roStnlna plačan« v gotovini MartDOFihl Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 7 Maribor, sobota 10. januarja 1931 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, preieman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglaani oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. A Četrt stoletja narodno-prosvetnega dela ivlinoll torek so imeli v Pragi velik prosvetni praznik. Minilo je 25 let, kar se je na inicijativo češkega Narodnega sveta in v soglasju vseh čeških političnih strank ustanovil »Svaz osvetovij« (prosvetna zveza) kot vsenarodna organizacija za vzgojo šoli odraslih, za kulturno ujedi-njenje vseh slojev naroda ter za koncentracijo prosvetnega dela, ki je bilo dotlej zelo neenotno in raztreseno. Ta organizacija, bi naj po načelih Karla Hav-liČka dala posameznim delom in udom narodnega telesa oči, razum, zavest, duha — duha enotnega, celega, živega, da bi se tako moglo smotreno delati na izvajanje gesla »s prosveto k svobodi«. Zakaj Havliček je proglasil kot temeljno načelo: »Svoboda brez prosvitljenosti naroda je nemogoča, le prosvitljeni narodi morejo biti v resnici svobodni, zato mora vsak prijatelj naroda delati na povzdi-gi narodne prosvete«. V organizacijo so takoj pristopili najodličnejši češki kulturni delavci in skoro vse glavne češke prosvetne organizacije. Tako je postal Svaz centralna organizacija vseh lokalnih prosvetnih organizacij. V svrho poglobitve dela so se ustanovile podzveze za Češko, za Moravsko in Šlezko ter za Nižjeavstrijsko, pa tudi o-krajni in pokrajinski pododbori, ki so vsi na eni strani vršili delo po navodilih centrale, na drugi strani pa dajali inicijativo za delo v svojih okrožjih. Ogromno dela se je izvršilo na polju predavateljstva, knjižništva, mladinsko - organizačnega in ostalega narodno - prosvetnega dela. Po Prevratu se je razmahnilo delo po celi republiki, in nastala je cela mreža prosvetnih odborov, ki skrbe za sistematično kulturno delo ne samo med čehoslovakb ampak tudi med narodnimi manjšinami. V Pragi se je ustanovila ljudskn univerza (Husova šola), po njenem vzorcu pa je po celi republiki narasla cela vrsta takih šol za narodno prosveto. Povodom 75. rojstnega dne predsednika republike dr. Masarvka dne 7. marca 1925 so pričele oficijelne razprave o ustanovitvi »Masarykovega narodno-vzgojnega zavoda« in je bilo v to svrho določenih iz Narodnega fonda 4 milijone Kč. »Svaz osvetovij« je na svojem izrednem občnem zboru dne 2. aprila 1925 sklenil spremembo svojih pravil in svojega Imena v »Ma-sarykov narodno vzgojni zavod« (Masa-rykuv lidovychovny ustav), in dne 24. maja 1925 je bila izvoljena nova uprava. Ta zavod je osrednja posvetovalnica za vse narodna prosvetne korporacije in institucije v Češkoslovaški republiki; Je z vsemi v stalnih stikih,.posega inicijativno v njehovo delovanje, oskrbuje jim programe, predavatelje Itd. Povodom četrtstoletnega delovanja »Svaza osvetovega« odnosno »Masaryko-vega narodnovzgojnega zavoda« se je 6. t. m. vršilo v Pragi slavnostno Zborovanje, ki je pokazalo silni pomen in ogromno delo te organizacije. Češkoslovaškemu narodu ob tem velikem jubilehi tudi naše Trije novi bani UPOKOJITEV BANOV SAVSKE. ZETSKE IN MORAVSKE BANOVINE TER IMENOVANJE NOVIH BANOV. BEOGRAD, 10. januarja. Današnje »Službene Novlne« objavljajo ukaz NJeg. Vel. kralja Aleksandra o večjih izpre-membah v posameznih banovinah. Upokojeni so: ban Savske banovine, dr. Josip Šilovlč, ban Zetske banovine, general Krsta Smiljanič in ban Moravske banovine, Gjorgje Nestorovič. Vsi trije upokojeni bani so bili obenem odlikovani z redom Jugoslovanske krone I. stopnje ter imenovani za člane Vrhovnega zakonodajnega sveta. S kraljevim ukazom so imenovani: za bana Savske banovine dr. Ivo Perovič, prvi pomočnik ministra notranjih stvari; za bana Zetske banovine dr. Uroš Kruij, bivši minister za socijalno politiko v vladi generala Živkoviča in član Vrhovnega zakonodajnega sveta; za bana Moravske banovine Jeremija Živanovič, rektor višje pedagoške šole v Beogradu na razpoloženju. Upokojeni so: pomočnik bana moravske banovine Milorad Jovanovič, ki je bil obenem odlikovan z redom Jugoslovanske krone III. stopnje in načelnik u-pravnega oddelka Vrbaske banovine, Mihajlo Kreckovič. Postavljeni so: za pomočnika bana Savske banovine dr. Stevan Hadži, načelnik upravnega oddelka iste banovine; za pomočnika bana Moravske