URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 12	Ljubljana, sobota 11. junija 1977	Cena 30 dinarjev	Leto XXXIV
617.
Na podlagi 335. člena in drugega odstavka 336. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 27. alinee prvega razdelka 71. člena, 72., 241., 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977 in sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. maja 1977 sprejela
STALIŠČA, SKLEPE IN PRIPOROČILA za reševanje problematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja v Socialistični republiki Sloveniji
Skupščina Socialistične republike Slovenije je ob obravnavi problematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja
ugotovila:
1.	Ustava Socialistične republike Slovenije je opredelila namen varstva in izboljšanja človekovega okolja ter poudarila pravico in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da zagotavljajo pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja; družbenopolitičnim skupnostim je naložila tudi konkretno nalogo, da določijo s prostorskimi plani politiko urbanizacije, prostorskega urejanja in varstva človekovega okolja ter naštela dobrine splošnega pomena, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
Varstvo in izboljševanje človekovega okolja, pojmovano kot družbeni odnos do dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja, ki zagotavlja opredeljevanje ter odpravljanje vzrokov, ne le posledic nasprotij med družbenim razvojem in samoobnovitveno sposobnostjo narave oziroma značilnostmi prostora, je še vedno premalo prisotno v naši praksi in miselnosti, Nasprotja, ki so med družbenim razvojem in naravo, niso spopad moderne tehnologije in dosežkov proizvajalnih sil z naravo, temveč izhajajo iz nepopolnih spoznanj in zaostajanja človekove zavesti o nujnosti obvladovanja stihijskega delovanja materialnega razvoja družbe oziroma načina proizvodnje in družbenega življenja na naravo.
2.	Problematika varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja postaja vse bolj pereča. Zahteva najresnejšo zavzetost vseh družbenih dejavnikov, saj je bil ta razvoj ni. vidik v preteklosti preveč zapostavljen. Sedanje stanje na tem področju prepričevalno opozarja, da se bodo v nadaljnjem družbenem razvoju še bolj zaostrila nekatera vprašanja vrednot °kolja. Posledica prepočasnega uveljavljanja ukrepov družbenega varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja je množica nakopičenih prob-emov v zvezi z okoljem. Odtod izvira danes poudarje-
na nujnost načrtnega izvajanja ukrepov in obveznosti, pri čemer je naša prednost, da jih določamo v procesu samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Z družbenim planom SR Slovenije smo že sprejeli prednostni red nalog v zvezi z okoljem. Te naloge so:
—	srednjeročna naloga odpravljanja prekomerne onesnaženosti zraka, voda ter preprečevanje onesnaževanja okolja z odpadki še ni dobila ustrezne opredelitve v planskih dokumentih temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in občinskih skupščin; zaradi tega se ne uresničujejo zastavljeni smotri zaščite kakovosti voda; prav tako zaostaja samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje na področju varstva zraka; iskanje najučinkovitejših prijemov za odstranjevanje in koriščenje odpadkov prav tako zaostaja, ker te naloge niso bile vključene v ustrezne planske dokumente;
—	varstvo rodovitriih kmetijskih površin in trajno zagotavljanje splošnih koristnih funkcij gozdov, zavarovanje rezervatov 'pitne vode, smotrnejše izkoriščanje naravnih surovinskih in energetskih virov, primernejše urejanje in oblikovanje mest in naselij ter skladnejši razvoj vseh območij so le nekatere poglavitne naloge, ki jih s težavo izvajamo, predvsem zaradi premalo načrtnega razporejanja dejavnosti v prostoru, sprejemanja delnih reditev in odločanja za nepopolne, le navidezno cenejše' rešitve, ki ne upoštevajo vseh družbenih stroškov in tudi ne dolgoročnih posledic.
3.	Kljub samoupravno organiziranem vključevanju delavcev in občanov v dejavnosti družbenega planiranja, raziskovalnega in vzgojnoizobraževalnega dela, jcot tudi pri normativnem urejanju vprašanj varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja ni zadovoljivih rezultatov pri odpravljanju neza-željenih in škodljivih pojavov oziroma nasprotij v okolju. Vzrok temu je neusklajenost med dejavnostmi ter parcialen pristop vsake dejavnosti posebej in vseh skupaj k reševanju teh nasprotij. Z vidika preprečevanja nastajanja novih nasprotij v okolju, je stanje naslednje:
a)	V družbeni organiziranosti obstaja vrsta samoupravnih interesnih skupnosti in tudi druge oblike družbene organiziranosti za reševanje problematike okolja,, vendar jih v tej dejavnosti ni čutiti. Marsikje ocenjujejo, da tem nalogam niso kos. Premalo je usklajenega delovanja organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti iz raznih področij, ki bi lahko sprejemale skupne programe In po poti samoupravnega sporazumevanja o skupnih rešitvah zagotovile tudi združevanje sredstev. Ponekod občine oziroma temeljne organizacije združenega dela prenašajo svoje odgovornosti na splošne skupnosti za varstvo okolja ali na druge oblike družbene organiziranosti; ne zavedajo se, da so interesne skupnosti nosilke planiranja in mesto dogovarjanja, uresničevanje programov varstva okolja pa je predvsem pravica in odgovornost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih.
Upravne in strokovne službe po svoji kadrovski strukturi in organiziranosti v celoti še ne ustrezajo objektivnim družbenim potrebam in zahtevam tudi glede izvajanja nalog v odnosu do okolja, prostorskega in urbanističnega planiranja ter nadzora nad ravnanjem posmeznih dejavnikov in posledicami tega ravnanja v okolju. Zelo pomemben pa je prispevek družbenih organizacij in društev pri osveščanju ih spodbujanju aktivnosti v odnosu do okolja.
b)	V okviru družbenega planiranja vključujejo srednjeročni družbeni plani varstvo okolja in urejanje prostora le kot posamezni nalogi. Prostorsko planiranje vsebinsko ni Č>ilo upoštevano pri izdelavi planskih dokumentov, kakovost okolja pa še ni postala merilo dosežene stopnje celovitega družbenega razvoja. Ker še nimamo celovite dolgoročne razvojne projekcije gospodarskih dejavnosti, tudi ni mogoče učinkovito uporabiti prostorskega planiranja kot sestavine celovitega družbenega planiranja.
c)	Raziskovalno delo ne temelji v zadostni meri na celovitih, dolgoročnih programih usmerjenih raziskav. Zaostaja pa tudi ustrezno povezovanje znanja in kadrov kot podlaga za uspešno usklajevanje celovitega družbenega razvoja z naravnimi značilnostmi prostora, z omrežjem naselij ter njihovimi posebnimi pogoji.,in zahtevami; čeprav že obstojijo posamezni pozitivni primeri povezovanja raziskovalnih organizacij in skupin z gospodarstvom pri razvoju tehnologije po načelu smotrnega izkoriščanja naravnih virov in ohranitve vrednot okolja, s tem pa tudi doseganje boljših ekonomskih učinkov.
d)	Na področju vzgoje in izobraževanja ni problematika varstva okolja dovolj sistematično in načrtno vključena v programe od osnovnih do visokih šol ter ustrezno predstavljena v učbenikih. Na visokih šolah delujeta že dve katedri, vendar bo še veliko vrzeli pri usposabljanju strokovnjakov. Primanjkuje nam splošno in specializirano znanje, ki bi omogočilo uspešnejše reševanje protislovij med družbenim razvojem in okoljem, kar ima za posledico pomanjkanje vzgojnoizo-braževalnega delovanja tudi pri vseh drugih oblikah vplivanje na družbeno zavest.
e)	V zakonodaji smo uspeli, da skoraj vsa poglavitna vprašanja z vidika okolja zakonodajno uredimo, kljub temu pa je prisotno prepočasno preseganje sektorskih pristopov. Prav tako veljavni zakoni med seboj niso usklajeni glede rešitev, ki sc nanašajo na varstvo okolja, hkrati pa te rešitvp niso dovolj konkretizirane s podzakonskimi predpisi.
Z namenom, da bi se hitreje reševala problematika varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja, je Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela naslednja
1.	Stanje v okolju, smotrnost ravnanja z dobrinami splošnega pomena in varstvo vrednot človekovega okolja moramo pojmovati kot odraz dosežene stopnje družbenega razvoja, odraz dosežene stopnje družbene zavesti in družbenih odnosov; naš družbenoekonomski sistem mora vključevati okolje in dobrine splošnega pomena kot izhodiščno sestavino razvoja samoupravne družbe v pogojih višje tehnološke razvitosti gospodarstva; hkrati pa'mora z nadaljnjim razvojem druž-
benopolitičnega sistema postati odnos do okolja sestavina etike in morale samoupravnega socializma, ker je Smotrno ravnanje z dobrinami splošnega pomena in varstvo vrednot človekovega okolja sestavina družbenega napora za varstvo človeka in njegovih pravic.
2.	Upoštevajoč izkušnje ob saniranju nekaterih primerov onesnaževanja okolja v naši republiki, da brez raziskav, zavzetosti združenega dela in družbenih ukrepov ni uspeha, se moramo po samoupravni poti takoj lotiti nadaljnjega odpravljanja najbolj perečih virov onesnaževanja. Upoštevati je treba pravico do pogojev za delo in življenje prebivalstva. Osnova za vrstni red sanacij mora biti tudi zdravstveno stanje prebivalstva. Sprejeti je treba programe za preprečevanje onesnaževanja voda, zraka in tal in za ureditev odstranjevanja odpadkov. Treba je takoj preprečiti nesmotrno pozida vanj e rodovitne zemlje ter zagotoviti skladnost v načrtnem razporejanju dejavnosti in uporabi prostora. Varovanje in primerno upravljanje kmetijskih zemljišč ni le naloga kmetijskih proizvajalcev, ampak celotne družbe, saj bo v naslednjem obdobju proizvodnja hrane, poleg pridobivanja energije, osrednje vprašanje hitrejšega razvoja.
Zaradi uveljavitve primernejših rešitev in gospodarnejšega ravnanja z naravnimi viri je nujno, da delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih na podlagi združevanja dela in. sredstev ter svobodne menjave dela sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore za uresničevanje nalog, ki so določene s srednjeročnim planom do leta 1980. Sporazume naj bi predlagale samoupravne interesne skupnosti, občinske skupščine in zlasti organizacije združenega dela. Te sporazume je treba vključevati v dogovore o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti v procesu srečujočega se kontinuiranega družbenega planiranja. Pri rešitvah in prizadevanjih za zagotovitev ustreznih vrednot okolja je treba upoštevati splošno načelo, da so onesnaževalci dolžni zagotoviti odpravljanje onesnaževanja. Kjer za to ni razumevanja, je treba ob upoštevanju realnih pogojev in z določitvijo prehodnega roka sprejeti intervencijske ukrepe na podlagi zakonov, predpisov in odločitev v družbenopolitičnih skupnostih.
3.	Zaradi preprečevanja nastajanja novih nasprotij v okolju je potrebno zagotoviti predvsem smotrno izkoriščanje naravnih energetskih in surovinskih virov ter skladnejše razporejanje dejavnosti v prostoru. Pri tem je treba uveljaviti vodilno vlogo združenega dela, da bodo pri odločanju o nadaljnjih smereh družbenega razvoja, pa tudi o neposrednih izvršilnih ukrepih ali posegih v okolje, vsi nosilci odločanja upoštevali širše in dolgoročne družbene interese. Zato je potrebno poglobljeno proučevanje pojavov in posledic, ki jih družbeni razvoj povzroča v naravi, javno obravnavanje vseh posegov, sprememb in novih rešitev, na teh osnovah pa zagotoviti usklajeno in učinkovito preventivno družbeno delovanje po poti družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Družbeno učinkovitost v odnosu do okolja moramo zagotoviti z naslednjimi ukrepi in usmeritvami:
a)	Razvijati je potrebno vse uresničljive oblike organiziranega vključevanja delovnih ljudi in občanov pri reševanju problemov, ki nastajajo v zvezi z varstvom človekovega okolja. .Odločneje se moramo zoperstaviti težnjam, da je interes za varstvo okolja prisoten na sploh in da .ga lahko kot takega uresničujemo le z neko posebno dejavnostjo, ločeno od celotnega procesa družbene reprodukcije in socialističnega samou-
pravnega razvoja naše družbe. Interes za varstvo okolja je neposreden družbenoekonomski in družbenopolitični interes, ki se usklajuje in uveljavlja v sleherni družbeni aktivnosti, zlasti gospodarski. Uveljavlja se v sleherni temeljni oziroma drugi organizaciji združenega dela, v krajevnih skupnostih in hišnih svetih ter v vseh že obstoječih samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Bolj odločno je treba ustanavljati posamezne samoupravne interesne skupnosti na področju varstva naravnih dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja. Tam, kjer uresničujejo ta svoj interes več dejavnosti v eni sami samoupravni interesni skupnosti, pa se je treba zavzeti za to, da se v njej v polni meri uveljavijo ustavna načela in rešitve oziroma se razvije družbenoekonomski odnos na načelu svobodne menjave dela.
Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih ali v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih je treba uveljaviti kot osnovno obliko reševanja družbenih problemov v zvezi z varstvom človekovega okolja. Za uspešnost dela je nuj ha angažiranost družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. Takšna vsestranska zavzetost družbenih dejavnikov bo omogočila pravilno razmerje med zavestno družbeno akcijo za uresničevanje zastavljenih nalog in med potrebnimi normativnimi ukrepi.
b)	Družbeno planiranje mora, bolj kot doslej, poleg ciljev in nalog gospodarskega razvoja, vsebovati tudi prvine prostorskega planiranja in v tem okviru reševati probleme urejenosti in kakovosti človekovega okolja. Samo tako bo mogoče odpraviti sedanje neskladnosti ter bolje ovrednotiti in uveljaviti posamezne dejavnike družbenega razvoja. Zlasti pa je potreben takšen temeljitejši pristop v vseh planih od temeljnih organizacij združenega dola, krajevnih skupnosti do družbenopolitičnih skupnosti.
Posebnega pomena za uspeh je realnost načrtovanja nalog v zvezi z varstvom okolja, tako glede časovnega izvrševanja in glede obsega. Realno predvidevanje in določanje ukrepov za varstvo in izboljševanje človekovega okolja, ki bodo omogočili uspešno obvladovanje vseh bistvenih odprtih vprašanj je pogoj skladnega družbenega razvoja in utrjevanja položaja delovnega človeka.
c)	Raziskovalno delo se mora vključevati v reševanje in preprečevanje nastajanja nasprotij, ki jih Povzroča družbeni razvoj v naravi, prek izvajanja usmerjenih, celovitih delovnih programov, usklajenih z dejanskimi družbenimi potrebami. Raziskovalno delo je treba usmeriti prvenstveno na dva prednostna cilja: za boljše razporejanje dejavnosti v prostoru z obvladovanjem razvojnih tokov in za razvijanje novih tehnoloških postopkov, ki prispevajo k zmanjšanju onesnaževanja in k boljšem izkoriščanju naravnih surovinskih in energetskih virov. Temeljni pogoj za to je vsestransko proučevanje sprememb v okolju, ki so izraz soodvisnosti med naravo in družbenim razvojem z vključevanjem tako družboslovnih in ekonomskih kot tudi naravoslovnih in tehničnih znanosti. Znanstvenoraziskovalni delavci morajo prevzemati nase tudi odgovornost za odločitev prakse, skupaj z drugimi Predstavniki družbe, zlasti kadar gre za politično ekonomijo in druge družbene znanosti ali pa za tehnološke in podobne probleme združenega dela.
d)	Vzgojnoizobraževalno delo je pomemben dejavnik v procesu oblikovanja človekove zavesti, zato mora prispevati k spoznanju, da izraža odnos do okolja tudi odnos do človeka. Pri uresničevanju družbeno vzgojnih smotrov, pri oblikovanju celovite osebnosti moramo spodbujati v slehernem človeku aktiven odnos do naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja. Hkrati moramo z učnimi programi in usposabljanjem pedagoških delavcev na vseh ravneh zagotoviti pridobivanje sodobnega znanja o proizvodni tehnologiji, o pomenu in posledicah pojavov v okolju, o družbenih ukrepih za varstvo okolja. Ob tem je zlasti pomembno celotno vzgoj noizobraževalno delo za krepitev zavesti in osveščanja delovnih ljudi in občanov z vidika skrbi za zdrav človekov razvoj.
e)	Na zakonodajnem področju je treba, poleg usklajevanja obstoječih predpisov z zvezno in republiško ustavo ter z zakonom o združenem delu, tudi zagotoviti usklajevanje in dopolnjevanje zakonov glede na uresničevanje družbeno sprejete politike v odnosu do dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja. Pri tem so posebnega pomena takšne zakonodajne rešitve, ki bodo zagotavljale neposreden m odločilen vpliv vseh zainteresiranih delavcev in občanov tudi pri reševanju nasprotij v okolju. Potrebno je ugotoviti ali sedanja zakonodaja omogoča učinkovitost upravnih organov pri opravljanju njihovih nalog na tem področju oziroma kaj bi v ta namen bilo potrebno v zakonodaji spremeniti.
f)	Posebna naloga, ki lahko največ ob sedanjih predpisih in organizacijskih rešitvah prispeva k učinkovitosti prizadevanj za izboljšanje in urejenost okolja, pa je izpopolnitev in izboljšanje inšpekcijskih služb v republiki in občinah. Strokovne službe upravnih organov, ki so pooblaščene za strokovno obravnavanje rešitev, so odgovorne za dosledno uveljavljanje zakonitosti in samo za takšne rešitve, ki dosledno uresničujejo družbeno politiko varstva okolja, zlasti še glede varovanja obdelovalne zemlje pred nesmotrnim pozida vanjem ter vodnih in surovinskih virov pred onesnaženjem. „
Z odločno težnjo, da bi učinkoviteje reševali problematiko varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja in se takoj lotili nekaterih najpomembnejših nalog, ki so opredeljene v družbenem planu Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976 do 1680 leta, upoštevaje pomen reševanja vprašanj z vidika okolja, kar je bilo ugotovljeno v Skupščini Socialistične republike Slovenije že ob sprejemanju zakonov, s katerimi se ureja varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja, Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejema naslednje
II
SKLEPE IN PRIPOROČILA
1.	Potrebno je, da vsi družbeni dejavniki pripravijo celovite delovne in razvojne programe, s katerimi bodo zagotovili učinkovito odpravljanje neskladnosti in škodljivih pojavov v okolju in preprečili nastajanje novih. Vse napore je treba usmeriti v odpravo nezadostnega obvladovanja tokov materialnega razvoja družbe, posledice česar sedaj čutijo tako občani kot tudi naše gospodarstvo. Prednostne naloge so:
a)	zmanjšati splošno onesnaževanje oziroma odpraviti IV. stopnjo onesnaženosti voda:
—	na kraškem svetu, vključno z notranjsko Reko, podzemnih jam in izvirov ter ob slovenski obali in Jadranu;
—	na Savi in pritokih, kjer je največ kritičnih odsekov, zlasti na jeseniškem, kranjskem, medvoškem in ljubljanskem območju, v revirjih, pri Krškem in Brežicah, na pritokih pa zlasti na spodnji Sori, Kamniški Bistrici, Ljubljanici, Savinji s Pako, Voglajno in Hudinjo ter na Krki;
—	na mednarodnih vodah (Mura, Drava, Soča, Jadransko morje) se moramo prek organov federacije zavzemati, da bodo upoštevani mednarodni dogovori in načela o preprečevanju onesnaževanja, ki sc širi čez meje, zlasti stališča Helsinške konference in iz Osimskih sporazumov izhajajočih nalog ob tem pa stopnjevati tudi naša prizadevanja, da se razmere na teh Vodah čim-prej popravijo; zato je treba dopravljati onesnaženje na Meži, Dravinji in drugih pritokih Mure in Drave, na Primorskem pa je treba rešiti Vipavo s Hubljem;
b)	z ustreznimi ukrepi zaščititi rezervate piine vode in zagotoviti potrebne količine in kakovost pitne vode na vseh območjih v SR Sloveniji;
c)	učinkovito zmanjšati kritično onesnaženost zraka, kar je pomembno zlasti za Ljubljano, Medvode, Žerjav in Mežico, Ravne na Koroškem in Črno na Koroškem, za Celje, Store, Kidričevo, Trbovlje in Hrastnik;
d)	urediti ravnanje z odpadki po sodobnih načelih odstranjevanja in ponovne uporabe ter na ta način preprečiti nadaljnje onesnaževanje okolja in izkoristiti dodatne surovinske vire;
e)	preprečiti nenadzorovano odpiranje gramoznic zaradi zavarovanja talne vode, krajine in zaradi nevarnosti odlaganja odpadkov; prav tako pa skrbno nadzorovati tudi druge kope in zagotoviti urejenost površin po končni uporabi;
f)	zavarovati kmetijska zemljišča in zlasti tiste strnjene komplekse zemljišč, ki so posebnega pomena za pridelovanje hrane; prav tako je iz obrambnih, ekoloških in gospodarskih vidikov potrebno storiti vse za obstoj planinskih pašnikov in planšarstva v alpskem svetu ter ohranitev gorskih kmetij;
g)	preprečevati disperzno gradnjo, podpirati razvoj urbanih aglomeracij ter ob tem zagotoviti smotrom samoupravne socialistične družbe primernejšo urejenost in oblikovanje mest in naselij, tako, da dejansko zadovoljujejo človekove potrebe, preprečujejo odtujevanje med ljudmi ter zagotavljajo utrjevanje in razvoj naših družbenih odnosov.
2.	V temeljnih organizacijah združenega dela je treba ustanoviti delovne skupine za pripravo strokovnih osnov sanacijskih programov z vidika okolja, ,ki bodo na podlagi odločitev delavcev izhodišče za opredeljevanje dodatnih planskih nalog tor sklepanje ustreznih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov kot planskih dokumentov za tekoče srednjeročno obdobje.
3.	V okviru krajevnih skupnosti je potrebno, da se občani dogovorijo o prednostnih nalogah z vidika okolja, ki bodo v procesu samoupravnega sporazumevanja In družbenega dogovarjanja postale sestavine planskih obveznosti do leta 1980.
4.	Samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti naj bi proučile svoje planske dokumente do leta 1980 in v njih, kolikor tega še niso storile, vključile neposredne
naloge z vidika izboljšanja okolja in varstva dobrin splošnega pomena. ■
5.	Potrebno je, da ustrezni organi družbenopolitičnih skupnosti pripravijo celovite programe za odpravljanje nezaželjenih in škodljivih pojavov v okolju. S samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem pa je treba zagotoviti njihovo vključevanje v dogovore o temeljih planov do leta 1980. Ti programi morajo predstavljati povzetek prednostnih nalog iz programov vseh družbenih dejavnikov, ki so tudi z vidika družbenopolitične skupnosti najpomembnejši.
6.	Na podlagi spoznanih skupnih interesov je potrebno, da združeno delo v okviru poslovnega sodelovanja zagotovi vračanje uporabnih odpadkov v proizvodne procese. Nujna je usmeritev v proizvodnjo trajnejših in kakovostnejših izdelkov ob smotrnem iz-korlščanju omenjenih naravnih surovinskih in energetskih virov in bolj organizirana proizvodnja naprav za varstvo, okolja.
7.	Potrebno je povečati učinkovitost delovanja samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih se rešujejo problemi varstva naravnih dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja. Glede na vlogo skupščin družbenopolitičnih skupnosti pri usklajevanju delovanja samoupravnih interesnih skupnosti je treba proučiti načine za učinkovitejše usmerjanje teh skupnosti na izvajanje družbeno zastavljenih nalog z vidika okolja in urejanja prostora. Pri izvajanju upravnih in strokovnih nalog je treba reševanje problemov v okolju združevati z odgovornostjo za celovito družbeno planiranje, kar pomeni, da bodo ustrezne strokovne službe v republiki in v občinah odgovorne za takšno pripravo Strokovnih izhodišč ter variantnih predlogov, pri katerih so enakovredno prisotne vse sestavine celovitega družbenega planiranja: ekonomska, socialna in prostorska.
Ob upoštevanju podrobne ocene delovanja v preteklem obdobju moramo pripraviti predloge za učinkovitejšo delitev dela in tesnejše, usklajeno delovanje republiških upravnih organov in organizacij pri reševanju problemov v okolju. Posebno pozornost je treba posvetiti krepitvi družbenega nadzora nad izvajanjem sprejetih zakonov in izvršilnih predpisov v občinah in republiki, mod drugim tudi z ustrezno kadrovsko izpopolnitvijo inšpekcijskih služb in upravnih organov.
Delovanje družbenih organizacij in društev na osveščanju in spodbujanju aktivnosti z vidika okolja ‘ je potrebno še naprej razvijati in podpirati kot nepogrešljivo sestavino v procesu pozitivnega spreminjanja družbene zavesti in družbenih odnosov.
