšega danskega masla. (M. med. Wchschrft.) Znameniti harem turških sultanov Aga Ismail v Carigradu bo po odredbi turškega državnega glavarja spremenjen v porodnišnico z 200 postelj. (M. med. Wchschrft.) Kongres Združenih držav severne Amerike se je bavil s predlogom k spremembi priseljeniškega zakona. Po tem predlogu naj bi se vsak novi priseljenec podvrgel inteligenčni skušnji po Staford-Binet-teslu. Dovoljenje bi pa naj dobil samo oni, čigar inteligenčna starost ni pod resnično njegovo starostjo. (M. med. Wchschrft.) American medical Association bo menda največje zdravniško društvo sveta. Njegov letni proračun znaša 1,654.203 dol. vzdržuje 9 med. časopisov, od katerih izhaja „Journal“ v skoraj 100.000 izvodih. Dne 1 aprila 1.1: je imelo društvo 109.435 članov, to je 75 — 80 o/o vseh ameriških zdravnikov. (M. med. Wchschrft). Tudi v Dorpatu bodo ustvarili univerzitetno četrt, kakor jo imajo že razna druga velika mesta in kulturna središča. Jz uredništva OBRAČUN ZDRAVNIŠKEGA VESTNIKA za jeto 1937 Dohodki: InSerati din 50.660.50 Prostovoljni prispevki din 5.705,— Naročnina din 5.671.25 Subvencije din 8.555 — Naročnina „Evgenike“ din 1.758,— Skupaj din 78.415.75 Izdatki: Tisk, klišeji (Zdrav. Vestnik in Evgenika) din 67.740.70 Poštnina, Pošt; hran. din 1.330.29 Davki, kolki din 5,497.25 Papir etc. din 2,487.75 Stroški uprave . din 2.774,- Skupaj din .82.829.99 Deficit znaša torej din 4.414.24 1 stran Zdrav. Vestnika stane din 156.— Subvencije: Zdravniško društvo Maribor, Slovensko zdravniško društvo,' Društvo banovinskih zdravnikov po din 500.—, Zdravniška zbornica din 5000.—, Kr. banska uprava din 2000.— Umrli: Primarij dr. Štefan D i v-j a k. Umrlega se bomo spomnili še v naslednji številki. Dr. Ant. Schwa b, zdravnik-skladalelj; dr. L. Schwarz, zdravnik v Poljčanah; dr. Jan V o v es, dolgoletni priljubljeni radovlj. zdravnik. Še nikoli, odkar izhaja naš list, ni bila smrtna žetev med našimi zdravniki tako bogata. Umrlim kolegom časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje. ZA TISKOVNI SKLAD SO PRISPEVALI Po din 200.— : dr. Meršol V., Ljubija na; po din 150.—: dr. Eržen I., Kranj; po din 100.—: dr. Demšar I., dr. Serko A., dr. Volavšek J., Ljublj.; dr. Mušič D., Sevnica; dr. Kuhar A., Ptuj; dr. Cervinka M.Ž. Novo mesto; dr. Ravnikar T., Oplotnica; dr. Šobar Š., Črnomelj; po din 50.—: dr. Stopar L., Studenci; dr. Lebinger F.. Litija; dr. Gregorc A., Murska sobota; dr. Novak L., Maribor; dr. Fischer Z., Bled; dr. Grujič M., Golnik; dr. Furlan A., Novo mesto; po din 30.— : dr. Lorger V.. Šmarje; dr. Rant J., Ljubljana; po din 25.— : dr. Geršclman E., Ljubljana. Hvala! Seznam zaključen 20. V. 1938. Zdravn. vestnika, naj to sporočijo upravi Z. V. za leto 1936, naj to sporočijo upravi Z. V., Golnik. Cena: din 20.-----Platnice so temnozelene barve in prav okusne. T> SIROP FAMEE LAHKO TOPLJIVI LAKTOKREOZOTOV PREPARAT Najbolje sredstvo proti kašlju, bronhitidi, pljučni tuberkulozi in kataralnim obolenjem dihal. Vsebuje pravi bukov kreozot v kombinaciji, katero lahko prenaša tudi najbolj občutljiv bolnik. Odrasli: 2—3 velike žlice Otroci: 2—3 male žlice čistega ali s toplim čajem. V prometu se nahaja v velikih steklenicah po250gr. in malih steklenicah po 125 gr. Literaturo In poskusne stekle* niče pošilja gg. zdravnikom: OPIO FAMEE, ZAGREB, HATZOVA 14 VSEBINA: Stran Dr. Kogoj Fr.: O redkeje nastopajoči nespecifični seroreakciji . . 