banovine Radomir Todorovič, načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu; za pomočnika bana Vrbaske banovine dr. Jovo Zec, dosedaj pomočnik bana Zetske banovine; za pomočnika bana Zetske banovine Miroslav Ivaniševič, dosedaj pomočnik bana Vrbaske banovine. Za inšpektorja v notranjem ministrstvu je imenovan Pete- Benzen, načelnik u-pravnega oddelka Primorske banovine; za načelnika upravnega oddelka Vrbaske banovine Neman Ljublsavljevič, dosedaj inšpektor iste banovine in za načelnika upravnega oddelka Primorske banovine Marijan Ilič, dosedaj svetnik liste banovine. Za pačuig naše ciuilne auifacije BEOGRAD, 10. januarja. Beograjski Aeroklub je uvedel akcijo za podvig civilnega letalskega prometa v naši državi ter za uvedbo Čim večjega števila zračnih prog. Civilna avijacija bo deležna velikih koncesij, da bo tako v čim večjem obsegu omogočen zračni promet. Trupla ponesrečenih italijanskih letalceu najdena RIM, 10. januarja. Italijanska prekomorska letalska eskadrilja bo danes odletela iz Port Natala v mesto Bahio. Proga je dolga 1.000 km. Aparati bodo leteli ves čas ob brazilski obali. Vodja ekspedicije, minister Balbo, zanika vesti listov, da bo eskadrilja poletela v Santiago. Po poletu in prihodu v Rio de Janeiro, se bodo italijanski piloti z letali vred vkrcali na parnik »Julio Caesare« in se vrnili v domovino. PORT NATAL, 10. januarja. Po dolgotrajnem naporu se je italijanskim vojnim ladjam, ki krožijo po oceanu, posrečilo najti trupla ponesrečenih italijanskih letalcev. razen trupla mehanika Voisa, ki ie gotovo zgorelo. Dve ponesrečeni letali so potegnili na ladjo in jih prepeljali v Port Natal, ostali dve ponesrečeni letali pa sta se gotovo pogreznili v morje. Urediteu mezdnega 5pora u Porenju BERLIN, 10. januarja. Predsednik Hindenburg je podpisal zasilno uredbo o u-reditvi mezdnega spora v Porurju. Odredba pooblašča vlado, da v vseh primerih državnega interesa lahko imenuje posebnega razsodnika, ki sta mu prideljena dva nepristranska člana razsodišča. Raz sodba teh treh članov razsodišča je obvezna za obe stranki. 5mrt generala Kerthelota PARIZ, 10. Januarja. Kmalu po pogrebu maršala Joffra, zmagovalca v bitki ob Marni, je preminul njegov bivši šef generalnega štaba, general Berthelot. Zanimivo je, da je tudi general Berthelot podlegel isti bolezni, kakor Joffre. Tudi njemu so morali amputirati levo nogo nad kolenom. iskrene čestitke z željo, da bi organizacija, ki ponosno nosi ime »očeta naroda«, velikega Masaryka, tudi v bodočem če-trtstoletju dosezala čim lepše uspehe in bila tudi nam vzor smotrenega narodno-prosvetnega, narodnovzgojnega delal Razpust španskega letalstva MADRID, 10. januarja. Kralj je izdal ukaz, s katerim se odreja popolna reorganizacija vojaškega letalstva. Dosedanja ureditev je povzročila namreč velike neprilike. Letalstvo je zato kot posebni sestavni del armade razpuščeno in dodeljeno ministrstvu za narodno obrambo. Vojni aerodromi bodo od sedaj naprej opravljali službo zračnih postaj za civilno in vojaško letalstvo. Dosedanji letalcl-oficirji bodo dodeljeni polkom, iz katerih so prišli. Nemčija ne bo zahteuata moratorija BERLIN, 10. januarja. »Vossische Zei-tung« javlja, da bo Nemčija sicer na spomlad ali v poletju zopet načela vprašanje reparacij, vendar pa ne bo zahtevala moratorija, pač pa bo opozorila izvršilni odbor mednarodne reparacijske banke in upniške države, naj ji nudijo možnost za plačevanje reparacij predvsem z možnostjo razširjenja nemškega izvoza. Parobrodna zueza med lu-goslauijo in Rumunijo BEOGRAD, 10. januarja. Med paro-brodnimi družbami naše države in Ru-munije se vrše pogajanja za otvoritev vzajemne parobrodne zveze med obema državama. Ako bodo pogajanja uspela, bo ena izmed naših porabrodnih družb otvo-rila redno progo Sušak - Krf - Atene -Solun - Carigrad - Varna - Konstanca, isto progo pa tudi ena izmed rumunskih družb. Drobiž s Tezna Občinska seja. Glavna točka dnevnega reda zadnje občinske seje je bila volitev obč. blagajnika. Izvoljen je bil občinski odbornik učitelj Franjo Luknar. Rešile so se nekatere zadeve glede pristojnosti in razdelitev podpor ubožnim. Podpore u-božnim se bodo dovoljevale odslej le koncem leta razen v izjemnih slučajih. Sokolsko društvo. Odbor sokolskega društva je imel dne 8. t. m. svojo prvo sejo. Razdelilo se je delo na posamezne odseke, najvažnejša točka dnevnega reda pa je