8.	Družbeno planiranje v SR Sloveniji je treba v čim krajšem času urediti tudi z republiškim zakonom in potrebnimi izvršilnimi predpisi v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76). Prostorsko planiranje, z ekološkimi, lokacijskimi, sociološkimi in dohodkovnimi prvinami, moramo uveljaviti kot nenadomestljivo sestavino celovitega družbenega planiranja, potrebno za obvladovanje ekoloških problemov, za zagotavljanje naravnih življenjskih pogojev, za razporejanje dejavnosti v prostoru v skladu s širšimi in dolgoročnimi družbenimi Interesi ter za zagotovitev čim skladnejšega razvoj d vseh območij.
Pri planiranju družbenega razvoja je treba oblikovati najustreznejše načine za vrednotenje prvin naravnega okolja in ovrednotenja potrebnih ukrepov za varstvo okolja tako, da bodo sredstva za te namene del potrebnih sredstev za razvoj.
Ob pospešitvi dela na pripravi in sprejemanju prostorskih planov je treba sproti opredeljevati in usklajevati tudi druge sestavine družbenega planiranja, s katerimi izražamo dolgoročne družbene interese in smotre celovitega razvoja.
Pospešiti je treba sprejemanje prostorskih planov v občinah, v katerih morajo biti dolgoročno opredeljene funkcije celotnega prostora v občini in s tega vidika usklajeni vsi ožji in zato protislovni interesi posameznih dejavnosti za razpolaganje s kmetijskim prostorom. Ravno tako pa bi morala biti kvalitetnejša kmetijska zemljišča zavarovana pred nesmotrno urbanizacijo in industrializacijo; zato jo treba zagotoviti komunalno opremljenost zemljišč, ki niso primerna za kmetijstvo.
Zagotoviti je treba, da o temeljnih vprašanjih razpolaganja s kmetijskimi zemljišči odločajo kmetje in delavci kmetijskih, živilskih in drugih zainteresiranih organizacij združenega dela in kmetijske zemljiške skupnosti ter občani v krajevnih skupnostih, kar bo prispevalo opredeljevanju širših in dolgoročnih družbenih interesov v okviru družbenopolitičnih skupnosti.
Pri načrtovanju mest in naselij je treba zagotoviti, da vsebuje vsaka rešitev humane vrednote, da odraža samoupravne socialistične družbene odnose in spodbuja njihov nadaljnji razvoj v novih pogojih in sredinah.
Vlogo delavca in občana, pri odločanju v drpžbi, kot jo opredeljuje ustava, je nujno uveljaviti v postopkih nastajanja in sprejemanja prostorskih in urbanističnih dokumentov in temu prilagoditi pripravo strokovnih osnov kot podlage za javno razpravo in odločanje.	I
V okviru družbenega informacijskega sistema je treba zasnovati informacijski podsistem za spremljanje-Pojavov v okolju, da bi zagotovili učinkovito preventivno delovanje in reševanje problematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja oziroma da ne bi posegli v razmere le ob nesrečah oziroma ob izrednih primerih.
9.	Kot rezultat raziskovalnega dela je treba izdelati celovite sanacijske rešitve, ki upoštevajo soodvis-nost pojavov v naravi, naše specifične pogoje in možnosti ter v širšem prostoru že prisotna znanja, kot tudi Predloge za v mednarodni menjavi zanimive in z našim prostorom in ekološkimi možnostmi usklajene razvojne proizvodne programe, tehnologije, izdelke, pa 'udi učinkovite ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje.
Na področju ekonomskih in družboslovnih znano-sti je treba proučiti čim več odprtih teoretičnih pa tudi Praktičnih vprašanj, ki pogojujejo hitrejše in uspešnejše reševanje problemov v okolju glede na družbeni razvoj.
Za načrtovanje mest in naselij v našem družbe-nem sistemu moramo dobiti odgovor na vrsto vprašanj ravno z raziskovalnim delom s sociološkega, medicinskega, biofizičnega, ekonomškega in drugih vidikov.
Treba je izdelati raziskave na področjih: predelave sekundarnih surovin, preizkušnja delovanja tujih teh-nologij v naših pogojih, razvijanja domače proizvod-n3c naprav in sistemov za varstvo okolja, merilnih na-Prav, razvijanja zaprtih tehnoloških procesov, možnih 'Jkrepov za smotrnejše izkoriščanje naravnih surovin-s tih in energetskih virov.
'ča uspešno strokovno delo je potrebno, da razvija-1710 s sprotno možnostjo uporabe posamezna metode, normative in sistema pokazateljev.
Potrebno je zagotoviti pridobivanje in primerno usposabljanje kadrov za nadaljnji razvoj raziskovalnega dela. Povezovanje raziskovalnega dela s sočasnim oblikovanjem strokovnih kadrov kaže čimprej uresničiti na vseh področjih, zlasti na področju planiranja.
10.	Visoko šolstvo mora razvijati permanentno izobraževanje strokovnih kadrov s tesnim medsebojnim povezovanjem različnih profilov in pogojevanjem specializacij skih usmeritev z raziskovalnim delom, predvsem pri reševanju konkretnih problemov prakse.
Podpirati moramo izvenšolsko aktivnost mladine, izdajati primerno literaturo, ponazorila ter eksperimentalna in opazovalna sredstva in bogatiti pedagoško delo v šolah in izobraževanje ob delu.
Razvijati moramo sistematično in konstruktivno informiranje občanov ne le o incidentih in nezaželjenih pojavih, temveč tudi o uspešnih tehnoloških rešitvah, o domači proizvodnji primernih sredstev, o novih projektih in drugih dosežkih. Samo s tem bomo preprečevali ozke in pristranske poglede na to problematiko in prispevali k osveščanju vseh dejavnikov okolja glede njihove odgovornosti o stanju v okolju.
11.	Treba je proučiti, katere funkcije pri reševanju problemov v okolju so že podružbljene in kateri subjekti jih morajo izvajati, katere pa so še v pristojnosti države in to upoštevati pri .oblikovanju zakonodaje. V ta namen je treba ugotoviti, ali so obstoječa zakonodaja in na njej temelječi podzakonski predpisi v celoti usklajeni z novimi družbenoekonomskimi odnosi.
Z zakonskimi rešitvami je treba dosledno zagotoviti neposreden in odločilen vpliv vseh zainteresiranih delavcev 'in občanov tudi pri reševanju nasprotij v okolju.
Na področju rabe in varstva kmetijskih zemljišč je potrebno z zakonskimi predpisi trajno zaščititi najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, zagotoviti obstoj planinskih pašnikov, planšarstva v alpskem svetu ter omogočiti obstoj gorskih kmetij, kot tudi urediti druga vprašanj9, pomembna za nadaljnji razvoj kmetijstva v skladu z varstvom in izboljšanjem človekovega okolja.
Potrebno je opraviti pregled manjkajočih podzakonskih predpisov, posebno tistih, ki izrazito pogojujejo stanje v okolju, ter pospešiti njihovo izdelavo v skladu z zakoni določenimi roki.
V	okviru sprememb in dopolnitev zakona o republiških upravnih organih je treba zagotoviti tudi takšne oblike sodelovanja, smotrno delitve dela in pristojnosti republiških upravnih organov, ki bodo omogočile učinkovito izvajanje nalog v okviru odgovornosti in, pristojnosti pri uresničevanju problematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja.
Predloge republiškega odloka in občinskih odlokov o izdelavi prostorskih planov za območje Socialistične republike Slovenije in na območja občin, s katerimi sc po zveznem zakonu o temeljih sistema družbenega planiranja določi vsebina, postopek in rok, v katerem bo predložen osnutek oziroma predlog plana, je treba izdelati čimprej.
V	okviru družbenoekonomskega sistema je treba pripi aviti predloge ustreznih ekonomskih ukrepov za spodbujanje vračanja odpadkov v proizvodne procese, proizvodnjo naprav za varstvo okolja, proizvodnjo naprav za spremljanje stanja v okolju, izvajanje ukrepov za varstvo okolja in podobno. Treba je pripraviti predlog pogojev za preverjanje domačih in tujih 'tehnologij
z vidika smotrnega izkoriščanja surovinskih in energetskih virov.
St. 352-12/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
618.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi kazenskega zakona Socialistične republike Slovenije
I
Razglaša se kazenski zakon Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1977, na seji Zbora občin dne 26. maja 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977.
St. P 0100-182/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
KAZENSKI ZAKON
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE PRVI DEL
Prvo poglavje UVODNE DOLOČBE
Kazenska zakonodaja Socialistične republike Slovenije
1.	člen
Kazenska zakonodaja Socialistične republike Slovenije obsega kazenski zakon Socialistične republike Slovenije in kazensko-pravne določbe drugih zakonov Socialistične republike Slovenije.
Uporaba kazenske zakonodaje na ozemlju Socialistične republike Slovenije
2.	člen
(1)	Na ozemlju Socialistične republike Slovenije se uporabljata kazenska zakonodaja Socialistične republike Slovenije in kazenski zakon Socialistične federativne republike Jugoslavije ter kazensko-pravne določbe dnjgih zakonov Socialistične federativne republike Jugoslavije.
(2)	Kazenska zakonodaja druge socialistične republike ali socialistične avtonomne pokrajine se uporablja na ozemlju Socialistične republike Slovenije, kadar se sodi za kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno na ozemlju druge socialistične republike ali socialistične avtonomne pokrajine, ražene v primerih, kj jih določa kazenski zakon Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Drugo poglavje
POGOJNA OBSODBA Z VARSTVENIM NADZORSTVOM
Pogoji za izrek varstvenega nadzorstva
3.	člen /
(1)	Sodišče sme izreči storilcu kaznivega dejanja hkrati s pogojno obsodbo tudi ukrep varstvenega nadzorstva.
(2)	Ta ukrep izreče za določen čas v mejah preizkusne dobe, določene s pogojno obsodbo, če spozna, da namen kaznovanja ne bo dosežen že s samo obsodbo ter z izpolnitvijo pogojev m obveznosti iz nje.
(3)	Ge sodišče ugotovi, da varstveno nadzorstvo ni več potrebno, sme izvrševanje tega ukrepa ustaviti še pred potekom preizkusne dobe.
i
Izbira navodil
4.	člen
(1)	Ko izreče ukrep varstvenega nadzorstva, lahko odredi sodišče tudi eno ali več navodil, po katerih se mora ravnati obsojenec.
(2)	Pri izbiri navodil upošteva sodišče zlasti sto-/rilčevo starost, njegove psihične lastnosti, nagibe, iz
katerih je storil dejanje, osebne razmere, njegovo prejšnje življenje, okoliščine, v katerih je storil dejanje ter njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju. Posebej mora paziti, da ne bo prizadelo z izbiro navodil obsojenčevega človeškega dostojanstva ter mu povzročilo posebnih težav.
(3)	Navodila sodišča smejo obsegati naslednje naloge:
1)	opustiti druženje z osebami, ki po oceni svetovalca slabo vplivajo na obsojenca;
2)	zdraviti se v ustreznem zdravstvenem zavodu;
3)	nastaniti se pri določeni družini, v domu ali drugje;
4)	obiskovati ustrezno poklicno, psihološko ali drugo podobno posvetovalnico;
5)	usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki ustreza obsojenčevemu znanju, sposobnostim in nagnjenju;
6)	porabljati dohodke v skladu s preživninskimi dolžnostmi;
7)	opustiti uživanje alkoholnih pijač in mamil;
8)	opustiti obiskovanje določenih vrst lokalov in prireditev;
91 porabiti del prostega časa na določen način.
(41 Med preizkusno dobo sme sodišče spremeniti ali odpraviti navodila po uradni dolžnosti, na predlog svetovalca ali obsojenca.
Dejavnost svetovalca
5.	člen
(1)	Varstveno nadzorstvo izvršuje svetovalec.
(2)	Svetovalec pomaga obsojencu in nadzira izpolnjevanje navodil, ki jih je sodišče izreklo obsojencu. Prh tem je svetovalec dolžan:
1)	s pomočjo In nadzorstvom ter praktičnimi napotki in nasveti za izvrševanje navodil sodišča prispevati k temu, da obsojenec v prihodnje ne bo storil novega kaznivega dejanja ter da bo dosežen namen kaznovanja tudi brez izvršitve kazni;
2)	opravljati dolžnost iz prejšnje točke in vzdrževati stike z obsojencem obzirno ter na način, da ne bo obsojenec zaradi tega izpostavljen neprijetnostim;
■	3) občasno poročati sodišču o izvrševanju varst-
venega nadzorstva, predlagati spremembo ali odpravo navodil ter ustavitev nadzorstva.
(3)	Pri svoji dejavnosti se opira svetovalec tudi na sodelovanje organizacije združenega dela, v kateri dela obsojenec, krajevne skupnosti in druge samoupravno organizacije in skupnosti.
Posledice neizpolnjevanja navodil
6.	člen
Če obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se izmika stikom s svetovalcem, ga sme sodišče posvariti, spremeniti navodila, podaljšati varstveno nadzorstvo v mejah določene preizkušne dobe ali preklicati pogojno obsodbo.
Tretje poglavje
DOLOČBE O VZGOJNIH UKREPIH IN KAZNOVANJU MLADOLETNIKOV
1.	Splošna določba
Določbe, ki se uporabljajo za mladoletnike v Socialistični republiki Sloveniji
7.	člen
Za mladoletnike, ki so ob storitvi kaznivega dejanja že dopolnili štirinajst let, se na območju Socialistične republike Slovenije uporabljajo določbe šestega poglavja kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije in določbe tega poglavja, druge določbe jugoslovanske kazenske zakonodaje pa le, če ne nasprotujejo določbam teh poglavij. t
2.	Vzgojni in varstveni ukrepi Vrste vzgojnih in varnostnih ukrepov
8.	člen
(1)	Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se lahko izrečejo naslednji vzgojni ukrepi:
—	disciplinska ukrepa: ukor ali oddaja v disciplinski center za mladoletnike;
—	ukrepi strožjega nadzorstva: staršev, posvoji-l°1.1a, rejnika ali skrbnika, druge družine ali organa s°cialnega skrbstva;
•— zavodski ukrepi: oddaja v vzgojni zavod, prevzgojni dom ali v drug zavod za usposabljanje.
(2)	Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj sc lah-<0 izrečejo tudi varnostni ukrepi, razen prepovedi upravljanje poklica, dejavnosti ali dolžnosti in- prepovedi javnega nastopanja, če jim je izrečen vzgojni ukrep ali kazen mladoletniškega zapora.
Izbira vzgojnega ukrepa
9.	člen
Pri izbiri vzgojnega ukrepa upošteva sodišče mla-°letnikovo starost, njegovo duševno razvitost, njegove Psihične lastnosti.' njegova nagnjenja, nagibe, iz ka-°r'h je dejanje storil, dotedanjo vzgojo, okolje in raz-v katerih je živel, težo in naravo dejanja, ali
mu je bil že prej izrečen vzgojni ukrep ali kazen, in vse druge okoliščine, ki vplivajo na to, da izreče sodišče tisti ukrep, s katerim bo najbolj dosežen namen vzgojnega ukrepa.
Ukor
10.	člen
(D Ukor se izreče, če zadošča, da se mladoletnika za storjeno kaznivo dejanje samo ukori.
(2)	Ko izreče sodišče mladoletniku ukor, mu prikaže škodljivost njegovega ravnanja in ga opozori, da mu bo lahko izreklo strožjo kazensko sankcijo, če bi storil novo kaznivo dejanje.
Oddaja v disciplinski center za mladoletnike
11.	člen
(1)	Sodišče izreče, da se mladoletnik odda v disciplinski center za mladoletnike, če je treba s primernimi kratkotrajnimi ukrepi vplivati nanj in na njegovo vedenje.
(2)	Mladoletnika, ki mu je izrečen ta ukrep, se odda v disciplinski center:
—	za določeno število ur ob nedeljah in prazničnih dneh in sicer največ za štiri zaporedne nedelje ali praznične dni;
—	za določeno število ur v teku tedna, vendar najdalj trideset dni;
—	nepretrgoma za določeno število dni, vendar ne več kot za dvajset dni.
(3)	Ko izreče ta ukrep mora sodišče paziti, da zaradi tega mladoletnik ne izostane od rednega pouka ali od dela.
(4)	V disciplinskem centru opravlja mladoletnik koristna dela, ki so primerna njegovi starosti.
(5)	Kadar izreče sodišče oddajo v disciplinski center za mladoletnike, lahko določi, naj bo mladoletnik po izvršitvi tega ukrepa pod strožjim nadzorstvom organa socialnega skrbstva.
Strožje nadzorstvo staršev, posvojitelja, rejnika ali
skrbnika
12.	člen
(1)	Sodišče izreče, da se mladoletnik izroči v strožje nadzorstvo staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika, če so starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik zanemarili varstvo, vzgojo in nadzorstvo nad njim, pa imajo možnost, da to izvršujejo.
(2)	Kadar sodišče izreče ta ukrep lahko da staršem, posvojitelju, rejniku ali skrbniku potrebna navodila in jim naloži kaj morajo ukreniti za mladoletnikovo vzgojo, zdravje in za to, da se odstranijo zanj šRodljivi vplivi.
(3)	Sodišče odloči pozneje kdaj preneha ta ukrep, s tem, da ne more trajati manj kot eno leto in ne več kot tri leta.
(4)	Ko izreče ta ukrep, lahko sodišče določi, naj organ socialnega skrbstva nadzira izvrševanje danih navodil in naj pomaga staršem, posvojitelju, rejniku ali skrbniku pri njihovem izvrševanju. Sodišče odloči pozneje, kdaj naj to nadzorstvo preneha, s tem, da ne sme trajati manj kot eno leto in ne več kot tri leta.
Strožje nadzorstvo druge družine
13.	člen
(1)	Če starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik mladoletnika ne morejo varovati, vzgajati ali nadzorovati ali če tega od njih utemeljeno ni mogoče pričakovati, se izroči mladoletnik drugi družini, ki ga je pripravljena sprejeti in ima možnost ga vzgajati in strožje nadzorovati.
(2)	Strožje nadzorstvo druge družine lahko traja najmanj eno in največ tri leta. Sodište ustavi izvrševanje tega ukrepa ko pridobijo mladoletnikovi starši, posvojitelj, rejnik oziroma njegov skrbnik možnost mladoletnika varovati, vzgajati in nadzorovati ali ko po uspehih vzgoje strožje nadzorstvo ni več potrebno. Če se ustvarijo pogoji za strožje nadzorstvo staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika, lahko sodišče izvrševanje tega ukrepa ustavi ali ga nadomesti z ukrepom strožjega nadzorstva staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika tudi, če je ta ukrep trajal manj kot eno leto.
(3)	Kadar izreče ta ukrep določi sodišče, naj ta čas organ socialnega skrbstva nadzoruje, kako se ukrep izvršuje in po potrebi pomaga družini, kateri je mladoletnik izročen.
Strožje nadzorstvo organa socialnega skrbstva
14.	člen
(1)	Če starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik ne morejo imeti mladoletnika pod strožjim nadzorstvom in tudi ni pogojev, da bi se ta izročil v strožje nadzorstvo drugi družini, se izroči mladoletnik v nadzorstvo organa socialnega skrbstva.
(2)	Sodišče odloči pozneje, kdaj preneha ta ukrep, z omejitvijo, da ne sme trajati manj kot eno leto in ne dalj kot tri teta. Dokler traja ta ukrep ostane mladoletnik še naprej pri svojih starših ali drugih ljudeh, ki ga preživljajo, svetovalec, ki ga določi organ socialnega skrbstva, pa ga ima pod strožjim nadzorstvom.
(3)	Določeni svetovalec mladoletnika nadzoruje, predvsem pa skrbi za njegovo šolanje, zaposlitev, izločitev iz okol'a, ki nanj škodljivo vpliva, potrebno zdravljenje it. ureditev razmer, v katerih živi.
Posebna navodila'ob strožjem nadzorstvu
15.	člen
(1)	Ko izreče ■ sodišče katerega izmed vzgojnih ukrepov strožjega nadzorstva iz 12., 13. in 14. člena tega zakona ali med izvrševanjem lc-teh, lahko da mladoletniku tudi eno ali več posebnih navodil, če je to potrebno, da bo dosežen namen izrečenega ukrepa.
(2)	Sodišče lahko da mladoletniku zlasti naslednja navodila:
1)	osebno se opravičiti oškodovancu;
2)	povrniti škodo v okviru lastnih možnosti;
3)	redno obiskovati šolo;
4)	usposabljati sc za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki ustreza mladoletnikovemu znanju, sposobnosti in nagnjenju;
5)	zdraviti se v ustrezni zdravstveni organizaciji;
6> obiskovati vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo podobno posvetovalnico;
7)	nastaniti se pri določeni, družini, v domu ali drugje;
8)	opustiti uživanje alkoholnih pijač ali mamil;
9)	opustiti obiskovanje določenih vrst lokalov in prireditev;
10)	opustiti druženje z osebami, ki, po oceni tistega, ki. izvršuje strožje nadzorstvo, slabo vplivajo na mladoletnika;
11)	razumno uporabljati svoje dohodke;
12)	koristno porabljati prosti čas;
13)	sodelovati pri akcijah humanitarnih in mladinskih organizacij;
14)	opraviti preizkus znanja prometnih predpisov.
(3)	Pri izbiri navodil mora sodišče posebej paziti, da ne bo prizadelo mladoletnikovega človeškega dostojanstva in mu povzročilo posebnih težav.
(4)	Sodišče sme dana navodila spremeniti ali odpraviti.
(5)	Ob določitvi navodil pojasni sodišče mladoletniku, njegovim staršem, posvojitelju, rejniku oziroma skrbniku, da lahko spremeni izrečeni ukrep strožjega nadzorstva, če mladoletnik ne bi izvrševal danih navodil.
Oddaja v vzgojni zavod
16.	člen
(1)	Sodišče izreče oddajo v vzgojni zavod mladoletniku, glede katerega je treba poskrbeti za njegovo vzgojo in prevzgojo pod stalnim vodstvom in nadzorstvom strokovnih vzgojiteljev.
(2)	V vzgojnem zavodu ostane mladoletnik najmanj šest mesecev in največ tri leta. Ko izreče sodišče ta ukrep ne določi, koliko časa naj traja, temveč odloči o njegovem prenehanju pozneje.
Oddaja v prevzgojni dom
17.	člen
(1)	Če so mladoletniku potrebni učinkovitejši prevzgojni ukrepi izreče sodišče oddajo v prevzgojni dom.
(2)	Pri odločanju o tem, ali naj se izreče ta ukrep, upošteva sodišče zlasti težo in naravo storjenega dejanja ter okoliščine, ali so bili mladoletniku že prej izrečeni vzgojni ukrepi ali kazni.
(3)	V prevzgojnem domu ostane mladoletnik najmanj eno leto in največ tri leta. Ko izreče sodišče ta ukrep, ne določi koliko časa naj traja, temveč odloči o njegovem prenehanju pozneje.
Oddaja v drug zavod za usposabljanje
18.	člen
(1)	Mladoletniku, ki je moten v duševnem ali telesnem razvoju sme izreči sodišče namesto oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom oddajo v drug ustrezen zavod za usposabljanje.
(2)	Ta ukrep lahko izreče sodišče tudi namesto varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, če je mogoče v zavodu za usposabljanje poskrbeti za zdravljenje in varstvo in s tem doseči namen tega varnostnega ukrepa.
(3)	Mladoletnik ostane v zavodu za usposabljanje dokler je to potrebno za njegovo usposabljanje, zdravljenje ali varstvo, vendar najdalj tri leta.
(4)	Če je sodišče izreklo mladoletniku ta vzgojni ukrep namesto varnostnega ukrepa po drugem odstavku tega člena, mora ob njegovi polnoletnosti znova preizkusiti ali je potrebno, da še ostane v tem zavodu ali pa ga je treba premestiti v ustrezen zavod za polnoletne osebe.
Ustavitev izvrševanja in sprememba odločbe o vzgojnih ukrepih
19.	člen
(1)	Kadar nastanejo po odločbi, s katero je bil izrečen ukrep strožjega nadzorstva ali zavodski ukrep, okoliščine, ki jih ni bilo takrat, ko se je o tem odločalo, ali se zanje ni vedelo, ki pa so take, da bi bile vplivale na odločbo, se izvrševanje izrečenega ukrepa lahko ustavi, ali pa se ta nadomesti z drugim ukrepom strožjega nadzorstva oziroma z drugim zavodskim ukrepom.
(2)	Poleg primerov iz prvega odstavka tega člena se sme. če ni za posamezne ukrepe določeno kaj drugega, glede na doseženi uspeh vzgoje, prevzgoje ali zdravljenja, izvrševanje ukrepa strožjega nadzorstva ali zavodski ukrep ustaviti ali pa izrečeni ukrep nadomestiti z drugim ukrepom, s katerim bo bolje dosežen namen vzgojnih ukrepov. Glede zavodskih ukrepov je mogoča ustavitev izvrševanja ali nadomestitev z drugim ukrepom z naslednjimi omejitvami:
1)	izvrševanje ukrepa oddaje v vzgojni zavod se pred potekom šestih mesecev ne sme ustaviti, do preteka tega roka pa se sme nadomestiti samo z oddajo mladoletnika v prevzgojni dom ali v drug zavod za usposabljanje;
2)	izvrševanje ukrepa oddaje v prevzgojni dom se pred potekom enega leta ne sme ustaviti, do tega časa pa se sme nadomestiti z oddajo mladoletnika v vzgojni zavod ali v drug zavod za usposabljanje.
