PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
/
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
+
ST.—NO. 2066.
v im.
CHICAGO 23, ILL., 14. Maju (Mav 14), 1047.
»SiblUhed Weekly at 2301 8. Lawndale Ave.

LETO—-VOL. XLIL
SOCIALISTI V FRANCIJI IN DRUGOD PO SVETU NA ZGODOVINSKEM RAZPOTJU
•	4
V Franciji so komunisti in socialisti, « nekaterimi drugimi sorodnimi strankami, le veikrat sodelovali toliko skupno, da je nastala iz tega beseda "ljudska fronta".
Nedavno pa se je v isti Franciji dogodilo, da ni več
Nekaj statistike o tem "kdo je kdo" >v led. driavah

Is podatkov sveznege davčnega urada je razvidno, da če tudi smo najbogatejša dežela na svetu, spada ogromna večina našega prebivalstva v razred, ki se preživlja is dneva v dan. Dočim mislimo — sa) masa tako i •	-	' misli, da Je med nami nič koliko
tiste pobratimije, ki je vladala na en ali drug način milijonarjev ter multmilijoaar-
jev, pravi svazna davčna statistika sledeče:
Multimilijonarjev je 1,114. Oni kontrolirajo avtne, oljno.
KOMENTARJI
Zbira in presoja uradnik
ČEMU V RELIFNIH AKCIJAH delati izjeme med deželami, ki so v sovjetskem ali pa zapadnem bloku? Beda ja povsod enaka
in ljudje pomoči povsod potrebni.	__
*
Nova politika zvezne vlade v Grčiji in drugod že v pogonu
Nakopavanje odgovornosti in obligacij. — Spor radi Koreje. — Vsa reakcija se nadeja pomoči Zed. držav. — Nikjer prave volje za mir
... Se predno je zvezni kongres v agleški sferi. Ampak grško dne 9. maja odobril Trumanovo ljudstvo — tisto, ki je zoper di-doktrino za pomoč Qrčiji, Tur- j nastijo in za republiko, je bilo čiji in kjer koli še na svetu bo proti. Ko je takratni angleški potrebno, za vojno proti komu- j premier to uvidel, se je odločil nizmu, je Grčija prejela že toli- za oboroženo intervencijo proti ko municije iz naših skladišč. I "gerilcem" — oziroma on jih je da je s svojo ofenzivo proti ge- nazval za "trockiste". l|ar kaj-rilcem pričela ne da Ji bi česa pada niso. Drug njcgoyiorak je manjkalo. Dobila je brzostrelk, bU Grčiji znova usinfTliriilja. topov, letal, tankov, vojaških kar se mu je posrečilo. Ampak avtov, oblek za vojake in živeža. | čeprav je to svoje početje ode-
val z demokracijo, mu ni tega nihče verjel, kajti ne kralj, ne njegov ražim v Atenah, nista Debata v senatu in v poslan- demokratičnega mišljenja, ski zbornici o Trumanovi dok-1 Kq je prišla na krmUo delay.
trini, ki pomeni za enkrat di-1 ^ ylad je podedovala tudi |	^ -	.l,,*!^' i„n;#«l;fmu
plomatično in ekonomski vojno ChurchinovJ ^dljo v Grčiji. frim "" to W b,,° *Utbovanl* kapitalizmu.
-» ITCCR tap nianim hlnknm rw- ' . . .	......._	. .	.........	. . . i •
Kongres odobril Trumanovo borbo
med socialisti in komunisti skoti mnogo let.
Kdo je kriv?
Nedvomno angleška delavska vlada Želi, da Francija ostane pod anglo-ameriško sfero vpliva. Ampak Francozi se vprašujejo — čemu — komu v korist?
Ko se ie koncem minulega tedna (kar je bilo v tem listu poročano v prvih dveh kolonah na prvi strani) naš kongres zedinil "jamčiti svobodo Grčiji in Turčiji", je nastalo med poslanci vprašanje, kam eedaj?
Z obeh strani so priznali, da to, kar smo pričeli, vodi v vojno.
Niso pa vsi določno priznali, da vodimo svet vanjo mi, ne pa Sovjetska unija.
Tudi ako bi slednja še tako hotela v nov spopad — sai tudi nieni sovraihiki priznavajo, da je polovica njene deiele porušene, da je njene pridelke lani uničila suša in da se ji tudi letos nič dobrega ne obeta.
Komunisti v Franciji so bržkone storili veliko z mo- Torej do|^ to. Napravili pa so jo zaradi tega, ker je bedno delov- posameznikov, sfvo v Renauldovih tovarnah (sedaj podrtavljene) za-stavkalo vzlic priporočilu vodstva (ki je komunistično), naj delajo, ker Francija potrebuje produkcijo.
Se večja zmota pa bo pripisana socialistom, ako bodo urejevali driavo tako, kot so jo po prošli vojni socialdemokratske stranke v Nemčiji, Belgiji itdt, in komunisti pod Zinovjevom v weimarski republiki in drugje po svetu.
Današnja družba je v procesu socialnega preobra- ^ uum„mmm	.._.....
ta. Brazilija je to priznala s razbitjem komunistične »»tem tako urejen, i* je vfrtd
stranke, ni pa s tem iztrebila problema, kakrien kipi 1.......... "
več ali manj v vsaki deieli po svetu.
Socialisti so utrpeli v dolgotrajnem razrednem boju nešteto žrtev.
Padali so tu, teptali so jih vsepovsod pq svetu. Ampak, da se bi sedaj udinjali Trumanovi dok-
Predsednik Truman se vozi po deželi še veliko raJSe kot pa se je pokojni njegov prednik Roosevelt. Truman se je odločil zavreči Rooseveltov zelo moderni aeroplan, "Sveta krava" (Sacred Cow), ki je oba prevažal, posebno Roosevelta, po vseh krajih po svetu, Trumana pa po morjih, v Mehiko in širom Zed. držav. Sedaj si je Truman naročil nov zasebni earoplan, ki
Zastave naših društev so pred avtno dobo, pa tudi še potem, imele velik pomen. Nosili so jih v paradah, bile so v ponos dru-štvenikom pri pogrebih, in sorodnikom umrlega, bile so raz-obešene na priredbah in sploh bile so oglašane toliko, da so trgovci, ki so jih prodajali, zaslužili s tem poslom tisoče dolarjev. Ko si je društvo zastavo moglo nabaviti, si je moralo is-
jeklarsko, kemično, aluminije- ^ staj t0 de^elo z opremo vred kati botrov, da so pomagali bla-
VA trt nk In ^ 11 nA.Ahlli V*ltn inilll- '___t	nnn T	t .. k.. >ratni o niranlrnm	VI n rci Ir n4a>>n
vo in oblačilno-obutveno indu strijo, poleg bank in neštetih drugih obratov: n. pr. želetni-ce, telegraf in telefon, pomorski promet, žitno borzo Itd.
Milijonarjev je 12,085. Uveljavljeni so posebno v stavbin-ski industriji ter v raznih takih podjetjih, ki ie nimajo povsem t rust lanskega značaja.
Davčni urad pravi v svojih podatkih, da je poleg omenjenih bogatašev v tej deželi 117,-500 takih ljudi, ki imajo imovine od $100,000 do milijon dolarjev vsaki.
Nad 1,308,000 pa je ima od $5,000 do $100,000.
Torej je dober po I d rug miljon ki lastujejo ta-kosvana ameriška bogastva. Ostalih dobrih 139 milijonov pa te mora preživljati s delom in tudi ako imajo kaj imovine, je obenem zapisana med obveznosti.
Posedujoči sloj je lani imel bogato žetev posebno v dividen-dah in še večja se mu letos obeta. In pa špekulacija ter pod raze vanja mu donaiajo Ia posebne dohodke, ker je naš davčni
nad $700.000. Imenoval se bo gajni s cvenkom. Marsikatero "Leteča bela hiša" (The Flying društvo ni imelo v svoji sredi ne White House). Torej nas služba, imovitih članov, ne bogatih pri-oredstdnika vzlic njegovi nizki i jateljev, pa so morali posamez-plači zelo veliko stane.	j niki zbirati skozi več let, da se
je dovolj nabralo za prapor. Se-
V Milwaukee ju se je dogodil C. maja potres Ni napravil škode, kar je dobro. A dobro bi tudi bilo, če se bi potres dogodil v milwauski in v wisconsinski politiki, ki bi znova premikastil reakcijo ter potisnil državo v Novejša društva napredne toke. Čudno, kaj ne, pornih organizacij
daj jih vidite nekaj nakupičenih v omenjenem muzeju v Clevelandu, ostali pa večinoma leže v kakih zatišjih in se jih le še re* dkokdaj odvije.
naših pod-so brez za-
kako je Wisconsin nekoč slovel! stav. Ne prirejajo parad, zato v tem oziru, sedaj pa je eden iz- jih ne potrebujejo. Pogrebi so med najkonservativnejših dr- brez njih — vse gre v naglici —
žav v Ameriški uniji.
Društvo Delavec št 8 SNPJ v So. Chicagu bo imelo v nedeljo 18. maja prireditev oddaje svoje društvene zastave Slovenskemu muzeju v Clevelandu. Kakšna razlika med to priredbo in ono, na kateri je bila ta zastava razvita! "Delvec" je eno izmed najstarejših društev S. N. P. J., kar priča že njegova številka.
z USSR ter njenim blokom, po- pQslala je |ja deputacij0| ki je zneje pa bržkone oborožen spo- • tovila da je kraljev niim pad, ni bila toliko vroča kot se y Atenflh korupUn in bi ga bilo je pričakovalo.	treba tcm€ijito reformirati. A
Tudi precej tistih poslancev, angleška politika na Balkanu je nasprotujejo bila taka, da si moral ali s skraj
ki sicer Trumanu v njegovi križarski vojni proti komunizmu, je mnenja, da je tega konflikta Moskva bolj kriva kot pa vlada v Washingtonu. torej če ne bi dali Trumanu opore, bi za varnost Zed. držav to ne bilo dobro.
Za Trumanovo ideologično vojno napoved ali doktrino je glasovalo v kongresu 287 poslancev in 107 proti. Za je glasovalo 160 demokratov in 127 republikancev, proti pa 93 republikancev in 13 demokratov. In pa en edini laborit iz New Yorka je bil tudi proti.
Truman ima torej sedaj polno moč voditi svojo politiko na podlagi svojih izvajanj, ki jih je imel v kongresu. V Grčiji in v Turčiji sme takoj zapraviti pol milijarde in več ako bo po njegovem mnenju potrebno.
Mir riskiran
Glavni namen te akcije je obvarovati Grčijo in Turčijo za protisovjetski režim. V Grčiji traja že dolgo civilna vojna, ki je rojalistična vlada vzlic veliki angleški pomoči ni mog}a zadušiti. Na konferenci na Jalti, in morda i v Teheranu, je Stalin pristal, da lahko Grčija ostane
>tyy?f jfftfftflftHtffttf?
Prosvetno matico
Konferenca v Chicagu v nedeljo 8. junija v Slov. delavskem centru sa čikaftko, wauke-gansko, sheboyganako In mil-uauško okrožje.
Prične se ob t:30 dopoldne. Vse pridružene organised je so hile pismeno povabljene sa Izvolitev zastopnikov. Več podrobnosti na drugem mestu v tej številki.
iiiAAliAiAit^iiiiAAAiiAAA
no reakcijo ali pa s skrajno opozicijo.
Tako se je znašla delavska vlada v "kaši" in nadaljevala v tej zadregi na Grškem po Chur-chillovem. To jo je spravljalo v zadrego med svojim članstvom, med opozicionalnimi poslanci delavske stranke in V svetovni javnosti. ✓
Trudila se je, kako bi Grčija jstala pod njeno sfero in se ob onem reformirala. Pritiskala ja na vlado in kralja, da naj "de-mokratizirata" ves grški vladni
(Konec na 5. strani.)
Francoski socialisti trdijo - levi in desni — da jim je cilj nič drugega kot socializem.
Ampak prav Francija ima sedaj zgodovinsko možnost — graditi svet za socializem, ali pa ga pognati v reakcijo.
- Francoski socialisti se tega zavedajo. Za razkol s komunisti se je izrekla sicer večina, ki pa je bila majhna.
Francosko ljudstvo naj izve, da zapodni kapitalizem Francije ne bo mogel oteti iz mizerije. To pa mu lahko dopovesta le socialistična ter komunistična stranka. Ako te naloge ne bosta izvršile — kdo ve, če se ne pomikamo v nov fašizem, ne samo tam, temveč znova i v Italiji, v Nemčiji, na Japonskem in v Zed. državah, kjer ga nam sedaj prvič ponujajo — v kongresu namreč.
ki bi davke najlaftlje pla
čevali.
Kako pa izgleda s druge strani? Poglejmo v statistike tves-nega delavskega departmenta,
v AFL in CIO.
Cene iivljenskih potrebščin so se lani dvignile tretjino višje kakor pa mezde. Bureau of Labor Statistic (oddelek delavskega departmenta svesne vlade) ugotovlja, da se je povprečne tedenska mesda delavcev zvišala 14 odstotkov, a cene pa 18 odstotkov. Ker delavski department v svojih statistikah bazira U merila le na najnujnejših potrebščinah, smatrata oba oddelka ta statistična razglabljanja — AFL in CIO — da ao cenitve podražitev oeiavsaega departmenta prenizke.
Trgovski deportment se tudi
iz mrliške kapele na pokopališče ali v krema tori j. Le cerkveni pogrebi imajo še nekaj starinskih tradicij, ako umrjejo stari ljudje. Mladi pa urede vse bolj skromno, dasi po cerkveno seveda. Ampak zastave imajo še vedno pomen, kot pričajo afere v mednarodnem trenju, .kadar kak naš vojak pohodi bodisi jugoslovansko, ali pa sovjetsko zastavo. ali poljsko, kar se dogaja.
Kot smo v tej koloni nedavno že Erazem Gorske, ki je direktor omenili, je ameriški vojak Flo-omenjenega muzeja, ima v nje- rek iz New Yorka vrgel v Beo-mu že prilično bander in zastav, gradu jugoslovanski emblem, z raznih društe^, ki so bi^a in jih zastavico v njemu, ob tla ter ga
........... razbil. In njegov tovariš pa je
snel zastavo USSR, a je na obravnavi pred ameriškim vojnim (Konec na 5. strani.)
ni več. A ima jih tudi od takih, ki so še močna. It da jim za prapore ni več. Kaj pa bi z njimi, če so sedaj drugačni časi!