bilo razmotrivanje glede zasigura-nja gmotnih sredstev za nakup letnega telovadišča. S telovadbo se bo pričelo koncem meseca v šoli. Članstvo se naproša, da stori svoje obveznosti napram blagajniku in omogoči nakup telovadnega orodja. Pevsko društvo »Zvon« bo imelo koncem tega meseca svoj letni občni zbor. V odboru samem se je sprožila akcija, da se društvo prostovoljno razpusti in izroči vse premoženje in inventar Sokolu. Pevsko društvo »Zvon« je vršilo zlasti V, prvih letih poprevratne dobe zelo pomembno narodno misijo na Teznu in v so sednih občinah. Gojilo je petje, tambura-nje, prirejalo gledališke predstave, osnovalo s pomočjo Zveze kulturnih društev prvo javno ljudsko knjižnico, v zadnjem času pa ima celo svojo lastno godbo na pihala. Člani »Zvona« so bili tudi prvi kader Sokolskega odseka na Teznu leta 1923. Ker je celoten odbor in večina članstva že včlanjena v Sokolu, upamo, da akcija za združitev ne bo imela nasprotnikov. Prehod preko železniške proge. Dela za prehod preko železniške proge nasproti gostilne Felič so se že pričela. Z dovr-šitvijo prehoda bo ustreženo zlasti delavcem, ki so »zaposleni v tovarnah. Poleg napeljave elektrike je dovršitev tega prehoda ena najlepših zaslug občinskega odbora. Razno. Običajno vsako leto so nas po-setili kot koledniki majhni otroci: Letos, v času krize, pa je bilo nasprotno. Prihajali so »Trije kralji«, ki šo že davno pre koračili Kristusovo starost. Starosti primerno so tudi javili svoj prihod. Ko sl proti polnoči sanjal o betlehemskem hlevu in pastircih, ti je nenadoma razsvetila sobo zvezda vodnica, pod oknom pa so se oglasili z ne preveč ubranim petjem »trije kralji«. Da nisi bil posebno razpoložen za tak obisk, je umljivo. Ponekod so sl poiskali prehod celo čez plot, če so bila vra ta na vrt »slučajno« zaklenjena. Za svečnico prosimo, da nam z obiskom ob takem času prizanesejo. — Občinskemu odborniku g. Vitezu je v Brebrovniku pri Ormožu umrla v visoki starosti njegova mati. Naše iskreno sožalje! F. L—r. Pri astmi in boleznih srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefova« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I. Diisseldorfskl vampir — odgovoren. Po dolgem podrobnem proučevanju duševnega stanja je bil mnogokratni morilec Kiirten proglašen odgovornim za svoja dejanja In se bo vršila "lavna razprava proti njemu v najkrajšem času. JfriB l 1-5 V P T » n M T w> T .T„ * ■ ~jMMiirinwTrirTiBinrinMirwi~ Mi^a-vsiras Pri pohorski ,,Cark¥ici V M a r T .h n r n ?re ff> t. Tl?! VMMAlHiiiihni ' 99 v teesr emu zimskih viharjev Mirno in pokojno, kakor da bi se blizu in okoli njene zibelke ne godilo nič izrednega, podi pohorska Mežiinja, mlajša in zato tudi hitrejša in poskočnejša sestrica lene in svičeno-težke koroške Meže, svoje vode in vodice z zasneženih gorskih vrhov, kop in grebenov navzdol v dolino. Tudi številni povodni kosi skakljajo po svoji stari navadi nad njo od kamna do kamna, skoro tekmujoč z njeno hitrostjo, in se, kakor vedno, srečavajo z živahnimi gorskimi pastiričleami, z. drvarji, lesnimi delavci in vozniki, ki se s svojimi sanmi, težko obloženimi s hlodi, plohi in bruni, mimo znamenitih kmetij, mimo Ogriza in Založnika, mimo Repnika, Vavkana in Sedovnika, včasi le s težavo in počasi, potem zopet vrtoglavo hitro in bliskoma spuščajo vedno niže in niže, dokler ne dospe do kolodvora v Mi-siinju ali v Št. liju pod Turjakom. Nad tema krajema vise goste megle; nad nii-ma, nad celo Mislinjsko dolino od njenih izvirkov pod Planinko do Traberga koroškega, nad vsemi dolinami in ravninami, ki, pljuskajočemu morju podobno, na vseh straneh obdajajo zimsko Pohorje in s čudovito vztrajnostjo silijo po številnih, globoko razjedenih globačah, zarezah in strugah do menega jedra, do njenega srca, vedno više in više navzgor do njenih najvišjih vršacev, kop in planjav. v težke verige vklenjenih in zaprtih v o-gromnih mehovih in gradovih, grme in bobne z brzino 60 do 80 km črez Turjak nad Št. Ujem, črez Breščakove rute, črez Tolsti vrh, črez Matičev vrh, črez Skrivno planino in Žlebce sedaj skozi ta vratiča, da so prekratka, preozka in pretesna, da bi vsi mogli skoz nje; prekratka, preozka in pretesna za nadčloveške orjaške borilce, ki na tem mestu merijo svoje gigantske sile in moči s tako silovitimi sunki in napadi, da se streha in sleme zimskega ,Pohorja maja in trese. Dneve in dneve, noči in noči dirja