Ponovno odločanje o vzgojnih ukrepih
20.	člen
(1)	Če je preteklo od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil izrečen ukrep strožjega nadzorstva ali zavodski ukrep, več kot eno leto, pa se ukrep ni začel izvrševati, odloči sodišče ali naj se izrečeni ukrep izvrši ali ne, lahko pa ga tudi nadomesti s kakšnim drugim vzgojnim ukrepom.
(2)	Tako ravna sodišče tudi, če se je vzgojni ukrep sicer začel izvrševati, pa se zaradi bega mladoletnika iz vzgojnega zavoda ali iz drugega razloga ni izvrševal dalj kot eno leto.
(3)	Oddaja v disciplinski center za mladoletnike se ne izvrši, če je preteklo več kot šest mesecev od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ta ukrep izrečen, pa se ni začel izvrševati.
Izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku
21.	člen
(1)	Če je storil mladoletnik več kaznivih dejanj v steku, presoja sodišče pri izbiri vzgojnih ukrepov, ki so predpisani v tem zakonu, enotno vsa dejanja, ne da bi določalo za vsako poseben ukrep.
(2)	Tako ravna sodišče tudi tedaj, kadar se po izreku vzgojnega ukrepa ugotovi, da je mladoletnik Pred njegovim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje.
Odmera kazni mladoletniškega zapora
22.	člen
d) Pri odmeri kazni starejšemu mladoletniku upošteva sodišče vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, posebej pa stopnjo nje-
gove osebne zrelosti in čas, potreben za njegovo vzgojo, prevzgojo in strokovno usposabljanje.
(2)	Če stori starejši mladoletnik več kaznivih dejanj v steku in sodišče spozna, da je treba za vsako dejanje izreči kazen mladoletniškega zapora, odmeri sodišče kazen po prostem preudarku v mejah zakonske mere te kazni. Če pa sodišče spozna, da bi bilo treba starejšega mladoletnika za kakšno kaznivo dejanje, ki je v steku, kaznovati, za druga kazniva dejanja pa izreči vzgojne ukrepe, izreče za vsa dejanja v steku samo kazen mladoletniškega zapora.
(3)	Tako ravna sodišče tudi tedaj, kadar se po izreku kazni ugotovi, da je mladoletnik pred njenim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje.
Učinek kazni na vzgojne ukrepe
23.	člen
(1)	'Če izreče sodišče med izvrševanjem vzgojnega ukrepa starejšemu mladoletniku kazen mladoletniškega zapora, preneha vzgojni ukrep, ko začne mladoletnik prestajati to kazen.
(2)	Če izreče sodišče po izreku vzgojnega ukrepa polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen mladoletniškega zapora ali zapora najmanj enega leta, se vzgojni ukrep ne izvrši; če pa se že izvršuje se izvrševanje ustavi, ko začne prestajati kazen.
(3)	Če izreče sodišče po izreku vzgojnega ukrepa polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen zapora manj kot eno leto, odloči v sodbi ali naj se po prestani kazni vzgojni ukrep izvrši ali ne.
(4)	Če izreče sodišče polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja med izvrševanjem vzgojnega ukrepa kazen zapora manj kot eno leto, odloči v sodbi ali naj se po prestani kazni izvrševanje vzgojnega ukrepa nadaljuje ali pa naj se ustavi, ko se začne izvrševati izrečena kazen.
Dajanje podatkov o vzgojnih ukrepih
24.	člen
Podatki iz evidence o vzgojnih ukrepih se smejo dajati samo sodiščem, javnim tožilstvom in organom za notranje zadeve v zvezi s postopkom zoper mladoletnika, organom socialnega skrbstva in zavodom, ki izvršujejo vzgojne ukrepe.
Četrto poglavje
TEMELJNE DOLOČBE O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
1.	Skupna določba Meje izvršitve kazenskih sankcij
25.	člen
(1)	Z ustavo in zakoni zajamčene pravice tistih, proti katerim se izvršujejo kazenske sankcije, se smejo, v skladu z zakonom, odvzeti ali omejiti samo, kolikor je nujno, da se uresniči namen posameznih sankcij.
(2)	Kazenske sankcije je treba izvrševati v skladu z njihovim, z zakonom določenim namenom.
2.	Izvrševanje kazni
Izvršitev smrtne kazni
26.	člen
(1)	Smrtna kazen se ne sme izvršiti preden se ne ugotovi, da ni v teku postopek zaradi izrednega pravnega sredstva in da ni razveljavljena ali z amnestijo ali s pomilostitvijo zamenjana z drugo kaznijo.
(2)	Smrtna kazen se ne sme izvršiti nad nosečo žensko in ne nad obsojencem, ki je telesno ali duševno hudo bolan.
Namen izvršitve kazni zapora
27.	člen
(1)	Namen izvršitve kazni zapora je pripraviti obsojenca za življenje na prostosti, tako da bo živel in delal v skladu s predpisi in z moralo socialistične samoupravne družbe.
(2)	Izvršitev kazni zapora obsojencu ne sme povzročiti telesnega trpljenja in tudi ne sme prizadeti hjegovega človeškega dostojanstva.
Kazenski poboljševalni zavodi
28.	člen
(1)	Kazni zapora se izvršujejo v kazenskih poboljševalnih zavodih.
(2)	Obsojenci se razvrščajo v kazenske poboljševalne zavode različnih vrst glede na potrebe, ki jih narekujeta vzgoja in prevzgoja in glede na to, koliko mora biti omejena njihova prostost.
(3)	V kazenskih poboljševalnih zavodih prestajajo obsojenci kazen razvrščeni po skupinah; le v primerih, ki jih določa zakon, se sme odrediti, da prestajajo obsojenci kazen ločeno.
(4)	Moški in ženske prestajajo kazen odvzema prostosti ločeno.
Izvrševanje kazni mladoletniškega zapora
29.	člen
(1)	Kazen mladoletniškega zapora prestajajo starejši mladoletniki v posebnih kazenskih poboljševalnih domovih, v katerih lahko ostanejo do dopolnjenega triindvajsetega leta. Če dotlej ne prestanejo kazni, se oddajo v kazensko-poboljševalni zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni storilci kaznivih dejanj. Izjemoma lahko ostane v kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike tudi kdo, ki je že star triindvajset let, vendar samo, če je to potrebno, da dokonča šolo ali strokovno usposobitev.
(2)	Delo za obsojene mladoletnike se izbere tako, da je primerno njihovim zmožnostim, da ustreza njihovemu nagnjenju za posamezno vrsto dela in da je v skladu z možnostmi v kazenskem poboljševalnem domu.
(3)	Delovni čas obsojenih mladoletnikov se določi tako, da jim je omogočeno šolanje in strokovna usposobitev in da jim ostane dovolj časa za telesno vzgojo in razvedrilo.
(4)	Obsojeni mladoletnik je lahko pogojno odpuščen, ko prestane tretjino kazni, vendar ne prej, preden ne prebije eno leto v kazenskem poboljševalnem domu. Za čas, ko je na pogojnem qdpustu. lahko sodišče odredi strožje nadzorstvo organa socialnega skrbstva.
(5)	Za preklic pogojnega odpusta veljajo smiselno določbe 35. člena tega zakona.
Pravice obsojencev, ki prestajajo kazen zapora
30.	člen
(1)	Obsojenci na kazen zapora imajo pravico:
—	do 42-urnega delovnega časa v tednu;
—	do plačila za opravljeno delo po posebnih predpisih;
—	do osemurnega nepretrganega počitka v štiriindvajsetih urah;
—	do enega dneva počitka v tednu;
—	do nepretrganega počitka najmanj osemnajst dni v enem letu;
—	do brezplačnega zdravstvenega varstva;
—	do invalidskega zavarovanja za nesrečo pri delu ali za poklicno bolezen;
—	do dopisovanja in do sprejemanja obiskov ter pošiljk.
(2)	S posebnimi predpisi se določijo za obsojence še druge pravice ali posebne ugodnosti.
Ustavitev izvrševanja pravic med prestajanjem kazni
31.	člen
Kdor je obsojen na kazen zapora ali mladoletniškega zapora, ne more med prestajanjem kazni izvrševati volilne pravice, ne more biti izvoljen ?a člana delegacije ali delegata in ne izvrševati take funkcije.
Delovna dolžnost obsojencev
32.	člen
(1)	Obsojenci, ki so zmožni za delo, morajo delati in jim je treba delo omogočiti.
(2)	Gospodarska korist, ki naj bo dosežena z delom obsojencev, ne sme biti v škodo prevzgojnemu namenu kazni.
Ravnanje z obsojenci
33.	člen
(1)	Z obsojenci je treba ravnati človeško, upoštevati njihovo človeško dostojanstvo ter varovati njihovo telesno in duševno zdravje.
(2)	Pri obsojencih je treba razvijati zavest o osebni odgovornosti za njihovo ravnanje in jih spodbujati, da tudi sami prostovoljno sodelujejo pri svoji prevzgoji.
(3)	S posebnimi predpisi se določi kako obsojenci sodelujejo pri organiziranju in izvajanju posameznih dejavnosti in del skupnega pomena v kazenskem poboljševalnem zavodu.
(4)	Ni dovoljeno uporabljati prevzgojnih, medicinskih ali psiholoških postopkov, ki posegajo v obsojenčevo osebnost, in jih obsojenec upravičeno izrecno zavrača.
Pogojni odpust
34.	člen
(1)	Obsojenec, ki je prestal polovico kazni zapora, sme biti odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do preteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori kaznivega dejanja.
(2)	Obsojenec je lahko pogojno odpuščen, če se je med prestajanjem kazni toliko poboljšal, da se da utemeljeno pričakovati, da se bo v prostosti dobro obnašal, zlasti pa da ne bo delal kaznivih dejanj. Pri
presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upošteva njegovo obnašanje med prestajanjem kazni, izpolnjevanje delovnih dolžnosti, glede na njegovo delovno zmožnost in druge okoliščine, ki kažejo, da je namen kaznovanja dosežen.
(3)	Izjemoma sme biti pogojno odpuščen tudi obsojenec, ki je prestal le tretjino kazni zapora, če so podani pogoji iz drugega odstavka tega člena in če posebne okoliščine, ki se nanašajo na obsojenčevo osebnost, očitno kažejo, da je namen kaznovanja dosežen.
(4)	Z zakonom se določi organ in postopek za odločanje o pogojnem odpustu.
Preklic pogojnega odpusta
35.	člen
(1)	Sodišče prekliče pogojni odpust, če stori obsojenec medtem, ko je na pogojnem odpustu, eno ali več kaznivih dejanj, za katero je izreklo nepogojno kazen zapora nad eno leto.
(2)	Sodišče lahko prekliče pogojni odpust, če stori pogojno odpuščeni eno ali več kaznivih dejanj, za katera je izreklo nepogojno kazen zapora do enega leta. Pri presoji, ali naj prekliče pogojni odpust, upošteva sodišče zlasti sorodnost storjenih kaznivih dejanj, njihov pomen, nagibe, iz katerih so bila storjena in druge okoliščine, ki kažejo na to, da je preklic pogojnega
• odpusta utemeljen.
(3)	Kadar sodišče prekliče pogojni odpust, izreče kazen po 48. členu in po drugem odstavku 49. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije; pri tem vzame, da je prej izrečena kazen že določena. Del kazni, ki jo je obsojenec prestal po prejšnji obsodbi, se všteje v novo kazen, čas pogojnega odpusta pa se mu ne všteje.
(4)	Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi. kadar obsodi sodišče pogojno odpuščenega za dejanje, ki ga je storil, preden je bil pogojno odpuščen.
15)	Če je pogojno odpuščeni nepogojno obsojen na kazen zapora do enega leta in sodišče ne prekliče pogojnega odpusta, se pogojni odpust podaljša za čas, ko je obsojenec prestajal kazen zapora.
(6)	Če stori obsojenec v času pogojnega odpusta kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi šele po njegovem preteku, se sme pogojni odpust preklicati najpozneje v enem letu, odkar je čas pogojnega odpusta pretekel.
Pomoč odpuščenim obsojencem
36.	člen
(1)	Tistim, ki so odpuščeni S prestajanja kazni zapora ali mladoletniškega zapora, je treba pomagati pri vključitvi v življenje,
(2)	Podrobnejše določbe o pomoči odpuščenim obsojencem in o organih, ki so pristojni za to pomoč, se predpišejo z zakonom.
Izvršitev denarne kazni
37.	člen
Če obsojenec ne plača denarne kazni v določenem Času, se kazen izterja prisilno.
Izvršitev kazni zaplembe premoženja
38.	člen
(1)	Pri izvršitvi kazni zaplembe premoženja določi sodišče v mejah zakona natančno, kateri del premoženja se zapleni, kateri del pa ostane obsojencu in njegovi ožji družini za preživljanje.
(2)	Postopek v zvezi z izvršitvijo kazni zaplembe premoženja se določi z zakonom.
3.	Izvrševanje varnostnih ukrepov
Namen Izvršitve varnostnih ukrepov
39.	člen
Z izvršitvijo varnostnih ukrepov je treba pri storilcu odpraviti okoliščine in stanje, ki bi lahko vplivala na ponovno izvrševanje kaznivih dejanj.
Izvršitev varnostnih ukrepov
40.	člen
(1)	Določbe o organih, ki so pristojni za izvršitev posameznih varnostnih ukrepov in o načinu njihove izvršitve, se predpišejo z zakonom. Z Istim zakonom se predpišejo tudi kazni za kršitev zapovedi ali prepovedi, ki izhajajo iz izrečenih varnostnih ukrepov.
(2)	Za varnostne ukrepe, ki so zvezani z odvzemom prostosti, veljajo smiselno določbe tega zakona o izvrševanju kazni zapora, če niso v nasprotju s posebnim namenom varnostnih ukrepov.
4.	Izvrševanje vzgojnih ukrepov
Namen izvršitve vzgojnih ukrepov
41.	člen
Namen izvršitve vzgojnih ukrepov je, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom, pomočjo in nadzorstvom zagotovi vzgoja, prevzgoja ih pravilen razvoj in tako vpliva na njih, da v prihodnje ne bodo več izvrševali kaznivih dejanj.
Izvršitev vzgojnih ukrepov
42.	člen
Pri izvrševanju vzgojnih ukrepov je treba pri mladoletnikih omiliti ali odpravljati vedenjske ali osebnostne motnje, oziroma posledice teh motenj, razvijati zavest o osebni odgovornosti za njihovo ravnanje in jih spodbujati, da tudi sami prostovoljno sodelujejo pri svoji prevzgoji.
Nadzorstvo nad izvrševanjem vzgojnih ukrepov
43.	člen
(1)	Nadzorstvo glefle zakonitega in pravilnega iz-
vrševanja vzgojnih ukrepov izvaja sodišče, ki je izreklo ukrep.	v
(2)	Natačnejše določbe o organih, ki so pristojni za izvršitev posameznih vzgojnih ukrepov in o načinu njihove izvršitve, se predpišejo z zakonom.
Pomoč mladoletniku po odpustu iz zavoda
44.	člen
Po odpustu iz zavoda je treba vsakemu mladoletniku pomagati pri njegovem vživi jan ju v družbo, zlasti s primerno zaposlitvijo in nastanitvijo, ter mu po
potrebi postaviti svetovalca. Natančnejše določbe o organih, ki so pristojni za to pomoč, se predpišejo z zakonom.
Peto poglavje
POMEN IZRAZOV V TEM ZAKONU
45.	člen
(1)	Uradna oseba po tem zakonu je lahko:
a)	oseba, ki pri organu družbenopolitične skupnosti ali pri drugem državnem organu opravlja uradne dolžnosti ali izvršuje uradno funkcijo;
b)	izvoljena oseba v organu družbenopolitične skupnosti ali imenovana oseba v izvršilnih ali drugih organih družbenopolitičnih skupnosti;
c)	pooblaščena oseba v organizaciji združenega dela ali kakšni drugi družbeni pravni osebi, ki ji je z zakonom ali kakšnim drugim predpisom, izdanim,na podlagi zakona, zaupano izvrševanje javnih pooblastil, ko opravlja določene dolžnosti v okviru teh pooblastil;
č) druga oseba, ki opravlja določene uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, katera ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi;
d)	vojaška oseba, ki je kot takšna določena s posebnimi predpisi, kadar gre za kazniva dejanja, pri( katerih je kot storilec navedena uradna oseba, pa niso določena kot kazniva dejanja vojaških oseb oziroma kot kazniva dejanja zoper oborožene sile.
(2)	Za vojaško osebo se štejejo: vojak, ko služi vojaški rok, gojenec vojaške šole, aktivni nižji oficir, oficir ali vojaški uslužbenec, oseba iz rezervnega sestava, dokler je kot vojaški obveznik na vojaški dolžnosti in civilna oseba, ki opravlja določeno vojaško dolžnost.
(3)	Odgovorna oseba po tem zakonu je lahko:
a)	oseba v organizaciji združenega dela,ali drugi družbeni pravni osebi, ki ji je glede na njeno funkcijo ali po posebnem pooblastilu v organizaciji oziroma družbeni pravni osebi zaupan določen krog poslov, ki se nanaša na izvrševanje zakona ali na podlagi zakona izdanih predpisov, družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma ali samoupravnega splošnega akta organizacije oziroma družbene pravne osebe pri upravljanju z družbenimi sredstvi, ali na vodenje ali nadzorstvo proizvajalnega ali kakšnega drugega gospodarskega procesa;
b)	uradna oseba po prvem odstavku tega člena, kadar gre za dejanja, pri katerih je kot storilec navedena odgovorna oseba, pa niso določena v poglavju o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in javna pooblastila oziroma kot kazniva dejanja uradne osebe v kakšnem drugem poglavju tega zakona.
(4)	Kadar je kot storilec posameznih kaznivih dejanj označena uradna ali odgovorna oseba, so lahko vse v prvem in drugem odstavku tega člena navedeno osebe storilci teh dejanj, če ne izhaja iz zakonskih znakov posameznega dejanja, da more biti storilec le katera od njih.
(5)	Za družbeno premoženje se štejejo po tem zakonu vsa sredstva v družbeni lastnini.
Za družbeno premoženje se šteje tudi premoženje, ki je zaupano državnemu organu, organizaciji združenega dela ali drugi družbeni pravni osebi ali je na kakšni zakoniti podlagi pri njih.
(6)	Za volitve se štejejo po tem zakonu volitve in odpoklic 'članov in delegatov v organih upravljanja organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in kra-
jevnih skupnosti, delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti, članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije in člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije.
(7)	Za družbeno pravno osebo se po tem zakonu šteje vsaka organizacija združenega dela in njihove skupnosti oziroma združenja, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost, družbenopolitična skupnost in organizacije, ki jih ustanove te organizacije in skupnosti, za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov, za zavarovanje premoženja in oseb in druge finančne organizacije, družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene organizacije in delovne skupnosti.
(8)	Za vrednotnice po tem zakonu se štejejo kolki, taksni papirji in druge vrednotnice, izdane in v obtoku na podlagi zakona Socialistične republike Slovenije.
(9)	Za premično stvar po tem zakonu se šteje tudi vsaka pridobljena ali zbrana energija za svetlobo, toploto. pogon ali za premikanje.
(10)	Za zunajzakonsko skupnost se po tem zakonu šteje dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske.
(11)	Za motorno vozilo se šteje vsako prometno sredstvo na motorni pogon v kopnem, vodnem in zračnem prometu.
DRUGI DEL Šesto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO Umor
46.	člen
(1)	Kdor komu vzame življenje,
se kaznuje z zaporom najmanj petih let.
(2)	Stprilec dejanja iz prvega odstavka tega člena,
se kaznuje z zaporom najmanj desetih let ali s
smrtno kaznijo:
1)	če stori dejanje na grozovit ali zahrbten način;
2)	če pri storitvi dejanja spravi naklepoma v nevarnost življenje še koga drugega;
3)	če stori dejanje pri brezobzirnem nasilniškem obnašanju;
4)	če stori dejanje iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov;
5)	če stori dejanje zoper uradno ali vojaško osebo, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti, čuva javni red, zasleduje storilca kaznivega dejanja ali pazi na koga, ki mu je vzeta prostost ali zoper drugo osebo, ko ta uresničuje družbeno samozaščito;
6)	če stori dejanje več oseb, ki so se združile zato, da bi izvršile umor;
7)	čc stori več umorov, za katere se mu hkrati sodi.
(3)	S kaznijo iz drugega odstavka tega člena se kaznuje tudi, kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena, potem ko je bil že kdaj prej obsojen za enako dejanje.
(4)	Če je bilo dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno v posebno olajševalnih okoliščinah,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Uboj na mah
47.	člen
Kdor koga na mah ubije, ker ga je ta brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Povzročitev smrti iz malomarnosti
48.	člen
Kdor povzroči smrt drugega iz malomarnosti,
sc kaznuje z zaporom od šestih mescev do petin
let.
Detomor
49.	člen
(1)	Mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po porodu, dokler je še pod njegovim vplivom,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let
(2)	Poskus je kazniv.
Napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru
50.	člen
(1)	Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri samomoru in ta stori samomor,
se kaznuje z zaporom pd šestih mesec v do petih let.
(2)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti mladoletni osebi, ki je že stara štirinajst let, ali proti osebi, katere sposobnosti razumeti pomen svojega dejanja ali imeti v oblasti svoje ravnanj p, je bila bistveno zmanjšana,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(3)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno proti mladoletni osebi, ki še ni stara štirinajst let, ali proti osebi, ki ni mogla razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti svojega ravnanja,
sc storilec kaznuje po 46. členu tega zakona.
(4)	Kdor surovo ali nečloveško ravna s kom, ki mu je podrejen ali od njega odvisen in ta zaradi takega ravnanja stori samomor,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(5)	Kdor komu pomaga pri samomoru in ta stori samomor, pa so pri tem podane posebne olajševalne okoliščine,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(6)	Če je bil zaradi kakšnega dejanja iz prejšnjih odstavkov tega člena samomor samo poskušen, sme sodišče storilca kaznovati mileje.
Nedovoljena prekinitev nosečnosti
51.	člen
(1)	Kdor v nasprotju z zakonom noseči ženski z njeno privolitvijo prekine nosečnost, začne prekinjati ali ji pomaga pri prekinitvi nosečnosti,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Kdor noseči ženski brez njene privolitve prekine ali začne prekinjati nosečnost,
se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3)	Kdor se ukvarja z dejanji iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(4)	Če zaradi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena ženska umre ali se ji hudo pokvari zdravje,
se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od šestih mesecev do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom najmanj treh let.
Posebno huda telesna poškodba
52.	člen
(1)	Kdor koga tako hudo telesno poškoduje ali mu prizadene tako hudo škodo na zdravju, da je bilo zaradi tega v nevarnosti življenje poškodovanca ali pa uničen ali za vselej in znatno oslabljen pomemben del njegovega telesa ali pomemben organ ali da je postal poškodovani zaradi tega za vselej nezmožen za vsakršno delo ali da je ostal skažen,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)	Če poškodovani zaradi poškodbe iz prvega odstavka tega člena umre,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(4)	Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Huda telesna poškodba
53.	člen
(1)	Kdor koga tako telesno poškoduje ali mu prizadene takšno škodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi tega v nevarnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen kakšen del njegovega telesa ali kak organ ali da je zaradi tega poškodovani začasno nezmožen za vsakršno delo ali jo njegova zmožnost za delo znatno zmanjšana ali je bil začasno skažen,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Če poškodovani zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena utrpi posebno hudo telesno poškodbo iz 52. člena tega zakona,
sc storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3)	Če poškodovani zaradi poškodbe iz prvega odstavka tega člena umre,
se storilec kaznuje z zaporom od dveh do dvanajstih let.
(4)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(5)	Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Lahka telesna poškodba
54.	člen
(1)	Kdor koga telesno poškoduje, pa je zaradi tega oslabljen kakšen del njegovega telesa ali kakšen njegov organ ali njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana ali je zaradi poškodbe okrnjena njegova telesna celovitost ali začasno okvarjeno njegovo zdravje ali prizadeta njegova zunanjost,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Če je poškodba iz prvega odstavka tega člena prizadejana z orožjem, nevarnim orodjem, z drugim sredstvom ali na tak način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(3)	Sodišče sme storilcu dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena izreči sodni opomin, zlasti, v primeru, če je bil storilec Izzvan z nedostojnim ali surovim obnašanjem poškodovanca.