TISKOVNI URAD SLOVENSKE VLADE KOMENTIRA A. SHULERJEV0 PISMO
V Proletarcu z dne 5*. februarja t. I. se je Anton Shular, predsednik porotnega odbora SNPJ, potožil radi cenzure v Jugoslaviji. Njegov dopis stno objavili v omenjeni številki na najbolj vidnem mestu, zato, ker smo želeli izvedeti, kaj se tam v resnici godi z oziram na izmenjavanja naših in njihnih listov.
In res smo dobili odgovor* ki je vreden, da ga objavimo na istem mestu kakor je bil Shularjev apel. (V tej številki je ponatisnjen na 3. strani. Čitajte oboje, in uvideli boste, da se razumemo, da hočemo dobro drug drugemu.)
Pismo iz starega kraja, poslano — kot že rečeno —
profiti korporacij lani višji kot še v katerem koli leta prej. In pa da bodo letos še višji. Vzrok temu je odprava kontrole nad
cenami.
Boj telefonskih delavcev z monopolom jako težak
Nedavne se je vršilo v Angliji veliko delavsko zborovanje, na katerem so delavski voditelji unij izražali zaskrbljeno*! radi političnih in ekonomskih tokov v Zed. driavah. Eden izmed njih je poudarjal, da se ves svet čudi, čemu si upa kongres tako industrializirane deiele, kot so ZD, toliko lomastiti po unijah. In kako da unijski voditelji tukaj ne razumejo, da politika, kakrino vodi Trumanova administracija, ni pot v stabilnost temveč v svetovno goepodaroko krizo.
Angleški delavci se torej boje, da preti nam in o tem vsem tistim deielam, ki so oelonjene na našo ekonomijo, sličen polom kakor leta 1029................
Vslic temu pa tukajšnji monopolistični tisk o tem le malo razpravlja. In še to tako suhoparno, da čitatelj, ki bere samo kapitalistične liste, nU ne razume, da je tu gigantski boj sa
zlom organiziranega delavstva seduje ne samo vse brzojavne
in aa obvarovanje sistema kakršen je — magari s še tako ostrimi zakoni.
Zanimivo je — dasi čitatelji krpitalistiČnih listov tega ne vedo, kako vse drugače je monopolistični tisk pisal eedaj o stavki delavcev v telefonskih-tele-frafekih obratih kot pa lani o stavki unije premogarjev. Slednja je bila napadena, Črn jena in oblatena v skoro vsaki koloni, kjerkoli se je pisalo o nji. . In rohneli so toper njo 1 konten-tarči v radiu.
O ogromni stavki telefonske-ga-telegrefskege oeebja se ni proti unijam tako hujskajoče pisalo.. Monopol je spremenil taktiko.
Ameriška telefonska-telegraf ska družba je ena izmed najmogočnejših, največjih korporacij v te) deieli. Upoeluje ntotiaoče delavcev. Je , monopolistične bolj kot katere koli draga. Pe»
naprave, kablje po morjih, telefonske obrate v mnogih deieleh latinske Amerike in drugod po svetu, ampak obratuje tudi razne tovarne za svoj sistem, n. pr. Western Electric Co.
Dosedaj ta trust a unijami ni imel preglevlc, zato ker je de-lavce držal v svojih kompanij-skih unijah in pa jih omamljal s penzijami, prednostmi in rasnimi drugimi sredshrl, da niso silili v AFL ali potneje v CIO.
Ko je bil "new dear* uveljavljen, so ee morale ta kompenlj-ske unije osemeevojlti in res se je primerilo, de so ee mnoge se-dinile v enoto telefonskih-telegrafskih delevcev in sačele misliti na boj s družbo. Pred kakimi šestimi tedni so oklicale stavko, ki se je Je udeležilo nad 300,000 delevcev.
Naša deiele je od prometnih in komunikabfih sradhtev silno od v lana In naravno/da ja ta
peča S statistikami. Ii njegovih .f fjt|covn#ga bjroja t|OVenske vlade v Ljubljani, dati-poročil je razvidno, d. so bili, rano 25. marca, se glasi:
"Te dni smo dobili v roke vaš list z dne S. II. '47, v katerem je objavljen članek "Kritike glede slabih poštnih zvez s starim krajem in radi cenzure."
Popolnoma soglašamo z vami, da bi bilo bol|e pošiljati vaš kot ostale napredne liste v ZDA po direktni pošti naravnosfiz upravništev posameznih listov, no pa v relifnih zabojih. Posebno prve mesece po osvoboditvi se je radi carinskih predpisov in pa tudi vsled mer, podvzetih proti vtihotapljenju protidržavnega materiala mogoče kakšna številka vašega lista iigu-, bila. Zdaj pa, ko se je aparat naše nove ljudske države že utrdil in organiziral, se bo pa le redko kak izvod vašega lista isgubil in še to le radi še neurejenih mednarodnih poštnih zvez. Zato naj brez skrbi naši rojaki v Ameriki naročajo sorodnike na Proletarca in Ameriški družinski koledar.
Vaš list (Proletarec) nam dopade posebno po tem kako je urejevana vaša prva stran in je po našem mnenju najbolj pregledno urejen jugoslovanski list v ZDA.
Javite nam vaše želje/ predloge in nasvete, katere bomo skušali po mtožnoeti izvršiti. Smrt fašizmu, svoboda l|udstwl" Podpisan je načelnik tiskovnega urada Ciril Ster. Tako je torej razjasnjena ena zadeva, ki je nam pač delala več preglavic kot pa recimo raznim nalim zastopnikom in pa pošiljateljem relifnih paketov. Torej kdor zmore, naj naroči Proletarca svojcem, ali pa znancem v Jugoslaviji, in Družinski koledar, po navodilih, ki jih tu priporočamo.
stavka povsročila nič koliko nadlege, škode in tudi tragedij. A vender, korporacija (American Telephone 4 Telegraph Co.) se je odločila stavko porasiti, četudi je vsled tega itfubila milijone dolarjev dohodkov.
Obljubila je v začetku sicer sviiati plače, ni pa oe hotela po-gajati s centralo unija sa vse svoje omreije, ampak Ia sa vsako filtjelko posebej.
V tem osiru Je unije bitka Izgubile. Monopol jo ja poraail, ker je taka spretno urejen, de Ima v vsakem kraju paaebno kompanijo.
Delavci so dobili tvlianje mezde, po nekaj dolarifov ne teden. Izgubili so tasluiek veled etav ke in zdi oe, da je njihna vera v unijo omajane. A česopisje je o vsem tem bilo previdno — nič histerije, le molk, monopol je plečevel oglase in ualjoka gibanje je sa eno skušnjo bogatejše, dasi nI verjetno, oko oe bo lo nje kaj naučilo.
PKOLETAfcEC
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE fcSAVSKEGA UUOSTVA.
»•it
IZHAJA VSAKO SREDO.
Delavk* TMma Drošfc*. C ki«*«*, IH.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedin jenih drlsvao ta celo leto 8300; ta pol leta $1.75;
sa Četrt lete $1.00. IbosMutro: sa celo leto $3.50; n psi lets $1.00.
Vsi rokopisi is ofU morajo biti e naiem uradu najpozneje do pondeljka p«poldne ss frioMita* ▼ številki teke<ef* tedna.
PROLETAREC
Published
Wednesday by tke Jugoslav Workmen's Publishing Co. Ins. Established 1S0S.
Editor.
Frank Zaits
SUBSCRIPTION RATES: Jeited State«: Oso Yesr $5.00; Six Months $1.7$; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Yesr $8.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
«301 S. Lawndal. Atmim	CHICAGO 23. ILL.
T«l*ph«M: ROCKWELL 2M4
Odmev T ruma nove doktrine v Braziliji
•s
Vojna napoved predsednika Trumana "komunizmu vsepovsod po svetu" je dobila posebno učinkovit odziv v Braziliji. To jt po prirodnih virih izmed najbogatejših dežel na svetu. In tudi po obsegu ena izmed največjih.
Nekoč je bila cesarstvo imonarhija). Sedaj je ' republika". Po ustavi bi to imela biti demokratična dežela. V resnici je država političnih šarlatanov in privilegijev.
Brazilija je edina velika dežela v latinski Ameriki, ki spada neoporočno pod sfero Zed. držav severne Amerike. Argentina n. pr. si prizadeva biti neodvisna, bodisi sedaj pod Peronom kot pod mnogimi svojimi prejšnjimi režimi.
Uradni jezik Brazilije je portugalščina. V vseh ostalih deželah latinske Amerike je španščina državni jezik.
V	minuli vojni je bila Brazilija na strani zaveznikov in celo nekaj vojaštva je poslala na bojišče v Italijf To njeno zavezništvo so ji Zed. države drago plačale.
Med vojno je Brazilija ustavila vso časopise tujerodcev Sploh je njena vlada ovirala i kulturne aktivnosti priseljencev veliko bolj kot njena velika soseda Argentina.
^ivljenski nivo velike večine brazilskega ljudstva je nizek Nič višji, ako ne še slabši kot med črnci na jugu Zed. držav.
Politično je Brazilija po ustavi demokratična — a skoro skozi vso svojo zgodovino jo je vladala "močna roka". Imela je tudi že precej "revolucij", a ls malo za dobrobit ljudstva. Po vojni pa so se v Braziliji res vršile volitve, ki so bile "svobodne" — v tem primeru celo bolj kot v Zed. državah. Kajti do veljave so prišlo celo manjšinske stranke dočim tu vsled ovlrajočlh zakonov niti na glasovnico ne morejo.
V	tej brazilski demokraciji so se nasprotniki starega reda osredotočili v komunistični stranki toliko, da je to presenetilo ne le privilegije v Braziliji pač pa tudi v Argentini in sploh povsod na tej polobli, kajti tudi v Washingtonu so se začudili. Pravijo, da ima komunistična stranka v Braziliji 180,000 članov. Oziroma, imela jih je. To je veliko, Ao si predstavimo, da ima nad sto milijonov manj prebivalcev kot Zed. države. V žadnjih državnozborskih volitvah so dobili komunisti v Braziliji približno 800,000 glasov in izvolili 16 poslancev. V glavnem mestu Rio de Janeiro so bili vodilna stranka. Imeli so tudi mnogo občin. V državi Sao Paiilo, ki je ena najvažnejših brazilskih provinc, so izvolili guvernerja.
Brazilski vrhovni volilni tribunal je to stranko dne sedmega maja razveljavil s tremi proti dvema glasovoma.
Komunisti v Braziliji so bill demokratična stranka. Svojo moč so gradili demokratično in Veljavo so dobili z glasovnico, ne s silo. Vzeta pa jim je bila s silo. Cim je omenjeni tribunal izdal svoj odlok, je udrla policija v vse strankine urade, ustavila vse časopise in suspendirala vse unije, ki so pod "komunističnim vodstvom".
Brazilski predsednik Enrico Gaspar Dutra pravi, da bo s to "čistko" nadaljeval. Toda če bl hotel svoji deželi res koristiti, bi rajše deloval za trebljenje nepismenosti, gradil bi šole in dvignil življenski standard množic, ki še vedfto žive v fevdalnih razmerah.
J0IR00VEN:
RAZGOVORI
EVROPA SI GRADI IN SI SEJE NOVO ŽIVLJENJE
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
trd oreh za poklicne igralce, nikar za diletantske. Zato imaš od nje veliko več užitka, ako jo 'prehajal v blaznost.
Gong/ov "Sin" na Čikaškem odru
skrbno in premišljeno precitas. V nedeljo popoldne 14. maja; T(xJa vrnhi
se mi je k "Sinu", t. 1. ) sva se z Japetom še za ča-	. . ~ ' ,
sa odpravila z do™ Toda ko ^	tSoSZ
bi po najinih računih morala ze _ iixrUehnia H„m.v Metliki, v
prvi majnlk Je ža natfil. T Zedinjenih državah je bila več Ijs poulična delavska manifesta cije menda s^jno v mestji Ne\* j York, katere se je udele£il< tudi precejšnje število vojni) veteranov. V Evropi in dstalil deželah sveta so se včšlle žare: j velike manifestacije dčlavStv* Na Grškem, kjer je MIo oražrto vanje prvega ma/a prfpoveda no, je delavstvo na ta dan ust* vilo obrat. Nekaj podobnega s< je zgodilo v Španiji, fcjer so Ba ski in Katalanci stopili v enodnevno stavko, katera se ft pf pozneje podaljšala. V Siciliji št neznani lopovi — menda faši stični monarhisti s strojnicam napadli delavski pohod, kjer j' bilo ubitih sedem delavcev it nad 40 ranjenih. V protest pro ti temu zločinu je nato slediti {enodnevna stavka, v kateri jc {delavstvo v Rimu, Milanu it Turinu posvarilo v reakcijo, df se kaj takega ne sme več do goditi.
Seve, največje manifestacije .na delavski praznik so bile * oprtal od vseh najtežjo vlogo. | Sovjetski uniji in v vzhodni Ev to je vlogo sina Cirila, okrog ropi. V Jugoslaviji jf prvi katerega se vsa drama suče. In se mu je vloga tudi posrečila. Podal je jasen in kar je glavno, prav verjeten lik tega nesrečne- Politično je bilo v zadnj^ri mladeniča Se posebej dober .tednu zelo malo sprememb. V je bfftatt I I I lil
sedaj
nik.
postavni (legalni) praz-
je bff v zadnjem dejanju, ko je Evropi, katera je izza vojne v
Ncdostatkov je bilo razmeroma malo in še ti so bili bolj malenkostni, tako da bi jih lahko i Gangl prizanesljivo prezrl, saj bi ga vse drugo zadovoljilo.
Pravim vse? Ne vem, kako bi
Ka življenja doma v —........
sedeti v jednotini dvorani, sva ^ J > bi bil prav got0vo
se zmerom čepela na varnost- zadoyoljin , to J^jzorttvljo,
nem otočiču na Rooseveltovi akQ ^ me<J ledalci Vesel bil zadovoljen z občinstvom, cesti ter kot dva jastreba pri- ^ mladih tu rojenih { {m [ p^jkone bi se prav začudeno strizemh peroti oprezala, kdaj. ^ ^ se uko jezikovno< ka. ozrl naokrog, ko bi ob resnejših oh kdaj se pokaže bus da naju Ror y R ah kftr dobro ^ prizorib zasltW smeh. Nato odnese na Lawndale. Edina to- L MqU Thomas v vlogi Xij. bi morda zmignil z rameni ces, lažba nama je bilo upanje da Re g ' Kužnik y	Me. ljudje smo pač taki, kakršni
se bo stan pregovor o navadi in | ^	^ Bohinc y yl ,! smo .
velika deca
Tako
A jaz sem se spomnila šolskega nadzornika Turka. Bil vam le to zelo dolga, suha prek-lja, suličasto ostrih oči, pa še
•izi. Je na prvem mesttf i [c AVsa
, ki ima na rokah, ko nodU ...
stalni krizi Francija to pišem, ministrsko krizo, stavko avtomobilskih delavcev in vojno v Indo-Kini. Ta kriza je bila "rešena" in država pahnjena v negotovost.
Kot je menda dandanes ie po vsem svetu je inflacija tudi v Franciji. Razlika je v tem, da je v nji še toliko bolj občutna. Črna borza ni samo v Parizu ampak po celi državi. Ministrski predsednik socialist Rama dler je skušal isto kar naš predsednik Truman, z apelom, na trgovce in industrialce za znižanje cen. Odmev na ta apel ni bil ravno velik. Ko so delavci v sedaj podržavljeni avtomobil