125 Dr. Matko Iv.: Patogeneza in terapija oligurije (nadaljevanje) . . . 129 Dr. Černič M.: Kirurgična zdravstvena služba.. . .... 134 Dr. Karlin M.: Malarija v Ljubljani pred sto leti (nadalj. sledi) . . 141 IZ PRAKSE: Dr. Cizelj Fr.: Meningitis in Prontosil...................................................... 148 Arh. Zupan J.: Dom zdravnika (nadalj. sledi)................................................. 149 Dr. F. G.: Redkosti na klinikah .............................. . 151 Bolnik: G. dr. Krištofu Borisu v slovo .................. . 152 O zdravnikih in zdravilstvu (črtice).......................................................... 153 Iz medic, časopisov: Periodica.................................................................. 154 Jugoslavica .............................................................. 154 Therapeutica............................................................. 155 Iz češke medic, literature................................................ 159 Nove knjige . .................................................................................. 160 Drobne novice................................................................................... 163 Iz uredništva................................................................................... 164 VSEBINA PRILOGE „EVGENIKA“: Stran Vilma Janisch-Raškovič: Stanica za sakupljanje materinog mleka (Frauen- milchsammelstelle) u Erfurtu ........ 17 A. Polenec: Izvor človeka............................................................ 22 Predavanja: Predavanje o alkoholizmu naše mladine . . 29 Književnost: a) domača................................................................ 30 b) tuja................................................................ 30 AKRATOTERMA (38»-41») KRAPINSKE TOPLICE Klinično vodstvo specialista-balneologa osigura znanstv. utemeljitev diagnoze in individualno zdravljenje iz vidika moderne balneologije. Indikacije: vsa kronična revmatična bbolenja, ženske bolezni, PA V^AFNF neuritide. piidc L NE< Terapija: kopelji, suha in podvodna masaža, gibanje, blato, KURE elektroterapija. Vse informacije in prospekte daje Uprava Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju. 3 oskrbni razredi Vsi moderni diagnostični pripomočki na razpolago! — Higienično-dietetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, lakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih. ODDELEK „SANABO-KAŠTEL“ PROCYTHOL „SANABO—KAŠTEL“ PRO INJECTIONE Perniciozna in težka sekundarna anemija 1 ampula odgovarja po svojem kliničnem učinku približno 500 g svežih jeter PROCYTHOL FORTE 1 ampula odgovarja po kliničnem učinku približno 5.000 g svežih jeter Intramuskularna raba! NOVOST V TERAPIJI ŽELODČNEGA IN DUODENALNEGA ULKUSA KNTRAMUSRULARNE INJEKCIJE GERUICIN A % -na raztopina histidina „KAŠTEL Prednosti Gerulclri-teraptje: 1. hitro popuščanje bolečin, 2. prestanek povraćanja, 3. ¿manjšanje hiperaciditete, 4. rentgenološko dokazano ozdravljenje, 5. relativno najbolj praktična terapija, ker nista potrebna stroga dijeta in popolni mir. Način terapije: Omoti: Dnevno 1 intramuskularna injekcija skozi[3 tedne Škatlje s 5 in 10 ampulami k 5 ccm pastel J. d.