(4)	Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Sodelovanje pri pretepu
55.	člen
Kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno poškodovan,
se za samo sodelovanje kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
56.	člen
Kdor pri pretepu ali prepiru seže po orožju, nevarnem orodju ali po kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
Povzročitev nevarnosti
57.	člen
Kdor pusti koga brez pomoči v smrtni nevarnosti, ki jo je sam povzročil,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Zapustitev slabotne osebe
58.	člen
Kdor pusti osebo, ki ne more skrbeti zase in ki mu je zaupana ali za katero je sicer dolžan skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za življenje ali zdravje,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Opustitev pomoči
59.	člen
Kdor ne pomaga komu, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga drugega,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
Sedmo poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER SVOBOŠČINE IN
PRAVICE ČLOVEKA IN OBČANA
*
Kršitev enakopravnosti
60.	člen
(1)	Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, izobrazbi ali družbenem položaju prikrajša koga za katero izmed svoboščin ali pravic, ki so določene z ustavo, zakoni ali drugimi predpisi ali s samoupravnimi splošnimi akti, ali mu takšno svoboščino oziroma pravico omeji, ali kdor na podlagi takega razločevanja komu da kakšho posebno pravico ali ugodnost,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Kdor koga vedoma prikrajša za pravico do enakopravne uporabe jezika in pisave, ki je zagotovljena z ustavo, zakonom, drugim predpisom ali s samoupravnim splošnim aktom ali mu jo omeji,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
Prisiljenje
61.	člen
(1)	Kdor koga s silo ali z resno grožnjo prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Pregon se začne na zasebno tožbo.
Protipraven odvzem prostosti
62.	člen
(1)	Kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugače omeji svobodo gibanja,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Poskus je kazniv.
(3)	Če stori dejanje protipravnega odvzema prostosti uradna oseba tako, da zlorabi svoj položaj ali svoje pravice,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.	.
(4)	Kdor komu protipravno odvzame prostost za več kot trideset dni ali če to stori na grozovit način,
se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
Ugrabitev oseb
63.	člen
(1)	Kdor ugrabi osebo z namenom, da njo ali koga drugega prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi, 1
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti mladoletni osebi ali ugrabljeni osebi grozi z umorom ali hudo telesno poškodbo ali v drugih posebno hudih primerih,
se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)	Storilec dejanj iz prvega ali drugega odstavka tega člena, ki prostovoljno spusti na prostost ugrabljeno osebo, preden je iznolnjena njegova zahteva, zaradi katere jo je ugrabil,
se sme kaznovati mileje ali se mu sme kazen odpustiti.
. Ogrožanje varnosti
64.	člen
(1)	Kdor ogroža varnost kakšne osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti več osebam ali če vzbudi z njim vznemirjenje med občani,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(3)	Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Grdo ravnanje
65.	člen
(1)	Kdor z grdim ravnanjem prizadene telesno ali duševno celovitost drugega,
se kaznuje z denarno kaznijo ali «z zaporom do šestih mesecev.
(2)	Pregon se začne na zasebno tožbo.
Neupravičena osebna preiskava
> .
66.	člen
(1)	Kdor neupravičeno preišče drugega ali stvari, ki jih imata na sebi ali s seboj,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Cc stori dejanje iz prvega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih Pravic,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(3)	Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje
67.	člen
(1)	Kdor s posebnimi napravami neupravičeno prisluškuje ali zvočno posname jpogovor ali izjavo, ki mu nista namenjena,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje, kdor omogoči nepoklicani °sebi, da sc seznani s pogovorom ali z izjavo, ki sta bila neupravičeno prislu.škovana ali zvočno posneta.
(3)	Ce stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(4)	Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Neupravičeno slikovno snemanje
68.	člen
(1)	Kdor neupravičeno narodi slikovni posnetek drugoga brez njegove privolitve in pri tem občutno Poseže v njegovo osebno življenje, ali kdor takšne posnetke neposredno prenaša tretji osebi ali kdor ji takš-ne Posnetke prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da SQ 2 njimi neposredno seznani,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(3)	Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Kršitev tajnosti občil
69.	Člen
(1)	Kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)	Enako se kaznuje:
—	kdor se z uporabo tehničnih ali kemičnih sredstev, ne da bi odprl tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tujo zaprto pošiljko, neupravičeno seznani z njihovo vsebino;
—	kdor se z uporabo tehničnih sredstev neupravičeno seznani s sporočilom, ki se prenaša po telefonu, z brzojavom, po teleprinterju ali po radijski zvezi;
—	kdor neupravičeno odpre zaprt predmet, ki varuje sporočilo in se neupravičeno seznani s sporočilom v njem.
(3)	Kdor s katerim izmed dejanj, ki so navedena v prvem in v drugem odstavku tega člena omogoči drugemu, da se neposredno seznani z vsebino sporočila ali pošiljko,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(4)	Kdor neupravičeno obdrži, skrije, uniči ali ko-
mu drugemu izroči tuje pismo, brzojavko ali kakšno drugo pošiljko, preden sc je prejemnik seznanil z njeno vsebino,	*
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(5)	Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(6)	Pregon za dejanje iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Nedovoljena objava pisanj osebnega značaja
70.	člen
(1)	Kdor brez dovoljenja pooblaščene osebe v primerih, kadar je tako dovoljenje potrebno, objavi dnevnik, osebno pismo ali drugo podobno pisanje osebnega značaja,
se kaznuje z zaporom do šestih mesecev.
(2)	Pregon se začne na zasebno tožbo.
, Kršitev nedotakljivosti stanovanja
71.	člen
(1)	Kdor neupravičeno vdre v tuje stanovanje ali zaprte prostore ali kdor se na zahtevo upravičenca od tam ne odstrani,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje, kdor neupravičeno preišče stanovanje ali prostore iz prvega odstavka tega člena.
(3)	Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(4)	Poskus dejanj iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je kazniv.
(5)	Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora v določenem roku izprazniti stanovanje ali prostore iz prvega odstavka tega člena.
Neupravičena izdaja poklicne skrivnosti
72.	člen
(1)	Zagovornik, odvetnik, zdravnik ali kakšen drug zdravstveni delavec, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba, ki neupravičeno izda skrivnost, za katero je zvedela pri opravljanju svojega poklica,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti.
(3)	Pregon se začne na zasebno tožbo.
Kršitev pravice do pritožbe
73.	člen
(1)	Kdor pri opravljanju svojega dela prepreči drugemu, da bi uporabil svojo pravico do pritožbe, ugovora ali kakšnega drugega pravnega sredstva, prošnje ali opozorila,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena uradna ali odgovorna oseba z zlorabo svojega položaja ali pravic,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Preprečitev ali oviranje javnega shoda
74.	člen
(1)	Kdor s silo, resno grožnjo, preslepitvijo ali kako drugače prepreči ali ovira sklicanje ali prireditev javnega shoda, do katerega imajo občani pravico po zakonu,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena uradna oseba, tako da zlorabi svoj položaj ali svoje pravice,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Preprečevanje tiskanja in razširjanja tiskanih stvari
75.	člen
Kdor protipravno prepreči tiskanje, prodajo ali razširjanje knjige, časopisa, časnika ali drugih tiskanih stvari,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
KAZNIVO DEJANJE ZOPER SAMOUPRAVLJANJE Osmo poglavje
Kršitev samoupravljanja
76.	člen
(1)	Kdor s kršitvijo predpisov ali samoupravnih splošnih aktov ali na drug protipraven način preprečuje v samoupravni organizaciji ali skupnosti samoupravno organiziranje ali onemogoča ali hudo ovira delo in odločanje organov samoupravljanja,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena povzročilo bistvene motnje v samoupravljanju in samoupravnih odnosih, ali je dejanje storjeno s silo, grožnjo, na organiziran način, z zlorabo uradnega položaja ali vpliva, ali je dejanje storila uradna ali odgovorna oseba v samoupravni organizaciji ali skupnosti,
se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
Kršitev pravic do samoupravljanja
77.	člen
(1)	Kdor s silo, resno grožnjo, s kršitvijo predpisov ali samoupravnih splošnih aktov ali na drug protipraven način komu prepreči ah onemogoči1, da samoupravno odloča o svojih osebnih, skupnih in družbenih interesih ali ga ovira oziroma onemogoča pri uveljavljanju druge samoupravne pravice,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storila uradna ali odgovorna oseba pri opravljanju službe oziroma pri izvrševanju svojih pooblastil ali druga oseba z zlorabo svojega družbenega položaja,
se kaznuje z zaporom do petih let.
■Kloraba samoupravljanja
78.	člen
(1)	Kdor z zlorabo svojega položaja ali pooblastil ali kot član samoupravnega organa vpliva, da samoupravni organ sprejme odločitev, s katero sc krši ustava, zakon ali drug predpis ali samoupravni splošni akt, pa je zaradi tega bila taka odločitev sprejeta,
se kaznuje z zaporom do petih let.
(2)	Enako se kaznuje tudi, kdor izkoriščajoč svoj položaj ali pooblastila, ali kot član samoupravnega organa vpliva, da samoupravni organ prikrije kaznivo dejanje, ki sc preganja po uradni dolžnosti ali gospodarski prestopek, ki je storjen v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti ali državnemu organu, pa zaradi tega kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek nista naznanjena.
(3)	V posebno hudem primeru dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
Kršitev volilne pravice
79.	člen
Uradna oseba, ki koga z namenom, da bi mu onemogočila izvrševanje volilne pravice, nezakonito ne vpiše v volilni imenik ali ga črta iz volilnega imenika,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
Kršitev proste odločitve volilcev
80.	člen
(1)	Kdor koga s silo, resno grožnjo, podkupovanjem ali na drug nedovoljen način prisili ali nanj vpliva, da pri volitvah, glasovanju o odpoklicu ali pri referendumu glasuje ali ne glasuje ali da glasuje za ali proti določenemu predlogu,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(21 Če stori kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena član volilnega odbora ali kakšna druga uradna oseba pri opravljanju svoje dolžnosti v zvezi z volitvami ali glasovanjem,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Zloraba volilne pravice
81.	člen
Kdor pri volitvah, glasovanju o odpoklicu ali pri referendumu glasuje namesto drugega pod njegovim imenom ali več kot enkrat glasuje pri istem glasovanju,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Kršitev svobodne opredelitve
82.	člen
Kdor pokliče glasovalca pri volitvah, glasovanju o odpoklicu ali pri referendumu na odgovor zaradi glasovanja ali od njega zahteva, naj pove, kako je glasoval ali zakaj ni glasoval,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Uničenje volilnih listin
83.	člen
Kdor pri volitvah, glasovanju o odpoklicu ali pri referendumu uniči, poškoduje ali prikrije kakšno listino o volitvah ali glasovanju ali kakršenkoli predmet, ki je namenjen za volitve ali glasovanje,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Ponareditev volilnih rezultatov
84.	člen
Član volilnega odbora, volilne komisije, odbora za izvedbo referenduma ali kakšna druga uradna oseba pri opravljanju svoje dolžnosti v zvezi z volitvami ali glasovanjem, ki pri volitvah, glasovanju o odpoklicu ali pri referendumu spremeni število oddanih glasov z dodajanjem ali odvzemanjem glasovnic ali glasov pri štetju ali objavi izida volitev ali glasovanja, ki se ne ujema z opravljenim glasovanjem,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Kršitev tajnosti glasovanja
85.	člen
(1)	Kdor kakorkoli prekrši tajnost glasovanja pri volitvah, glasovanju o odpoklicu ali pri referendumu,
se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2)	Ce stori dejanje iz prvega odstavka tega člena član volilnega odbora ali kakšna druga uradna oseba pri opravljanju svojih dolžnosti v zvezi z volitvami ali glasovanjem,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Deveto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER DELOVNO RAZMERJE IN SOCIALNO VARNOST
Kršitev temeljnih pravic delavcev
86.	člen
Kdor vedoma ne ravna po predpisih ali samoupravnih splošnih aktih o sklenitvi ali prenehanju delovnega razmerja, o osebnem dohodku in nado-tuestilih osebnega dohodka, delovnem času. odmoru, Počitku, dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk,
mladine in invalidov ali o prepovedi nadurnega ali nočnega dela in tako prilirajša delavca za pravico, ki mu gre, ali mu jo omeji,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Kršitev pravice delavca do varstva pri delu
87.	člen
(1)	Kdor se vedoma ne ravna po predpisih ali samoupravnih splošnih aktih o varstvu pri delu v rudniku, tovarni, delavnici, na gradbišču ali drugem delovnem mestu, čeprav ve, da zaradi tega lahko pride v nevarnost življenje ali zdravje oseb v delovnem razmerju,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(3)	Če sodišče izreče pogojno obsodbo za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena, sme storilcu naložiti, da v določenem roku izvede ukrepe za varstvo pri delu.
i
Preprečitev vrnitve na delo
88.	člen
(1)	Uradna ali odgovorna oseba, ki ne ravna po pravnomočni odločbi, s katero je bilo odločeno o vrnitvi delavca na delo,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Enako se kaznuje tudi, kdor samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Kršitev pravic začasno brezposelnih oseb
89.	člen
Kdor vedoma ne ravna po predpisih ali samoupravnih splošnih aktih o pravicah brezposelnih oseb in tako brezposelno osebo prikrajša za pravico, ki ji gre po predpisih ali samoupravnih splošnih aktih, ali ji jo omeji,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Kršitev pravic iz socialnega zavarovanja
90.	člen
Kdor vedoma ne ravna po predpisih ali samoupravnih splošnih aktih s področja socialnega zavarovanja in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu gre po predpisih ali samoupravnih splošnih aktih, ali mu jo omeji,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Zloraba pravic iz socialnega zavarovanja
91.	člen
Kdor hlini ali si povzroči bolezen ali delovno nezmožnost in s tem doseže, da se mu na podlagi socialnega zavarovanja prizna pravica, ki mu po predpisih ali samoupravnih splošnih aktih ne bi šla, .
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Deseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ZAKONSKO ZVEZO, DRUŽINO IN MLADINO
Dvojna zakonska zveza
92.	člen
(1)	Kdor sklene novo zakonsko zvezo, čeprav je že poročen,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje tudi, kdor sklene zakonsko zvezo z osebo, za katero ve, da je že poročena.
(3)	Ce je prejšnja zakonska zveza prenehala ali je bila razveljavljena, se pregon ne začne, če pa Se je začel, se ustavi.
Zunajzakonska skupnost z mladoletno osebo
93.	člen
(1)	Polnoletna oseba, ki živi v zunajzakonski skupnosti z mladoletno osebo, staro nad štirinajst let, ki pa še ni dopolnila šestnajstega leta starosti,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Roditelj, posvojitelj ali skrbnik, ki iz koristoljubnosti pusti mladoletni osebi iz prvega odstavka tega člena živeti v takšni zunajzakonski skupnosti ali jo napeljuje k temu,
se kaznuje z zaporom do petih let.
(3)	Če se zakonska zveza sklene, se pregon ne začne, če pa se je začel, se ustavi.
Odvzem mladoletne osebe
94.	člen
(1)	Kdor protipravno odvzame mladoletno osebo roditelju, posvojitelju, skrbniku, zavodu ali osebi, kateri je zaupana, ali jo zadržuje in preprečuje, da bi jo imel tisti, ki ima pravico do nje, ali onemogoča, da bi se izvršila izvršljiva odločba o dodelitvi mladoletne osebe,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora mladoletno osebo izročiti upravičencu.
(3)	Če je storilec dejanja iz prvega odstavka tega Člena prostovoljno izročil mladoletno osebo Upravičencu, se mu sme kazen odpustiti.
Sprememba rodbinskega stanja
95.	člen
(1)	Kdor podtakne ali zamenja otroka ali kako drugače spremeni njegovo rodbinsko stanje,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Poskus je kazniv.
Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
96.	člen
(1)	Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, ki zanemarja mladoletno osebo, za katero mora skrbeti, tako da hudo krši svoje dolžnosti skrbi in vzgoje,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, ki sili mladoletno osebo k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju ali k drugim dejanjem, ki so škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(3)	Če mladoletna oseba zaradi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena izgubi življenje ali se ji hudo pokvari zdravje,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih
let.
97.	člen
(1)	Kdor hudo zanemarja družinske obveznosti, ki jih ima po zakonu in pusti s tem v težkem položaju družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Če družinski član zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena izgubi življenje ali se mti hudo pokvari zdravje,
se storilec kaznuje ž zaporom od enega do osmih let.
(3)	Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži - storilcu, da mora v redu izvrševati svoje dolžnosti skrbi, vzgoje in preživljanja.
Neplačevanje preživnine
98.	člen
(1)	Kdor se izmika dajati preživnino za osebo* ki jo je na podlagi izvršljive odločbe, sodne poravnave ali izvršljive poravnave, sklenjene pred drugim pristojnim organom, dolžan preživljati,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	V posebno hudem primeru dejanja iz prvega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(3)	Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora redno plačevati preživnino, lahko pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino ali druge prisojene obveznosti, nastale s preživljanjem.
Krvoskrtinstvb
99.	člen
Polnoletna oseba, ki spolno občuje z mladoletnim krvnim sorodnikom v ravni črti ali z mladoletnim bratom oziroma sestro,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Enajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPOLNO NEDOTAKLJIVOST IN MORALO
Posilstvo
100.	člen
(1)	Kdor prisili žensko k spolnemu občevanju tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena izvršeno na grozovit ali na posebno poniževalen način ali če je dejanje izvršilo več oseb Zaporedoma,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)	Kdor prisili žensko k spolnemu občevanju tako, da'ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko Škodo,
se kaznuje z zaporom od šestili mesecev do petih let.
(4)	Ce sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti ženski, s katero storilec živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, se pregon začne na zasebno tožbo.
Spolno nasilje
101.	člen
(1)	Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da izvrši ali trpi kakšno spolno dejanje ki ni obseženo s 100. členom tega zakona,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)	Ce je dejanje iz prvega odstavka tega člena izvršeno na grozovit ali na posebno poniževalen način ali če je dejanje izvršilo več oseb zaporedoma,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)	Kdor osebo drugega ali istega spola prisili, da izvrši ali trpi kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka tega člena tako, da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.	•
(4)	Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti ženski, s katero storilec živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, se pregon začne na zasebno tožbo.
Spolna zloraba slabotne osebe
102.	člen
(1)	Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Kdor v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena kako drugače prizadene spolno nedotakljivost slabotne osebe,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let
103.	člen
(1)	Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara štirinajst let,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, ali s slabotno osebo, ki še ni stara štirinajst let,
se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)	Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara štirinajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in. oskrbo,
se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4)	Kdor, v okoliščinah Iz prvega in drugega odstavka tega člena, kako drugače prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara štirinajst let,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
104.	člen
(1)	Kdor zlorabi svoj položaj in tako pripravi osebo drugega ali istega spola, ki mu je podrejena ali od njega odvisna, k spolnemu občevanju, ali da izvrši oziroma trpi kakšno drugo spolno dejanje,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad štirinajst let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Zvodništvo
105.	člen
(1)	Kdor zvodi mladoletno osebo,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Kdor za plačilo zvodi ali omogoča spolno občevanje ali druga spolna dejanja,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Dvanajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČAST IN DOBRO IME
Razžalitev
106.	člen
(1)	Kdor koga razžali,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
(2)	Ce je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu,
se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(3)	Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične, samoupravne ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
(4)	Ce je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno izmed njiju kaznovati ali kazen odpustiti.
Obrekovanje
107.	člen
(1)	Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Ce je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(3)	Ce je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, takega značaja, da ima ali bi lahko imelo hude posledice za oškodovanca,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Žaljiva obdolžitev
108.	člen
(1)	Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu,
se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(3)	Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, takega značaja, da ima ali bi lahko imelo hude posledice za oškodovanca,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(4)	Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev (106. člen) oziroma za očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja (110. člen).
(5)	Če kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazili pa le tedaj, če pregon ali sojenje nista mogoča ali nista dovoljena.
(6)	Če je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 106. člena tega zakona, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
Opravljanje
109.	člen
(1)	Kdor trdi ali raznaša karkoli iz osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu,
sc storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(3)	Če je tisto, kaA. kdo trdi ali raznaša, takega značaja, da ima ali bi lahko imelo hude posledice za oškodovanca,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh jet.
(4)	Resničnosti ali neresničnosti tistega, kar se trdi ali raznaša iz osebnega ali družinskega življenja koga drugega, ni mogoče dokazovati, razen v primerih iz petega odstavka tega člena.
(5)	Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnih ali družinskih razmer drugega pri izvrševanju uradne dolžnosti, politične, samoupravne ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, se ne kaznuje, če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kor je trdil ali raznašal.
Očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja
110.	člen
(1)	Kdor z namenom zaničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje ali da je bii obsojen zaradi kaznivega dejanja ali to z istim namenom komu pove,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu,
se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Sodni opomin za kazniva dejanja iz 106. do 110. člena
111.	člen
Sodišče sme izreči storilcu kaznivega dejanja iz
106.	do 110. člena tega zakona sodni opomin, zlasti v primeru, če je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim ravnanjem oškodovanca, če pred sodiščem izjavi, da je pripravljen opravičiti se oškodovancu ali če pred sodiščem prekliče tisto, kar je trdil ali raznašal.
Sramotitev Socialistične republike Slovenije, druge socialistične republike ali socialistične avtonomne pokrajine
112.	člen
Kdor sramoti Socialistično republiko Slovenijo, drugo socialistično republiko ali socialistično avtonomno pokrajino, njeno zastavo, grb ali himno, njene najvišje organe ali predstavnike teh organov,
se kaznuje z zaporom do treh let.
"N '
Sramotitev narodov in narodnosti Jugoslavije
113.	člen
Kdor sramoti narode ali narodnosti Jugoslavije ali etnične skupine, ki živijo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji,
sc kaznuje z zaporom do treh let.
Pregon zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime
114.	člen
(1)	Pregon zaradi kaznivih dejanj iz 106. do 110. člena tega zakona se začne na zasebno tožbo.
(2)	Če so dejanja iz 106. do 110. člena tega zakona storjena proti državnemu organu, družbenopolitični skupnosti, samoupravni interesni skupnosti, proti uradni ali vojaški osebi, proti nosilcu družbenopolitične ali samoupravne funkcije v zvezi z opravljanjem njihove službe oziroma izvajanjem njihove funkcije, se pregon začne po uradni dolžnosti.
(3)	Če so dejanja iz 106. do 110. člena tega zakona storjena proti pokojni osebi, se začne pregon na zasebno tožbo zakonca, osebe, s katero je pokojnik živel v zunajzakonski skupnosti, njihovih otrok, staršev, bratov in sester.
Objava sodbe
115.	člen
Pr! obsodbi za kaznivo dejanje obrekovanja ali žaljive obdolžitve s tiskom, po radiu, televiziji ali z
drugim sredstvom javnega obveščanja, sme sodišče na tožilčevo zahtevo odločiti, da se sodba na stroške obsojenca objavi na isti način, kot je bilo dejanje storjeno, v celoti ali v izvlečku.
Trinajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE
Prenašanje nalezljivih bolezni
116.	člen
(1)	Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da sc nalezljiva bolezen razširi,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Enako, se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi.
(3)	Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
Neupoštevanje zdravstvenih predpisov med epidemijo
117.	člen
(1)	Kdor med epidemijo kakšne nevarne nalezljive bolezni ne ravna po odredbah, izdanih na podlagi predpisov, izdanih v Socialistični republiki Sloveniji, s katerimi so določeni ukrepi za njeno zatiranje ali preprečevanje,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje, kdor med epidemijo živalske kužne bolezni, ki se lahko prenese na ljudi, ne ravna po odredbah, izdanih na podlagi predpisov, izdanih v Socialistični republiki Sloveniji, s katerimi so določeni ukrepi za njeno zatiranje ali preprečevanje.
Prenašanje spolnih bolezni
118.	člen
(1)	Kdor. ve, da je spolno bolan, pa s spolnim občevanjem, kakšnim drugim spolnim dejanjem ali kako drugače koga okuži,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Pregon se začne na zasebno tožbo.
Zaposlitev nalezljivo bolnih ali okuženih
119.	člen
(1)	Kdor v zdravstveni organizaciji, internatu, šoli, drugi organizaciji združenega dela ali obratu, kjer se dela' z živili ali ki je namenjen za higieno, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi sprejme na delo ali >ma na delu nalezljivo bolno ali okuženo osebo in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen ali okužba pre-fnese,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
Proizvodnja in promet zdravstveno oporečnih živil
120.	člen
(1)	Kdor proizvaja, prodaja ali kako drugače daje v promet živila, ki so zdravstveno ali higiensko oporečna,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
Nevestno pregledovanje mesa za prehrano
121.	člen
(1)	Veterinar ali drug pooblaščeni delavec, ki pri pregledu klavnih živali ali mesa, ki je namenjeno za prehrano, nevestno ravna ali proti predpisom ne opravi pregleda in s tem omogoči, da pride v promet meso, ki higiensko ni neoporečno,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
Nevestno zdravljenje
122.	člen
(1)	Zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti ravna v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Enako se kaznuje drug zdravstveni delavec, ki pri svoji zdravstveni dejavnosti očitno nevestno ravna in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje.
(3)	Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Opustitev zdravstvene pomoči
123.	člen
Zdravnik ali drug zdravstveni delavec, ki v nasprotju s svojo poklicno dolžnostjo ne pomaga bolniku ali komu drugemu, ki je v neposredni nevarnosti za življenje,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
Mazaštvo
124.	člen
Kdor se protipravno in na škodljiv način ukvarja z zdravljenjem ali z drugo zdravstveno dejavnostjo,
se kaznuje z zaporom do enega leta in z denarno kaznijo.