neprenehoma sedaj z večjo, sedaj z manjšo silo to besnenje zimskih viharjev. Uho se navadi na vse to grmenje, bobnenje in bu Čanje; okno na sivo, temno barvo, podečih se oblakov in megel. V šesti ali sedmi noči, ko pogumni smučarji, ki so vkljub vsemu divjanju pohorske zime skoz sneg in led, skoz črne oblake in razbesnele orkane dospeli v »Zavetišče pod Jezerskim vrhom« (1522 m), že mirno počivajo in spe, na mah vse utihne; besnenje pohorskih zimskih viharjev je ponehalo; borba je končana. Ko se drus:o jutro številni smučarji sko zi škripajoča vrata zmrzlega zavetišča usujejo na planino pred »Cerkvico«, zaznamovano sredi sedla 9ttar ibarski in dne j ni drobil Mirno in pokojno se ziblje to megleno i S.rQbli° preperelega kamenja in z kristal-morje nad vasmi, seli, trgi in mesti, o-! n°čisto blestečimi se smrečicami, tedaj se grevajoč svet pod seboj, da kaplja taleči |Kor* cj° Jezerskega vrha in Višanja in doli se sneg s cerkvenega stolpa, s hiš in slamnatih streh, z nizkega stoga in z visokih smrek. To ie globoko spodaj po dolinah in ravninah. Visoko gori po širnih planjah, vrheh in kopah zapadnega Pohorja, od Rogle pa tja do Male Kope, preko Vitanjske planje, Št. Lovrenških jezer in preko Planinke, skozi Šintlarico in Slobačo, črez Jezerski in Črni vrh, preko Ribniških jezer, Tratic, Ktezir in Pungrata pa divjajo v vsej svoji besnosti zimski viharji vsevprek, vsak čas menjajoč smer, silo in brzino tako naglo in tako nenadoma, da, stoječ s svojimi šibkimi nogami na gladkih drsajočih smučeh, ves obdan, od sivih, temnih in črnih oblakov in megel sredi snežnih poljan in zametov, ne moreš ločiti, v kateri smeri solnce vzhaja, ne, kje da zahaja. Tam v jugozapadti na ostrih grebenih, ob navpičnih stenah in okoli izvrtanih čeri Ojstrice, Rinke, Skute in Kočne se je pričelo; čuti je bilo neko šumenje in bobnenje enako podzemskemu grmenju,, trganju in potresu, in sedaj drvi vihar za viharjem, burja za burjo črez Raduho in Mozirsko planino, podeč pred sabo oblak za oblakom, meglo za meglo, kakor pode pred sabo izstradani levi in druge enake divje zveri plahe, lahkonoge gazele in antilope. Prva bariera, prvi ogromni, visoki nasip, ki se temu divjaniu razbesnelih zimskih sil, dozdaj skritih in kročenih gorskih orjakov, stavi v bran, je gladki in goli hrbet zapadnega Pohorja; gol zato, ker si je v milijone in milijone let trajajočih ljutih bojih in borbah s temi silovitimi sovražnimi sunki, pritiski in navali obrusil in izgladil svoje sleme, da >iz visoko nanesenega snega le tu pa tam kaka osamljena smreka s svojim zledene'im vršičkom gleda, tresoč se na celem trupu in vseh udih, v ta grandijozni boi dveh gigantov, kojih bojni vrsti segata in sta razpostavljeni sredi obširnih zasneženih planjav, posebno visokih oblih’ go-Ijav, skozi globoke prelaze in črez visoka sedla. Najvišje izmed teh leži Ribniško sedlo, visoko nad 1500 m. Naravno, da je tu bor ba najhujša in da so na tej črti, komaj pol kilometra dolgi, osredotočene najboljše sile borečih se sovražnikov. Obdano na zapadni strani od Višanja, na vzhodni pa' omejeno In zaprto od Jezerskega vrha, tvori to sedlo s svojimi lahno in gracf-fozno upognjenimi črtami pravcata vratiča, skozi fctera ne hotimo samo Pohorci in turisti iz Dravske v MHinisVn dolino in narobe; kajti v še daleko višii meri tvori to sedlo naiobiskljivejSo in najnevarnejšo točko borb, spopadov in boiev med jugom in sfeverom na zimskem Pohorju. Vsi vetrovi, viharji in orkani,'vse burje in sunkovite snne, kar jih je ime! Gol, njih vrhovni poglavar, bog kroC !j; do Mislinjske doline in do sv. Lenarta p. Ribnici razlega samo en glas, glas: »S o 1 n c e, s o 1 n c e!« Dr. Fr. Mišič. (Tlariborsfco glečaližče REPERTOAR: »Grof Sobota, 10. januarja ob 20. uri Luksenburški*. Ab. A. Kuponi. Nedelja, 11. januarja ob 15. uri: »Aladin«. Znižane cene. Otroška predstava. — Ob 20 uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Pondeljek, 12. januarja: Zaprto. Torek, 13. januarja ob 20. uri: »Duh zemlje«. Ab. C. Prvič. »Duh zemlje« na marib. odru. Prva predstava te učinkovite in veledramatič-ne žaloigre znamenitega dramatika Franka VVedekinda bo v torek, 13. t. m. So deluje skoro ves ansambl, režira g. J. Kovič, nove dekoraciie sta izvršila po režiserjevem zamisleku slikar g. Ussar in gledal, mojster g. J. Borik. Opozarjamo občinstvo, da brezpogojno 'zasede par mi nut pred osmo uro svoje prostore, ker bodo točnq ob 8. uri zaprti vsi vhodi in bi bili na ta način posetniki primorani počakati do konca prvega dejanja. Razvanje pri Mariboru. V nedeljo, dne 18. t. m. se bo vršil v Razvanju v šoli celodnevni gospodarsko-prosvetni tečaj, katerega priredi občinski kmetijski odbor skupno z občino. Spored: Ob 9. dop. otvoritev tečaja, nato pre davanja: 1. Kmetski stan, temelj družine, naroda in države (predavatelj občincV tajnik g. A. Krepek). 