ateri Je pred par tedni bral o ijajnih zmagah kitajske narod-te armsite pod brit Jant nim vod-tvom Ciang Ka#eka, ko čita anes ravno nasprotne novice, amreč, da je slavni generali-imo bil pošteno tepen. Da, dor je sledil razvoju civilne ojne na Kitajskem v zadnjih :dmih letih, temu se ne bo zde-d čudno — kako da ne more Caišek zmagovati z vso njegovo •rmado, s Unki, bojnimi letali er z vso optavo, katero je doli od nas. Poleg tega je pa naša lada utaknila že sedaj po vojni / formi posojila okrog $1,000,-00,000. Naj še tako pišejo v Mew Leadru", da so kitajski omunisti rdeči razbojniki (zad-je čase pridno ponatiskujejo iz ga, kot pravijo, "socialistič-ega" lista, listi Sat. Evening 'ost, Reader's Digest in Chica-;o Tribune), vsak razumen člo-ek ve, da je tu velikansko ljud-ko gibanje, katerega ne bodo tstavili niti ameriške milijarde. io je agrana revolucija z novo /ero v preporod. Mogoče, da so 'anjtiki. Ali stara, fevdalna Ki-ajs&i, kjer je skupini vojaških mogotcev, političnih glavarjev in pohlepnih trgovcev držala deželo v sužnosti — potrebuje takih ljudi. Žalostno je, da pri tem trpe milijoni nedolžnih ljudi Ali to je samo prvo poglav-Vsa Azija je danes na po-
železni srajci obnescl tudi to	,n yesel b| bU tudi|Gangl.
pot^Ali tudi v tem sva se ufte-i££lih igralcev, saj so*nekateri la Program se je začel ob napo-	^estomB nastopali tako,
vedanem času Pa pravimo, da ' da ne i jo marveč res-se čudeži ne gode!	nlčnQ
Zamudila sva --žal — začet-	prijetno iznenadila bi ga bila naočnike je nosil. In je prišel j ski tvornld nekdanje firme Čini točki, to je: Aleshev pozdrav-	popevčica. gladko in ubrano za- nadzorovat pouk v prvem raz-.troen zastavkali za vi5je plače, ni nagovor in petje "Prešernov-	^^ lz m]a<jih grl, takisto ne- redu Stavil Je mlademu šolar- je Ramadier zavzel proti-sUv-cev *. Ujela pa sva na srečo ce-	koiiko pozneje napitnica, ki se čku vprašanje. Toda drobljenec kovno stališče. Komunistična lotno dramo, ki si jo je osrednji	je že giasjia Kot mešan zbor. se ga je ustrašil in namesto od- petorica članov francoskega ka-odbor SANSovih podružnic iz-	z Mnimanjem bi sledil služ- govora je udaril v glasen jok. bineta Je glasovali proti njego-bral v proslavitev svoje druge	fc^ in si nemara želel, da bi, Preden bi kdo šolsko poslopje yemu sUlišču. V vsakem na-
obletnice.	^ nenadoma spozabila, pa zače- i obtekel, je že jokal ves razred
Ta štiridejanka je ie stara,	la govoriti glasneje, tako da bi in nadzorovanja Je za isti dan
vendar še vedno sodobna, ker	se je po vsej dvorani slišalo. Na-! vsaj v prvem razredu bilo ko-
jo je tedaj še mladi vendar že	smthnil bi se bil stražniškemu nec. Jok, kakor veste, je nalez-
socialno dobro razgledani pisa-	vodji ter si mislil nekako tako- ljiv, nalezljiv je prav tako tudi
telj Engelbert Gangl osnoval na	le: Tale igralec pač ni še nikoli smeh.
razdvojeno duševnost mladega	videl starokrajskih žandarjev, Morda je bila temu neumest-
Človeka. Ljudje se v svojem bi-	ki po navadi nastopajo, kakor
stvu dosti no spreminjajo, še	vtelešena, trikrat podčrtana ob-
vedno se v Adamovih potomcih	last sama. zrcali stari Adam. Zato so dela. Ugajal bi mu dr. Trdina —
-1
Vojna proti fašizmu hi dobljena
Vojni zločinec VittorioMussolini, sin ubitega "dtičeja", je po skrivnih poteh pribežal v Argentino, kjer je bil slovesno sprejet. Dne 28. aprila, na dan obletnice smrti njegovega očeta Be-nita, se je udeležil žalne maše, kjer so on in pa italijanski ter argentinski fašistični veljaki v Buenofc AiresU molili ža njegovo
duŠO.	' "	" fci-JL
Vittorio ni prišel v Argentino kot kak zasebnik temveč kot
politična osebnost. V tej vjogi ga je pozdravil i predsednik Peron, visoka duhovščina in časopisi Peronovega režima. Na dan obletnice Mussolinijevs smrti so imeli uvodnike na pfvih straneh — nekateri — posebno italijanski — v žalnih okvirjih, s slavospevi kakšna veličina Je bil "duče" in kako slino Je Italija na izgubi, ker ga ni več. A sin Je td — "duč**' živi v rijemu — vse se bo še dobro izteklo...
Dopisnica čikaškega "Suna'l, Virginia PreWett, poroča v depeši, z dne 10. maja iS Buenos Airesa, kako so ob tej priliki ne-kateri režimski listi ciničiio omenjali, da je dve leti tega, od kar so zavezniki1 zmagali in vrgli Evl^po "Rremlinski beštiji" v žrelo. In pa da obračun pride fn res vstaja nov faM*4rti, sicer pod drugačnimi označbami — ampak je vendarle fašizem.
iz zgodovine bi m lahko kaj naučili
Heinz Pol, ki piše za federztted Press, pripoveduje v svojih spominih iz dni, ko se je weimarska republika pogrezala in je Hitler prihajal na vodstvo. Heinz Pol Je bil člah uredništva tedaj zelo uglednega tednika Vossischa Zeltung Pravi, da se ni nihče Jiri tatn listu navduševal 1A Hitlbrja, a odobrili pa so njegov bbj za dtmit*Y Nemčije i t "Homiinistlčne rt4vdrno8tl",.
Isti pisec pripoveduje, da je bil v času Muitollnijevega puča poročevalec v Italiji Tudi "duče" se je duM, da je njegova misija rešiti svojo državo pred komunizmom. Jn so mu pomagali —-bogataši, aristokracija, cerkev, kralj in Vatikan. Toda leta 1924 Je "duče" poskrbel, da so njegovi ljodj« umorili soctaltstičnega voditelja Matteottija, zadušil je ves svobodni tisk in njegovo
ki so ošlonjena na komplicirano človelko notranjost tudi navadno tia j ne veljave in trajno uporabne, če so ta dela drame. Cas in okolje jih ne veže.
Pravim, da so drame te vrste trajno uporabne, vendar niso za na oder vse enako hvaležne. Vzemimo na primer' Cankarjevega "Jakoba Rudo". Bil bi greh trditi, da je ta stvaritev pomanjkljiva bodisi po vsebini, ali po slogu, ali tehnično, ali kakor koli, in vendar ni tako učinkovita, kakor je (Cankarjev) "Kralj na Betajnovi" ali njegovi "Hlapci". Dejala bi, da na odru vprizarjati "Jakoba Rudo" celo zgubi na svoji lepoti in vrednosti, ker je za mešano občinstvo prefilozofska. Temu, namreč občinstvu, se hoče raz-gibanoftl, več dejanja in manj
nemu 'veselju' vzrok i nervoz-nost, ki se je v teh napetih časih skoroda ubraniti ne moremo. Bodi že kar koli, gotovo je
igral ga je Krapenc — ki je bil le to, da igralci niso v tem po-v besedi, zadržanju.in po vna- gledu zagrešili ničesar. Se naj
njosti zares ves doktorski. Občudoval bi bil igralsko sposobnost Frances Vider, čije vloga je bila dokaj zamotaha in težka, a jo je dovršila gladko in naravno. Igrala je Trdinovo sestro Heleno.
Prav zadovoljen bi bil Gangl s Slemenom in njegovo ženo v osebi Mencingerja in
točneje je povedala neka žena, ki se je iz dvorane grede izrazila takole: Bog zna res, zakaj sem se smejala, ko so mi pa solze tekle po licih ...
NOVOSTI
Stoletnica rojstva očeta ru-Helene 5kw letalstva. V Moskvi so
Kušar; oba sta bila v izgovorja- proslavili stoletnico rojstva Ni
P1
vi in kretnjah jasna in na me- kolaja Žukovskega, "očeta ru-stu. A v trgovcu Slaku bi bil skega letalstva". Proslava je bi
prav gotovo odkril izurjenega ia v veliki dvorani Moskovskega igralca Miškota, ki je na odr- konservatorija. Udeležili sp se skih deskah že od nekdaj kakor (e mnog| udenjaki, ministri, pa
doma.
In če bi po predstavi šel in stisnil roko vsem igralcem po vrsti, bi jo stisnil Milanu Med-vešku še najgorkeje, ker Milart ni le igre zrežiral, marveč si Je
razglabljanja. Tudi je ta Igra
okrutno pest so občutili še posebno Slovenci na Primorskem
Razen kratkega presledka, ko je imel Hitler "pakt prijateljstva" s Sovjetsko unijo v žepu. je prej in pa po napadu nanjo rohHel, da Je njegovo zgodovinsko poslanstvo boj zoper komunizem in pa proti barbarom na severu.
Enako se je dušal Mussolini.
Sedaj se pojavljajo novi ljudje — sicer ne kaki mladeniči, temveč laki. ki bi lahko poznali saj zgodovino zadnjih tridesetih let. Tudi oni obljubljajo oteti svet pred komunizmom.
Dalje imamo tu in drugje vplivne osebnosti, ki pravijo, udarimo mi najprvo in nagloma. Kajti le mi imamo atomsko bombo, največjo letalsko silo, mogočno mornarico — industrijo brez primere.
SHčno Je v Nemčiji v krožku svojega Jtaba govoril Hitler. Udarili bomo, ker smo pripravljeni, /e rekel. Naše letalstvo bo zasenčilo vsako deželo, v katero koli uderemo. Naša armada jc mehanizirana In ničesar na svetu je ne bo moglo ustvitl. In Mussolini pa se Js hvalil z milijoni italijanskih bajonetov.
Mar ne bi bilo pametnejše, če naši odgovorni politiki in žur-nallsti ne bl ponavljali njunih zmot temveč rajše delovali za vzajemnost po svetu? fn iS ljud*kl blagor nafrnesto za sistem (lzko riščanja množic v prid bogatašev?
tudi učenci Žukovskega, ki so zdaj častniki in tehniki pri sovjetskih letalskih silah. Proslavo je vodil predsednik Akademije znanosti ZSSR Sergtj Va-vilov, ki je naglasil, da je 2u-kovski eden izmed tistih mož, ki z svoiimi idejami in odkritji prehite čas in katerih veličina postane očitna šele potem, ko dovršijo svojo življensko pot.
Nobelove nagrade za I. 1846.
V Stockholmu so bile razdeljene Nobelove nagrade za 1. 1M4. Nagrade je prejelo devet oseb, med njimi sedem Američanov. Za fiziko je bil nagrajen izumitelj suhega ledu dr. Percy W. Bfidgman. Ameriški zdravnik dr. Herman J. Miller Je prejel nagrado za uspešna raziskava-nja na oodročju X žsrfcov. Od Nemccv ita prejela nagrado O. Hahn za izsledke na področju /izflie, In švicarske-nemški fcnjl-iževnik Herman Ilesse.
vadnem sličnem slučaju bi sledila resignacija. Ali komunistični ministri niso resignirali. Ramadier jih je na to enostavno izbacnil iz kabineta, sklical ek-sekutlvni forum socialistične Stranke, katera ga je po dolgi debati vzdržale t 2,529 glaspvi proti 2,125. Zmagal je s silno majhno večino. Seve ta spor med skupnim delom obeh teh strank bo koristil samo reakciji, katera se sedaj združuje pod de Gaulleom v novi stranki "Rassemblement" Omeniti je treba, da so namignili v Washingtonu, da če se odstrani francoske komuniste iz vlade, dobi Francija visoko posojilo.
Iz Beograda ima priobčeno zelo zanimivo pismo v majski števfliki revije New Republic Edward Ellison. (Op. u.—Ponatisnjeno je v tej številki na 6. strani.) Ellison, kateri je poročevalec za londonski "Daily Express', piše med drugfcm o težavah Jugoslavije, katera niti sa denar rte more kupiti Žita pri svojih zaveznikih. Omenja nevarnost jakote v južni Srbiji, kjer je delenje kruha nadlo na 400 kalori) dnevno. In če se pomisli, da je fcrah glsvna hrana prebivalstva je to zares zelo resno. Tito Je v svojem otvoril-nem govoru narodne zbornice omenil vse te težave in je zagotovil, da ne bo nihče umrl od lakote Orisal Je tudi bivšega ameriškega poslanika Patterso-na, kot sovražnika Jugoslavije. Končno Kil i son omenja, da kar Washington in Londone menda ne razumeta. Je to, da vsi njuni poizkusi ne bodo spravili Tita in njegove vlade s krmila. Petletka gre z vso silo nipr£j in 180.000 fantov in deklet bo nadaljevalo i grajenjem novih železniških prof. PO njejtfovepi mnenju so glsvrii opora Tlto*e vlade — kmet^, kateri so ve-rovall v njega mad vojne in verujejo vanj tudi sedaj In ti bodo že naili način preživljanja do avgusta, ko bo konec žitne krize.
N* Dafjnem v t hodu
Malo čudno se sdi človeku,
Naši južni sosedje
Mehiški predsednik Aleman je srečno prispel domov. Kot pravijo, je tudi dobil zaželjeno posojilo. To je bil menda njegov glavni namen. V reviji "New Republic" ima Alexander H. Uhl zelo dober članek o tem predmetu. Človek bi tega ne omenjal, ali isto, kar piše on, je lahko opazil vsak potnik, kateri se je nahajal v Mehiki v vojnih letih ali pa sedaj po vojni. Ko «em bil tam leta 1944. sem prvič imel priliko proučevati nekontrolirano inflacijo v vojni dobi. Mehika je bila le oficielno v vojni. Pri nes v Zedinjenih državalvso bile takrat še dobro kontrolirane cene živil. Tega tamkaj ni bilo. Vsak trgovec je prodajal po najvišji ceni kar je mogel dobiti od kupca. Rezultat je bil dvig cen živ-ljenskih potrebščin nad dvesto odstotkov. Seve, za ameriškega turista to ni bila taka stvar, kajti dobil je pet peso v za dolar. Ali za mehiškega delavca je pa bilo drugače.
Med tem ko so se pri nas dvignili osebni davki do petindvajset procentov, je Mehika dobivala samo 4.4 odstotke, če bi bili mehiški politiki, kateri so bili na čelu vlade, izkoristili te prilike ln pobrali v formi direktnih davkov od ogromno bogatih trgovcev in špekulantov, bi imeli danes milijardi pesov za grajenje novih cest, šol in jezov. Tako je pa šel tisti denar v nove nebotičnike ter razkošne palače. Več o tem prihodnjič.
Tole mi ne gre v glavo?
b\ angleški te eoski dfpletnaH delovali rajše HaJttara sa sklenHav MIROV-» mad Zed. dri* vam i m Rusijo, In ««tt POtfcM z Nemčije, to mi nffutfcofr ne gre ▼ glave! RaJU mir bo sefamčrn šele, ako se USA fte ITMR »e dinlte tan). In le fretteeska ter aegleHa *>leda sta v stanju ubletitl odaoteje med tema največjima velesilama« ki fte eb*«o-fc sfejwda, ne ho nobene pa« pa le slin« katastrofa sa vse Človeštvo.
'V »AJL ' . JjHa^u