Postrežba mladoletnikom z alkoholnimi pijačami
125.	člen
(1)	Kdor postreže v gostišču ali kakšnem drugem obratu, kjer se prodajajo alkoholne pijače, mladoletniku, ki še ni star šestnajst let, z žgano alkoholno pijačo ali s tolikšno količino kakšne druge alkoholne pijače, da se ta lahko opijani,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti mladoletniku, ki je že opit,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
Huda kazniva dejanja zoper človekovo zdravje
126.	člen
(1)	Ce ima dejanje iz prvega in drugega odstavka 116., prvega odstavka 119., prvega odstavka 120., prvega odstavka 121., prvega in drugega odstavka 122. in 124. člena tega zakona za posledico hudo ali posebno hudo telesno poškodbo ali temu ustrezno okvaro zdravja kakšne osebe,
se storilec kaznuje z zaporom do desetih let.
(2)	Če ima dejanje iz prvega in drugega odstavka 116., prvega odstavka 119., prvega odstavka 120., prvega odstavka 121., prvega in drugega odstavka 122. in 124. člena tega zakona za posledico smrt ene ali več oseb,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)	Če ima dejanje iz tretjega odstavka 116., drugega odstavka 119., drugega odstavka 120., drugega odstavka 121. in tretjega odstavka 122. člena za posledico hudo ali posebno hudo telesno poškodbo ali temu ustrezno okvaro zdravja kakšne osebe,
se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(4)	Če ima dejanje iz tretjega odstavka 116., drugega odstavka 119., drugega odstavka 120., drugega odstavka 121. in tretjega odstavka 122. člena za posledico smrt ene ali več oseb,
se storilec kaznuje z zaporom do osmih let.
štirinajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER UPRAVLJANJE DRUŽBENIH SREDSTEV IN NARAVNA BOGASTVA
Nevestno gospodarjenje
127.	člen
(1) Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali kakšne druge družbene pravne osebe, ki pri svojem delu očitno nevestno ravna tako, da
1)	vedoma krši predpise družbenopolitičnih skupnosti ali drugih državnih organov ali samoupravne splošne akte ali odločitve organov upravljanja, ki zadevajo razpolaganje, uporabo in upravljanje družbenih sredstev, ali
2)	z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev vedoma neresnično prikaže stanje in gibanje sredstev ter poslovne uspehe organizacije in tako spravi organe upravljanja v zmoto pri gdločanju o zadevah upravljanja, ali
3)	izvrši odločitve organov upravljanja, za katere ve, da so v nasprotju z zakonom, ali
4)	sicer očitno zanemarja svoje dolžnosti pri upravljanju z družbenim premoženjem ali pri vodenju ali nadzorstvu proizvajalnega ali kakšnega drugega gospodarskega delovnega procesa, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega za organizacijo premoženjska škoda, pa ta škoda zares nastane in presega deset tisoč dinarjev,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je zaradi kakšnega dejanja iz prvega odstavka tega člena nastala premoženjska škoda, ki presega sto tisoč dinarjev, ali je začet postopek za sanacijo organizacije ali za prisilno poravnavo ali pride organizacija pod stečaj,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Povzročitev stečaja
128.	člen
(1)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki ve, da organizacija ni zmožna plačila, pa omogoča, da organizacija nesmotrno troši sredstva ali jih odtujuje za izredno nizko ceno, se čez mero zadolžuje, prevzema nesorazmerne obveznosti, lahkomiselno sklepa ali obnavlja pogodbe z osebami, ki niso zmožne plačila, opušča pravočasno uveljavitev terjatev in s tem povzroči stečaj organizacije združenega dela,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Ce je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Nevestno ravnanje z zaupanim družbenim premoženjem
129.	člen
(1)	Kdor očitno nevestno ravna s stvarmi iz družbenega premoženja, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom v organizaciji združenega dela ali drugi družbeni pravni osebi, čeprav predvideva ali bi moral in mogel predvideti, da se zaradi tega lahko stvari izgubijo, uničijo ali poškodujejo, pa zaradi tega nastane škoda, ki presega deset tisoč dinarjev, pa pri tem niso podani znaki kakega drugega kaznivega dejanja,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Če je zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena nastala premoženjska škoda, ki presega sto tisoč dinarjev,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Sklenitev škodljive pogodbe
130.	člen
(1)	Kdor kot zastopnik ali predstavnik organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe sklene pogodbo, za katero ve, da je za organizacijo ali pravno osebo škodljiva ali sklene pogodbo, pri tem pa prekorači pooblastilo in tako prizadene organizaciji ali pravni osebi premoženjsko škodo,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Če je storilec za dejanje iz prvega odstavka tega člena sprejel podkupnino ali v drugih posebno hudih primerih,
se kaznuje z zaporom najmanj enega leta.
Izdaja in neupravičena pridobitev poslovne tajnosti
131.	člen
(1) Kdor neupravičeno komu sporoči ali izroči podatke, ki so po zakonu poslovna tajnost, ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali kdor si
pridobi takšne podatke z namenom, da jih izroči nepoklicani osebi,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Enako se kaznuje, kdor neupravičeno komu sporoči ali izroči podatke, ali mu kako drugače omogoči, da pride do podatkov, ki so po samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela ali po odredbi pristojnega organa upravljanja take organizacije poslovna tajnost, če to povzroči ali bi lahko povzročilo hujše škodljive posledice za organizacijo združenega dela ali za družbeno pravno osebo.
(3)	Kdor si pridobi podatke iz drugega odstavka tega člena z namenom, da jih izroči nepoklicani osebi,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(4)	Če so podatki iz prvega ali drugega odstavka tega člena posebno pomembni, če kdo izroči take podatke zato, da jih kdo odnese v tujino, ali če je storilec sprejel podkupnino,
se kaznuje z zaporom najmanj enega leta.
(5)	Če je dejanje iz prvega, drugega ali četrtega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Zloraba pooblastil
132.	člen
(1)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali kakšne druge družbene pravne osebe, ki z namenom, da bi pridobila protipravno premoženjsko korist za svojo organizacijo, za drugo organizacijo združenega dela ali drugo družbeno pravno osebo, hudo zlorabi pooblastila tako, da
1)	za to organizacijo ali pravno osebo ustvari ali hrani nedovoljene sklade v državi ali tujini, ali
2)	uporablja družbena sredstva, s katerimi razpolaga, proti njihovemu namenu, ali
3)	spravi organizacijo v ugodnejši položaj pri pridobivanju sredstev ali drugih ugodnosti, ki se organizaciji po veljavnih predpisih ne bi priznale, ali
4)	pri izpolnjevanju obveznosti do družbene skupnosti ne da družbeni skupnosti sredstev, ki ji pripadajo po predpisih, ali
5)	na drug podoben način hudo zlorabi pooblastila glede razpolaganja, upravljanja ali uporabe družbenih sredstev,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do potih let.
(2)	V posebno hudih primerih dejanj iz prvega odstavka tega člena se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe
133.	člen
(1)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepre-moženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj položaj ali prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, pa tako povzroči večjo škodo drugemu ali huje prekrši njegove pravice,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali družbene pravne osebe, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj položaj ali prestopi meje svo-iih pravic, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(3)	Če je bila z dejanjem iz drugega odstavka tega člena pridobljena premoženjska korist, ki presega trideset tisoč dinarjev in je storilcu šlo za to, da pridobi sebi ali komu drugemu tako premoženjsko korist,	,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Poseben primer goljufije
134.	člen
(1)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, s krivim obračunom ali kako drugače spravi v zmoto pooblaščeno osebo, da kaj nezakonito izplača,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Če je bila z dejanjem iz prvega odstavka tega člena pridobljena premoženjska korist, ki presega trideset tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da pridobi sebi ali komu drugemu tako premoženjsko
korist,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Dajanje prednosti kupcem
,	135. člen
(1)	Kdor v organizaciji združenega dela ali prodajalni z namenom, da bi dal prednost posameznim kupcem, ne da blaga v prodajo ali ^a noče prodajati ali proda posameznemu kupcu očitno nesorazmerno veliko količino blaga, kadar posameznega blaga manjka ali je nevarnost, da bi ga zmanjkalo,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(2)	Če je zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena prišlo do hudega vznemirjenja občanov,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Preslepitev kupcev
136.	člen
(1)	Kdor z namenom, da bi preslepil kupce, v večjem obsegu razpečava izdelke z označbo, v kateri so podatki, ki ne ustrezajo vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti blaga, ali razpečava izdelke, ki niso toliko težki, ali takšne kakovosti, kot se pri njih navadno domneva, ali razpečava izdelke brez označbe o vsebini, vrsti, izvoru, kakovosti ali trajanja izdelka, če je takšna označba predpisana,
se kaznuje z zaporom do treh let in z denarno kaznijo.
(2)	Kdor z namenom, da bi preslepil kupce, lažno objavi, da je znižana cena blaga, ali da se blago razprodaja, ali da se bodo cene zvišale, ali uporablja kakšno drugačno očitno lažno reklamo,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. *
Kršitev predpisov o cenah
137.	člen
(1)	Kdor prodaja blago ali opravlja storitve po cenah, ki so precej višje od predpisanih ali dogovorjenih z družbenim dogovorom ali sporazumom.
se kaznuje z zaporom do treh let in z denarno kaznijo.
(2)	Poskus je kazniv.
Krivo merjenje
138.	člen
(1) Kdor pri nakupu ali prodaji s krivimi utežmi ali merami ali kako drugače krivo meri blago, ali kdor prodaja blago manjše količine za večjo količino,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
.	(2) Če je šlo storilcu za to, da doseže večjo korist
kot petsto dinarjev,
se kaznuje za kaznivo dejanje goljufije iz 171. člena tega zakona.
Razsipništvo na škodo družbenega premoženja
139.	člen
(1)	Kdor v škodo družbenega premoženja da darilo, provizijo ali nagrado ali kako drugače odtuji družbeno premoženje v korist koga drugega v vrednosti, ki je očitno nesorazmerna z vloženim delom ali sploh ne izvira iz dela, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Enako se kaznuje, kdor v primerih iz prvega odstavka tega člena sprejme denar ali drugo premoženjsko korist, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja.
Oškodovanje upnikov
140.	člen
(1)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe, ki ve, da je postala organizacija nezmožna plačila, pa izplača dolg ali kako drugače namenoma spravi kakšnega upnika v ugodnejši položaj in tako znatno oškoduje druge upnike organizacije,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe, ki ve, da je postala ta organizacija nezmožna plačila, pa z namenom, da bi izigrala ali oškodovala upnike, prizna neresnično terjatev, sestavi lažno pogodbo ali s kakšnim drugim goljufivim dejanjem znatno oškoduje upnike,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(3)	V posebno hudem primeru dejanja iz drugega odstavka tega člena
se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Poneverba
141.	člen
(1)	Kdor si protipravno prilasti denar, vrednostne papirje ali kakšne druge premične stvari v družbeni lastnini, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri državnem organu, organizaciji združenega dela ali pri kaki drugi družbeni pravni osebi,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Če je bila z dejanjem iz prvega odstavka tega člena pridobljena premoženjska korist, ki presega trideset tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da si pridobi tako premoženjsko korist,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Grabež
142.	člen
(1)	Kdor stori eno ali več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe (133. člen), posebnega primera goljufije (134. člen), poneverbe (141. člen), zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (191. člen), določenih v tem zakonu, ali takšnih kaznivih dejanj, določenih v kazenskih zakonih drugih socialističnih republik ali socialističnih avtonomnih pokrajin ali v kazenskem zakonu Socialistične federativne republike Jugoslavije, vrednost pridobljene premoženjske koristi pa presega sto tisoč dinarjev,
se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(2)	V posebno hudem primeru dejanja iz prvega odstavka tega člena
se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let ali z zaporom dvajsetih let."
Neupravičena uporkba
143.	člen
(1)	Kdor neupravičeno uporabi denar, vrednostne papirje ali kakšne druge premične stvari v družbeni lasti, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri državnem organu, organizaciji združenega dela ali pri kakšni drugi družbeni pravni osebi,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Poskus je kazniv.
(3)	če vrednost neupravičeno uporabljenih stvari
iz prvega odstavka tega člena presega trideset tisoč dinarjev,	,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Neupravičeno sprejemanje daril
144.	člen
(1)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe, ki terja ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo premoženjsko korist zase ali za koga drugega kot protiuslugo za sklenitev kakega posla ali da se opravi kakšna storitev,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Odgovorna oseba iz prvega odstavka tega člena, ki terja ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo premoženjsko korist zato, da bi zanemarila, v zvezi s sklenitvijo posla ali storitvijo, koristi svoje organizacije ali ji povzročila škodo,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(3)	Odgovorna oseba iz prvega odstavka tega člena, ki po sklenitvi posla ali opravljeni storitvi terja ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo premoženjsko korist,
se kaznuje z zaporom od treh mesccch do treh let.
(4)	Sprejeta nagrada, darilo ali druga premoženjska korist se vzamejo.
Neupravičeno dajanje daril
145.	člen
(1)	Kdor odgovorni osebi organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe da ali obljubi na- ' grado, darilo ali kakšno drugo premoženjsko korist kot protiuslugo za sklenitev posla ali kakšno storitev,
sc kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Kdor odgovorni osebi iz prvega odstavka tega člena da ali obljubi nagrado, darilo ali kakšno drugo

korist kot protiuslugo za sklenitev posla ali kakšno storitev, pri tem pa meri na to, da bo ta oseba zanemarila koristi svoje organizacije ali ji povzročila škodo,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(3)	Storilcu dejanja iz prvega odstavka tega člena, ki je dal nagrado ali darilo na zahtevo odgovorne osebe, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je zvedel, da je bilo odkrito,
se sme kazen odpustiti.
(4)	Dana nagrada, darilo ali druga premoženjska korist se vzamejo, v primeru iz tretjega odstavka tega člena pa se smejo vrniti tudi tistemu, ki jih je dal.
Ponareditev ali uničenje poslovnih listin
146.	člen
(1)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe, ki v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine, ki se vodijo na podlagi zakona, drugih predpisov ali samoupravnih splošnih aktov in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve organov samoupravljanja (bilance, zaključni računi) v zvezi z gospodarjenjem, vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka, ali ki s svojim podpisom potrdi takšno knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Enako se kaznuje tudi odgovorna oseba, ki lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnične ali uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi nerabne poslovne knjige, listine ali spise iz prvega odstavka tega člena.
Nedovoljena trgovina
147.	člen
(1)	Kdor nima pravice trgovati, pa z namenom prodaje kupi blago ali druge predmete v večji količini ali pa v večji vrednosti, ali kdor se neupravičeno in v večjem obsegu ukvarja s trgovino ali trgovskim posredovanjem ali zastopanjem domačih organizacij v prometu blaga in storitev,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(2)	Enako se kaznuje, kdor se ukvarja s prodajo blaga, katerega izdelovanje je neupravičeno organiziral.
(3)	Kdor neupravičeno prodaja, kupuje ali menjava blago ali predmete, katerih promet je prepovedan ali omejen, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4)	Ce je storilec dejanja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, ali je pri tem dosegel premoženjsko korist, ki presega trideset tisoč dinarjev,
se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(5)	Blago in predmeti nedovoljene trgovine se vzamejo.
Nedovoljeno posojanje denarja
148.	člen
(1)	Kdor se neupravičeno in v večjem obsegu ukvarja s posojanjem denarja ali drugih potrošnih stvari in si pri tem izgovori ali sprejme premoženjsko
korist, ki očitno presega običajno obrestno mero, pa niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja,
se kaznuje z zaporom do treh let in z plenarno kaznijo.
(2)	Če je šlo storilcu dejanja iz prvega odstavka tega člena za to, da bi dosegel premoženjsko korist, ki presega trideset tisoč dinarjev, ali če je organiziral mrežo posrednikov,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let in z denarno kaznijo.
Nedovoljeno razpologanje s stanovanji
149.	člen
(1)	Kdor, kot imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini, v nasprotju s predpisi prenese, zamenja ali kako drugače odstopi drugemu stanovanje ali del stanovanja z namenom, da bi ta pridobil na njem stanovanjsko pravico,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Če si storilec dejanja iz prvega odstavka tega člena izgovori večjo premoženjsko korist in pri tem izrabi hude stanovanjske razmere drugega, njegovo hudo stisko, nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo.
(3)	S kaznijo iz drugega odstavka tega člena se kaznuje, kdor za nagrado neupravičeno posreduje pri odstopu ali zamenjavi stanovanjskih ali poslovnih prostorov.
(4)	Za izgovoritev premoženjske koristi za odstop ali zamenjavo stanovanja se šteje tudi pogodba o prodaji stvari in druge pogodbe, v katerih je skrita odstopnina.
Nedovoljena proizvodnja
150.	člen
(1)	Kdor izdeluje ali predeluje blago, katerega izdelovanje ali predelovanje je prepovedano, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(2)	Blago in pripomočki za izdelovanje oziroma predelovanje se vzamejo.
Neupravičena uporaba dopolnilnega dela drugih oseb
151.	člen
(1)	Kdor z namenom, da bi za sebe ali koga drugega prilaščal rezultate tujega dela pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov vedoma krši predpise, s katerimi je prepovedana ali omejena uporaba dopolnilnega dela drugih oseb pri takšni dejavnosti,
se kaznuje z zaporom do treh let in z denarno kaznijo.
(2)	Ce je šlo storilcu dejanja iz prvega odstavka tega člena za to, da bi si prilaščal v večji meri rezultate tujega dela,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let in z denarno kaznijo.
Zatajitev davščin in drugih družbenih dajatev
152.	člen
(1)	Kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davščin, prispevkov za socialno zavarovanje ali drugih družbenih da-
jatev, krive podatke o dohodkih, o predmetih ali drugih dejstvih, ki vplivajo na ugotovitev takšnih obveznosti in na njihovo višino ali na drug način preslepi organ, ki je pristojen za ugotovitev in odmero davka ali drugih dajatev, pa obveznosti, ki se jim je nameraval izogniti, presegajo deset tisoč dinarjev,
se kaznuje z zaporom do treh let in z denarno kaznijo.
(2)	Enako se kaznuje, kdor z namenom, iz prvega odstavka tega člena, ne prijavi dohodka oziroma predmeta ali drugih dejstev, ki vplivajo na ugotovitev takšnih obveznosti, kadar je prijava obvezna, pa obveznosti, katerim se je nameraval izogniti, presegajo deset tisoč dinarjev.
(3)	Če so bile z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka tega člena zatajene obveznosti, ki presegajo petdeset tisoč dinarjev,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let in z denarno kaznijo.
Ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic »li vrednostnih papirjev
153.	člen
(1)	Kdor napravi krive kolke, taksne papirje ali druge vrednotnice ali obveznice posojil ali vrednostne papirje, izdane na podlagi republiškega ali pokrajinskega zakona ali kdor predrugači tako pravo vrednotnico ali takšen pravi vrednostni papir z namenom, da bi jih uporabil kot prave ali jih dal v uporabo komu drugemu, ali kdor tako ponarejeno vrednotnico ali vrednostni papir uporabi kot prave ali si jih s takim namenoma pridobi,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)	Kdor odstrani žig, s katerim se vrednotnice iz prvega odstavka tega člena uničujejo, ali kdor kako drugače napravi te vrednotnice, kakor da niso bile uporabljene, ali kdor že uporabljene take vrednotnice znova uporabi ali proda, kakor da bi bile veljavne,
se kaznuje za zaporom do treh let.
(3)	Če je ponarejena velika količina vrednotnic ali vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let.
(4)	Ponarejene vrednotnice ali vrednostni papirji se vzamejo.
Izdelovanje, pridobivanje in odtujevanje pripomočkov za ponarejanje
154.	člen
(1)	Kdor izdeluje, si pridobiva, prodaja ali daje v uporabo pripomočke za ponarejanje vrednotnic in vrednostnih papirjev iz 153. člena tega zakona,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Pripomočki za ponarejanje se vzamejo.
Protipravno zavzetje nepremičnine
155.	člen
(1)	Kdor protipravno zavzame nepremičnino ali del nepremičnine, ki je družbeno premoženje,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Če je zavzeta nepremičnina zemljišče, ki je po predpisih razglašeno za zavarovano zemljišče ali naravno znamenitost,
se storilec kaznuje z zaporom od troh mesecev do treh let.
(3)	S kaznijo iz drugega odstavka tega člena se kaznuje kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena z namenom, da zavzeto zemljišče uporabi za gradnjo.
Uničenje nasadov s škodljivo snovjo
156.	člen
Kdor povzroči s kakšno škodljivo snovjo uničenje rastlin, sadnih dreves ali kakšnih drugih nasadov in s tem povzroči večjo škodo,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Uničevanje gozdov
157.	člen
(1)	Kdor Vedoma proti predpisom ali odredbam pristojnih organov v večjem obsegu krči ali seka na golo gozd ali ga kako drugače uničuje, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena v varovalnem gozdu ali gozdu, ki ima poseben namen,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Gozdna tatvina
158.	člen
(1)	Kdor z namenom tatvine podre v gozdu eno ali več debel in meri količina podrtega lesa več kot en kubični meter,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno v varovalnem gozdu ali gozdu, ki ima poseben namen ali če meri količina podrtega lesa več kot pet kubičnih metrov,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(3)	Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno z namenom prodaje,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let in z denarno kaznijo.
(4)	Poskus dejanja iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je kazniv.
Nezakonit lov
159.	člen
(1)	Kdor brez dovoljenja ali sicer neupravičeno lovi in ubije ali rani divjo žival ali jo ujame živo,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
(2)	Če gre pri dejanju iz prvega odstavka tega člena za divjad večje vrednosti ali divjad pomembno po predpisih o lovstvu, ali je dejanje storjeno med varstveno dobo ali v skupini,
se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(3)	Kdor lovi redke ali zredčene vrste divjadi, katerih lov je prepovedan, kdor lovi brez posebnega dovoljenja divjad določene vrste, za katero je potrebno tako dovoljenje, kdor lovi na način ali s sredstvi, s katerimi se divjad množično pokončuje ali kdor lovi s pomočjo motornega vozila ali žarometa,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Nezakonit ribolov
160.	člen
Kdor lovi ribe z rastrelivom, elektriko, strupom, omamnim sredstvom, pa pri tem povzroči pogin rib,
ali lovi na način, ki je škodljiv za njihovo razmnoževanje,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah
161.	člen
(1)	Kdor med epidemijo kakšne živalske kužne bolezni, ki lahko spravi v nevarnost rejo živali na celotnem območju republike, ne ravna po odločbi pristojnega organa, izdani na podlagi predpisa Socialistične republike Slovenije, s katero so določeni ukrepi za zatiranje ali preprečevanje bolezni,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje, kdor med trajanjem nevarnosti za bolezen ali škodljivce, ki lahko spravijo v nevarnost rastlinski svet na celotnem območju republike, ne ravna po odločbi pristojnega organa, izdani na podlagi predpisa Socialistične republike Slovenije, s katero so določeni ukrepi za zatiranje ali preprečevanje bolezni ali škodljivcev.
(3)	Ce ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico večjo škodo,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(4)	Ce je dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali
162.	člen
(1)	Kdor izdela za prodajo ali razpečava zdravila za zdravljenje ali za preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki so nevarna za njihovo življenje ali zdravje, pa je zaradi tega prišlo do pogina živali večje vrednosti ali razširitve kužne bolezni,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Zdravila iz prvega odstavka tega člena se vzamejo.
Nevestna veterinarska pomoč
163.	člen
(1)	Veterinar, ki pri opravljanju veterinarske dejavnosti ravna v očitnem nasprotju s pravili veterinarske znanosti in stroke in tako povzroči pogin živali večje vrednosti,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Enako se kaznuje drug veterinarski delavec, ki pri svoji veterinarski dejavnosti očitno nevestno ravna in tako povzroči pogin živali večje vrednosti.
(3)	Ce je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
Kazen zaplembe premoženja
164.	člen
Ce sodišče obsodi storilca kaznivega dejanja iz drugega odstavka 130., četrtega odstavka 131., tretjega odstavka 133., drugega odstavka 134., drugega odstavka t^l., prvega in drugega odstavka 142., četrtega odstavka 147., tretjega odstavka 152. in prvega in tretjega odstavka 153. člena na zapdr najmanj treh let, lahko izreče zoper njega tudi kazen zaplembe premoženja.
Petnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER DRUŽBENO IN ZASEBNO PREMOŽENJE
Tatvina
165.	člen
(1)	Kdo vzame komu tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti,
se kaznuje z zaporom do petih let.
(2)	Ce vrednost ukradene stvari ne presega petsto
dinarjev in je šlo storilgu za to, da si prilasti stvar take vrednosti,	i
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(3)	Ce je storilec vrnil oškodovancu ukradeno stvar, preden je zvedel, da je .vložena ovadba ali da je uveden kazenski postopek, se mu sme kazen odpustiti.