2. Kmetijstvo in živinoreja. 3. Kurjereja. 4. Mlekarstvo ^predavatelj referent za živinorejo g. M. Zupanc). 5, Sadjarstvo. 6. Travništvo (predavatelj sreski kmetijski referent g. ing. P. Ferlič). Od 12. do 14. ure odmor. Nadaljevanje tečaja ob 14. uri. 7. Ali more biti kmetica in delavka zadovolina in srečna (predavateljica učiteljica v pok. g. M- Stupca). 8. Beseda kmetski in delavski mladini (predavatelj obč. tajnik g. A. Krepek). K udeležbi se vabijo ne le domačini, temveč tudi sosedje. Ta dan bo tudi v podružnici sv. Mihaela v Razvanju služba božja s pridigo in sicer ob nol 8. zjutraj. Zopet poskus samomora. Sinoči krog 18. so našli v mestnem kopališču 22-letno bivšo plačilno natakarico kavarne »Drava« MarPo L. s prerezanimi žilami na obeh rokah pod komolci. Rane si je pri/ad nln z britvijo brivskega aparata. Roši'CINO — Grafiki: — Od danes nCtk, dalje: Velika premijera Velika 100% nem ka, dunajska zvočna operet* SAMO Tl . . . Charlota Ander, Wa!ter Jansen, Paul Moi(»an Union: Od danes do vkliučno oondelika Velefilm v naravnih barvah. 100% nemSki covoreči in zvočni film. KRALJ VAGABUNDOV Mojstrsko delo do istoimenski operi. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 jo 21 uri: ob nedeliah in Drazniklh ob 15 17. 10 In 21 ir) PredDrodaia dnevno: od 10 do 12 . ure na blaealni XVVI V soboto 10. In nedeljo II. lan.: OvoM sooiert ”h**epc» in Za »eden! poHcist. Hustolovina ter detekt vski humoiesk*. Petek 9„ sobota 10., nedelja 11. ian Ulili 11018 KOT JUNAK Saloi~ra, mno© .DIMCIH4 *tU£ffonespdo. p0 nrednisih samostana sme rsak redovnik izgovoriti na leto največ besed Kdorkoli i" k^dui til ta samostan, je gledal, da je prišel čirnprej iz njega. In še onih 10 besed, ki so dovoljene na leto, izpregovore redovniki le o priliki kake svečanosti ali pogreba. Sicer pa se sporazumevajo samo s kretnjami. V samostanu živi več sto redovnikov, ki imajo vsi enake pravice in dolžnosti. Vstajajo ob 4. zjutraj in de- lajo po 16 ur na dan. Okrog samosta- na so prostrana polja in livade, ki jih obdelujejo. Zanimivo je, da siromašni seljaki zelo radi oddajo svoje sinove v ta samostan, v katerem so za vedno V-rhljeni za posvetno življenje. Tudi obed se smatra za delo in se mora čimnrei končati. Čim nastopi mrak, so redovniki t;>ko izmučeni, da komaj čakajo na počitek. V samostanu je mala knjižnica, ob- Ziualska past iz ledene dobe Asfaltsko jezero La Brea pri Los Angelesu je bilo v ledeni dobi past, v katero so zašle številne živali, ki se potem niso mogle več rešiti iz žilave mase. Pri-rodoslovci so spravili dosedaj iz tega jezera 4100 ptičev, med njimi 2500 dnevnih roparic in 400 sov, 880 orlov, 500 komadov neke vrste že izumrlih puranov, več velikih kondorjev, gologlavih orlov in še celo vrsto raznih drugih ptic, toda zelo malo povodnih ptičev. Skaoiisem Naši cilji Skavtizem, po mojem mnenju ni zgolj vzgojna metoda, ampak kot del svetovnega mladinskega gibanja etičen pokret, ki se bori zoj>er brezčutnost in mehanizacijo današnjega časa za novega, dobre ga, torej tudi srečnega človeka. Pojem »dober« pa je silno obširen in je zato treba dognati njegovo vsebino. Viorda mu pridemo še najbliže, če rečemo, da je dober človek tisti, ki stremi za pozitivno urejenim odnosom do sebe, do soljudi in do nadčutnega, ali če hočete: do Boga. Ako si te tri odnose pobliže pogledamo, spoznamo, da so jasno izrečeni v naši obljubi in zakonih. Če te učijo naši zakoni delavnosti, štedljivosti, abstinence in spolne čistosti, to brez dvoma koristi najbolj tebi samemu. Odnos do soljudi se da deliti pri nas še na odnos do doma, do organizacije, do domovine in človeštva. Tudi tu so nam za najboljši kažipot naši zakoni oziroma obljuba, ki izrecno zahteva, da pomagaš bližnjemu v sili in da si zvest domovini in kralju. Naš daljni cilj v odnosu do človeštva je bratstvo, a n« po mošnji ampak po srcu. Zadnji odnos, ki še manjka, je odnos de Boga. Vsi se zavedamo, da