MOOT ARK

PRIPOVEDNI DEL

WANDA WASILEWSKA:
Iz ljubezni
(Nadaljevanje.) Smreke so bile vedno bolj redke. Prehajale so v nizek gozdiček, v posamezna drevesa, ki niso zakrivala obzorja.
Toda na obzorju ni bilo ničesar videti. Siva, raztrgana megla, sivo. vlažno nebo in zdaj pa zdaj preletavajoče se jate vran.
Zdaj pride šola, visoka bela hiša s stebri.
Toda šole ni bilo. Bil je samo kup razvalin, bile so posamezne opeke, črni ostanki pogorišč.
Miriji je prišlo nekaj čudnega na misel — misel, da je zašla. ► Da ni izstopila na pravi postaji, da ni šla po pravi cesti, ampak v čisto neznankraj, kjer še nikdar ni bila in ki ga sploh več ni.
Toda ni bilo tako. Res, postaja je bila požgana do tal, toda nekdo je napisal na tablico znano ime in jo pribil na ogorel stebriček. Tovarna in gozd sta ostala skoraj taka. kakor prej. In ta kup razvalin je bil nekdaj šola, velika, bela šola z grškim pročeljem, z vrsto visokih stc^ brov. Ob tej šoli z grškim pročeljem se je šalil Griša, ko sta šla mimo na sprehodih v gozd.
2e je odprla usta, da bi rekla Griši, da ni več stebrov in grškega pročelja, ko jo je nenadoma kot udarec zadela misel, da ni Griše poleg nje, da ne gre poleg nje, da ne vidi tega, kar vidi ona In da ga sploh ni, da je "padel junaške smrti".
Ona pa hodi po neprehodnem blatu, da bi našla kraje svoje nekdanje ljubezni, da bi še enkrat videla in se prepričala, da je vse to bilo, bilo...
Tukaj se začenja cesta. Toda ceste ni. Neveliki kupi pepela in oglja. Dimnik se dviga tam kakor k nebu obrnjena, okrvavljena roka. Od razvalin "diši rezko in zoprno po požaru. Po razbitih stolpičih teče voda.
Na obeh straneh ceste so prav take žalostne razvaline. Niti ene stene, niti enega okna. Težko je verjeti, da bi tu kdaj bile hiše. Ostanki železnih, zarjavelih postelj, to je edini znak, da so tu nekoč živeli ljudje.
Sla je kakor v spanju, trudeč se, da bi spoznala znana, tako znana mesta, toda vse je bilo strto, razpadlo, vse se je spremenilo v kup razmetanih opek, v brezlična, črna pogorišča. Vrba na ovinku, lipa pred železni-čarjevo hišo, sadni vrt pri klubu, vse je izginilo. Dreves ni bilo, vse je pokosila neusmiljena roka, ki močno deblo in bujna krona zanjo nista pomenila več koj šibko stebelce trave.
Marija je gledala okoli, kakor bi iskala pomoči. Kje pa je prav za prav? Da. tu je mostiček, ta je ostal. Tri temne mokre deske, vržene preko struge. Ograja leži na tleh, iz tramovja, razbitega na kosce, je štrlelo na stotine
trščic.
Stopila je čez mostiček in se spet vsa zmedena ustavila. Tu nekje v tej vrsti mora biti. Nekaj desetin korakov na desno mora biti vogalna hišica znane številne »družine, potem druga hišica dveh osamljenih starčkov, ki je v njihovem vrtu stal čebelnjak, nato. ..
A bilo ni niecsar več. Niti vogalne hišice, niti ulice. Dalač po ravnini so se raztezale vrste pogorišč, vse je bilo ravno, nizko, kot bi tu nikoli nič ne rastlo.
Sklenila je roke in se obrnila nazaj. Se enkrat je šla od mosti-čka v tisti smeri, kjer bi morala stati hiša, njuna hiša. Lepljivo blato se je oprijemalo škornjev. Komaj je vlačila noge, stopala v luže, v škornjih je čutila vodo, nogavice so bile do kolen mokre. Yroče ji je bilo kljub mrazu in vlagi. Lasje so ji ušli izpod čepice in se neprijetno lepili na čelo.
Sedaj se je odpravila na najbližje pogorišče. Pod nogami so zahreščali mokri ogorki. Spet cgrodje železne postelje, spet
vala razvaline. Ostri kosi opeke so ranili njeno roko. Ko bi našla vsaj deščico, vsaj košček, po katerem bi srce brez zmote spoznalo V lesu se je ohranil dotik zagorele, krepke roke. Prsti ga bodo našli, roka bo še enkrat stisnila roko Grigoriju« še enkrat se bo zlila z njo v objem. Ogorki, razbita opeka, ožgani ostanki neznanih stvari, ostanki, med katerimi ni mogoče ničesar spoznati. Nemi in hladni.
Se enkrat se je v obupu dvignila, polna nenadne sile. Da, ma-linov gozdič je res mogel pogo-reti do tal, a nekje mora biti vrt, velike, stare, široke jablane. Nekje ^e še dviga nad zemljo deblo, ki je nosilo krasno krono. Ponoči sta gledala vrh, med Vejami so cvetele zvezde, zvezde so kot zlata jabotka visela nad glavo.
Sreča prihaja in gleda s sivimi očmi izpod črnih obrvi, a nad glavo cveto zvezde, velike zlate zvezde med črnim listjem jablane. nekje daleč pa po jo pesmi, besed ni mogoče razbrati, kajti ta hip je vse naokoli — pesem in vse — samo Griša.
Zastokala je. Jablane ni. In tudi sledu kakega debla ni. Vse je izruvala strašna roka vojne.
Marija se je ustavila ob majhni reki, ki je leno tekla med
de?
Pa saj mora srce samo dati znak, srce mora občutiti. In tavala je od pogorišča na pogorišče. Spotikala se je, dihanje se je s stokom trgalo iz pljuč. Tu nekje je morala stati tista mala hišica. Tu se je seznanila z Gri-io. Stal je ob ograji, visok, svetlolas in spraševal, kje je cesta Naglušna ženica, gospodinja, je skušala uganiti, kaj hoče od nje. Zaman je devala roko k ušesu in dvigala r njega umazano, zmečkano ruto. Griša se je smejal in ji veselo kričal naravnost v uho.
Marija, je prišla po stezi iz malirovega gozdička, stopila k ograji in mu pokazala pot. 2ivo se spominja njegove velike, zagorele roke na ograji. Razločno vidi sedaj celo prste, belo brazgotino na sredincu, ki je padala v oči. Rada bi bila tedaj vprašala — sama ni vedela, čemu jo je prevzela neumna, otroška radovednost — od kod ima to brazgotino. Celo zardela je, ko je pomislila, kako bi to izgledalo. On jo je gledal z veselimi očmi — da, Grisin smehljaj, način in hoja in glas, vse je bilo veselo. Prvo, kar je opazila na njem, je bilo glasno, prekipevajoče veselje.
Tako se je začelo — na prvi pogled, Kot so pisali nekoč v neumnih romanih, a izgleda, da je tako tudi v življenju. Ona sama je zgled za to. Griša je takoj pozabil na cesto, za katero je spraševal, ni se potrudil niti, da bi stopil nekaj korakov do vrat — z enim skokom je bil čez ograjo.
Ali res ni od te ograje ostalo prav nobenega sledu? Z mokrimi, prezeblimi prsti je razkopa-
TRUMANOVA NOVA VNANJA POLITIKA
e vse grehe, razen enega, ki pa in potem Pavletovi valpeti. Proga ni smatral za greh. Duhovnik letarec in Družinski koledar, ja ie rotil, da mora povedati vse grehe,% sicer mu ne da odveze. 'Klobase sem v petek jedel," je rakel. "Klobase so meso in je smrten greh v petek meso jesti. Za pokoro boš v farovžu tri koše drv nažagal," je odgovoril spovednik. Nace gre na ukazano delo, pokliče župnika na dvorišče in mu pokaže nažagana drva. Župnik gu nahrulf, da to je žaganje, ne pa drva. Nace se odreže: "Ako so klobase meso, to so pa drva."
Vse je hitelo v Novo mesto gledat kako bodo cigana obesili. Cigan jih sreča ter jih vprašuje, kam neki drvijo. "V Novo mesto gledat kako bodo cigana obesili." — "Ne bo nič brez mene," se odreže cigan.
Ljudje se selijo, naselijo in izselijo. Jaz in moja soproga pa odpotujeva na obisk v novo Jugoslavijo in urednik pa je zadnjič pomotoma omenil, da se izseliva.
Kritike glede slabih poštnih zvez s starim krajem in radi
t
vratca od peči, ki je ni več. Ka- toki snegg To se pravi ^ je ko naj tu kaj spozna, kako naj-jkonec Rečica je meja naseija|
Za njo so se razprostirala polja, gozdovi, trate. Prehodila je torej že vso ulico. Ali res? Saj niti ne ve, če je bila v njej.
Marija je sedla na mokro opeko. Se enkrat je do globočine, do dna duše občutila, da je Griša padel, da ga ni več. Kot da bi tu v požgani vasici, kjer sta se seznanila in se zaljubila drug v drugega, drugič umrl, brez po-ratka, brez sledu. Kje neki je njegov grob, kako naj ga poišče na neusmiljenih poteh vojne, na brezkončnih poljih bojev, na strašnih pozoriščih bitk, če ni mogla najti niti sledu ulice, hiše. vrta, kjer se je v sončnem poletju rodila njuna ljubezen? • Marija Pavlovna?", Zakričala je od strahu. Pred nja se je nertadno pojavila človeška postava, poštar na ženska z ruto, opirajoča se na palico, siva kot vse, kar je ostalo tu.
"Ali me ne poznate več? Jaz sem Golovkina, mleko sem vam nosila." Bilo je nekaj znanega v tem obrazu, v potezah okrog ust.
"Golovkina?" je negotovo vprašala Marija in se skušala spomniti nečesa neoprijemljivega.
. "Postarala sem se," je rekla žena in se krepkeje oprla na palico ter pozorno pogledala Marijo. 'Vsi smo se postarali..."
Sedaj jo ja Marija spoznala. V hipu so izginili sivi lasje in gube na obrazu. Za njimi so se pokazala okragla rdeča lica, blesteči črpi lasje, in beli zobje, ki jih je odkril nasmeh. A slika iz preteklosti je izginila kot izbrf-sana podoba |n ostala je postar-na žena s sivimi lasmi, ki so silili izpod rute.	•
"Ali ste prišli pogledat stari kraj?"
Marija je z nezavedno kretnjo sklenila roke.'
"Hotela ... hotela sem videti ..."
"Glejte, tako je pri nas!" Golovkina je razprostrla roke, kot bi pokazala svoje kraljestvo: "Nič ni ostalo, do tal so požgali. Tako stanujemo."
(Dalje prihodnjič.)
AGITATORJI
NA DELU
marca
23
21 14
PRISTOPAJTE K
• t
•_•
• B
SLOVENSKI NARODNI
JEDNOTI
Poročilo ta 4 tedne od ?. do 4. aprila 1947.
John K robci, Cleveland. O.
(3 nove) Anton Eornik, Hcrminie, Pa. Frank Cvetan, Johnstown. Pa. Anton Jankovich, Cleveland, O.
(2 novi) Donald Lotrich. Chicago. 111. Josef Korsich. Detroit, Mich Anton Tomšič, Oakland. Calif. Frank Stih. Sheboygan. Wis. Julia Parkel, Los Angeles, Calif. Blaz Mezori. Los Angeles. Calif.
(2 novi) Lovrenc Baje, Fairpoint
Harbor, O. John Vitez. Barton. O. Anton Shular, Arma. Kansas , Janko Zornik. Detroit. Mich. Jos. Oblak. Chicago, 111 J. H Krzisnik, Kemmerer. Wyo. Max Martz. Buhl, Minn. Nace 2lemberg?r, Glencoe, O. Mary Marinšek. Gallup, N Mex. John Pečnik, Montana, Calif. Jos. Ambrozich, Monh Run, Pa. Anton Udovich, La Salle, 111. Jacob Kunstelj. Ely, Minn.
(2 novi) John Teran, Ely. Minn. Jacob Rozic. Milwaukee, Wis. Jos. F. Durn,"Cleveland, O. Jim Dekleva, Go wand a, N. Y. Louis Malenšek. Pueblo. Colo.
Skapaj 121 naročnin. Prejšnji Iskas (4 tedne) 172 naročnin.
Vsakega nekaj
Piše PAUL BERGER
Kajzerjevemu in Hitlerjevemu "Drang nach Osten" je Uncle Joe spremenil smer v "Drang nach Weston"!
Neki irski policaj bi najraje obesil vse komuniste na cestne svetilnike vkujučivši Henryja 6jWailaca. Pa sem ga vprašal, če je siguren, da je dovolj svetilnikov?
Nekateri ameriški Slovenci so firbčni, kako je sedaj v novi Ju-4 goslaviji ter silijo tja. Nekate-; rim Jugoslovanom pa je postalo ' prevroče v Evropi in silijo v Ameriko!
Ljudje se vprašujejo, kdaj bo pojenjala draginja. Moje mnenje je, da bo pojenjala, kakor hitro bomo zapravili vojne bon-de.
cenzur/ev
Na prvi strani v tej številki je odgovor na članek v Prole-tarcu z dne 5. februarja, ki ga tu ponatiskujemo.
Je dobro, da čitatelji uvidijo, kako naše težave i tam dobro razumejo.
Članek, na katerega v tej številki odgovarja tiskovni urad slovenske vlade, se glasi (priob-en je bil na prvi strani Proletarca prvič dne 5. februarja):
Anton Shular iz Kansasa vprašuje v tej številki, kakšne skušnje imajo s pošiljanjem Ameriškega družinskega koledarja, Prosvete in Proletarca drugi. In je dobil poročila, da iz relifnih paketov vzamejo vse tiskovine. Pa tudi kar je direktno poslal, naslovljenci tam niso prejeli. Poudarja, da je bilo to napram naprednemu tisku v čaršijski Jugoslaviji razumljivo. čudi pa se, čemu naj bi cenzorji sedaj ne poznali razlike, kakor so jo takrat za sebi naklonjeni vnanji tisk Aleksandrovi
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
99
Naročnina sa Zdrnšono držav« (Isvscmši Chleaga) la Eaaado M.M S
na leto; fi.M sa pal lata; $1,M sa fetrt leta; sa Chleaga la Cleera *
$7.59 sa cele lata; $175 sa pal lata; sa Inosemstvo $t.M. I
o e
Notlov za liti in tajniltvo j*
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE , CHICAGO 23, ILLINOIS


Ako prosimo
jo naročnina potekla, obnovite ja čimprej.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and 8UHGEON 3724 WEST Uih STREET
Tel. Crawford tflt
OFFICE HOURS: 1:19 to 4 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
t:S9 to 1:39 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.)
Ros. 2219 8o. Ridfoway Avo. Tol. Crawford 144* If ao answer — Call A osti a 57 M
oom* 6*000000 eeoeoeeeeeeo*
j BARETIJICIC ft SON \
POGREBNI ZAVOD
Tut. 20-8C1
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
P > ■ If U I
eoeeooeeeoee«ooeeaeoo4,*«aa
Poročilo sa 4 tedne od 4. aprila do 2. maja 1947.
Anton Zornik. Herminie, Pa.,	37 (2 novi)
John K rebel, Cleveland. O.	20 Louis Barborich, Milwaukee,
Wis. (2 novi)	12
Joseph Korsich, Detroit, Mich.	12
Frank Stih, Sheboygan, Wis.	12
Mat Malnar, Willard. Wis.	10 (2 novi)
J. H. Krzisnik, Kemmerer, Wyo. 8
Frank Zaitz, Chicago. 111. ■	8 A. Leksan, San Francisco, Calif. 6
Jacob Adam, Argo, III.	6 Lenhart Werdinck, Thomas,
W. Va.	6
Donald Lotrich, Chicago. 111.	5 Anton Jankovich, Cleveland. O. 4
Angela Zaitz, Chicago, 111.	4
Mike Kcpach, Barberton, O.	4
Anton Shuler, Arma. Kansas	4 Jos. Mihciich, East Helena.
Montana	4
Janko Zornik, Detroit, Mich.	4
John Morsi, Chicago, III.	4
Matt Videghr, Chicago. III. .	2
Paul Bergor, Chicago, 111.	2 (2 novi)
Frank Bizjak, Chicago, 111.	2
Frank Cvetan, Johnstown, Pa.	2
Louis Muster. Oirard^ O. '	2 (novi)