Velika tatvina
166.	člen
(1)	Storilec tatvine iz prvega odstavka 165. člena se kaznuje z zaporom od enega do desetih let:
1)	če je storil tatvino tako, da je z vlomom, vdorom ali z drugačnim premagovanjem večjih ovir prišel v zaprto stavbo, sobo, blagajno, omaro ali v druge zaprte prostore;
2)	če je storilo tatvino več oseb, ki so se združile zato, da bi kradle;
3)	če je storil tatvino na posebno predrzen način;
4)	če je imel pri sebi kakšno orožje ali nevarno orodje za napad ali obrambo;
5)	če je storil tatvino ob požaru, povodnji ali podobni naravni nesreči;
6)	če je storil tatvino tako, da je izrabil nemoč ali nesrečo drugega.
(2)	Enako se kaznuje storilec tatvine, če je ukradena stvar posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali če vrednost ukradene stvari presega trideset tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da si prilasti takšno stvar ali stvar take vrednosti.
(3)	Ce je ukradena stvar velikega ali izjemnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali če vrednost ukradene stvari presega sto tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da si prilasti takšno stvar ali stvar take vrednosti,
se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(4)	V posebno hudem primeru dejanja iz tretjega odstavka tega člena,
se storile^ kaznuje z zaporom najmanj petih let ali z zaporom dvajsetih let.
Roparska tatvina
167.	člen	\
(1)	Kdor je zaloten pri tatvini, pa z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, uporabi proti komu silp ali mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo,
se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.
(2)	Ce vrednost ukradene stvari presega sto tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti,
se kaznuje z zaporom najmanj petih let.
(3)	V posebno hudem primeru dejanja iz drugega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let ali z zaporom dvajsetih let.
Rop
168.	člen
(1)	Kdor vzame tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, tako da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, i
se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(2)	Če vrednost ukradene stvari presega sto tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti,
se kaznuje z zaporom najmanj petih let.
(3)	Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena skupina ali tolpa ali v posebno hudem primeru dejanja 'iz drugega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let ali z zaporom dvajsetih let.
Zatajitev
169.	člen
(1)	Kdor si protipravno prilasti tujo premično stvar, ki mu je zaupana,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Kdor si tujo premično stvar, ki jo je našel ali do katere je po naključju prišel, protipravno prilasti,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(3)	Če vrednost zatajene stvari ne presega petsto dinarjev in je šlo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti,
.se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(4)	Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena skrbnik,
se kaznuje z zaporom do petih let.
(5)	Če je zatajena stvar posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali če vrednost za te j ene stvari presega trideset tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da si prilasti takšno stvar ali stvar take vrednosti,
se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(6)	Če je zatajena stvar velikega ali izjemnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali če vrednost zatajene stvari presega sto tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da si prilasti takšno stvar ali stvar take vrednosti,
se kaznuje z zaporom od dveh do desetih let.
(7)	Pregon zaradi dejanja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, če gre za zatajitev zasebnega premoženja, se začne na zasebno tožbo.
Odvzem motornega vozila
170.	člen
Kdor protipravno vzame tuje motorno vozilo z namenom, da ga uporabi za vožnjo,
se kaznuje z zaporom do petih let.
Goljufija
171.	člen
(1)	Kdor z namenom, da bi sebi ali komu dragemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti,
se kaznuje z zaporom do petih let.
(2)	Če škoda presega trideset tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da pridobi korist v taki višini ali povzroči tako škodo,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(3)	Če škoda presega sto tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da pridobi korist v taki višini ali povzroči tako škodo,
se kaznuje z zhporom najmanj treh let.
(4)	V posebno hudem primeru dejanja iz tretjega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj pe*ih ali z zaporom dvajsetih let.
(5)	Če z dejanjem iz prvega odstavka tega člena storjena škoda ne presega petsto dinarjev in je šlo storilcu za to, da pridobi korist do te višine,
sc kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(0)	S kaznijo iz petega odstavka toga člena se kaznuje storilec dejanja iz prvega odstavka tega člena, če je ravnal samo z namenom, da bi koga oškodoval.
(7)	Pregon zaradi dejanja iz šestega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
Izsiljevanje
172.	člen
(1)	Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja,
se kaznuje z zaporom do petih let.
(2)	V posebno hudem primeru dejanja iz prvega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih lot.
Poseben primer izsiljevanja
173.	člen
Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, komu zagrozi, da bo o njem ali o njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu imenu in ga s tern prisilil, da v škodo svojega ali tujega premo-■ ženja kaj stori ali opusti, ,
se kaznuje z zaporom do petih let.
Oderuštvo
174.	člen
Kdor sprejme ali si izgovori- za uslugo, ki jo nekomu stori, zase ali za koga drugega, očitno nesorazmerno premoženjsko korist s tem, da izrabi njegovo slabo premoženjsko stanje, hude stanovanjske razmere, stisko, nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost,
se kaznuje z zaporom do petih let In -z denarno kaznijo.
Zloraba zaupanja
175.	člen
(1)	Kdor zastopa premoženjske koristi kakšne osebe ali oskrbuje njeno premoženje, pa nc izpolni svoje dolžnosti ali zlorabi dano mu pooblastilo z namenom, da bi pridobil sebi ali komu drugemu kakšno premoženjsko korist ali đa bi oškodoval tistega, čigar premoženjske koristi zastopa ali čigar premoženje oskrbuje,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena skrbnik ali odvetnik,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih
let.
Prikrivanje
176.	člen
(1)	Kdor stvar, za katero ve, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, ali tisto, kar je bilo zanjo dobljeno s prodajo ali zamenjavo, kupi, sprejme v zastavo, si kako drugače pridobi, prikrije ali razpeča,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena, pa bi moral in mogel vedeti, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(3)	Ce so stvari iz prvega ali drugega odstavka tega člena družbeno premoženje, njihova vrednost pa presega sto tisoč dinarjev ali če je stvar posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4)	Ce je bila prikrita stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, za katero se preganja storilec na zasebno tožbo, se tudi storilec dejanj iz prvega in drugega odstavka tega člena preganja na zasebno tožbo.
Poškodovanje tuje stvari
177.	člen
(1)	Kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi nerabno,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(2)	Ce škoda presega trideset tisoč dinarjev,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena in naravnih znamenitosti
178.	člen
(1)	Kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki ima poseben kulturni ali zgodovinski pomen ali naravno znamenitost,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Ce je poškodovana stvar velikega ali izjemnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali če škoda presega trideset tisoč dinarjev,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
Nedovoljen izvoz stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena in naravnih znamenitosti
179.	člen
(1)	Kdor brez dovoljenja pristojnega organa odnese v tujino stvar, ki je posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravno znamenitost,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Poskus je kazniv.
(3)	Ce je stvar iz prvega odstavka tega člena velikega ali izjemnega kulturnega ali zgodovinskega pomena,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev
*> petih let.
Požig
180.	člen
(1)	Kdor požge tujo hišo ali drugo stavbo, namenjeno za bivanje, gospodarsko poslopje ali poslovno stavbo,
sc kaznuje z zaporom od enega leta do desetih let.
(2)	Ce so požgane stvari last tistega, ki je požgal, ravnal pa je iz zlobnih ali drugih nizkotnih nagibov,
sc kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Poškodovatije stanovanjskih in poslovnih stavb in
prostorov
181.	člen
(1)	Uporabnik stanovanja, stanovalec, lastnik, upravitelj ali hišnik ali odgovorna oseba organa upravljanja stanovanjske ali poslovne stavbe, ki s stanovanjske ali poslovne stavbe ali pa iz stanovanjskih ali poslovnih prostorov protipravno odstrani zunanje ali notranje naprave, inštalacije ali njihove dele ali jih poškoduje in tako znatno zmanjša uporabnost stavbe ali prostorov,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Ce je zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena postala stavba ali stanovanjski ali poslovni prostor neuporaben,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Nezakonita vselitev
182.	člen
(1)	Kdor se neupravičeno vseli v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore,
se kaznuje z denarno kaznijo a\i z zaporom do enega leta.	1
(2)	Ce izmeče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora v* določenem roku izprazniti stanovanje ali prostore.
Oškodovanje tujih pravic
183.	člen
(1)	Kdor z namenom, da bi komu preprečil uveljavitev stvarne pravice, odtuji, uniči, poškoduje ali vzame svojo stvar, na kateri ima ta zastavno pravico ali pravico užitka in ga s tem oškoduje,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje tudi, kdor z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo uniči, poškoduje, odtuji ali skrije dele svojega premoženja in s tem upnika oškoduje.
(3)	Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena, če gre za zasebno premoženje, se začne na zasebno tožbo.
Pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem
184.	člen
Za kazniva dejanja iz 165., 166., prvega, drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 169., 170., 171., prvega odstavka 175. in iz 177. člena tega zakona, ki so bila storjena proti zakoncu, krvnemu sorodniku v ravni črti, bratu ali sestri ali drugemu krvnemu sorodniku v stranski črti do vštetega tretjega kolena, sorodniku po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelju ali
posvojencu, rejniku ali rejencu ali proti drugim osebam, s katerimi živi storilec v skupnem gospodinjstvu, se pregon začne na zasebno tožbo.
Kazen zaplembe premoženja
185.	člen	*
če obsodi sodišče storilca kaznivega dejanja iz 166. do 168. in drugega, tretjega in četrtega odstavka 171. člena tega zakona, storjenega v škodo družbenega premoženja, na zapor najmanj treh let, lahko izreče zoper njega tudi kazen zaplembe premoženja.
Šestnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER PRAVNI PROMET
Ponarejanje listin
186.	člen
(1)	Kdor napravi krivo listino ali predrugači pravo listino z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava ali predrugačeno listino uporabi kot pravo,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Poskus je kazniv.
(3)	Če se dejanje iz prvega odstavka tega člena nanaša na javno listino, oporoko ali kakšno drugo poslovno listino, javno ali uradno knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na podlagi zakona,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih Igt.
Posebni primeri ponarejanja listin
187.	člen
Za ponarejanje listin se kaznuje po 186. členu tega zakona:
1)	Kdor kakšen papir, golico ali kakšno drugo listino, ki jo je kdo podpisal, neupravičeno izpolni s kakšno izjavo, ki ima pomen za pravna razmerja;
2)	Kdor koga preslepi o vsebini kakšne listine in jo ta podpiše, misleč, da se podpisuje pod kakšno drugo listino ali pod kakšno drugo vsebino;
3)	Kdor izda listino v imenu kakšne osebe brez njenega pooblastila ali v imenu osebe, ki je ni;
4)	Kdor kot izdajatelj listine doda svojemu podpisu kakšen položaj ali naziv, čeprav nima takega položaja oziroma naziva, pa to bistveno vpliva na doka-zilno moč listine;
5)	Kdor napravi listino tako, da neupravičeno uporabi pravi pečat ali znamenje.
Overitev lažne vsebine
188.	člen
(1)	Kdor spravi pristojni organ v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini, potrdi karkoli lažnega, kar naj bi bilo dokaz v pravnem prometu,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Enako se kaznuje tudi, kdor uporabi javno listino, zapisnik, knjigo ali poslovno listino, čeprav ve, da je lažna.
Izdaja in uporaba lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala
189.	člen
(1)	Zdravnik ali veterinar, ki vedoma izda lažno zdravniško oziroma veterinarsko spričevalo,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Kdor vedoma uporabi lažno spričevalo iz prvega odstavka tega člena,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
Zakotno pisaštvo
190.	člen
Kdor se za plačilo ukvarja s tem, da daje pravno pomoč, čeprav nima te pravice,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Sedemnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER URADNO DOLŽNOST IN JAVNA POOBLASTILA
Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
191.	člen
(1)	Uradna oseba, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženj sko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj-uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Če je z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročena znatna škoda ali so huje prekršene pravice drugega,
se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(3)	Uradna oseba, ki v. namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic, pa pri tem niso podani znaki drugega kaznivega dejanja,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4)	Če z dejanjem iz tretjega odstavka tega člena pridobljena protipravna premoženjska korist presega trideset tisoč dinarjev in je storilcu šlo za to, da si pridobi tako korist,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Nevestno delo v službi
192.	člen
(1)	Uradna oseba, ki vedoma krši zakone, druge predpise ali samoupravne splošne akte, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali premoženjska škoda, pa zares nastane taka kršitev oziroma škoda, ki presega deset tisoč dinarjev,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	V posebno hudem primeru,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige ali spisa
193.	člen
(1)	Uradna oseba, ki v uradno listino, knjigo ali spis vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s. svojim podpisom oziroma uradnim pečatom potrdi uradno listino, knjigo ali spis z lažno vsebino ali s svojim podpisom oziroma uradnim pečatom omogoči sestavo uradne listine, knjige ali spisa z lažno vsebino,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Enako se kaznuje tudi uradna oseba, ki uradno listino, knjigo ali spis z lažno vsebino uporabi v službi kot resnične ali ki uradno listino, knjigo ali spis uniči, skrije, jih precej poškoduje ali kako drugače napravi nerabne.
Izdaja uradne tajnosti
194.	člen
(1)	Kdor komu neupravičeno sporoči ali izroči podatke, ki so uradna tajnost, ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali ki zbira take podatke, z namenom, da jih izroči nepoklicani osebi,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz koristoljubnosti ali glede posebno zaupnih podatkov ali z namenom objave ali uporabe podatkov v tujini,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj enega leta.
(3)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(4)	Za uradno tajnost se štejejo podatki, ki so z zakonom, drugim predpisom, splošnim aktom ali sklepom pristojnega organa razglašeni za uradno tajnost, kot tudi podatki, ki niso razglašeni za uradno tajnost, ki pa bi zaradi njihove pomembnosti očitno lahko nastale hujše škodljive posledice za službo, če bi bili izdani.
Jemanje podkupnine
195.	člen
(1)	Uradna oseba, ki terja ali sprejme darilo ali kakšno drugo' korist ali ki sprejme obljubo darila ali kakšne druge koristi, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki bi ga morala opraviti,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)	V posebno hudem primeru dejanja iz prvega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)	Uradna oseba, ki terja ali sprejme darilo ali kakšno drugo korist ali ki sprejme obljubo darila ali kakšne druge koristi, da bi v mejah svojih uradnih Pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala opraviti ali ne bi opravila uradnega dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. '
(4)	Uradna oseba, ki potem, ko opravi oziroma ko ne opravi uradnega dejanja, omenjenega v prvem, drugem oziroma tretjem odstavku tega člena, terja ali sPrejme v zvezi s tem darilo ali kakšno drugo korist,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(5)	Sprejeto darilo ali premoženjska korist se vzame.
Dajanje podkupnine
196.	člen
(1)	Kdor uradni osebi da ali obljubi darilo ali kakšno drugo korist, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki bi ga morala opraviti, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju uradne osebe,
se kaznuje z1 zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Kdor uradni osebi da ali obljubi darilo ali kakšno drugo korist, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala opraviti ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju uradne osebe,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(3)	Storilcu kaznivega dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena, ki je dal podkupnino na zahtevo uradne osebe, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je zvedel, da je odkrito,
se sme kazen odpustiti.
(4)	Dano darilo ali premoženjska korist se vzame, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa se smeta tudi vrniti tistemu, ki je dal podkupnino.
Nezakonito posredovanje
197.	člen
(1)	Kdor sprejme nagrado ali kakšno drugo korist, da bi izkoristil svoj uradni ali družbeni položaj in vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi kakšno uradno dejanje,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Kdor izrabi svoj uradni ali družbeni položaj in vpliv in posreduje, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo opraviti,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(3)	Če storilec za posredovanje iz drugega odstavka tega člena sprejme plačilo ali kakšno drugo korist,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(4)	Prejeta nagrada ali premoženjska korist se vzame.
Grdo ravnanje z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic
198.	člen
Uradna oseba, ki pri opravljanju službe, izrabljajoč svoj uradni položaj ali uradne pravice, s kom grdo ravna, ga žali, ga lahko telesno poškoduje, ali sploh ravna z njim tako, da prizadene njegovo človeško dostojanstvo,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Izsiljevanje izpovedbe
199.	člen
(1)	Uradna oseba, ki pri opravljanju službe ali javnih pooblastil uporabi silo, grožnjo ali kakšno drugo nedovoljeno sredstvo ali nedovoljen način z namenom, da bi od obdolženca, priče, izvedenca ali koga drugega izsilila izpovedbo ali kakšno drugo izjavo,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Če je bilo dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno s hudim nasiljem ali če so zaradi izsilje-
ne izpovedbe nastale posebno hude posledice za obdolženca v kazenskem postopku,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj enega leta.
Protipravna prilastitev stvari ob preiskavi ali izvršbi
200.	člen
(1)	Uradna oseba, ki ob preiskavi stapovanja, prostorov ali oseb, ali ob izvršbi v sodnem ali upravnem postopku vzame stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti,
se kaznuje z zaporom od enega do petih let.
(2)	Če vrednost stvari presega trideset tisoč dinarjev in je šlo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti,
se kaznuje z zaporom od dveh do desetih let.
(3)	V posebno hudem primeru dejanja iz drugega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
Sodnikova prekršitev zakona
201.	člen
(1)	Sodnik, ki z namenom, da bi komu pridobil kakšno korist ali mu prizadejal škodo, izda nezakonito odločbo ali kako drugače prekrši zakon,
:e kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	V posebno hudem primeru,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Nezakonita izterjava in neza-konito izplačilo
202.	člen
(1)	Uradna oseba, ki od koga izterja nekaj, kar ta ni dolžan plačati, ali izterja več, kot je dolžan plačati,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje tudi uradna oseba, ki pri izplačilu ali izročitvi kakšnih stvari premalo izplača oziroma premalo izroči.
(3)	V posebno hudem primeru dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Nezakonita oprostitev obveznega plačila
203.	člen
(1)	Uradna oseba, ki z namenom, da bi se sama ali kdo drug izognil predpisanim obveznostim, izrabi svoj položaj ali uradne pravice, prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi svoje uradne dolžnosti in tako prikrajša družbeno premoženje za plačilo,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Če je bilo z dejanjem iz prvega odstavka tega člena družbeno premoženje prikrajšano za plačilo preko trideset tisoč dinarjev in je storilcu šlo za to, da se sam ali kdo drug izogne tolikšni obveznosti,
se kaznuje z zaporom od enega leta do desetih let.
Nezakonita izpustitev osebe, ki ji je vzeta prostost
4	204. člen
Uradna oseba, ki nezakonito izpusti koga, ki mu je odvzeta prostost in na katerega mora po svoji uradni dolžnosti paziti, ali mu pomaga pobegniti ali mu omogoča nedovoljene zveze za pripravo bega,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Kazen zaplembe premoženja
205.	člen
Če obsodi sodišče storilca kaznivega dejanja iz četrtega odstavka 191., drugega odstavka 194., prvega in drugega odstavka 195., drugega in tretjega odstavka 200., drugega odstavka 201. in drugega odstavka 203. člena na zapor najmanj treh let, lahko izreče zoper njega tudi kazen zaplembe premoženja.
Osemnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER PRAVOSODJE
Opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje
206.	člen
(1)	Kdor ve, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izreči kazen petih let zapora ali hujša kazen, pa ga v času, ko se je dalo še preprečiti, ne naznani, in je bilo dejanje poskušeno ali dokončano,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Če je šlo pri dejanju iz prvega odstavka tega člena za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izreči smrtna kazen,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(3)	Tisti, ki ne naznani, da se pripravlja kaznivo dejanje'iz prvega odstavka tega člena, se ne kaznuje, če mu je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni črti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec.
Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca
207.	člen
(1)	Kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči smrtna kazen, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrijeta,
sc kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Uradna ali odgovorna oseba, ki vedoma opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če sc sme zanj po zakonu izreči kazen petih let zapora ali hujša kazen, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(3)	Tisti, ki opusti ovadbo, se ne kaznuje, če mu je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni črti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je on storilcu zagovornik, zdravnik ali spovednik.
Pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
208.	člen
(1) Kdor skriva storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali mu s skrivanjem orodja, sledov ali kako drugače pomaga, da ga ne odkrijejo, ali kdor skriva obsojenca ali stori kaj drugega z namenom, da se no bi izvršila kazen ali izrečeni varnostni ukrep, ali da se ne bi uporabil vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Če gre za pomoč po prvem dostavku tega člena pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(3)	Če gre za pomoč po prvem odstavku tega člena pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana smrtna kazen,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(4)	Kazen za dejanje iz prvega odstavka tega člena ne sme biti ne po vrsti ne po višini hujša od kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje osebe, kateri je storilec pomagal.
(5)	Za dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena se ne kaznuje tisti, ki mu je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni črti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec.
Kriva ovadba
209.	člen
1)	Kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Enako se kaznuje, kdor podtakne sledove kaznivega dejanja ali kako drugače povzroči, da se uvede kazenski postopek za kaznivo dejanje za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, zoper nekoga, za katerega ve, da ga ni storil.
(3)	Kdor se sam naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ga ni storil,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
(4)	Enako se kaznuje tudi, kdor naznani, da je. bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ve, da tako dejanje ni bilo storjeno.
Kriva izpovedba
210.	člen
(1)	Priča, izvedenec, cenilec, prevajalec ali tolmač, ki pred rednim ali samoupravnim sodiščem, v postopku o prekršku, v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline, v drugem disciplinskem ali upravnem postopku po krivem izpove, izvedenec ali cenilec, ki da krivo pismeno mnenje ali prevajalec, ki da lažni pismeni prevod,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Enako se kaznuje stranka, ki je pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali upravnem postopku po krivem izpovedala, in je sodišče na to izpovedbo oprlo svojo odločbo v tem Postopku.
(3)	Za krivo izpovedbo v kazenskem postopku,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do Petih let.
(4)	Če ima dejanje iz tretjega odstavka tega člena Posebno hude posledice za obdolženca,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj dveh let.
(5)	Če storilec prostovoljno prekliče svojo krivo zpovedbo, preden se izda dokončna odločba,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev, sme pa se mu tudi odpustiti kazen.
Preprečitev dokazovanja
211.	člen
(1)	Kdor z namenom, da bi preprečil ali otežkočil dokazovanje, skrije, uniči ali poškoduje tujo listino ali jo napravi delno ali popolnoma nerabno,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje tudi, kdor z namenom iz prvega odstavka tega člena odstrani, uniči, pokvari, premakne ali prestavi mejnik, zemljemersko znamenje ali sploh kakšno znamenje o lastninski pravici na nepremičnini ali o pravici do uporabe vode ali kdor z enakim namenom tako znamenje krivo postavi.
Kršitev tajnosti postopka
212.	člen
(1)	Kdor neupravičeno izda, kar je zvedel v postopku pred glavno obravnavo ali na obravnavi pred rednim ali samoupravnim sodiščem, na ustni obravnavi v upravnem postopku ali v postopku o prekršku, za kar je z zakonom določeno, da se ne sme objaviti ali pa je bilo z odločbo pristojnega organa ali sodišča odločeno, da ostane tajno,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje, kdor brez dovoljenja sodišča objavi potek postopka zoper mladoletnika ali objavi mladoletnikovo ime ali druge podatke, iz katerih je mogoče sklepati, za katerega mladoletnika gre.
Kršitev prepovedi opravljanja poklica, dejavnosti ali dolžnosti
213.	člen
Kdor omogoči drugemu opravljanje poklica, dejavnosti ali dolžnosti, čeprav ve, da mu je bil s pravnomočno odločbo izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja določenega poklica, dejavnosti ali dolžnosti ali da je takšna prepoved nastala kot pravna posledica obsodbe,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Beg osebe, ki ji je vzeta prostost
214.	člen
Kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno napadel življenje ali telo, pobegne iz zavoda za prestajanje kazni ali pripora,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Upor oseb, ki jim je vzeta prostost
215.	člen
(1)	Osebe, ki prestajajo kazen v zavodu za prestajanje kazni ali priprte osebe, ki se zberejo z namenom, da se s silo osvobodijo ali da združeno napadejo osebe, katerih nadzorstvu so zaupane, ali da jih s silo ali z grožnjo, da bodo neposredno uporabile silo, prisilijo, da kaj storijo ali opustijo, kar je proti njihovi dolžnosti,
se kaznujejo z zaporom do treh let.
(2)	Udeleženci dejanja iz prvega odstavka tega člena, ki uporabijo silo ali grožnjo,
se kaznujejo z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Omogočanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost
216.	člen
(1)	Kdor s silo, grožnjo, preslepitvijo ali kako drugače omogoči beg komu, ki prestaja kazen v zavodu za
prestajanje kazni ali komu, ki je priprt, ali ki prestaja varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ali mladoletniku, ki je v prevzgojnem domu,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena združeno več oseb,
se kaznujejo z zaporom od enega do osmih let.