je religija eden izmed glavnih kulturnih faktorjev, zato se pri nas ta odnos posebej pov-darja. Vemo pa, da bi v c e p 1 j e n j e kake posebne k o n f e s i j e bilo neumestno ker bi bil uspeh prej negativen kot pozitiven. O potih, ki vedejo do teh naših ciljev, ki sem jih skušal tu bežno očrtati, se pomenimo drugič. J. Dolar. * * Skavti - smučarji! na izletih imejte vedno žepno lekarno seboj! Težka obtožba berlinske univerze. Sivolasi profesor bogoslovne fakultete na berlinski univerzi Seeberg je objavil Članek, v katerem ostro obsoja prakso promocij častnim doktorjem. Našteva celo vrsto slučajev, ki dokazujejo, da se promocije častnim doktorjem niso izvršile kot odlikovanja za znanstvene za sluge, ampak — za plačilo. Sultan Khan bo pozval Atiehina na ša hovski dvoboj. Iz Hastingsa, kjer je te dni končal mednarodni šahovski turnir, poročajo, da se Sultan Khan, ki je na turnirju zavzel tretje mesto, resno pogaja z dr. Aljehinom za dvoboj za svetovno šahovsko prvenstvo. Turnir bi finansiral neki indijski maharadža, ki se sedaj mudi v Londonu. Sokokhto Sokolsko društvo Maribor-matica ima uradne ure vsako sredo od 18.15 do 19.15 v društveni sobi v Narodnem domu I. nadstr. Vse članstvo prosimo, naj plača članarino če le mogoče osebno, v društveni sobi bratu blagajniku, keg prištedi s tem društvu 10*, katere moramo sicer izplačati svojemu inkasantu. Zdravo! Odbor. Zahvala. Pri Silvestrovem večeru v Maribor« je dala tvrdka »Radio-Starkel« v Mariboru brezplačno na razpolago radio« zvočnik in s tem mnogo pripomogla lt uspehu prireditve. Izrekamo ji tem potom najlepšo zahvalo. Odbor Sokolskega' društva Maribor-matica. 388 srednjRh Sol imajo .danes v Češkoslovaški. Od teli je 32 gimnazij. 143 realnih gimnazij, 3 realne gimnazije tešinskega tipa, 58 reformiranih realnih gimnazij, 60 realk in 62 učiteljišč. A. Zevacce* V senciiezuita z*‘*tovin*ki romaa. 59 Pravzaprav sam ni vedel tega- Beseda mu je prišla na jezik, ne da bi kaj mislil, ko jo je izrekel. Ona pa ga je gledala z veliko tesnobo. V Cigankini duši se je godila globoka temna drama: toda le ona je vedela za vso njeno globokost in poznala ves njen črni mrak. »Torej nisem več tvoja mati?« je vprašala. Pogledal jo je z zmedenim očesom. Hotel jo je pomiriti, potolažiti, objeti jo in jo poljubiti ... Toda nekaj mu ni dalo!«.. Zamrmral je mašinalno: »Mati Ciganka!...« Z bledim smehljajem na ustnicah je iz-.ustiln Lan-tnčjevo roko, ki jo je stiskala dotlej v svoji desnici. In te očividne različnosti so zadoščale rokovnjačem, da so le nagibali s svojo simpatijo bolj na Man-freddvo stran. Med njimi vsemi ni bilo niti enega, ki bi se ne bi! dal ubiti zanj, in v vsem velikim carstvu latovščine ni bilo niti ene vlačuge, ki mn ne bi bila posvečala na tihem zaljubljenih vzdihljajev. On ie bi! pravi kralj rokovnjačev, kakor je izjavi! enkrat sam v ivoji prikupljivi, mladostni naivni bahavosti; Trikot, kralj Tunski v svoji lastni osebi, ni govori1 z mim nikdar drugače kakor z velikim spoštovanjem, dasi je treba povdariti, da je zrl ta mož v svojem sreu z veliko nestrpnostjo na mladeničev rastoči vpliv. Zdaj nam preostaja samo še, da izpregovorimo o jako delikatni točki tega poglavja. Kakšni so bili dohodki naših dveh junakov ob času našega srečanja z njima? S čim in kako sta se preživljala? O Lantnčju je lahko govoriti. Lantne je postal družabnik slovečega tiskarja, mojstra Štefana Doleta. Nekega dne, ko jima je bilo kakih dvanajst let, sta se klatila dečka po mestu, uganjaje svoje šale in raz-pletaje svoje otroške pogovore, in dospela tako čez mostove tja do griča Sv. Genovefe. Slučaj ju je privedel pred nekakšno prodajalno. Bilo je poleti, delal se je večer. Vrata prodajalne so bila odprta. Na pragu sta sedela vsak na svojem stolu dva moža in ogledovala pozorno pergamenaste liste, popisane s čudnimi znaki. Otroka sta se vzpela na prste, gledaje ju z globokim občudovanjem. »Kaj pa je to?« je vprašal Manfred tiho. »Pisanje!