Leo Zevnik, La Salle. III.	2
John Kosin, Girard. O.	2 Anton Zupančič, Carmlchaels,
Penna.	2 Amalia Oblak, Elizabeth, N. J. 2 Frank Rcmitz, Bock Springs.
Wyo.	2 Martin Judnich, Waukegan, 111. 2
Jacob Pavclc, Strabane, Pa.	2
Peter Benedict, Detroit, Mich.	2 (novl)
John Perme, Witt, 111.	1 Jos. Oven, Clarendon Hills, 111. 1' (nova)
ftkopaj 199 naročnin. Prejšnji Iskas <4 tedne) 12S naročnin.
Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad!
Lov na morske kite v Evropi stane denar in se vsled ogromne količine ribjega olja, ki ga vsebuje kit, ta lov dobro izplača. V Ameriki pa je nedavno tak velikan obtičal na obali in radovedna publika ga je prišla gledat, nakar ga je obrežna vo-2 jaška straža s precejšnjimi stroški za davkoplačevalce razstre lila in spravila nazaj v morje, kamor spada. Mi se namreč bolj razumemo na tisto olje, ki mu pravimo gasolin.
in
enako naš Majski glas, so bile v starem kraju pod monarhijo
prepovedane tiskovine. Nekaj ljudi jih je dobivalo na skrivaj, pa so morali v preiskavo in v šikane radi tega.
Kar se tiče paketov, ki se jih v Jugoslavijo pošilja carine prosto, so le za potrebščine. Mrs. Celarec iz Waukegana je lani po vrnitvi iz Jugoslavije v našem Centru pripovedovala, da iz njih vzamejo vse tiskovine. Kajti kako naj tak carinski ' uradnik sam pozna vse liste, knjige in brošure, pa razne mi-meografirane liste, ki jih izta-kne med blagom in škatljami? Omenjena rojakinja je v svojem predavanju rekla, da prihaja tja v paketih posebno veliko klevelandskega lista — tistega namreč, ki specializira v propagandi proti novi Jugoslaviji. In pa pisma, všita v blago, s ščuvanjem, naj tam potrpe — ker "osvoboditev pride".
Dalje prihaja veliko Jugoslaviji sovražnega tiska iz Italije in iz "internacionaliziranega" Trsta. Ameriški klerikalni (slovenski) tisk ima sedaj svoje glavne zveze bolj z begunskimi Slovenci v Trstu kakor v Rimu.
V Jugoslavijo naslavljamo že precej izvodov Proletarca in tudi mnogo našega koledarja je že bilo poslanega tja. Mnogi stvari prejmejo, nekateri ne. Krivda je lahko kdo ve kje. Pošta gre skozi mnogo dežel in mnogo rok. Je pa prav, da bi cenzura v Jugoslaviji stvari preudarila in svoje uradnike poučila, kdo je kdo, ako še smatra, da je cenzuriranje potrebno. To mnenje smo v boljše razumevanje sporočili tudi jugoslovanski ambasadi ter drugim merodajnim krogom. In kot je bilo omenjeno že v mnogih kolonah upravnice. je tja naročenega že veliko izvodov Družinskega koledarja in naročile so si ga tudi razne kulturne ter druge ustanove, ki so pod nadzorstvom vlade v Ljubljani in Beogradu. Torej nismo na "črni listi". Le nezaupanja je tam toliko, da se v naporih za graditev nove države boje čestokrat tudi papirja v relifnih škatljah. Torej pošiljajte naše reči v tisku direktno, ker je to varnejše in boljše, četudi dražje.
NASE AKTIVNOSTI
Zbira ANNE BENIGER
Je nekaj ljudi,ki imajo denar, pa ga ne zapravijo, ampak v večini so oni. ki ga bi zapravili, ako ga bi imeli.
Neki 80-letni mož je pisal svojemu prijatelju v Chicago, naj ga pride obiskat, sicer da bo umrl. Odgovor iz Chicaga se je glasil: "Počakaj toliko časa, da dobim počitnice/* In res ga je počakal, kmalu potem pa je umrl.
Za konjskega tatu je postava določila smrtno kazen, ko pa ie pred leti nekdo poneveril £a $450,000 ljudskega denarja, se mu ni niti en las skrivil na glavi. Rekli smo le, da je bil "smart"!
V trgovino prileti 14-letni deček ter zahteva prav glasno tri role papirja, ker se mu je zelo mudilo. V trgovini je bilo zelo veliko odjemalk in hudomušna prodajalka mu hitro postreže, da ne bo prepozno. Vsi smo se smejali, fant pa nas ni razumel, niti se ni brigal za naš smeh, kajti njemu se je mudilo v
Bole, in stvari.
vrh tega še drugo
Iz Power Pointa, O., smo prejeli sledeče pismo: "Cenjeni so-drugi! Danes je prvega maja in praznujem ga s tem, da ponovim naročnino na Proletarca in prispevam $5 v tiskovni sklad. —Maft Tušek.
Ta naš prijatelj je pionir v: Pred nekaj dnevi smo poslali našem gibanju, kateremu je že po zračni pošti izvod dr. Kerno-
Vida Shiffrer, Cleveland, ki je bila 20. aprila na Proletarče-vi priredbi z Zarjani, je prispevala v tiskovni sklad $5.
veliko pomagal, no.
Posebno gmot-
sov
'M
Leta 1911 sem v Glasu Svobode čital sledečo smešnico: Nace je bil pri spovedi, povedal
Sobna hBa naprodaj
Sobna hiša <rh), 14 sob, zidana. moderno opremljena, štiri stavbišča. Na lepem kraju. Visoki dohodki. Veliko garažo tik hiše se lahko predela, da bo do-našala še več dohodkov. Pokličite ROCkweil 4441, ali pa pišite za pojasnila upravništvu Proletarca.
Naš stari zastopnik za okrožje Akron-Barberton, Mike Ko-pach, jo poskrbel, da ga je nasledila nova moč — Alois Oce-pek, ki bo odslej uradni agitator za ta list in druge naše publikacije. on (Ocepek) je tajnik društva št. 48 SNPJ in njegov naslov je 948 Shannon Ave., Barberton. K temu sporočilu piše M. Kopach... da bo šo agitiral, a vsled revmatizma, ki mu nagaja pri hoji, tega dela ne bo mogel več vršiti v tolikšni meri, in pa da bo njegov naslednik ^Alois Ocepek dober zastopnik lista.
Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa., je poslal znesek $21.75, ki je bil zbran v Proletarčev tiskovni sklad na seji 27. aprila v naselbini Library na konferenci federacije SNPJ. Iskrena hvala vsem prispevateljem.
Frank Volkav, Maple Heights, Ohio, je poslal dve naričnini in prispevek v tiskovni sklad.
Anton Jankovich, Cleveland, O., je naročil še pet izvodov Ko-ledarja, poslal $1.00 v tiskovrri sklad, ki ga je prispeval George
vega Angleškega - slovenskega besednjaka in irvod njegove Angleško - slovenske slovnice mlademu ameriškemu letalcu v Okinawi. Predstavljamo si, da mu bosta ti dve knjigi koristni v sestavljanju pisem njegovi materi in oč^tu; ali morda, da bo uporabljal svoj prosti čas za študiranje slovenščine čim glo-bogeje. Torej sta bili knjigi poslani v res dober namen.
Naj poudarimo, da smo prejeli v minulih mesecih iz'zapad-nih držav od mladih ljudi precej naročil za Angleško-sloven-ski besednjak. Predstavljamo si, da so to dijaki in dijakinje, ki se pripravljajo v posebne poklicne službe. Skoro v vsakem slučaju so njihova naročila spremljana z željo, naj jim pošljemo podatke o Jugoslaviji in čimveč drugega takega gradiva, ki jim bi pomagalo k boljšemu znanju slovenskega jezika in pa o zgodovini Slovenije ter ostale Jugoslavije.
na
brezposelnih
rogi v Washing
Dva milijo
Vladni krogi v Washingtonu cenijo, da je število brezposelnih naraslo sedaj na dva milijona, dočim jih je bilo med vojno nezaposlenih največ an milijon.
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
a f»I. MOHAWK fiwt
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
mOUTARIC
SRČNO DOBRI MOZ
s Danski spisal Pavel Wester-guard
Živtl je srčno dober mož. Dolgo je temu, kajti takih srčno dobrih mož dandanes ni več. So-rensen sc je. pisal, Wendelin So-rensen. Poznal sem ga osebno. Nekoč je stal na pločniku mestnega avtobusa, ko ga je nenadno neka dama s svojo predolgo klobučno iglo zbodla v oko. Srčno dobri mo^ je mirno potegnil iz žepa robec in iglo iz klobuka.
"Oprostite, milostiva." je dejal. "prišlo je nekaj rja vašo iglo, dovolite, da jo obrišem." Nič drugega.
Od tistega dne je pa moral nositi stekleno oko. Ta okolnost mu ni prav nič zmanjševala srčnih čustev do Hilde, njegove ljubeznive neveste. Ljubil jo je s steklenim očesom prav tako iskreno ko prej, ko še ni nosil steklenega očesa. In ko mu je nekoč rekla: "Slišiš. Vendelin, kako se joče moj bratec? Izgubil je svojo veliko stekleno kroglo, ki mu je bila v veliko veselje. Bodi tako ljubezniv, daj mu svoje stekleno oko in dovoli mu, da se z njim poigra!" — se ji ni mogel upirati — bila je cvetoča pomlad — in je ugodil njeni srčni želji.
Nekaj dni nato je pa stopila k njemu in mu dejala: 'Vendelin, ne ljubim te več. Ljubim Emila. Grozno je, to vem. Najhuje pa je. da me Emil ne ljubi."
In kaj je napravil srčno dobri mož? Osramočen je povesil glavo in se odplazil k Emilu.
"Dragi Emil," mu je rekel, "osem sto kron mi dolguješ. Gotovo tiči v tem vzrok, da se nisi toliko časa prikazal. A jaz ti teh osem sto kron podarjam in dodajam še osem sto kron, če si pripravljen zaročiti se s Hildo, mojo ljubko nevesto, kajti ona te ljubi nad vse."
"Tisoč kron!" je odgovoril Emil. Bil je pač velik drznež.
"Prav, torej tisoč kron," je privolil srčno dobri mož in naštel denar na mizo. "Toda ti se moraš z njo ne samo zaročiti, moraš se z njo tudi poročiti."
"Soglašam!" je zagotovil Emil. Tisoč kron niso mačje solze.
Čez leta se je približala zadnja ura in srčno dobri mož bi bil moral zapustiti to solzno dolino. Njegova gospodinja mu je zabrusila kar v obraz svoje mnenje: "Gospod Sorensen, zelo brezobzirno je od vas, da mi umrete sredi meseca. Tako težko oddam sobo v tem času!"
Srčno dobri mož je zbral vse svoje sile, pomignil gospodinji, naj stopi bliže, in ji šepnil s slabotnim, pojemajočim glasom: "Ljuba gospa Hansenova, vi ne smete trpeti zaradi mene nobene škode. Tu imate najemnino za prihodnje tri mesece vnaprej."
"Zelo lepo od vas," je odvrnila grda starka in še dostavila: "Zagotavljam vas, dragi gospod Sorensen, z lepim vencem se vas
spomnim pri pogrebu."
Se tisto noč je umrl Vendelin Sorensen, ta dobričina. Toda kdo se ga ni spomnil z vencem? Bila je ta gospa Hansenova, njegova gospodinja.
Nova politika zvezne vlade v Grčiji in drugod že v pogonu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
tistem, a namesto tega so poboji naraščali, vlada je postajala bolj in bolj tiranska in opozicija čezdalje bolj odporna,
Bevin potisnil polomijo ■ Trumanu
Ernest Bevin je končno spoznal, da temu stanju ne vidi konca, in da Anglija Grčije vsled svojega lastnega opešanja ne bo mogla vzdrževati. In tudi ako bi jo — čemu naj Anglija trpi vse stroške? Mar nimajo sedaj v Sredozemlju i Zed. države velike interese!
In tako je bilo lansko jesen Trumanu in njegovemu državnemu tajniku iz Londona poro-čano. da ako hočejo Zed. države Grčijo pod angleško - ameriško zaščito, jo morajo one prevzeti, ker Anglija te naloge vsled finančne izčrpanosti več ne zmore.
Truman s svojimi svetovalci je lahko brez truda uganil, da če pride i Grčija v sovjetski blok, bodo ogrožene vse investicije ameriških in angleških oljnih in drugih magnatov v Sredozemlju. In pa morska pot Anglije iz Sredozemskega v druga morja bi bila ogrožena, če bi dobila Rusija Grčijo ter Turčijo pod svoje okrilje.
To se ni zgodilo. Ameriške bojna ladje so v turških in v grških pristaniščih in v Egiptu. V vseh teh krajih imamo tudi letalske baze in municijska skladišča. In oljne naprave. Sedaj, ko sta grška in turška vlada pristali, da gresta pod ameriško varstvo, bo lahko šla tja tudi ameriška armada, dočim so ameriške vojaške komisije že tam.
Iiredna §eja Drutabnega Slovenskega centrb
Chicago. — V soboto 24. maja se bo vršila izredna seja Družabnega kluba Slov. centra
Prične sc ob 8. zvečer na 2301 S. Lawndale Ave.
Dosedanji upravitelj klubo-vih prostorov, Mat t Videgar, je službo vsled želje po vač počitka pustil in se izselil na svoje poletno bivališče. Nasledil ga je Arley Božičnik. Prostori so sedaj predelani in u tem bo poro-čanO na omenjani seji. Vrh tega je treba izvoliti enega člana v odbor Družabnega kluba.
Torej pridite na sejo 24. maja vsi člani. Po seji bo zabava in prosta postrežba.
Edward Hudale, tajnik.
Real Estate
HAVE YOU PROPERTY FOR SALE in or near Bridgeport? We specialise in Bridgeport properties. Have All Cash Buyers.
V. STRMIC 541 W. Slst St.	CAL. 6774
Mist. For Sale
1940 BUICK a 4-floor Torpedo Sedan Healer - Good Condition ^ ll.fSS
ENO. 1IS94
1999 FttjW> . Busiuess Coupe, like few tires, elean; exceptional mech. condition, $7$«, private.
AMBASSADOR 3473
EXCE FTIONAL BUY 1941 ei> mouUl Special De Lux« Sedan, 4-door; radio, heater: new tires; very clean car in «oou condition. Bargain.
4032 N. KIMBALL
IR Y- lift /_
1936 FONT! A C 4-door Sedan; Good Condition Offer
OOLUMBU8 5463
HOUSES — Six room brick reai-dence, pre-war construction; large, beautiful rooms; newly decorated; fuH tile bath; moden* cabinet kitchen; insulated; Venetian blinds; automatic h.w. ht.; landscape 46-ft lot; near 55U> and Tripp. Immediate possession. Only $12.900. See Mr. Lally. Draper it Kramer, 9109 S. Ashland. CED. 1600.
BEAUTIFUL 2-FLAT BUILDING Octagon front; 2-5 rooms and 2 enclosed porches. Immediate possession of 1st floor, rrivate party. No agents. Leaving city. Marquette Manor, REP. 1862.
3-FLAT BRICK 3 6s; stove heat; full basement Hardwood floors; 2-car garage. Price $13.000.
CAH1LL BROS., REALTORS 5501 S. Ashland	FRO. 0560
1041 CHEVROLET Club Coupe; A-l Condition. Leaving City
OAK. 0637 Except Sunday
Misc. For Me
New
tors.
HOUSEHOLD AFFLIAMt'ES w stock of like new refrigera-s, Rebuilt, resprayed, factory guaianteed; all popular makes and models. Gol* t oast Refrigeration, ftlO North Ave. Store open daily ■Bun. 10-6. Also store at 1521 lark St.
H* W»t«|
9-9
ymp
REFRIGERATORS available now Frlgidaires 6145, one year fuaran tee. General Electrics 692.50 idairos 661.51. Reconditioned
guaranteed