' Devetnajsto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER JAVNI RED IN MIR
Hudodelsko združevanje
217.	člen
(1)	Kdor organizira skupino ali tolpo, ki ima namen izvrševati kazniva dejanja, določena s kazensko zakonodajo Socialistične republike Slovenije, za katera se sme izreči kazen petih let zapora ali hujša kazen,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Član take skupine ali tolpe
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(3)	Članu skupine ali tolpe, ki izda skupino oziroma tolpo, preden je kot njen član ali za njo storil kakšno kaznivo dejanje,
se sme odpustiti kazen.
Dogovor za kaznivo dejanje
218.	člen
Kdor se s kom dogovori, da bosta storila kaznivo dejanje, določeno s kazensko zakonodajo Socialistične republike Slovenije, za katero se sme izreči kazen petih let zapora ali hujša kazen,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
Izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje
219.	člen
(1)	Kdor orožje, razstrelilne snovi ali pripomočke, s katerimi se lahko napravijo, ali strupe, za katere ve, da so namenjeni za kaznivo dejanje, izdeluje ali si jih pridobiva ali komu omogoči, da pride do njih,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Kdor napravi ali komu odstopi ponarejen ključ, odpirač ali kakšen drug pripomoček za vlom, čeprav ve, da je namenjen za kaznivo dejanje,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
Nedovoljena posest orožja ali razstrelilnih snovi
220.	člen
(1)	Kdor neupravičeno izdeluje, prodaja, pridobiva ali menjava strelno orožje, strelivo ali razstrelilne snovi, katerih nakup občanom sploh ni dovoljen.
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Če gre pri dejanju iz prvega odstavka tega člena za večjo količino strelnega orožja, streliva ali razstrelilnih snovi,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Sodelovanje v skupini, ki stori kaznivo dejanje
221.	člen
(1)	Kdor sodeluje v skupini, ki s skupnim delovanjem uniči ali hudo poškoduje premoženje večje vred-
nosti, ali stori kakšno drugo nasilje ali ki poskusi storiti tako dejanje,
se kaznuje za samo sodelovanje z zaporom do treh
let.’
(2)	Če je bil pri delovanju skupine iz prvega odstavka tega člena kdo ubit ali hudo telesno poškodovan,
se udeleženec skupine za samo sodelovanje kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(3)	Vodja skupine, ki stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena,
se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Nasilniško obnašanje
222.	člen
(1)	Kdor ogroža mir občanov ali moti javni red tako, da drugega hudo žali, z njim grdo ravna, dela
V drugemu nasilje, povzroča pretep, se predrzno ali brezobzirno obnaša, njegovo prejšnje življenje pa kaže, da je nagnjen k takemu obnašanju,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(2)	Če je ogrožanje miru občanov ali motenje javnega reda storjeno v skupini ali je bil pri dejanju kdo lahko telesno poškodovan ali je prišlo do hudega ponižanja občanov,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
223.	člen
(1)	Kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabil silo, prepreči uradni osebi uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti v okviru svojih pravic, ali jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Če storilec ob storitvi dejanja iz prvega odstavka tega člena razžali uradno osebo, grdo ravna z njo ali ji prizadene lahko telesno poškodbo, ali pa ji
^ grozi z uporabo orožja,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(3)	Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena proti uradni osebi, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti, lovi storilca kaznivega dejanja ali pazi na koga, ki mu je vzeta prostost,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4)	Poskus dejanja iz prvega in drugega odstavka tega člena je kazniv.
(5)	Če je storilec dejanja iz prvega do četrtega odstavka tega člena izzvan z nezakonitim ali surovim ravndnjem uradne osebe,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev, sme pa se mu kazen odpustiti.
Napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge
varnosti
224.	člen
(1)	Kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo ali drugo osebo, za katero ve, da pomaga uradni osebi, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Če storilec ob storitvi dejanja iz prvega odstavka tega člena uradni osebi ali drugi osebi, za katero ve, da ji pomaga, grozi z orožjem, ali z njo grdo ravna, ali jo lahko telesno poškoduje,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje
Odvzem ali uničenje uradnega pečata ali uradnih spisov
225.	člen
(1)	Kdor sodeluje v skupini, ki s skupnim delovanjem prepreči ali poskusi preprečiti uradni osebi uradno dejanje ali jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje,
se kaznuje za samo sodelovanje z zaporom do treh let.
(2)	Vodja skupine, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Hujskanje k upiranju
226.	člen
(1)	Kdor druge hujska k upiranju ali k nepokor-Uosti proti zakonitim odločbam ali ukrepom državnih brganov ali proti uradni osebi, ki opravlja uradno dejanje,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Če zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena zakonita odločba ali ukrep državnega organa ni bil izvršen ali je bila izvedba znatno otežkočena ali je to dejanje storil vodja skupine,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do Petih let.
Neizpolnitev ukaza za razid
227.	člen
(1)	Kdor se ne odstratii iz skupine ljudi, ki ji je Pooblaščena uradna ali vojaška oseba v razmerah, ko le ogrožen javni red, zaukazala, naj se razide,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh uiesecev.
(2)	Vodja skupine, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Sirjenje lažnih vesti
228.	člen
(1)	Kdor izreka ali raznaša lažne vesti ali trditve, s katerimi povzroči ali bi lahko povzročil hujše nerazpoložen j e ali vznemirjenje občanov ali ogrozi ali bi ahko ogrozil javni red in mir ali kdor izreka ali raz-®sa takšne trditve z namenom, da se onemogočijo
ločitve ali ukrepi državnih ali samoupravnih organov,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	V posebno hudem primeru dejanja iz prvega °dstavka tega člena
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do Petih let.
Odstranitev ali poškodovanje uradnega pečata ali znamenja
229. člen
Zn Kdor odstrani ali poškoduje uradni pečat ali Zat rnen^e’ ki ga je upravičena uradna oseba uporabila od °’ zavaruje predmete ali prostore, ali kejor brez stumitve ali poškodbe pečata ali znamenja vstopi v lak Prostor,
eneg^j kaznuie z denarno kaznijo ali z zaporom
12) Poskus je kazniv
230.	člen
(1)	Kdor protipravno vzame, skrije, uniči, poškoduje ali kako drugače napravi neraben uradni pečat, uradno knjigo, spis ali listino, ki pripada državnemu organu ali organizaciji združenega dela oziroma drugi družbeni pravni osebi, ki izvršuje javna pooblastila, ali je pri njih,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Poskus je kazniv.
Lažno izdajanje za uradno osebo
231.	člen
(1)	Kdor se z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil kakšno korist ali da bi komu prizadejal škodo, lažno izdaja za uradno ali vojaško osebo ali neupravičeno nosi znamenje uradne ali vojaške osebe,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Enako se kaznuje, kdor opravi kakšno dejanje, ki ga je upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba.
Zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost
232.	člen
Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
Samovoljnost
233.	člen
(1)	Kdor si samovoljno vzame svojo pravico ali pravico za katero misli, da mu gre,
se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno na škodo zasebnega premoženja, se pregon začne na zasebno tožbo.
Igranje na srečo
234.	člen
(1)	Kdor se obrtoma peča z igro na srečo ali kdor mami druge v tako igro,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta in z denarno kaznijo.
(2)	Enako se kaznuje tudi, kdor daje za plačilo prostore za igranje na srečo ali kako drugače za plačilo omogoča tako igro.
(3)	Kdor uporabi pri igri na srečo krive karte ali kakšno drugo slepilo,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(4)	Enako se kaznuje tudi, kdor igra na srečo ali omogoča tako igro ž nekom, za kogar ve ali bi moral ali mogel vedeti, da je dobil denar za igro s kaznivim dejanjem.
(5)	Predmeti iger na srečo in denar, najden pri igri, se vzamejo.
Nezakoniti obred poroke
235.	člen
Kdor opravi obred 'poroke po verskih predpisih, preden je bila sklenjena zakonska zveza pred pristojnim državnim organom,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Zloraba vere in cerkve
236.	člen
Verski predstavnik, ki zlorabi svobodo opravljanja verskih opravil ali verskih obredov v namene, ki so nasprotni ustavnemu redu,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Oviranje verskih obredov
237.	člen
Kdor ovira ali prepreči verski obred, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Skrunitev groba
238.	člen
Kdor neupravičeno prekoplje, razdere ali poškoduje grob, ali kakšen drug kraj, na katerem se pokopavajo umrli, ali ga sicer hudo oskruni,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Skrunitev trupla
239.	člen
Kdor neupravičeno skrije, odnese, poškoduje, uniči ali kako drugače oskruni truplo ali del trupla,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z Zaporom do enega leta.
Dvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPLOŠNO VARNOST LJUDI IN PREMOŽENJA
Povzročitev splošne nevarnosti
240.	člen
(1)	Kdor s požarom, povodnijo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, z ionizirajočim sevanjem, z motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo, ali s kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje večje vrednosti,
sc kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Enako se kaznuje uradna ali odgovorna oseba, ki ne postavi predpisanih naprav za varstvo pred požarom, eksplozijo, strupi, strupenimi plini ali ionizirajočimi sevanji, povodnijo, plazovi ali drugimi naravnimi nesrečami, ali ne skrbi za njihovo brezhibnost, ali ne skrbi za njihovo delovanje, kadar je to potrebno, ali sploh ne ravna po predpisih ali tehničnih pravilih o varstvenih ukrepih in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje večje vrednosti.
(3)	če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno na kraju, kjer je zbrano večje število ljudi,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4)	Kdor stori dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena iz malofnarnosti,
se kaznuje z zaporom do treh let.
Onesnaženje in uničenje človekovega življenjskega okolja
241.	člen
(1)	Kdor ne poskrbi za namestitev očiščevalnih naprav, za njihovo brezhibno delovanje ali sploh ne ravna po prepisih in tehničnih pravilih za varstvo človekovega življenjskega okolja in tako povzroči onesnaženje zraka, tal, tekočih, stoječih ali talnih vod, ali morja, ki občutno presega dovoljene meje ali zajame širše območje, ali povzroči nevarnost za uničenje živalskega ali rastlinskega sveta,
sc kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Enako se' kaznuje tudi uradna oseba, ki ve-doma, v nasprotju s predpisi in tehničnimi pravili iz prvega odstavka tega člena omogoči, da se postavi naprava, obrat ali zgradba, ki povzroči posledice iz prvega odstavka tega člena.
(3)	C c ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico poslabšanja zdravja ljudi, uničenje živalskega ali rastlinskega sveta, zajemališč pitne vode ali druge tem podobne hude posledice,
sc storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(4)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti
sc storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(5)	Če ie dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, nastale pa so posledice iz tretjega odstavka,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Onesnaženje pitne vode
242.	člen
(1)	Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži vodo, ki jo ljudje uporabljajo kot pitno vodo in tako povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži vodo, ki je namenjena za napajanje živali in tako povzroči nevarnost za življenje ali zdravje živali,
sc kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. -•	,.
(3)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
sc storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
Onesnaženje živil ali krme
243.	člen
(1)	Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži živila in tako povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi,
sc kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži žival-s ko krmo ali druga krmila, ■ ki so namenjena za prehrano živali in tako povzroči nevarnost za življenje ali zdravje živali,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(3)	S kaznijo iz drugega odstavka tega člena se kaznuje tudi, kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži vodo v ribniku, jezeru, reki, potoku ali kakšno drugo vodo in s tem povzroči nevarnost za obstanek rib ali vodnega življa.
(4)	Če je dejanje iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
Poškodovanje ali uničenje javnih naprav
244.	člen
(1)	Kdor uniči, poškoduje ali odstrani električne v°tlc, plinovode, vodovode, toplovode, naftovode, telekomunikacijske naprave, podmorske kable, kanalizacijske in preč-'ščevalne naprave ali druge podobne javne naprave in tako povzroči motnje v preskrbi prebivalstva ali gospodarstva,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih
let.
(2)	Ce ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za Posledico take motnje v preskrbi prebivalstva ali gospodarstva, ki povzročijo veliko premoženjsko škodo ali hudo vznemirjenost ljudi,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3)	V posebno hudem primeru dejanja iz drugega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(4)	Ce je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let.
Povzročitev nevarnosti na deloviščih
245.	člen
d) Kdor v rudniku, tovarni, delavnici, na gradbišču ali na kakšnem drugem delovnem kraju uniči, Poškoduje ali odstrani varnostne naprave in tako po-vzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje v°£je vrednosti,
se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(2) Odgovorna oseba v rudniku, tovarni, delavnici, na gradbišču ali drugem delovnem kraju, ki ne postavi varnostnih naprav ali ne skrbi za njihovo brezhibnost al1 ne poskrbi za njihovo delovanje, kadar je to po-rebno, ali sploh ne ravna po predpisih ali tehničnih Pravilih o varnostnih ukrepih in tako povzroči nevar-host za življenje ljudi ali za premoženje večje vred-
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(3)	Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka ga člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Ce izreče sodišče pogojno obsodbo za dejanje iz st U®.ega ali tretjega odstavka tega člena, sme naložiti rilcu, da v določenem roku postavi varnostne na-Rrave.
Načrtovanje, priprava, zidava in gradbena dela proti predpisom in pravilom
246.	člen
kon/*\-<^C*SOVOrna oscl:)a> ki ravna pri načrtovanju ali roli načrtov, pripravi in vodenju zidave ali grad-
bični dCl proti Predpisom ali splošno priznanim teh-jj ,lm Pravilom in s tem povzroči nevarnost za živ-Je Ijbdi ali premoženja večje vrednosti, let 86 *taznuje z zaporom od treh mesecev do petih
stJ2> <“0 je dejanje iz prvega odstavka tega člena Jeno iz malomarnosti, se sl°rilec kaznuje z zaporom do treh let.
Huda kazniva dejanja zoper splošno varnost
247.	člen
(1)	Ce ima dejanje iz prvega, drugega in tretjega odstavka 240., prvega in drugega odstavka 242., prvega, drugega in tretjega odstavka 243., prvega in drugega odstavka 245. in prvega odstavka 246. člena tega zakona za posledico hudo telesno poškodbo osebe ali veliko premoženjsko škodo,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)	Če ima dejanje iz prvega, drugega in tretjega
odstavka 240., prvega odstavka 242., prvega odstavka
243.,	prvega in drugega odstavka 245. in prvega odstavka 246. člena tega zakona za posledico smrt ene ali več oseb,	,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)	V posebno hudih primerih dejanj iz drugega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let ali z zaporom dvajsetih let.
(4)	Ce ima dejanje iz četrtega odstavka 240., tretjega odstavka 242., četrtega odstavka 243., tretjega odstavka 245. in drugega odstavka 246. člena tega zakona za posledico hudo telesno poškodbo kakšne osebe ali veliko premoženjsko škodo,
se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(5)	Če ima dejanje iz četrtega odstavka 240., tretjega odstavka 242., četrtega odstavka 243., tretjega odstavka 245. in drugega odstavka 246. člena tega zakona za posledico smrt ene ali več oseb,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.	I
Poškodovanje naprav za obrambo pred naravnimi nesrečami
243. člen
Kdor poškoduje objekte, naprave ali naravne pregrade, ki varujejo pred naravnimi nesrečami,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
Ncodvrnitcv nevarnosti
249.	člen
(1)	Kdor ne naznani pravočasno pristojnemu organu ali organizaciji ali sicer ne stori vsega, kar je potrebno, da se odvrne požar, povodenj, eksplozija, prometna nesreča ali kakšna druga nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje večje vrednosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga drugega,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2)	Kdor komu prepreči, da bi storil, kar bi bilo potrebno, da se odvrne požar, povodenj, eksplozija, prometna nesreča, ali kakšna podobna nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje večje vrednosti,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Odklonitev sodelovanja pri odvračanju splošne nevarnosti
250.	člen
(1)	Kdor proti odredbi pristojnega organa ali organizacije bre- opravičenega razloga ne sodeluje pri odvračanju splošne nevarnosti, ali pri odpravljanju posledic,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
(2)	Odgovorna oseba, ki ne ravna po odredbi pristojnega organa o obveznem sodelovanju pri zaščiti, reševanju in odpravljanju hudih posledic vojne akcije, naravne ali druge hude nesreče ali drugih izrednih razmer z reševalnimi enotami, z delavci, s strokovnjaki, z opremo in z drugimi sredstvi, s katerimi razpolaga organizacija ali skupnost,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
Enaindvajseto poglavje
KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST JAVNEGA PROMETA
Ogrožanje javnega prometa
251.	člen
(1)	Udeleženec v prometu, ki krši predpise o varnosti cestnega prometa in s tem tako ogrozi promet, da spravi v nevarnost življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti, pa zaradi tega kakšna oseba utrpi lahko telesno poškodbo ali nastane premoženjska škoda, ki presega dvajset tisoč dinarjev,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Kdor krši predpise o varnosti železniškega, ladijskega, avtobusnega prometa ali prometa na žičnicah in s tem tako ogrozi promet, da spravi v nevarnost življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti,
se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(3)	Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
(4)	Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da se mora v določenem roku podvreči kontrolnemu zdravstvenemu pregledu ali preverjanju vozniškega znanja.
Ogrožanje varnosti prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom
252.	člen
(1)	Kdor uniči ali poškoduje prometne naprave, prometna sredstva, prometne znake in naprave za signalizacijo, prometne varnostne naprave, daje napačne signale ali znamenja, postavlja ovire na prometnih poteh ali ravna na drug podoben način in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali za premoženje večje vrednosti,
se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)	Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se'storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
Nevestno nadzorovanje javnega prometa
253.	člen
(1)	Odgovorna oseba, kateri je zaupano nadzorstvo nad vzdrževanjem cest, mostov, nad prevoznimi sredstvi ali javnim prometom, ali kateri je zaupano vodstvo vožnje, pa z nevestnim opravljanjem svoje dolžnosti povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti,
se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(2)	Enako se kaznuje odgovorna oseba, ki da nalog za vožnjo, čeprav ve, da voznik zaradi utrujenosti ali iz kakšnega drugega vzroka ni zmožen voziti vozila, ali da prevozno sredstvo ni brezhibno in tako povzroči ne-
varnost za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti.
(3)	Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavki1 tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Zapustitev poškodovanca v prometni nezgodi brez pomoči
254.	člen
(1)	Voznik motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, ki pusti brez pomoči koga, ki je bil s tem prevoznim sredstvom ali zaradi njega poškodovan,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)	Če ima opustitev pomoči za posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanega,
se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Huda kazniva dejanja zoper varnost javnega
prometa
255.	člen
(1)	Če ima dejanje iz prvega in drugega odstavka
251.,	prvega odstavka 252. in prvega in drugega odstavka 253. člena tega zakona za posledico Jiudo telesno poškodbo kakšne osebe ali veliko premoženjsko škodo,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(2)	če ima dejanje iz prvega in drugega odstavka
251.,	prvega odstavka 252. in prvega in drugega odstavka 253. člena tega zakona za posledico smrt ene ali več oseb,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3)	V posebno hudih primerih dejanj iz drugega odstavka tega člena,
se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let ali z zaporom dvajsetih let.
(4)	Če ima dejanje iz tretjega odstavka 251., drugega odstavka 252., tretjega odstavka 253. člena tega zakona za posledico hudo telesno poškodbo kakšne osebe ali veliko premoženjsko škodo,
se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(5)	Če ima dejanje iz tretjega odstavka 251., drugega odstavka 252. in tretjega odstavka 253. člena tega zakona za posledico smrt ene ali več oseb,
se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih
let.
Dvaindvajseto poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
256.	člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1)	148. in 149. člen zakona o volitvah delegacij in
delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74);	,
2)	26. in 27. člen zakona o referendumu (Uradni list SRS, št, 29/72);
3)	247. člen zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76);
4)	58. in 61. člen zakona o varstvu kulturnih spomenikov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 26/61 in št. 11/65);
5)	20. člen zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70);
6)	37. člen zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75);
7)	64. člen zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74);
8)	71. in 72. člen zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75);
9)	97. in 98. člen zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74).
(2) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v Socialistični republiki Sloveniji preneha uporabljati 104. člen zakona o avtorski pravici (Uradni list SFRJ, št. 30/68).
257.	člen
(1)	Pravne posledice obsodbe, ki so nastale na podlagi zakonov Socialistične republike Slovenije pred uveljavitvijo tega zakona zaradi obsodbe na strogi zapor v določenem trajanju, ostanejo v veljavi in postanejo z dnem uveljavitve tega zakona pravne posledice zaradi obsodbe na enako dolgo kazen zapora.
(2)	Z dnem, ko začne veljati ta zakon, ne morejo nastati oziroma prenehajo pravne posledice obsodbe, ki jih določa zakon Socialistične republike Slovenije in so v prepovedi pridobivanja določenih pravic, če je bila izrečena denarna kazen kot glavna kazen, če je bila izrečena pogojna obsodba, če je bil izrečen sodni opomin ali če je bil storilec spoznan za krivega, pa mu je bila kazen odpuščena.
258.	člen
Ta zakon začne veljati 1. julija 1977.
St. 713-1/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
619.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o prekrških
Razglaša se zakon o prekrških, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji F.bora združenega dela dne 26. maja 1977, na seji Zbora občin dne 26. maja 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne' 24. maja 1977.
St. P 0100-183/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON O PREKRŠKIH
Prvi del
MATERIALNO PRAVNE DOLOČBE
I.	poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se določajo odgovornost in sankcije, ki se predpisujejo za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi, ki jih izdajajo republiški in občinski organi v SR Sloveniji, in določa postopek za prekrške, ki jih določajo republiški in občinski organi v SR Sloveniji, ter postopek za prekrške, določene z zveznimi predpisi, za katere ne vodijo postopka zvezni organi.
2.	člen
Prekrški so z zakonom in drugimi predpisi določene kršitve javnega reda, za katere so predpisane kazni in druge sankcije.
3.	člen
(1)	Nihče ne sme biti kaznovan oziroma mu ne sme biti izrečena druga sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom ali s kakšnim drugim predpisom določeno kot prekršek, preden "je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana kazen ali druga sankcija.
(2)	Če se po storjenem prekršku spremeni predpis o prekršku, se uporabi predpis, ki je za storilca milejši.
4.	člen
Prekrški se lahko določajo:
1)	z zakonom;
2)	z uredbo in odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
3)	s pravilnikom ali z odredbo kolegijskega republiškega upravnega organa oziroma republiškega sekretarja ali drugega funkcionarja, ki vodi delo republiškega upravnega organa;
4)	z odlokom občinske skupščine.
5.	člen
(1)	Organi, ki po 4. členu tega zakona predpisujejo kazni in druge sankcije, smejo predpisati kazni in druge sankcije samo za kršitve predpisov, ki jih sami izdajo.
(2)	Organ, ki ima pravico predpisovati kazni in druge sankcije za prekrške, ne more te pravice prenesti na druge državne organe.
6.	člen
Predpisi o prekrških veljajo na območju družbenopolitične skupnosti, katere organ jih je izdal.
7.	člen
(1)	Za prekrške se smeta predpisati denarna kazen in kazen zapora.
(2)	Za posamezen prekršek se lahko predpiše denarna kazen ali kazen zapora. Za hujše prekrške se smeta predpisati kazen zapora in denarna kazen.
(3)	Pod pogoji, ki jih določa ta zakon, se sme storilcu prekrška namesto denarne kazni ali kazni zapora izreči ukor.
8.	člen
(1)	Z zakonom oziroma z uredbo ali odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se lahko predpiše denarna kazen:
1.	za posameznika od 20 do 10.000 dinarjev;
2.	za pravno osebo in za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, od 100 do 50.000 dinarjev;
3.	za odgovorno osebo pravne osebe od 20 do 5.000 dinarjev.
(2)	Z zakonom se lahko predpiše denarna kazen za odgovorno osebo organa družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ali krajevne skupnosti od 20 do 5.000 dinarjev.
(3)	S predpisom iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko predpiše za hujše prekrške za posameznika denarna kazen do 20.000 dinarjev, za pravno osebo in za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, do 100.000 dinarjev, za odgovorno osebo iz tretje točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena pa do 10.000 dinarjev.
(4)	S predpisom iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko predpiše za prekršek denarna kazen, ki je v sorazmerju s storjeno škodo ali neizpolnjeno obveznostjo ali kako drugače ustreza dani podlagi; v tem primeru sme naj večja mera te kazni dosegati dvajsetkratni znesek škode ali neizpolnjene obveznosti ali druge podlage.
9.	člen
S pravilnikom ali z odredbo kolegijskega republiškega upravnega organa ali republiškega sekretarja ali drugega funkcionarja, ki vodi delo republiškega upravnega organa, ter z odlokom občinske skupščine se lahko predpiše denarna kazen:
1)	za posameznika od 20 do 5.000 dinarjev;
2)	za pravno osebo in za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti od 100 do 30.000 dinarjev;
3)	za odgovorno osebo pravne osebe od 20 do 3.000 dinarjev.
10.	člen
Denarna kazen, ki se izterja takoj na mestu, se sme predpisati za posameznika in za odgovorno osebo v določenem znesku do 500 dinarjev, za pravne osebe in posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, pa v določenem znesku do 1.000 dinarjev.
11.	člen
(1)	Denarne kazni, plačane za prekrške, so dohodek republike.