« je odgovoril Lantne. Moža pa sta se ozrla in asmehni’a bistrima Mezkoma umnookih fantičkov in niiju začudenju nad sanimi listi. Prvi lun«! njiju je bil mojster Dolet :)i- Drugi je bil Reble, ki je čital korekturo svoje ne* smrtne knjige »Življenje velikega Gargantue«. Rable je začel izpraševati dečka, ki sta gledale »pisanje« s tolikim občudovanjem. Njiju umni odgovori so ga presenetili. Dolet ju je povabil v tiskarno In jima pokazal slike, ki sta se kar zavzela nad njimi... Drugi dan sta se vrnila »pogledat tiste slike«, In ravno tako naslednje dni. Mojstru tiskarju sta se pomalem omilila paglav« čka: začel ju je poučevati Pazljiveje in z večjim občudovanjem pač ni nikoli poslušal učenec svojega učitelja kakor onadva Stefana Doleta... Zlasti Lantne je postal pravcati učenjak in je izumil celo več izpopolnitev v tiskarski umetnosti, ki Je bila ta čas šele v povojih. Seveda, omeniti je treba, da se je kaj kmalu začel zanimati za tiskarstvo tudi za to, ker je imel Dolet lepo hčerko. In tako je postal Lantne družabnik tiskarskega mojstra. Med tem pa je sanjal Manfred o drugačni usodi. Čakal je samo ugodne prilike, da se proslavi v kaki vojski. A kako je živel zdaj, ko se mu še ni nudila zaže* Ijena priložnost; vprašuje radovedni bralec. Omenili smo že, da sta imela prijatelja v ulici Froamantel skromno skupno stanovanje, kjer sta živela dokaj ubožno. Lantnčjev zaslužek je komaj zadoščal za njine skupne potreba. pF"* iNajboljša pralnica ovratnikov je „9deai“ Podružnica; Vetrinjska 7 Za prihodnje žrebanje priporoča nakup a Din 25 za četrtinko. Žrebanje I. razreda bo 16. januarja 1931 Premuž Peklenlca brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin. Cankarjeva 24, telefon 2499 srečk dri. razredne loterije Bančna poslovalnica BIZJAK, Maribor. Gosposka ulica it. 25 Nakup in prodaja valut in vrednostnih papirjev po najvišjem dnevnem kurzu. — Kontrola vseh tu-in inozemskih srečk _ t«. In.«__ .. * .. Kolesarji pozor! Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže In zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev Čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna In solidna postrežba! Otomano novo močna moderna samo Din 550, na prodaj. Vprašati Vojašniški trg 1. 89 Vajenko sprejme v celo oskrbo pletarna Javornik. Vojašniška 2, Maribor._____________86 Ključe v šopku je zgubil dijak. Odda se proti nagradi pri upravi lista. 87 Leoo sobo na cesto oddam v naipm Jože Vošnjakova 21. pri sodišču. 74 Autopnevmatike, galoše In snežne čevlje popravlja solidno in ceneno vulkanizacija Fr. Dolenc, Aleksandrova cesta 35, dvorišče. 93 Šobo in Črkoslikanje, vedno nainovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Lahka hišna obrt. Kdor želi informacije o pletilnem stroju Rekord za brzo krožno pletenje, naj se zglasi pri zastopstvu v Mariboru, Stritarjeva ulica 17, kjer si stroj lahko o-gleda v polnem obratu. Tam se sprejmejo tudi revne in poštene osebe za razpečavanje pletenin. 38 Sobo s svetilnikom in del vrta dam v naiem pri postaji Orehovavas Slivnica. Izve se Betnav-ska c. 6. Maribor. 85 Služkinja, pridna in poštena, z najboljšimi spričevali, vešča tudi kuhanja in šivanja, išče službe za takoj le k bol ši rodbini in če mogoče brez o-trok. Naslov v upravi. 84 Jabolčnik, pristni proda in razpošilja od 50 1 naprej A. Birgmayer, Maribor, MePski dom. 81 Prazne odol steklenice kupuje galanterijska trgovina Rosina, Vetrinjska ul. Draon 78 Stare rrc^he obleke na prodaj. Vprašati pri hišnici. Gosposka ulica št. 44. 68 Opremljeno sobo s prostim vhodom oddam takoj dvema osebama, najraje zakonskemu paru. Prečna ul. 4. 67 Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najbohša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova ul. 14. Nasproti Narodnega do- 602 ma. HiTo popravilo ur, ceneno in točno z 1—5letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Flektroinštalaciie, montaže vij, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič &. Tichv, Maribor, Slovenska ul 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. mnfnriev oo konkurenčni ceni. XII Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c- 48.___________________3106 Prodam prav poceni dobro ohranjen šivalni stroj- Makor Marija, Studenci, Aleksandrova cesta 1. 70 Razne godbene instrumente prodam Petrovič, Pobrežje, Zagata 3. 51 'zvošček in avtotaksa Karl Belak, Maribor, Vrtna ulica 17, telefon 2525, se priporoča. ® Sobo opremljeno oddam. Magdalenska ul. 46. 96 Vdova odda v najem osebno pravico. Naslov v upravi »Večernika«. 95 Sobo s štedilnikom oddam zakonskemu paru brez otrok. Koroška c. 101. gg BRIKETI, MeJovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457. Pletene obleke od Din 160 dalje po meri in okusu dobite v pletarni Javornik, Vojašniška ul. 2. Maribor. 