ter.
Frig and
Free delivery. Electric 317 S. Market St., WEB.
Open Sunday, 11-5:30.
FURNITURE FOR SALE 90 pieces Havlland China, 15 pieces Jap. taa sot, 6 rags, 4 piece bedroom suite, table desk, studio couch. 2 china eabinets, 2 sewing stands, dining room set, sllverwear, refrigerator, Glen wood range, radio, lug-safe, etc., bath cabinet, pictures, books, sten ladder, fire wood, hand made quilts, pillows, miscellaneous goeds; ladies coats.
LAWNDALE 2659 4220 W. 25th Flace
TRAILERS FOR SALE Very good buy for handyman. 1940
Glider Trailer, 22 ft., sleeps four; bottle gat; completely furnished. Very reason, priced. Nevada 5246.
NEVADA 5246 TRUCK FOR RENT With Driver
Or Will Buy Contract BEK 3325
Moskva se huduje
Popolnoma umevno je,
da
ffffffffffufifftffffim!
BRICK - 2 AFT. 5 and 6 rooms; oak firs, and trim. Nr. 75th sad Ellis. Frlce 612.560, 63.060 down.
LAURENCE F. FLYNN 1401 E. 75th St.	F Air. 1637
MokM Any n-Tired Bik« o
■ ■BIKE
man*
M A 6W.10*| •MM
97
ACE APPLIANCE & CYCLE SHOP
819 E. 55th St.
BHD way 2672 Chicago 16, 111.
umevno
smatrajo v Moskvi "Trumanovo doktrino" za kaljenje mednarodnega miru in za intervencijo ameriško "dolarske politike" v tuje dežele. A za enkrat bosta menda Zed. države in Sovj. unije ostaje le v živčni ter ekonomski vojni. Med tem so obe pripravljati z graditvijo vojnih baz posebno na severu, nš otokih in z graditvijo let&l, ki bi šla na velike razdalje in se po izmetu lahko vrnila na svoja oporišča.
V Zed. državah je sedaj samo ena omčna osebnost, ki nasprotuje tej za mir silno nevarni politiki, namreč Henry Wallace. A tudi on je osamljen in v demokratski stranki, v kateri je bil nekaj časa eden glavnih voditeljev, je izoliran.
Spori v Aziji
Sovjetski in ameriški interesi se križajo tudi v Aziji. In sporna točka sedaj je posebno Koreja. Polovica Koreje je pod sovjetsko in ostala polovica pod ameriško okupacijo. Razlika med obema okupacijskima režimoma so ne samo ideološke ampak tudi materialistične, ker obema se gre za moč, za interese in za varnost.
Kot Grčiji in Turčiji, morajo Zed. države v svojem delu Koreje veliko trošiti, ako jo hočejo vzdrževati ter jo držati sebi naklonjeno. In ako bo nova doktrina obveljala, pravi Walter Uppmann, bo morala naša vlada s časoma trošiti po svetu pet milijard dolarjev na leto, ker le z velikimi dajatvami bodo lahko Zed. državo saj za silo držale Vpadni svet izpod komunističnega vpliva.
Mir, ki ga imamo, je torej umeten, imperialističen in poln ekspioziv Morda se bo s časoma spet dobil kak Roosevelt, ki bo to razmerja ufa^ažil in dal človeštvu svobodnejše dihati.
FOR SALE North Side apartment building - 7 apartments - Brick - Slovo Heat $14,060 with 64,000 down, balance 4 H per cent neto 61.500 annually. Call LONgbeach 6792 Week Days
AT 11 KITH HAMLIN 6-rm. brk. house, ready May 1st; good schools, churches, transp.. shopping; a grand neighborhood Open all day Sua. and all afternoons.
CRANE * MORELAND FOR. 6767
HARVEY room house with 6 unfinished upstairs; furnace heat; garage; 2 lots; 5 yrs. o|d; immediate --------Ion; bearing
1946 FORD H TON STAKE 750x20 tlres. Very low mileage. Will Sell Cheap. 7415 S. Ashland. STEWART 6202
TRACTOR-TRAILER For Sale Private Farty
FAL|SADE 6332
1941 DODGE Army Half - A-l Condition MpN. 6676 after 3 F. M.
Automobiles for Sole
47 Mercury Convertible Coupe, radio, heater; 747 Dodge 4-door Se. daa, radio, heater; '47 Chevrolet Flcetliae Sedan; '47 Ford Tudor Sedan. radio, heater; '47 Mercury Club Coupe; '47 Fly mouth 4-door Sedan; '46 Ford 4-door Sedan; '47 Dodge Custom Built, 4-doer Sedan; '46 Buick Super. 2-door Sedan; '41 Chevrolet Club Coupe. Many other makes and BM»dels. 25 other good ased ears to choose from. We also pay top .dollars for your used car. You don't have to nave a car to trade ia to drive one home. Open daily until 9 p. m. Sunday from 10, to 6" NICHOLS MOTOR COMPANY 4701 West Madtoon
HOUSEHOLD APPLIANCES WANTED era tors, aay make,
far same. ~
NORTH SHERIDAN REFRIGERATION CO. 926-30 W. Sheridan DIV. 0135
L^Y-pyr
FIRST CLASS ALL AROUND EXPERIENCED ON ORNAMENTAL AND MISCELLANEOUS IRON WOR STEADY WORK'- TOP WAGES
A. F. ANDERSON IRON WORKS
56j6 S. LOOM1S BLVD. REP. 6600
DIE MAKERS
CHICAGO SPECIALTY EQUIPMENT CO.
401 N. Paulino
. s MEN - DISHWASHERS for Bakery - Day Work - 6-Day Week - Permanent Jobs - Good Starting Salary - Best Working Conditions.
BREMEN BAKE SHOP 3207 W. Irving Park Road
IRV. 9311	_
WAREHOUSE MAN (Married Preferred) • Steady Job and Good Future with an Established Firm - Very Good Salary.
A. E. STALEY MFG. CO. 363 W. Ontario	SUP. 5164
Refrigerators, any make. In any condition. Will pay SPOT CASH
A 5c Call
Will Prove to You We Pay Highest Prices DICKENS 1552
VRTERAN MUST HAVE CAR Desperately need cleaa car for use In business. Prefer either Ford or Chevrolet Please call
HAYMARKET 4639
1942 FORD 10 Wheel Dump Track 6 Yard Rod y C ED ABC REST 2677
INTERESTED IN BUYING
D he v roleto. Fords, or Plymouths. Not particular la model that has wall kept
BERKSHIRE 6697
it trees on
pencaa
the place; party lea vin« town. Mrs. F. Porsetech. 167th and Lathrop, HARvey 2766-M.
1936 DODGE
n	• a *
Dump - 2-ton - Very Good Tires Reasonable GRA. 6774
2-apt.; vie. 1 of a
poss. Of attrac apt.; priced low
ve at
and A 6-rm. 1st 615,000.
HILLSIDE—125x276 feet of land; a 6-rm. stucco on tile bungalow; near transp. A rmart investment at 69,250. Call Mr. Gaspers.
AUStin 1460._-
TRUST WILL SELL W. Side 5 stores. 5 apto., 2-sty. cor. brick bldg.; exc. ccrnd.; bargain, 637,500; terms.
E. M. BERTHA 11 S. La Salle	RAN. 2046
Business Directory
Ke us for
j machine needs; we have rebuilt washing machines, any make—639.95.
jSf Appiv! *Very °?f (ic'i
T an
„>rk. Cluaran____
lloo W. Chestnut
Appex. Very work. Guaranteed
Woodrow ent repair for one year. MONroe 3652
Amaslng New Dentist's Discovery Makes Loooe Dental Plates Feel Like Having Your Own Natural Teeth Aftif. Perfect for Upper aad Lower Dentures.
NOT A PASTE OF POWDER THAT WASHES AWAY EACH DAY GUM GRIPFER Is a safe, sanitary plastic rellner that lasts for as long as 6 months. Easy to apply at home —just squeese "GUM GRIV on yoar den
RIPPER
tal plate, and pat It in
yoar meutii where It sets quickly.
,600 tubes sold on MON-
Over 756,( fc¥ • BALK II 00
tubes
OtAJKANTEE.
MANUFACTURING—Plastics cast lag fiad fabricating; highest 411*" ties, lowest prices. Our now system keeps fabricating coats to a minimum. Special catting and finish Ing. Low mold cools; all shades and colors; rod stock 2 ft. lengths to your specifications, all colofs. Wilson Plastic Products. 1066 Addison, Chicago 13, III. BIT. 1604.
AUTO AND HOUSE TRAILERS CICERO AVENUE GLIDER TRAILER SALES 1150 North Cicero Avenue
r COLumbus 4933
1964 FORD
Tow Tnfck - Fair Condition 2341 W. GRAND MONroe 7074
TRUCK BARGAINS 4 1945 Internationals, 6x6 dumps Ford 6-wbeel damp; International d-3*, long wheelfc***; International
ds 500 tractor.
If AT I ON A L 2413 S. State St. Victory 1166 Open Sunday
1934 DIAMOND T l»i-ton stake truck, good rubber dao wheels HUM. 9461
South Side's Moot Popular * Ladies-Only Salon Relaxing spot reducing, vibrating and nefve treatment, steam bath and maasags. Salts and sulpha Popular priced. Wood fawn Reducing Salon WEN. 6003 666 E. 63rd Street
Call PEN Assistance in Time of Need! JOHN C. MEISZNER Funeral Director 5622-64 Irviaf Park Road
IVATE AMRULANCE SERVICE and Suburbs
PRIVATE AMBULi Funerals to City
CARPENTER
Expert—Wo do basement, apt. or attie in 10 days and all kinds off"" cement work.
BOULEVARD 2574
ARI YOU pp
You will want something very
BUS OFF—
ROOMING HOUSE Boot Location hi Chicago SEEING IS BELIEVING DIV. 4317
Lumber Handlers
Steady - Good Pay
CRAFTSMAN WOOD SERVICE CO. 2727 S. Mary Street VIC. 0507	Mr. Hunt
LINOTYPE OPERATOR
NIGHTS • STEADY UNION
Lino Typesetters
162 West Monroe Street FRAnklin 1359
Help Wanted
ATTENTION EXPERIENCED ORAMENTAL IRON AND ALUMINUM WORKERS Must have 10 years experience. Steady. M years established factory. Write to
POTTER ART IRON 2927 N. Henderson
STUDIOS Dallas, Texas
Girls & Women
LIGHT INTERESTING FACTORY WORK
GOOD EARNINGS . PLUS PRODUCTION BONUS
Also
LIGHT MACHINE WORK GOOD STARTING RATES
Openings
on Three Shifts USIC WHILE YOU WORK
PLEASANT WORKING CONDITIONS
NON-PROFIT CAFETERIA HOSPITALIZATION INSURANCE
Apply PERSONNEL OFFICE
CHICAGO PRINTED STRING CO.
2320 Logan Blvd.
(One Block from Western Ave. Street Car
Diversey Bus and Elston Ave. Street Car to Door)
Tool Grinder Operator
Needed	\
STEADY - GOOD PAY Fine Working Conditions F. L. REGNERY CORP. 613 West 16th Street
POLISHERS. COLOR BUFFERS, PLATERS HELPERS Good Pay - Steady Job
STANDARD NOVELTY * LAMP CO. 623 S. Wabash
CHOCOLATE DIPPERS
WANTED x HAGLEY CANDY CO. 4653 N. Ravenswood
PACKERS Young Mon Wanted Packing Coffee Good Pay
for
MILLINERY SHOP 6th floor loop building, good loca-made hats; aac-reasonable.
Call JUNIPER 4675 eveninjs or Sunday.
tic a, retell custom ma riftce due to Itlne.ss
NIGHT CLUB Cocktail lounge, one of the most
aatiful and finest equipped in j. Gross earnings about 66,500 per month.
Agent PORtomouth 6767
LIQUOR STORE and bar comb. Good south side loc.; clean inventory; good lease; reasonable.
HUDSON 3912
TAVERN plant.
Good bus!-
Tow license. Len and VI,
Near ness;
Manpheim rd. and Fullerton. FRANKLIN PARK 4261 (Owaer)
TAVERN
Mod. gd. loc., reas. rent, 6-yr. lease; ■Stockyard
1941 FORD TRACTOR J C.O.E., sleeper oah; has '46 motor hew radiator, new battery. 7 like new tires. Motor In good condition Priced to sell.
HOL. 1799
cPMJi MBJ^U***^
ijbu
refused
loavl
for full
House. 4716 Rano reas. offer
superior tea ft coffee co. 2616 W. Lake.St.
Attention Men!
Your Future is Secure In Our Factory Wanted AUTO MECHANICS
e
Experienced, must know all the
Rikes of automobiles. Highest pay.
id holidays. Also Helpers Wanted. Apply at
Bell Auto Repair Co.
2452 S. Michigan CALumet 7022
FINCHLEYS
Has Permanent Positions
General Office and Clerical Help
Very good starting salary - Permanent positions - Free hospitalization - Best working conditions.
19 East Jackson Blvd.
Or Phone WAB. 5200
OPERATORS
DOUBLE NEEDLE
(Experienced) STEADY WORK Good Psy
ASCO MFG. CO. 3415 W. Grensturw Ave.
SALES and OFFICE CLERK for book room of Protestant publ. house; typing ability, desired but not essential; will consider begin ner; interesting position; Pleasant Surroundings.
United Lutheran Publishing House 666 N. Wabash Ave. SUP. 1681
Women - Girls.
Light Shea Work - Steady - Good Starting Wages
Wm. Freund & Sons
125 N. Wabash	RAN. 0805
WOMEN DISHWASHERS for Dishwashing Machine - Meals and Uniforms Free - 6-day Week No Sundays - Good Pay.
ROW'S RESTAURANT North Ave. ALB. 0200
4300
DAI I W.
FINISHERS
For Men's Clothes Wanted Work at your home If desired We will send it to you.
Society Brand Clothes, Inc.
416 So. Franklin St. WABash 7667
TYPIST
Capable of Taking Light Dictation Excellent Fay - Pleasant Working Conditions.
Motor Cargo, Inc.
C. E: Parker	CALumet 3223
'."if:
DIESEL TRUCK trailer, suitable for hauling pteel, bricks and cement; army command cars; also other truoks, tractors *Ad trailers.
1556 S. STATE ST. -_ Victory 6129
P1L1 BURNERS Immediate dallv-n trols. Tanks and red. Wink-up. lnstells-arranged. 66 months 6s par-firs t payment Oct. 1. Pulaski Stoker Sales A Service, 161 S. Pulaski, SAC. 3447.
ary. 8195 with controls. 1 Installation easily arrang ler Stokers 1266 nad up lion arranged. 66 month«
1941 BUICK SPECIAL
Vet cab; ready to fo.
3484 OGDEN ROCkwell 9373
or ?wr Tube, Only Ami Of®rpys?. Inc.,
HARDWARE STORE Incl. bldg. with a 6-rm. flat In rear of stare; h.w. ht; 2-car frame gar.; good loc. In suburb; stock.
5636 W. ROC. 6860
ty
Roosevelt fed. |
OLYmpic 6160
GROCERY - DELICATESSEN aad soma fresh moats; 5 rooms lo rear: hot water host. Quick sale, 85,666. Doing 8166 a day 3-year leas*.
YARDS 7681
WOMEN
Intelligent women wanted to receive the patients at our Medical Center.
Wicker Park Medical Center
1530 N. Damen Aveauo
FIRE LQSES
IN TIMES past Insurance men claimed they could always tell when a slump was approaching by noting an increase in fires. If that barometer is still reliable, the outlook is anything but bright. The National Board of Fire Underwriters reports that fire losses during March were fTt.4 million, an increase of 18 per cent over February aad of 36 por cent over March a yoar afo.
CONFECTIONERY STORE Good Location; FodaUla, Notions, Cosmetics; 4 Rooms In Rear. * . VIRGINIA 9549 '
DELICATESSEN Selling dno te ill fcaalth;. living quarters containing furniture.
BAY. 95^6
WONDERFUL BUSINESS OPPORTUNITY doncatessen. fruits, vege-
vfr* £ofcnf
MM*
GROCERY - DELICATESSEN' Stock and fixtures - B room flat Low Rent - Good Lease. MIC, 6477
Half Naked
Sergeant (to recruit who, has come, on parade with a button unfastened): "What's the meaning of this?( Sun-bathin«?"
Hatred is the souls.-~Balzac.
vice of narrow
Finis
"Was your husband badly hurt when he was struck by a car?"
"Ifccs, he suffered from conclusion of the brain "
"You mean concussion of the brain, don't you?"
"No, sfr, I means conclusion. He's dead.''
Never Had a Chance
replied the husband during a 'Quarrel. "No, you didn't run after me. But listen, my dear. A trap doesn't run after a mouse, but it catches it just the ssme."
Wanted Immediately
MOLDEftS
muw wmwr1 oN
High Piece Work Rates — 6 Day Week Day Shift
CIIYEIANP FOUNDRY
2816 HARVARD AVENUE	CI^.VF.LAND, OHIO
irntix K«KTxii\
Ob njegovi osemdesetletnici Napisal A. SLODNJAK
Dne 15. april« 1947 je izpolnil osemdeset let razgibanega uspešnega življenja Etbin Kristan. eden prvih organizatorjev slovenskega delavstva, časnikar in pisatelj.
Ustanovnega kongresa Jugoslovanske socialno demokratske stranke dne 15. in 16. avgusta 1896 v Ljubljani se je udeležil tudi devetindvajsetletni Etbin Kristan, bivši avstrijski nadpo-roenik in tedanji urednik prvih slovenskih delavskih časnikov Delavca in Svobode na Dunaju. Na kongresu so se združile posamezne strokovne organizacije na slovenskem in nekoliko tudi na hrvaškem in srbskem področju nekdanje Avstro-Ogr-ske v enotno politično stranko. S tem ie zmagala misel, ki jo je že leta 1869 skušal uveljaviti France Levstik. Ta je ob usta-
v pesništvu zlasti Ceha Machar-a in Antona Aškerca, v drama-iki Norvežana Ibscna, v pripovedništvu pa Francoza Zolaji, >ojmuje Kristan umetnost kot ivojstven. vendar nedeljiv od-lek enotne bojne črte delavstva in izobraženstva zoper kapitali-tične oblike življenja. "Niti »ravica ne prihaja sama in rte tvoboda", je zapisal Kristan ob >voji sedemdesetletnici in dotal: "Delati je treba zanjo in x>jevati se kakor od sačetka
ri*.
xmbru 1942 je W1 glavni referent Slovenskega ameriškega narodnega kongresa v Clevelan-du ter izvoljen za predsednika Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Njegovo delo med osvobodilno borbo je nagradila vlada FLRJ z visokim odlikovanjem.	•
Kristan je pričel svojo pesniško pot s programatičnimi pesmicami v miselnosti in slogu Macharja in Aškerca... Od 1899 do 1900 je Izdal 8 zvezičev pesmi, ki jih je krstil z neznačilnim imenom Žarki In snežinke. V trdih in retoričnih verzih je prikazoval osebna in socialna doživetja, oznanjeval zmago de
,eu." In to »pn.^-v^i^/^^
Kristana lep« ovca Zato je M-■	močno
sr \SK!oE5 m uko * r
zveni v epski pesnitvi Vitez
oblike tega
ielih posamezne boja...
V zboru slovenskih pesniških impresionistov v prvem desetletju našega stoletja je Kristan samosvoj literarni delavec, ki se ie kljub osebnemu in politič-
Ivan (1907». v simbolni drami Kraljevanje (1910) in v zgodo-
novitvi prvega Delavskega iz- j nemu
obraževalnega društva v Ljubljani zaman naročal ustanoviteljem, naj skrbe, da bo novo društvo gojilo delavsko politično zavest v svojih člankih in se ne bo omejevalo samo na prosvetno in podporno delo, kar 'spada politika v prvi vrsti v naturo delavskega društva'. In prav Kristanova zasluga je, da je to spoznanje po sedemindvajsetih letih prešinilo delegate prvega delavskega kongresa na Slovenskem in da se je del našega delavstva po mnogih neenotnih in politično ter idejno motnih poizkusih priboriti si socialne in politične pravice vključil v socialno demokratsko delavsko gibanje.
Etbin Kristan je po kongresu ostal v Ljubljani in se je odločno lotil organizacijskega, agi-tatorskega in časnikarskega dela. Po izobrazbi in po govorniškem daru je bil v dragoceno pomoč tovarišem, pionirjem delavskega gibanja, ki so bili obrtniki in delavci. Urejal je najprej Svobodo v Trstu, leta 1898 je ustanovil glasilo Jugoslovanske socialne demokracije Rdeči prapor (nekaj časa je časnik izhajal še s starim imenom Delavec) in mu je dal značilno geslo: "Kdor ne sna svobodno misliti, ne more se boriti za svobodo.''
. Leta 1911 je Kristan pretvoril Rdeči prapor v dnevnik Zar-
vinski drami Ljubislava ter epskih pesnitvah, ki Jih Je priobčil v Cankarjevem glasniku.
oTiii^llstv'u' z Ivanom I »dostojno, čeprav še vedno prijateljstvu z iv«»om nekohko shematično in topo.
_ i —s- T I IF*""*-
demokratično ter fifcerativnbziVihtel v istem trenutku na oreObrazbo JugoalAviJfc. V dfe- njegov pffetol, ne da bi ostal
zvttt ljudSUvu, fc! mu Je (»Omagalo do zmage. Zato se mu ljud-tvo upre in ga zavrže.
Tudi drama Samosvoj (1910) upodablja isto misel v moderni obliki Individualni znanstveni ntCpor Je brettlSpešen ifi nesmiseln^ ako ni posvečen reševanju občih življenskih nalog in potreb. V drami Tovarna (191X1 je Kristan plastično In oftfo pri kazal nasprotje med pfodultttv-nlm delom In kapitalom.
Napisal je fuai več satiričnih in socialnih enodejank, troje domiičegi, dvoje iz affteriškega življenja.
Kljub estetskim pomislekom in Življenskemu prahu, ki je le-gel nanje, bi nekatere Kristanft-v> drame zaslužile, da jih 01 pesnikovi 80-letntcf temeljito
ogledajo naši dramaturgi ift režiš* ji ter se posvetujejo s sa-tinim seboj Iti s drugimi veščimi ljudmi, ali ne bi bilo primerno, da jih uprizore v naših gledali- polniti. Ker tega ni zmogel, si ščth. Nedvomno pa je, da mora- je dne 4. maja sam vzel življe
Je bil take vrste župan, da je Ihislil na svoje obljube, ki jih je Mpal v volilni kampanji volil-cem, v slučaju zmage tudi iz
preveč drezala vanjo, amreč, ako se bo Jugoslavija lahko posvetila obnovi, namesto oboroževanju.
re
Kongresnik Cox, demokrat iz
mo izdati brž ko mogofe v po-! nje, v obupu, d. kar je obljub- J-rgg.
janju Trumanove doktrine, da
sebni kfijigi izbor Kristanovega! Ijal, ne bo mogel storiti. Star je pi/blidstinega ln leposlovnega bil šele 52 let. In postal jfc župan dela.	enega izmed najrazkošnejših,
Ob 80 letnici lahko Etbin Kri- najbolj razuzdanih mest na tej Stan nrflrno in ponosno premi- polobli. Načeljeval je mestni obsije o svojem življenskem delu. čini Havana v republiKi Kubi. Ve* kakor pol stoletja se je bo- Predstavite si, koliko bi ostalo ril med sMBjim ljudstvom, da bi politikov v naši deželi, če se bi v njem zmagalo spoznanje, da PO IZVOLITVI ravnali po nje-poftrebuje človeštvo drugačne govern pravilu. Oj, to bi bilo družbene ureditve, kakor je bi- dela za pogrebnike! la ta, kot mu jo je vsilil brez
obtirni kapitalizem. Žito se ga te dni hvaležno spominja svobodna domovina. (Sfovertiki poročevalec 18. 4 '47.)
SANS.
KOMENTARJI
Na Češkem so sc domislili, da bi bilo zelo simbolično postaviti spomenik tudi "neznanemu otroku".'V burji strašnih nacij-skih zlodejstev je bilo nešteto ubitih povsod kamor so pridrvele nacijske beštije ali horde njihnih zaveznikov. Ta spome-! nik neznanemu otroku, ubit v
Cankarjem zavestno upiral o-pojnemu vplivu njegovega sloga in jezika, čeprav je idejno in vsebinsko upodabljal iste ali vsaj sorodne motive.
Jeseni leta 1912 je Kristan potovil v Severno Ameriko k našim izseljencem, da bi jih politično prebudil in organiziral, in leta 1914 se je tik pred prvo svetovno vojno preselil k njim. Tam je urejeval Družinski koledar in delavski list Proletarec. Bil je učitelj mladih delavskih pesnikov ln organizattfrjev. Med prvo svetovno vojno je ustanovil Jugoslovanska repu-bličansko združenje v Ameriki in se boril zoper velikosrbsko centralistično krfsko deklaracijo. zahtevajoč, da se Jugoslavi-
ti uredi ▼ federativno In demo-ratično republiko. Po vojni se Je vrnil v svojo domovino in bil izvoljen v ustavodajno skupščino, kjer se Je izrekel sa republiko, ločitev cerkve od driave in popolno agrarno reformo. Že leta 1921 se je vrnil kot jugoslovanski izseljeniški odposlanec v Ameriko. Leta 1927 so ga odpustili iz državne službe in s svojo ženo se je skromno preživljal v mestecu Grand Have-nu, Michigan, pozabljen v Jugoslaviji in osamljen v Ameriki, dokler ga ni leta 1937 povabila Cankarjeva ustanova v Cle-velandu, naj prevzame uredništvo Cankarjevega glasnika,
(Nadaljevanje s 1. strani.) sodiščem v Rimu trdil, da je tO storil le radi tega, da Jo bi kdo ne onečaatll.
ja in ostal njegov urednikj, ter mesečnika za leposlovje in po* poglavitni delavec do jeseni uk. Uredil je štiri letnike tega 1912 Napisal je več propagand-: najpomembnejšega kulturnega nih in polemičnih knjižic, ure-! in političnega obzornika naših
jal Majske spise ter priobčeval
načelne politične članke v reviji Naši zapiski. Bil je vodilni član izvrševalnega odbora Jugoslovanske socialne demokratske stranke, sodelavec njenih glasil, organizator in najboljši govornik njenih shodov, politični poročevalec na rednih strankinih sestankih in kandidat ob volitvah.
Kristanovo politično delo pa se prepleta od trenutka, ko se je zagnal v delavsko gibanje, s pisateljskim snovanjem. Odpor zoper preživelo družbo in njeno nasilje, ki je privedel E. Kristana kot mladega častnika v vrste socialno demokratičnega delavstva, ga navdaja tudi pri leposlovnem in kritičnem delu. Kot pesniški učenec naprednih in borbenih evropskih pesnikov