75 Iščem stanovanje, sobo in kuhinjo, do 15. januarja proti nagradi Din 200.—. Naslov v upravi. 60 Sobo za 2 gospoda s hrano vred takoj oa-dam. Istotam tudi kabinet. Tattenbachova 2/II, levo. 8 Gitgalni konji masivni iz lesa Din 125. Eksportna hiša »Luna«. XLVIII T'/OKt! MARI B O 1=2 HALO! V soboto, 10. in nedeljo, 11. januarja — velika POJEDINA KLOBAS v gostilni »DREISGER«, Košake (Lajteršperk) — Pristna vina, domača močnata jedila. — Za obilen obisk se priporočata A. in I. Račič. javna zahvala. Za strokovnjaško izvršeno operacijo pri moji hčerki Dorici v javni bolnici, se najtopleje zahvaljujem primariju, gospodu dr. M. ČERNIČU. 92 SLAVICA FERJANČIČ. V nedeljo, dne 11. vsi v restavracijo »BALKAN«, v Linhartovo ul. 13. na koline Pojedina jeternih, pečenih in krvavih klobas, pečenih puranov* pečenih in ocvrtih piščancev, pustnih krofov ter raznih drugih domačih močnatih^ jedi, s prvovrstnimi vini, svežim pivom v sodčkih bo preskrbljeno. Koncert! Za obilen obisk se priporoča gostilničarka »Balkana«. 82 Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš preljubijeni soprog, oziroma oče, tast, stari oče in stric, gospod Karol Schlamberger posestntk, v petek, dne 9. januarja 1931 ob J415. uri po dolg! mučni bolezni in spreviden s tolažili sv. vere, v 66. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši V nedeljo, dne 11. januarja 1931 ob 1416. uri iz hiše žalosti. Pobrežje Drevoredna ul. 1. na magdalen-sko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 12. Januarja 1931 ob 6. uri v župni cerkvi sv. Madgalene. Pobrežje pri Mariboru. Slivnica, 9. jan. 1931. Rozina Schlamberger, soproga; Ivan !n Franc, sinova; Marija Papež, roj. Schlamberger, hčerka; Ana ln Antonija Schlamberger, sinahe; Eduard Papež, zet. — Ter vsi ostali sorodniki. NaJcenejii nakuo OTROŠKE NOGAVICE od Din 5.- naprej; NOOAV1CE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10,— naprel: MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej: DAMSKE NOOAVICE od Din 7.- naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12,- naprej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18- naprej; SVILENE NOGAVICE in NOGAVICE Iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah; SPODNJE MAJICE od Din 1«.- do 25 - no velikosti: SPODNJE Hi AČE od Din 15.- naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dlnarlev 35.- naprej; SVPTERJI ZA DAME od dinarjev 60- naprej: PLETENE DAMSKE OBLEKE od dMariev 200,-naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14- naprei: MOŠKE ROKAVICE od Din lfi.~ naprei Itd. — Vrhu tega naivečja izbira trikotaž, nlcte-nln. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, č'nk. s'lf*»"!h trakov. tna1**tn»h parfumerije po zelo nizkih cenah. Galoše od Din 110.— nanrel, snežne čevUe od Din M.— naprej. — Lastna pletarna ln predtlskarljal — Prevzame entlanje, ažuriranje In vezenie! Iksportna hlia LUNA, Maribor, Aleksandrova c. 19 DRUŠTVO HIŠNIH POSESTNIKOV ZA MARIBOR IN OKOLICO Vabilo na redni občni zbor društva hišnih posestnikov za Maribor In okolico v Mariboru, k! se vrši v nedeljo, dne 18. lanuarja 1931 ob 9. uri predpoldne v pritlični dvoran! hotela »OREL« v Slovenski ulici v Mariboru. DNEVNI RED; 1. Poročilo predsednika, tninika in blagajnika ter računskih revizorjev. 2. Proračun za leto 1931. ter določitev članarine za to leto. 3. Volitev odbornikov ter treh računskih revizorjev. 4. Poročilo predsednika zveze društev hišnih posestnikov v Ljubljani, gospodi IVANA FRELIH. Pripomba: Ako bi bil za 9. uro določeni občni zbor vsled nezadostnega števila navzočih članov nesklepčen, se isti vrši pol ure pozneje z is'im dnevnim redom ter 10 sklepčen pri vsakem številu navzočih člatiov. Vstop je dovoljen le članom društva ln hišnim posestnikom! Samostoinikonkretni predlogi izven dnevnega reda na! se prijavilo v društveni risa™1 (Gregorčičev i 8). vsaj 4 dni pred občnim zborom, sicer ne pridejo na dnevni redi Udeležba za člane obvezna!! ________________________ ODBOR. NAJFINEJŠI RUM na debelo! KONJAK In vse vrste likerjev 1.1. d. PRAVA SLIVOVKA na drobno' 8824 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 TOVARNA ZA IZDFLOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV _ izdaja Konzorcij »Jutra« v, Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ln urednik; FRAN BR" 7.<»VIC v Mariboru. Tiska Marburska tiska um d. i.. piedstavmk s l ANKO UL 1 ELA y Mariboru,