izseljencev z mislijo, ki jo krepko označujejo njegove besede, zapisane ob španski katastrofi leta 1937:"Ni čas za obup, ampak za trdnejše delo in svetlejši pogum."
Vsaka vrstica revije, v kateri je Kristan sodeloval nele kot urednik, temveč kot epik, dramatik in publicist, je oznanjala našim izseljencem v najtemnejših dneh Človeške zgodovine od leta 1937 do 1942 spoznanje delovnega ljudstva vsega sveta, ki ga je Kristan takole označil: "Stari svet Je rasdejan, predvojna družba Je mrtva in nikdar več ne vstane. Od najširših ljudskih plasti Je odvisna bodočnost človeštva."
V tem spozninju je širil med našimi izseljenci propagando za cilje Osvobodilne fronte in za
t ---i ) ""V t p
t C
I
i
Najbolj znamenita slovenska knjiga v Zed. državah je vsako leto
AMERIŠKI DRUŽINSKI
KOLEDAR
LETNIK 1947 obsega 254 strani.
Jo vezan v platno. -
Stane $1.30. Za Jugoslavijo $1.65.
NaroČila >pro|«ma ,
PROLETAREC
2301 S. lawndale Avsnut

CHICAGO 23, ILL.
Tudi Kristanovo pripovednj-ško delo Je kakor njegova poezija povezano z njegovim političnim hotenjem in včasi tudi z njegovimi dnevnimi nalogami, saj Je večkrat nastalo iz nujne potrebe po primernih listkih za razna politična glasila, ki jim je bil urednik Kristan. Napisal pa je tudi več povesti, ki razodevajo s slogom in vsebino, da je reševal v njih ne le socialne, temveč tudi umetniške naloge. Med njimi sta najpomembnejši utopična povest Pertinčarjevo pomlajen je (1914) in roman it življenja naših izseljencev: Jul-kina zmota, ki je izhajal v petih letnikih Cankarjevega glasnika.
Največje pisateljske uspehe je dosegel Kristan kot dramatik in gledališki kritik. Za njegovo pojmovanje dramatike in dramatično tvornost sta značilni dve stvari. Po Henriku Ibsenu, analitiku nagibov in strasti evropske meščanske družbe, je povzel misel, da je edina naloga dramatike slikati ljudi. Ljubezen za praktično gledališko delo, ki ga je po pravici pojmoval kot eno najmočnejših oblikovalnih sil sedanje dobe. ga je pa vodila do tegi, da je kot učitelj v delavsko dramatični šoli, kot odbornik Dramatičnega društva in kot neoficielni dramaturg ljubljanskega gledališča do dobrega spoznal dramsko tehniko fn zahteve odra. O dramatiki je razpravljal tud i v posebnih člankih in pisal za Rdeči prapor in Zarjo temeljita ln obširna gledališka poročila. Prevajal je tudi Ibsenove drame in drame mnogih drugih evropskih dramatikov. Zato je v drami ustvaril svoja najboljša dela in je nedvomno poleg Ivana Cankarja naš najizrazitejši dramatik
V prvi svoji drami Volja (1002) prikazuje Kristan zma volje zdravega naravnega klet a zoper voljo dekadentne ln intrigantske mačehe... Že omenjena historična tragedija Ljubislava hoče prikazati rešitev konflikta, ki je nastal v slovenski vodilni družbi ob stiku germanskega krščanstva v podobi, ki se zdi Kristanu resničnejša, kakor je Prešernova rešitev tega problema v Krstu pri Savici. Slovenska svečenica Ljubislava se pokristjani zato, ker se zaljubi v ujetega tujca, redovnika, in ga reši, presunjena Od ljubezenske strasti... V drami Kato Vrankovič (1910) Je poskusil Kristan ustvariti slovensko politično tragedijo. Ljudski politik, ki hote zbuditi v ljudstvu voljo po svobodi In socialni pravici, se zruši, ko zve, da je njegov vzgojitelj osleparil ln oropal svoje rojake. Vzgojite-ljeva davna krivda ohromi Vrankoviča In odvzam« vsaki njegovi besedi moralno moč in politično upravičenost, tako da klone *ik pred zmago.
Simbolna drema Kraljevanje (1910) prikazuje, da Je Individualistično stremljenje po svb-bodi krjvicno, ker je začetek novega tiranstva. Vitez Ivan je strmoglavil nasilnika, pa se je
Riimunije vsled "ruske invazije" in p* ker ima sedaj Rumu-nija "kOrtittfiMtičfK)" Vlado Napeljuje jI Peter Groza. Ce bi
V*i*tr FlOrek ae ie zeeovarial ;fldnje ime P°meni,° tam to kot Vojn* FlOrek se je ogovarjal. en4 y sl()venjkini> bl lahko
kar je umevno — imel je stvar- r ne argumente in dobfega zagovornika. Zato je bil optolčeni—• a obsojen Je bil vseeno na $S5 globe, ter se je "nerodno Obnašal", Incident z zastavo se je fr-vršil v Beogradu, sodba pa v Rimu. Jugoslovanska Zastava je bila žatJMa tudi rta Primor skem. in ameriški poročevalci— nekateri vsaj so trdlfl, da SO Slovenci ter drugi "komunisti" (na Primorskem) oskrunjali našo zvezdnato zastavo. To so torej živi prapori, o katerih ni-
nič ne dvomi, kam to lahko dovede. Namreč v vojno. Kar pomeni toliko kot bi dejal, vojna
je že napovedana, sedaj moramo z njo nadaljevati, in ko pride čas, udarimo i z našo mogočno oboroženo silo. Balkanu se v Jta-kem ozračju ne obeta nič dobrega.
Balkanski sod smodnika ogroža mir, so skozi leta in leta trdili v Washingtonu, v Parizu in v Londonu, in pred prvo svetovno vojno tudi v Berlinu in na Dunaju. Sedaj Balkan ni noben vzrok za kovanje nove vojne, kakor je bil prej, čeprav so jo leta 1914 začeli na Balkanu z napadom na Srbijo. Sedaj so šle
T
oljna polja, ki bodo kmalu usah
njena! Pravijo, da ima vsaka
stran prav za prav dve strani
. , - t . ... .. t ;in vsak zvon dve plati. Tukaj-hče ne misli, da se Jih bi posla- §njg ^^ M m(£ald to
lo v muzej. Spomeniki neznanega vojaka
vojni, so odkrili v Pragi z veli
kimi svečanostmi 30. aprila. To na Balkan s svojo politiko Zed. ie menda prvi simboličen grob države, ne za demokracijo tem-take sorte	1 Prav iz enakih razlogov radi
kakršnih se je pričela prva sve-Vojna v današnji dobi niko-; tovna vojna. To ni naša ugoto-mur ne prizanaša . In recimo o vjtev ampak mnenje tudi vseh rekli — ameriški velebizniški starodavnih pobojih kar hoče- ^jh, ki ^ debatirali v kongre-tisk je v pfavem. Ampak čemu mo, nikoli niso morili ne Turki, ,su in senatu o Trumanovem Isto časopisje ne plie o razkošju ne huni in ne drugi tako vSe od predlogu za vojaško ter eko-rumunSke aristokracije? Name- kraja, kot se to dogaja v danda- j nomsko pomoč Grčiji in Turčiji, itn da slika le barake, zakaj ne našnjih vojnah. In obetajo, da jnterese imamo tam, pa jih je tudi dvorov, palač ift vif? Zakaj bodo v bodoče še hujše. Vse od treba "braniti". In olje v Iranu, ne pove o dvornem sijaju nič- kraja bo moralo poginiti, kamor v jraku v Saudi Arabiji ter olj-vredhega bivšega romunskega koli bo padla naša atomska bom-	— —
kttlja. ki je potrošil že milijone ba, in mi tukaj z njimi vred, če ta svoj luksus in pomagal tujim bo tudi namišljeni sovražnik do interesom itčrpavati rumunska takrat že imel to 4,najmodernej
še" sredstvo morilske znanosti.
ne cevi v Palestini — to vse je naša last in pod našo kontrolo. To se pravi, last monopolrtih oljnih družb, ki pomenijo več kot pa vlade držav, v katerih
Spomenik neznanemu otroku imajo te družbe svoje obrate. - to se idealistično sliši. Aln-
Zgube vsled požarov
V uradu zveze zavarovalnic
so postali po vsem svetu po prvi svetovni vojni posebno v zavezniških deželah zelo znana stvar -ali bolje, simbol žrtev in image. Pravzaprav ponekod to niso bili spomeniki temveč le grob, v katerem je ležklo truplo vojaka, ki je padel ne da bi imel na sebi še kako znamenje, kdo je in kako mu je ^rie. Tak grob imamo tudi v Washingtonu, na katerega je bilo položenih že nešteto vencev. Od kar pa smo imeli že drugo svetovno vojno, niiha U grob več tolikšnega slovesa kot od prve vojne pa do napada na Pearl Harbor. V minuli vojni jih Je padlo sto tisoče, v vseh krajih sveta, ki so sedaj neznani vojaki, a jim ne bodo delali posebnih grobov. Stvar je vsled nepretrganih konfliktov in taradi neuresničenih obljub iz prve svetovne vojne nekako iz mode.
V Pragi so imeli grob neznanega vojaka (iz prve svetovne vojne) tik staripskega, zgodovinskega magistrata. Ob njemu sta goreli noč in dan dve baklji. Ko smo se ustavili ob njemu izletniki v poletju 1. 1938, je tolmač, ki je nam zanimivosti razkazoval, zagotovil, da tisti dve baklji ne bosta nikdar ugasnili. Takrat je bil Chamberlain s svojim francoskim tovarišem že v Hitlerjevem gradu na Bavarskem in neznani vojak bi trepe-tal, če M bil živ, namesto v grobu. živi Cehi pa so že takrat vedtli, da Je njihove prve republike konec, čeprav Ji je Hitler še pustil živeti nekaj časa, pogojno, da se njen predsednik Beneš "izseli". To se je zgodilo.
pak kaj pa z milijoni onih otrok, ki niso bili Ubiti, a stradajo, vs-	__
led podhranjenosti so se jih lo- p^ti"ognju prVvijo, da vselej, tile raznotere bolezni in na tiso- kadar bizniški svel začuti pri. če je tuberkuloznih. Na tisoče h . noye depresijet se Mčno ______________________takih je posebno v Jugoslaviji.! množit| ^^ Ako to pravilo
Kitajsko, ali v Afriko, ali v Azi- Ta je v vojni in pa vsled svoje- ^ drži smQ že blizu kriz# kajti
ga ogromnega odpora proti ia lmarca t \ & požari napravili šizmu trpela izmed okupiranih ?nad $72,oo0.000 Škode, ali 12% dežel boli kot pa tiste dežele, ki yeč kot februaPja in	več
so se udale v voljo čakanja ~|kot marca iansko leto.B češ, potrpi mo. kar bo, to
Bajte, podrtije — tega ima vsak fotograf ali, časnikar, ki hoče pogledati v Evropo, ali na
jo, pa tudi če se hoče požuriti po Mehiki, po ostali latinski Ameriki in po naših Zedinjenih državah — priliko nič koliko vjemati v svoje leče. In potem so slike. Ni pa prav, da krivno revščine pripisujejo tistim, ki je niso prav nič krivi. Bajte so bile pod kralji, pod fevdalci in so še
bo!
Kdor zmore, naj nadaljuje s P°- » . . . šiljanjem relifnih paketov Svoj- »vedska za rehf
cem. s priporočilom, naj si prejete reči dele s sosedi, s takimi.
Um, ker se takih razmer z enim j * "imajo nikogar, da jim bi po-zamahom, posebno v vojnah ne m**81 Med tem Pa si
more odpraviti.
selavija svoje ekonomsko življenje sama uredila, ako ne bo Manuel Fernandez Supervelle Trumanova doktrina z grške
Švedska v raznih relifnih"ai-cijah veliko pomaga. Tri odstotke vseh njenih narodnih dohodkov bo šlo letos v pomoč potrebnim deželam. Enake izdatke za relif je imela lani in predlanskem.
JHf WORID PUVS rnOM CHICAGO
SK HAtL

Poslvtaftfc '
v tako nedeljo prvo in noj-ftart/io jugotlovantko ta rftaero» Chfcoeo od do 10. ure dopoldni, postaja
WOES, 1360 kilocycles. Vodi JoljGaorfp Marchon.
M,
■ »a
Grob neznanega vojaka pri magistratu v Pragi je obnovljen in baklji ob grobu znova gore. Pravzkprtfv spomenika ni — samo baklji in grob. Ko si Je Hitler Cefi6slovas*0 popotnoma podvrgel, so baklje ob tem grobu upihnili in* dobil se je izda-jica, češkega rodu, ki je truplo izkopal in ga nekam odpeljal. Cehi so si itne izdajalca zapomnili. Lani je bil obsojen vsled tega oskrunjenja v smrt in obešen. Povest češkega neznanega vojaka je torej saj po smrti tra-gičnejša kot kogar koli itmed drugih necnanlh vojakov, ki imajo spOMtnike, Otlroma ka-metiite plošče, ni kitere državniki, ki fNrtfro&ftjo vojne, polagajo vence.
Chicago Tribune še nadaljuje s poročili in S pfiob&rfljem slik o strašni b*4t v Rumuniji PofOfcevalča |h fotogfafi Je poslala tja pO ttjnih virih, kar pomeni, s podkupninami In oba sta se t istimi sre&tvi srečno vrnila. V Rumuniji živt ljudje v šupah, v starinskih hišah, »O tt-čni, goli iti bosi Oba poročevalec in fotograf svoja poročila
in slike osna£ujeta ta tragedijo
............

•Na mojem delu jar* lahko vidim kako velika je čikaška trgovina s poštnimi naročili. Vsak dan vidim v tem oddajnem poštnem pasu mnogo različnih vrst izdelkov, ki se odpošiljajo na vse kraje dežele. Jaz vem, da ljudje, ki naročajo od naše firme, dobe hitro postrežbo zato, ker je transportadja iz tega mesta najboljša na svetu. Naš eksportni department ne prodaja samo tej deželi, ampak tudi v dežele kot so Kitajska, Indiji ln Venezuela.*
S

e Ta pregledovalec tavojev je eden izmed 100,000 ljudi, ki so uslužbeni v štirih glavnih čikaških poštno-naročllskih družbah. Skupiček teh štirih družb je v letu 1946 znašal malo manj kot dve milijardi dolarjev. Izmed šestih največjih poštno-pošiljalnih družb v deželi, so »tiri največje, ki so dognale, da Je Chicago idealen "glavni urad" za njihovo trgovanje.
. Poštno-naročllska trgovina se Je začela v Chicagu leta 1872. Kombinacija strateške lege tega mesta in najboljše pošiljalne posluge na svetu sd znatno pomagale razvoju tega ogromnega trgovanja. V obsegu 500 milj živi več kot ena tretjini ameriških kupČevalcev in 30 odstotkov amerllltlh tovarniških družb. Ta ogromni trg se lahko dosele pO zraku, železnicah in cestah iz Chlctga ... "središča" dežele.
Naročila po pošti, kakor tudi tovarniški izdelki iz tega območja, dosežejo svoj eilj hitro, kir pospešuje velikansko čikaško železniško omrežje, isborni tovorni vagoni in motorna vozila. Prevažanje tovora po zraku tudi pospešuje dostavljanje izdelkov v vse kraje dežele.
bružba Commonwealth Edison služi Chicagu že dolgo ln ima veliko zaupanje v bodočnost tega mesta. Ta oglas ji eden izmed serije oglasov, ki se priobčijo po vsej deieli v Interesu industHJiktga razvoja tega otemlji.
•Ime na zahtevo.

•Mff tiftntnmmtmtcdU with tbt
TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT
M*r+n»t *m*Unt-l4Q .M Dm*f »mt. Ct**m i. iOow-fiffv IMN*t* 1*17
COMMONWEALTH EDISON COMPANY

IflpTTT?
A Yugoslav Weekly Devoted to Ihs
Intsrsst of t ho Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
f DUC ATlOfc
ORGANIZATION C O-OPER ATI V E
COMMONWEALTH
NO. 2066.
FmWIUM V/—k\j *t 2301 So. Lawadal« At*.
CHICAGO 23, ILL., May 14, li47.
VOL. XL1I.
A PREDICTION UNFULFILLED
The National Association of Manufacturers, ^uutiously advancing, at first, its solution for reconversion ills, stated, in an advertisement published throughout the country in February, 1946:
"Full production isn't possible when industry suffers losses because of rising costs and frozen prices. Price ceilings limit production—goods just don't get made."	v
In the same argument, strikes and government spending were included, along with price ceilings, as the "roadblocks" limiting production, and, according to the thesis, genuine prosperity.'
Encouraged by its earlier efforts, the N A M. launched its all-out propaganda effort to abolish price controls. It fulminated ?n this advertisement, which appeared in June, 1946:
"If OPA is permanently discontinued, the production of goods will mount rapidly and through free competition prices will quickly adjust themselves to levels that consumers are willing to pay. . . . Supply will quickly catch up with demand. Prices
will be fair and reasonable to all. Quality will be improved. . .
*
The "roadblocks" were removed. Price ceilings were ended. Strikes have been comparatively few. And government spending has been curtailed.
The conditions established by the National Association of Manufacturers have been largely met. But the promises remain unfulfilled. Prices, as a result of free competition, have not "quickly adjusted themselves to levels that consumers are willing to pay." They have not become "fair and reasonable to all."
Low-income groups have long been priced out of most markets. Those 1n moderate circumstances are now in the same situation. Together, they form the bulk of the nation's purchasing power.
The United States News, in an analysis of current prices, finds that the goods which "enter into the cost of living rose 54 per cent, on the whole, since 1939." The rise of foodstuffs has been 95 per cent. Men's suits have advanced 72'/. Women's clothes have risen even more. Only rent, still subject to ceilings, has, among the necessities, shown little gain. It is, on the national average, but 4 per cent above the 1939 figure.
The salary gains made by most workers since 1939, and particularly those made during the past year, have been largely wiped out. Prices, as a result of the free competition urged by the National Association of Manufacturers, have not, quickly adjusted themselves. Instead, they have climbed rapidly in many fields. So buyers' strikes loom. In some parts of the country they are already under way. Curtailed production follows. That results in loss of employment, which creates an even lessened demand for goods.	9
Paraphrasing the early advertisement of the N. A. M.. we
say:
Full consumption isn't possible when people suffer losses because of rising prices and frozen incomes. Excessively high prices limit consumption—goods just don't get sold. __"_ —The Chicago Sun
The People Really Should be Satisfied Because They Got What They Voted For
By Raymond Hofses, Editor, Reading Labor Advocate
THE MARCH OF LABOfl
rOSH CONSUMERS COOPERATIVES PRODUCED A ft&aoRD SURPLUS Of-ALMOST $ 143,000,000 IN 1946.
^/CW mechanical MAKVtsitRis spelling-meoGOMOTiw* Ifepous AHO 8ACK-BSUAKlNO 006 OF POOHGCRAMBtRRlES BY HAND, SAYS 1H6 AMBRlCAM PFpftXEOM
iNWfljrm. -1HBN** MACUftJfc WMlSKS 66K«ie5c*f-rfc* ,VWE3AT1H««*Tfc I OF KXJfl Bouwoa _
WAGES WERE RAISED
BETWEEM «04O AND
6BCT HATS ARff UKMON-MAOB J LOOK »MIH« UMIOM LA*»L UMbtR. -IHtSWCATaV/DOFTNE N«CT»4AT**/ . BUtf; »TGLHfcWfEES u/JjoM M*JUf>WRB.
If the millions' of Americans who voted for a profit economy and a "free enterprise" system really want what they voted for they should be howling to high heaven against President Harry S. Truman right about now.
For Mr. Truman has said things that menace profits and bring into question the freedom of those who collect tliem.
What the President of the United States has done is to warn the profit-taking owners of this nation that they would do well to reduce their profits—voluntarily. Now such a suggestion certainly doesn't fit with freedom of enterprise. What does jibe with private ownership, private profits and freedom is exactly what Senator Taft and other "reacUonaries" in and out of the Congress of the United States and the National Association of Manufacturers are talking about. Capitalist freedom means that the law of supply and demand shall determine what prices shall be. It means that competition shall be the balance wheel that keeps the industrial machine operating for the general welfare. It certainly doesn't mean that a president should "butt in" or that anybody should have the will and power to do anything "voluntarily."
The people of America may not have come to understand It yet, bat the fact that the nation's highest public official is wheeling a few people to do something for the benefit of millions of people Indicates that the few have such tremendous power that neither the economy nor the millions can truthfully be called free.
The profit-takers to whom Truman was talking when he coaxed for lower pri tea are the real bosses of the nstion. Otherwise— snd if the people were the masters — their representatives in the White House and the Congress would be telling, not asking.
LOOKING AHEAD
By Len De Caux
own industries and collect profits a? they do to those who work on jobs snd collect wages.
Evidence that the term "free enterprise" doesn't mean what the words imply can be found in the fact that, right now, the political leacers of our nation are blandly! saying that it is all right for the owning class to conspire together to reduce prices—although when the Sherman anti-trust law was written back in the 90 s and when the plea for free competition was sounded only as late as last November, business conspiracy and restraints of all kinds were denounced.
But now tho same people who talk to the people about "freedom" are trading in the laws of the land —and the economic laws of capitalism too—in the hope that the real bospes of America will voluntarily restrain themselves.
The fact is that the great mass of people are still being pretty well hypnotised by words that don't mean exactly what they say and that certainly don't mean the same thing to the people who
Well, it may be very nice to have bosses raise wages and lower prices and cut their profits of their own fiee will and accord—if they do those things; which they won't so that you can notice it.
But nice or not, it's not freedom either of enterprise or of the people who live by working in other people's industries.
Not every southern planter who owned Negro slaves was a "Simon Legree." Some were "good" to their slaves.
But every Negro was a slave nevertheless.	,
Grass
Dy CARL SANDBURG
Pile the bodies high at Austerlitz and Waterloo.
Shovel them under and let me work—
I am, the grass; I cover all.
And pile them high at Gettysburg
And pile them high at Ypres snd Verdun.
Shovel them under and let me work.
Two years, ten years, and passen-** gers ask the conductor:
What place Is this?
Where are we now?
I am the gross
Let me work.
It was one of these spring mornings. The streetcar was full. But the only passengers 1 really noticed were two goodlooking girls — you know how spring is.
They were joshing wiUi a young follow—sounded like the usual boy-meets-girl line. But the streetcar slowed down near a picket • line and the two girls rose to leave.
At the door one of them turned. Her cheeks dimpled. Her lips parted in a provoking smile "We don't care what you say," she said-"We like the union. We love it."
It made me think of love and marriage and unionism, and how some members feel who are "married to the union.''
She was like a green young tree that sparkles in the dew and sunshine of a May morning. Slim and supple, she« moved with the grace of leafy branches swayed by the breeze.
When she smiled, her fac? was like a firm round bud that suddenly bursts into a beautiful flower.*
At least, that's how she looked to him—though the cl?s.»st he got to saying so was. "Hiya, good-looking?"
He was passable, for a young man A bit awkward. But strong and vigorous, with a stubborn chin, a hard-worker, and a fighter.
To her, he was a handsome gentle knight, come to rescue her, to protect her. In his eyes she saw sincerity, high ideals, groat plans for the future.
In short, t* ey fell in love.
Some neighbors thought he was a bit uncouUi, too outspoken, inclined to be rambunctious. "Why couldn't she have married the boss' son, or some other rich fellow?"" i
("I don't know why you had to take up with the CIO?" said the banker. "The better class of people in this community don't think much of it. It's stirring up trouble. The company will look after you)."
But everyone had to admit he was a good provider. He brought in more money, gave her a more comfortable life than before.
Not that they didn't have a struggle, particularly at first. Some folks thought she was pretty calculating when she married him. But she didn't mind going short those days. She believed in him, trusied him. knew the struggle was worth while.
It wasn't just a matter of money, she said, she loved him.
s|s	s's
(In Portsmouth, O., they told me about a man on a long strike who wouldn't take the union relief money he was entitled to. "I can manage without It," he said, "and anyhow I didn't join the union for what I can get out of it, I believe in it")
He got Into.some fights on her account. He wouldn't stand for anyone trying to take advantage
of her.
She had« been rather timid as a girl—afraid of the boss and of "what people would think."
But, married to him, she became self-confident, sure of herself, not afraid to stand up for her rights
(Said a Virginia textile worker: **Sincc the CIO came in. we're free, we're not afraid.")
They didn't really live happily ever after. They had their family spats at timeS. But. deep down, they knew they needed each other, were made for each other.
And as the family grew larger, she appreciated more a*n d more what a good provider he was. It wasn't only the money, but
Strange Neutrality Planned by Truman
Wants Authority to Control Exports; Divide World lato Good And Bad
One of the strangest proposals ever submitted to Congress wa* presented recently by President
Human.
He requested changes in the Neutrality Act which will enable him to say what nations shall and »hall not receive from this coun* try exports of war munitions and other articles, even food, which may be put to *-ar purposes.
The theory to which this countr> has adhered for more than a cen-tuiy is quite diferent. Heretofore Uncle Sam was supposed to be neutral to all nations at peace with us.
1 The piopatal change would permit the State Department to divide the world Into good" and "bad* nations.
Critic* say that would increase the possibility of international clashes
SO LABOR "WILL FIGHT BACK"
We're thinking now of a burlesque stunt of some years ago tn which the poor little Dutchman was being bullied by a tough character.
I'll fight if you push me far enough," the Dutchman squeaked.
Whereupon the bully straight-armed the little guy all the way across the stage.
"Well," demanded the tough, "I pushed you; why don't you fight?"
"Oh," replied his unfortunate victim, "but that wasn't far enough."
The above story came to our mind out of a deep past when we read a Federated Press story of a radio broadcast by AFL Sec.-Treas. George Meany.
Meany, according to FP, warned Congress that labor will 'fight back if forced to do so."	•	V
Good heavens! After sacrificing democratic rights to win a war, after seeing owners' profits growing and workers' savings vanishing, after suffering cuts in the buying power of wages, jfter complaining about the lack of homes on terms that a worker can afford to meet, after admitting that wage gains have been wiped out by price increases—one wonders what is necessary to force labor to fight. How far is "far enough?"—Reading Labor Advocate.
Flue Epidemic Likely, Health Group Told
Dutch Doctor Fears Recurrence Of Scourage That Swept World In 1918
Unpleasant news comes from Geneva, Switzerland, where the World Health Organisation is meeting.
Dr. C. van der Berg, director general «f public health of The Netherlands, said that another inflnensa scourage similar to that of 1911 may now be imminent. Epidemics on a world-wide scale, he declared, are liable to recur every 2S to SO years, snd that the danger was aggravated by conditions caused by a prolonged war.
Special influenza committees have been set up in Tht Netherlands, Dr. Berg revealed, and he suggested that this policy be pursued throughout the world, to prepare for any eventuality.
He especially urged that vaccines which immunise against influenza be stock-piled at strategic points.
Yugoslavia's Enemy
By EDWARD ELLISON in New Republic
WHOM DID IT HKP?
NEWS ITEM: Prices have risen a third higher than average factory wages in the last year, the
Edward Ellison is a Balkans correspondent for the Canadian Broadcasting CorporaUon and London Daily Express. During the war he was chief public-relations officer for Allied Military Government in Trieste, and before the war worked in Paris for the London News Chronicle.
Belgrade
Here in Yugoslavia wc have been I going through a series of crises ! visitations, ultimatums and ; speeches At the moment we have on our hands a famine which will I develop to dangerous proportions i within the next two months. We i have had a slightly unfriendly Bal-, kan Inquiry Commission, certain sections of which showed in no uncertain manner what they thought of their hosts. We have had President Truman's ultimatum on Greece and, highly important, Marshal Tito's speech to the National Parliament.
All these, of course, reflect directly on Yugoslavia's atUtude and policy toward the United States The famine has already forced the bread raUon in certain parts of southern Serbia down to 400 calories and U>e national average may
Bureau of Labor Statistics re-	____
ported. Wages increased 14 per j jj™ 650'„n7ess"grsin shipments
.............. __________ the ceni on a weekly basis and prices are	The Piousness of
way h? tried to make things easier. P«'d by moderate income families the proWem becomes evident when
to reduce the housework, give her in large citics jumped 18 per <*nt more leisure, vacations, more op- NEWS ITEM: Two separate portunities for the kids, savings! Wall Street surveys revealed and insurance to make the future | March 31 that American Industry
more fectir*-.
it is realized that the main diet in Yugoslavia is bread—sometimes as much as 80 per cent of the total diet. The refusal of the United
((Besides substantial wage increases won (or millions of workers. recent CIO agreements have many provisions like these in the Stt el workers' contract:
(More paid holidays. Longer paid . vacations. Severance ..pay when laid off. More regular employment through Improved work scheduling. Pay for reporting time. Safety provisions. More secure seniority rights. Plans for social welfare, health and insurance )
One way to get him and her closer together than ever- and fighting mad—was to try to separate them, to break up their home. They were that way about each other.
("Anyone'd think you were married to the union," cracked the young fellow on the streetcar. Said the girl: "We like the union. We | love It.")
piled up astronomical profits in StatM come to Yugoslavia's as 194« The Dow-Jones industrial, iigt«nce with grain has not done average of corporate earnings rose anything to discredit or weaken the to the highest level since the government. It has simply configures were first computed in vlnced large numbers that what 1029, according to Barron's, a na- Tito ^ ^n sayjni about the at-tlonal business utid financial tltudc of certain of their allies is weekly.	i true and that the United States is
From the Wall Street Journal indulging in a particularly unsav-came a report that earnings of ory p^e 0f political blackmail American industry as a whole in j Wjth a defenseless people as its 1046 far exceeded those of the pre- victim.
vious year.	If you live in Belgrade you can
End of price controls and elim- find further piaufible, and possib-ination of wartime excess profits | ly factuaif evidence of this or, at
Pie in the Sky
By PETER MAURIN
(In "Catholic Worker")
1—Bourgeois Capitalist* don't wanfthelr pie In the sky when they die; they want their pie here and now.
S—To get their pie here snd now Bourgeois Capitalists give us
better and bigger / commercial wars fir the sskt ef markets snd raw materials.
S—But as Sherman says: "War Is hell."
4—So we get hell here and now because Bourgeois Capitalists don't want their pie 'In the sky	-
when they die hut want their pie hern and nnw.
taxes wore responsible for the high industry earnings, the Journal said.	—The Advance
VETS CAM IS BIO JOB FOR UNCLE SAM
"Veterans are applying for administration to Veterans' Administration hospitals and homes" st the rate of 780.000 a year, the V. A. reported.
That is a staggering figure, but it is only one of many which show that Uncle Sam has a big and growing job on his hands taking care of former soldiers and Bailors.
To do the job. the V. A. now employs about 216,000 men and women.
There are more than 17,000,000 veterans, of whom nearly 14,000,-000 served in the Second World War. More than 9.000.000 of them are taking college or vocational training at Uncle Sam's expanse.
Nearly 120,000 veterans of the War with Spain, about half a century ago, are Btlll drawing pensions.
This year, cart of veterans is costing about 910 billlorts.
Slovene Center Socio/ Club
Chicago, III. — There Will be a special meeting of the Slovene Center Club on Sat., May 24, 1047, at 8 o'clock at 2901 So Lawndale Ave. One officer for the committee is to be elected RefrdshmSAtB and dancing will follow the nwBSting.
Eriu ard .Hudato, Sac'y.
least, of the unfriendly attitude of America and Americans toward Yugoslavia. The President's statement on Greece did not come as a surprise. For example, Truman's former representative. Ambassador Richard C. Patterson, has been demonstrating his personal and political distaste for everybody and everything he has seen here.
Perhaps unwittingly, Patterson has set the tempo of the Yugoslav government's attitude toward America. This was demonstrated strikingly in Tito's speech to Parliament. He openly, if quietly, attacked Patteraon as an enemy of Yugoslavia. This attack followed one made some weeks ago by Borba, the Communist daily and practically a government mouthpiece, accusing him of "deliberately poisoning relations between Yugoslavia and the United States '* At the time it was also stated that members of the Embassy were "associating with elements who were traitors and enemies of the state.'* What one can certainly say about Patterson is that he behaved, both in America, where he gave "off-the-record lectures" on Yugoslavia, and here In Belgrade, with no diplomatic tact.
The Truman pronunciamento, therefore, caused little Btir. Everything that had happened before pointed to something of this nature. What it did do was to give the Yugoslavs the opportunity of Baying that this shows Truman is determined to sabotage the UN.
"Why," asked my barber—even in Yugoslavia barbers talk lengthily on all subjects—"why, if this is not the case, didn't Truman approach the United Nations?"
And Tito's speech said very much the same thing, with the addition that it also implied what was going to be done about it.
It is now some time since I have seen or heard the once extremely popular phrase "Anglo-American imperialists" Today one hears much more of "American-dollar imperialists." That is the significance of this second attack on Patterson. There was no direct attack on the BriUsh Ambasador nor even a direct attack on Briiain. The former can be explained, possibly, by the fact that Charles Peake has behaved with a little more diplomacy and tact than his American colleague, but the reason for the latter is much more significant. Today, the line is to woo the British away from the United States. When ( asked a Yugoslav government official why Tito made few references to Britain during ffis speech, he smiled and replied: "But it's obvious. We are not threatened by Britain. Wfe are threatened by America—and so is Britain."
That, generally, is the feeling in Yugoslavia today. The whole trend is to become more friendly with the non-American powers and even with those like Britain which are so completely within the dollar ring. Yugoslavs are not officially being encouraged to dislike Britain. And the same can be said for the U. S. It is not really necessary to create any artificial dislike. The famine, Patterson and Truman have done that job for them particularly well.
But while this goes on Yugoslavs will continue to face their problems. Tito has assured them that "no one in Yugoslavia will starve to death," and it looks aa if they believe him. The construction and reconstruction will go ahead and 180,000 boys and girls will continue building their new youth railway. They will also continue with the developryient of their Five Year Plan, which, if it succeeds, will produce a new Yugoslavia—an -industrial Yugoslavia.
What apparently is not realized is that nothing that happens in Washington or London, or even as a result of the famine, will unseat Tito and his government. They are here to stay for a long time and foreign policy has no bearing on that issue. Tito's main support today, as it was during the war, comes from the peasants, and the peasants will find a way to live until AUfust. when the gratn crisis should be over. The country is gripped by a dynamic construction fever and everybody is working at full pressure. lYunum's statements and Patterson's behavior do not affect the internal situation They affect the world situation and the ultimate question as to whether we are moving toward peace or war. — Reprinted from New Republic.
Csuld Be
"Johnny, If I gave you two rabbits today, and In six months I gave you another one," the teacher asked, "how many rabbits would you have then?"
"About ten," Johnny answered.
"Wrong—quite wrong, Johnny. Vou don't know your arithmetic."
"And I don't think you know rabbits," Johnny answered.
\