(2)	Republika odstopa občinam 30 odstotkov dohodkov iz prejšnjega odstavka. Ta sredstva se delijo med občine v razmerju, v kakršnem posamezne občine financirajo organe za postopek o prekrških.
(3)	Način zbiranja in delitev sredstev med občine predpiše republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
12.	člen
Kazen zapora se sme predpisati samo z zakonom. Predpisana kazen ne more biti krajša kot en dan in ne daljša kot 30 dni. Za hujše kršitve javnega reda se sme predpisati kazen zapora do 60 dni.
13.	člen
(1)	Z zakonom se smejo poleg denarne kazni ali kazni zapora predpisovati kot varstveni ukrepi:
1)	odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek ali pridobljeni s prekrškom ali nastali s prekrškom;
2)	odvzem premoženjske koristi;
3)	prepoved samostojnega opravljanja dejavnosti;
4)	prepoved vožnje vozila na motorni pogon ali določene vrste oziroma kategorije takega vozila oziroma prepoved vožnje osebi, ki ima tuje vozniško dovoljenje;
5)	odvzem dovoljenja za posest in nošenje orožja za dobo do treh let.
(2)	Z zakonom se smejo predpisati tudi drugi varstveni ukrepi in določiti, da se smejo nekateri predpisani varstveni ukrepi uporabiti samostojno tudi brez izreka kazni.
14.	člen
(1)	Prekršek je lahko izvršen s storitvijo ali z upo-stitvijo.
(2)	Prekršek je storjen z opustitvijo, če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti.
15.	člen
Prekršek je storjen takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je nastala posledica.
16.	člen
Prekršek je storjen na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, če ni s tem zakonom ali s predpisom o prekršku določeno drugače.
17.	člen
(1)	Storilec se kaznuje za prekršek, če ga je storil na ozemlju Socialistične republike Slovenije.
(2)	Prekršek je storjen na ozemlju Socialistične republike Slovenije, če je storilec tu dglal ali bi moral delati, ali če je tu nastala posledica.
(3)	Predpisi o prekrških, ki veljajo v Socialistični republiki Sloveniji, se uporabljajo proti vsakomur, kdor stori prekršek na ladji, ki je vpisana v luki na območju Socialistične republike Slovenije ali na zrakoplovu, ki ima matično letališče v Socialistični republiki Sloveniji.
II.	poglavje
ODGOVORNOST IN KAZNOVANJE ZA PREKRŠEK
18.	člen
(1)	Ni odgovoren za prekršek, kdor ga stori v trajni ali začasni duševni bolezni ali začasni duševni motnji ali duševni zaostalosti, če zaradi takega stanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja oziroma opustitve ali če ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja.
(2)	Če je bil prekršek storjen pod vplivom alkohola ali mamil, to ne izključuje odgovornosti storilca, če se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da lahko v takem stanju stori prekršek.
19.	člen
(1) Za odgovornost zadostuje malomarnost storilca, razen če ni s predpisom o prekršku določeno, da
se storilec kaznuje samo, če je prekršek storil z naklepom.
(2) Določbe kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije o naklepu in malomarnosti se primerno uporabljajo tudi za prekrške.
20.	člen
(1)	Pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe je lahko odgovorna za prekršek, če je v predpisu o prekršku tako določeno.
(2)	Za prekršek je pravna oseba odgovorna, če je prišlo do njega z dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva s strani organa upravljanja ali odgovorne osebe ali z dejanjem koga drugega, ki je bil pooblaščen ravnati v imenu pravne osebe.
21.	člen
(1)	Odgovorna oseba po tem zakonu je oseba, kateri je v temeljni organizaciji združenega dela ali v drugi organizaciji ali v skupnosti ali v drugi pravni osebi poverjeno določeno področje dela pri upravljanju, poslovanju ali v delovnem procesu, kakor tudi oseba, ki opravlja tako delo v organu družbenopolitične skupnosti ali drugem državnem organu.
(2)	Odgovornost odgovorne osebe za prekršek je podana, če je do prekrška prišlo z njenim dejanjem ali z njeno opustitvijo.
(3)	Odgovornost odgovorne osebe za prekršek ne preneha zn to, če ji je prenehalo delovno razmerje v pravni osebi, v organu družbenopolitične skupnosti ali v drugem državnem organu in tudi ne zato, če ni več mogoče kaznovati pravne osebe, ki je prenehala.
22.	člen
Odgovornost odgovorne osebe za prekršek ni podana, če je ravnala po odredbi druge odgovorne osebe ali organa upravljanja, in če je storila vse, kar je bila po zakonu ali drugem predpisu ali samoupravnem splošnem aktu dolžna storiti, da bi preprečila prekršek.
23.	člen
Ce v predpisu, s katerim je določen prekršek, ni določeno drugače, se tuja pravna oseba in tuja odgovorna oseba kaznujeta za prekršek, če je storjen na ozemlju Socialistične republike Slovenije in če ima tuja pravna oseba poslovno enoto v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
24.	člen
(1)	Družbenopolitičhe skupnosti in. njihovi organi, drugi državni organi, organi družbene skupnosti in krajevne skupnosti ne morejo biti odgovorni za prekršek.
(2)	Zakon lahko predpiše, da odgovarja za prekr- . šek odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti, drugem državnem organu ali krajevni skupnosti.
25.	člen
Za prekrške odgovorne osebe organa družbenopolitične skupnosti ali drugega državnega organa in krajevne skupnosti se sme predpisati le denarna kazen.
26.	člen
(Ij Ni odgovoren za prekršek, kdor ga stori v silobranu ali v skrajni sili.
(2)	Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne istočasen protipraven napad.
(3)	Dejanje je storjeno v skrajni sili, če ga je storilec storil, da bi od sebe ali drugega odvrnil istočasno nevarnost,, za katero ni sam kriv, in ki je drugače ni bilo mogoče odvrniti, in če pri tem storjeno zlo ni večje od zla, ki je grozilo.
27.	člen
Če je storilec prekoračil meje silobrana oziroma skrajne sile, se sme kaznovati mileje; če je to storil ob posebno olajševalnih okoliščinah, ne odgovarja za prekršek.
28.	člen
(1)	Za prekršek ni odgovoren, kdor je dejanje storil pod vplivom sile, grožnje ali prisilitve ali je bil ob storitvi prekrška v dejanski zmoti.
(2)	Dejanska zmota je podana, če se storilec ob storitvi prekrška ni zavedal kakšnega njegovega s predpisom določenega znaka ali je zmotno mislil, da so podane okoliščine, v katerih bi bilo to dejanje dopustno, če bi bile zares podane.
29.	člen
Neznanje predpisa, ki določa prekršek, ne izključuje odgovornosti storilca.
30.	člen
(1)	Kdor drugega z naklepom napelje ali mu pomaga, da stori prekršek, se kaznuje, kot da bi ga sam storil.
(2)	Glede na naravo prekrška ter način in okoliščine napeljevanja ali pomoči in glede na stopnjo odgovornosti napeljevalca ali pomagača se smeta napeljevalec ali pomagač kaznovati mileje.
(3)	Če gre za napeljevanje ali pomoč v posebno olajševalnih okoliščinah ali če do izvršitve prekrška ni prišlo, napeljevalec in pomagač ne odgovarjata za prekršek.
31.	člen
Za poskus prekrška je storilec odgovoren, če je z zakonom tako določeno.
32.	člen
Kdor je bil v kazenskem postopku ali v postopku za gospodarski prestopek pravnomočno spoznan za odgovornega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, se ne kaznuje za prekršek.
III.	poglavje
UPORABA KAZNI IN VARSTVENIH UKREPOV ZA PREKRŠKE
33.	člen
(1)	Če se izreče denarna kazen, se v odločbi o prekršku določi tudi rok, v katerem mora biti plačana; ta rok ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši kot 3 mesece, računano od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna.
(2)	Organ, ki je izdal odločbo o prekršku na prvi stopnji, lahko v upravičenih primerih dovoli, da se denarna kazen plača v obrokih. Z odločbo določi tudi način odplačevanja in rok plačila. Ta rok ne sme biti
daljši kot 6 mesecev, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
34.	člen
(1)	Če kaznovani ne plača denarne kazni v določenem roku, se ta izterja prisilno. Če kazni ni mogoče prisilno izterjati, se denarna kazen oziroma ostanek neizterjane denarne kazni spremeni v kazen zapora; o spremembi denarne kazni oziroma njenega neizterjanega dela v kazen zapora se izda posebna odločba. Denarna kazen se ne sme spremeniti v kazen zapora odgovorni osebi.
(2)	Če kaznovana pravna oseba ne plača denarne kazni v določenem roku, se kazen izterja prisilno.
35.	člen
(1)	Pri spremembi denarne kazni v kazen zapora se računa vsakih začetih 100 dinarjev za en dan zapora, vendar pa kazen zapora ne sme biti daljša kot 30 dni.
(2)	Če je poleg denarne kazni izrečena tudi kazen zapora, pri spremembi denarne kazni v kazen zapora skupna kazen zapora ne sme biti daljša od 60 dni.
(3)	Če je za prekršek poleg denarne kazni predpisana alternativno tudi kazen zapora, tedaj kazen zapora, v katerega se spremeni izrečena denarna kazen, ne sme presegati naj večje mere kazni zapora, ki je predpisana za ta prekršek.
(4)	Če plača kaznovani samo del denarne kazni, se mu ostanek, ob upoštevanju omejitev iz' prejšnjih odstavkov tega člena, sorazmerno spremeni v kazen zapora.
(5)	Prestajanje kazni zapora, v katerega je bila spremenjena denarna kazen, preneha, če kaznovani plača ostanek denarne kazni po vštetju tistega njenega dela, ki ustreza prestani kazni zapora.
36.	člen
Kazen zapora se izreka na cele dneve.
37.	člen
Kazen zapora se ne sme izreči nosečnici po treh mesecih nosečnosti in ne materi, dokler otrok ni star eno leto oziroma dokler ne preteče šest mesecev od poroda, če je bil otrok mrtvorojen.
38.	člen
(1)	Organ, ki izda odločbo o prekršku, odmeri storilcu kazen v mejah, določenih s predpisom, ki določa prekršek. Pri tem upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na odmero manjše ali večje kazni (olajševalne in obteževalne okoliščine) zlasti pa težo storjenega prekrška in njegove posledice, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen in stopnjo odgovornosti, osebne razmere in obnašanje storilca po storjenem prekršku.
(2)	Pri odmeri denarne kazni je treba upoštevati tudi storilčeve premoženjske razmere oziroma gospodarsko stanje pravne osebe.
39.	člen
Če sta denarna kazen in kazen zapora predpisani alternativno, se izreče kazen zapora za prekršek, s katerim so bile povzročene hujše posledice ali za prekršek, ki kaže na večjo stopnjo storilčeve odgovornosti. To mora pristojni organ utemeljiti v odločbi o prekršku.
40.	člen
Če se pri odmerjanju kazni ugotovi, da prekršek ni hujše narave, obstojijo pa take olajševalne okoliščine, ki kažejo, da bo tudi z omiljeno kaznijo dosežen namen kaznovanja, kakor tudi v drugih primerih, ko se sme storilec kaznovati mileje (27. in 30. člen tega zakona), se sme predpisana kazen omiliti po enem naslednjih načinov:
1)	kazen se izreče pod najmanjšo mero kazni, ki je predpisana za ta prekršek, vendar ne pod najmanjšo zakonsko mero za to vrsto kazni;
2)	namesto predpisane kazni zapora se izreče denarna kazen;
3)	namesto predpisane kazni zapora in denarne kazni se izreče ena izmed njiju.
41.	člen
(1)	Če obstajajo okoliščine, ki znatno zmanjšujejo odgovornost storilca, tako da je mogoče pričakovati, da se bo v prihodnje varoval prekrškov, tudi če se ne izreče predpisana kazen, se lahko storilcu namesto predpisane kazni izreče ukor.
(2)	Ukor se lahko izreče tudi, če je bil prekršek storjen s tem, da storilec ni izpolnil predpisane obveznosti, pa jo je izpolnil, preden je bila izdana odločba o prekršku, in če je, glede na naravo prekrška in glede na okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, mogoče pričakovati, da bo dosežen namen kaznovanja tudi če se ne izreče predpisana kazen.
42.	člen
(1)	Storilec prekrška se ne kaznuje, če je prekršek po okoliščinah, v katerih je bil storjen, majhnega pomena in če ni povzročil posledic ali pa so te neznatne.
(2)	Pravna oseba se za prekršek lahko kaznuje mileje ali se ji kazen odpusti, če je prekršek odkril in naznanil organ samoupravne delavske kontrole ali kakšen drug njen organ oziroma, če so ga odkrili in naznanili njeni delavci.
43.	člen
Kazni ali varstvenega ukrepa, ki sta bila izrečena za prej storjeni prekršek, ni mogoče šteti za oteževalno okoliščino, če sta od dneva, ko je postala odločba o prekršku pravnomočna, minili več kot dve leti, razen če z zakonom ni drugače določeno.
44.	člen
(1)	če je storilec z enim dejanjem ali z več dejanji storil več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba, postopek pa teče pred istim organom, se določi najprej kazen za vsak posamezen prekršek, nato pa se izrečejo vse tako določene kazni. Če so te kazni iste vrste, se izreče skupna kazen, ki je enaka seštevku vseh posameznih določenih kazni. Vendar pa skupna kazen zapora ne sme biti daljša od 60 dni, skupna denarna kazen pa ne sme presegati dvakratne največje mere te vrste kazni (8. člen).
(2)	Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja pri -odmeri kazni po četrtem odstavku 8. člena tega zakona.
(3)	Če se izreče v primeru iz prvega odstavka tega člena za več prekrškov kazen zapora nad 30 dni in denarna kazen, ne sme kazen zapora, v katero se spremeni denarna kazen, skupaj z izrečeno kaznijo zapora presegati 90 dni.
45.	člen
(1)	Odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek, pridobljeni s prekrškom ali pa so nastali s prekrškom, se sme izreči kot varstveni ukrep le, če so ti predmeti storilčeva last.
(2)	Predmeti iz prejšnjega odstavka tega člena se smejo vzeti tudi tedaj, kadar niso storilčeva last ali z njim ne razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varnost blagovnega prometa ali razlogi javne morale kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica drugih, terjati od storilca odškodnino.
(3)	Organ, ki je izdal odločbo o prekršku, odloči z njo, v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se vzeti predmeti uničijo, prodajo ali pa izročijo ustreznemu organu oziroma organizaciji.
(4)	Vzeti predmeti se prodajo po predpisih, ki veljajo za davčno izvršbo, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
(5)	Denar za prodane predmete, ki so storilčeva last oziroma s katerimi razpolaga pravna oseba, je dohodek občine.
(6)	Denar za prodane vzete predmete, ki niso sto-, rilčeva last, se izroči lastniku. Ce je lastnik neznan in se ne zglasi niti v enem letu, postane dobljeni denar dohodek občine.
46.	člen
(1)	Varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi obsega odvzem denarja, vrednostnih predmetov in vsake druge premoženjske koristi, ki je bila dosežena s prekrškom. Če to ni mogoče, se storilcu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza doseženi premoženjski koristi.
(2)	Glede izreka varstvenega ukrepa odvzema premoženjske koristi se smiselno uporabljajo tudi določbe o zavarovanju pravic oškodovanca in druge ustrezne določbe kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije.
(3)	Sredstva od odvzete premoženjske koristi so dohodek občine.
47.	člen
(1)	Prepoved samostojnega opravljanja dejavnosti je v tem, da se storilcu prekrška začasno prepove opravljati obrtno ali drugo dejavnost, za katero izdaja dovoljenje pristojni organ.
(2)	Ce zakon, ki določa prekršek, ne predpisuje pogojev za izrekanje ukrepa iz prejšnjega odstavka se sme ta ukrep izreči storilcu prekroka, če bi bilo nevarno za življenje ali zdravje ljudi, če bi še naprej samostojno opravljal dejavnost, ali storilcu prekrška, ki je samostojno opravljanje dejavnosti zlorabil za izvršitev prekrška.
(3)	Ta ukrep se sme izreči za dobo od 3 mesecev do enega leta in se šteje od dneva pravnomočnosti odločbe.
(4)	Čas, ki ga je storilec prestal v zaporu, se ne računa v trajanje varstvenega ukrepa.
48.	člen
(1)	Varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila na motorni pogon je v tem, da se storilcu prepove voziti vozilo na motorni pogon ali določeno vrsto oziroma kategorijo takega vozila in se izvede z odvzemom vozniškega dovoljenja, če pa takega dovoljenja ni, pa s prepovedjo njegove izdaje.
(2)	Varstveni ukrep iz prejšnjega odstavka se lahko predpiše za dobo do enega leta.
(3)	Čas, ki ga je storilec prestal v zaporu, se ne računa v trajanje varstvenega ukrepa.
(4)	Osebi, ki ima tuje vozniško dovoljenje, se izreče prepoved vožnje z motornim vozilom na območju Socialistične republike Slovenije.
(5)	Varstveni ukrep iz prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za vožnjo s plovnimi objekti.
(6)	Če zakon, ki določa prekršek, ne predpisuje pogojev za ukrep iz prvega odstavka tega člena, se sme ta ukrep izreči storilcu, ki je huje prekršil predpise o varnosti prometa ali pa njegove prejšnje kršitve teh predpisov kažejo, da je nevarno, če vozi motorno vozilo določene vrste ali kategorije. Pri odločanju, ali naj bo ta ukrep izrečen, je treba upoštevati tudi to, ali je storilec poklicni voznik motornega vozila.
49.	člen
Za prekršek se storilcu lahko izreče več varstvenih ukrepov, če so za to podani pogoji.
IV.	poglavje
ODGOVORNOST IN KAZNOVANJE MLADOLETNIKOV
50.	Člen
V postopku zoper mladoletne storilce prekrškov se uporabljajo določbe tega poglavja, druge določbe tega zakona pa le, če v tem poglavju ni drugače določeno.
51.	člen
(1)	Mladoletnik, ki v času storitve prekrška še ni star 14 let (otrok), za prekršek ni odgovoren.
(2)	Mladoletnik, ki je v času storitve prekrška že star 14 let. ni pa še dopolnil 16 let (mlajši mladoletnik), ne more biti kaznovan, ampak se proti njemu lahko izrečejo vzgojni ukrepi.
(3)	Mladoletniku, ki je v času storitve prekrška že
star 16 let, ni pa še dopolnil 18 let (starejši mladoletnik), se praviloma izrekajo vzgojni ukrepi, kazni pa le izjemoma.	<
(4)	Varstveni ukrepi se lahko uporabijo proti mlajšemu kot tudi starejšemu mladoletniku.
52.	člen
(1)	Pred izrekom vzgojnega ukrepa ali kazni mladoletniku je potrebno priskrbeti mnenje pristojnega skrbstvenega organa.
(2)	Mnenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če je mladoletnik storil prekršek, za katerega je predpisana kazen v določenem znesku ali če gre za prekršek, ki ima očitno neznaten pomen.
53.	člen
(1)	Mladoletnemu storilcu prekrška se lahko izrečejo naslednji vzgojni ukrepi: opomin, strožje nadzorstvo in oddaja v disciplinski center.
(2)	Zoper mladoletnika se lahko izreče samo eden od ukrepov iz prejšnjega odstavka.
34. člen
Pri izreku vzgojnega ukrepa se upošteva starost mladoletnika, stopnjo njegove duševne razvitosti, psi-
hičnc lastnosti in nagnjenja, nagibi, iz katerih je storil prekršek, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih je živel, težo prekrška, ali mu je bil že prej izrečen vzgojni ukrep ali kazen kot tudi vse druge okoliščine, ki vplivajo na izbiro vzgojnega ukrepa, s katerim se bo najbolje dosegel namen prevzgoje.
55.	člen
(1)	Opomin se izreče mladoletniku, zoper katerega ni potrebno izvajati vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva, in posebej, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
(2)	Ob izreku opomina se mladoletnik opozori na škodljivost njegovega ravnanja.
56.	člen
(1)	Vzgojni ukrep strožjega nadzorstva se izreče, če je potrebno zoper mladoletnika izvršiti trajnejši ukrep vzgoje in prevzgoje. Ta ukrep se lahko izreče kot ukrep strožjega nadzorstva staršev, posvojitelja, rejnika oziroma skrbnika ali kot ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa.
(2)	Strožje nadzorstvo staršev, posvojitelja, rejnika oziroma skrbnika sc izreče, če so starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik opustili nadzorstvo nad mladoletnikom, so pa sposobni izvrševati tako nadzorstvo.
(3)	Ce starši, posvojitelj, rejnik, oziroma skrbnik ne morejo izvrševati strožjega nadzorstva nad mladoletnikom, se mladoletnik postavi pod nadzorstvo skrbstvenega organa.
(4)	V primeru iz prejšnjega odstavka ostane mladoletnik pri svojih starših, posvojitelju, rejniku oziroma pri skrbniku.
(5)	Ukrep strožjega nadzorstva sme trajati najdlje dve leti, po šestih mesecih izvrševanja tega ukrepa pa lahko sodnik za prekrške, po predlogu skrbstvenega organa, ustavi izvrševanje ukrepa, če je namen takega ukrepa dosežen.
57.	člen
(1)	Organ, pristojen za postopek, izreče, da se mladoletnik odda v disciplinski center za mladoletnike, če je treba s primernimi kratkotrajnimi ukrepi vplivati nanj in na njegovo vedenje.
(2)	Mladoletnika, ki mu je izrečen ta ukrep, sme organ, pristojen za postopek, oddati, v disciplinski center:
—	za določeno število ur ob nedeljah in prazničnih dneh, in sicer največ za štiri zaporedne nedelje in praznične dni;
—	za določeno število ur v teku dneva, vendar najdlje 7 dni.
(3)	Ko izreče ta ukrep, mora organ, pristojen za postopek, paziti, da zaradi tega mladoletnik ne izostane od rednega pouka ali od dela.
58.	člen
Za ukrep oddaje v disciplinski center se primerno uporabljajo določbe kazenskega zakona Socialistične republike Slovenije o oddaji v disciplinski center za mladoletnike.
59.	člen
(1)	Če je mladoletnik storil več prekrškov v steku, organ, ki je pristojen za postopek, pri izbiri vzgojnega ukrepa enotno oceni vse prekrške in izreče samo en ukrep.
(2)	Tako se postopa tudi, če se po izrečenem še neizvršenom vzgojnem ukrepu ugotovi, da je mlado-, letnik pred ali po njegovem izreku storil kak drug prekršek.
60.	člen
Če je preteklo od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil izrečen ukrep strožjega nadzorstva, več kot šest mesecev, pa se ukrep ni začel izvrševati, odloči organ, pristojen za postopek o prekršku, ali naj se izrečeni ukrep izvrši ali ne, lahko pa ga tudi nadomesti s kakšnim drugim vzgojnim ukrepom.
61.	člen
(1)	Starejšemu mladoletniku se lahko izreče denarna kazen ali kazen zapora samo tedaj, kadar je v času storitve prekrška glede na svojo duševno razvitost mogel razumeti pomen svojega ravnanja in imeti v oblasti svoje ravnanje in če so podani drugi pogoji za odgovornost za prekrške po določbah tega zakona.
(2)	Starejšemu mladoletniku sme organ, ki je pri-,stoji n za postopek, izreči kazen le zaradi težjih posledic prekrška ali večje stopnje odgovornosti za prekršek, če ne bi bilo upravičeno, da sc uporabi vzgojni ukrep.
62.	člen
(1)	Kazen zapora so sme izreči starejšemu mladoletniku izjemoma, če sc ugotovi, da je glede na naravo prekrška in osebne lastnosti mladoletnika potrebno izreči to kazen.
(2)	Če je starejši mladoletnik storil več prekrškov v steku, pa organ, ki je pristojen za postopek, ugotovi, da bi mu bilo za en ali več prekrškov potrebno izreči kazen zapora, za druge prekrške pa vzgojni ukrep, izreče za vse prekrške v steku samo kazan zapora.
(3)	Če starejši mladoletnik ne plača izrečene denarno kazni, se mu ta ne' spremeni v kazen zapora.
(4)	Kazen zapora v nobenem primeru ne more biti daljša od 15 dni.
63.	člen
Vzgojni ukrep, razen vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva staršev, posvojitelja, rejnika oziroma skrbnika, se lahko izreče tudi polnoletnemu za prekršek, ki ga je storil kot mladoletnik, če bi bilo to glede na njegovo duševno razvitost in druge okoliščine smotrno.
64.	člen
V	postopku zoper mladoletnika se odločba o prekršku ne more izdati brez njegovega zaslišanja.
65.	člen
O uvedbi postopka za prekršek zoper mladoletnika obvesti organ, ki je pristojen za postopek, starše, posvojitelja, rejnika, oziroma skrbnika mladoletnika, razen v primeru, ko je kazen za prekršek predpisana v določenem znesku (organski mandat), če gre za hujši prekršek, pa obvesti tudi skrbstveni organ.
66.	člen
V	postopku proti mladoletniku imajo starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik in skrbstveni organ pravico, da se seznanijo s postopkom in da med postopkom predlagajo dokaze in opozarjajo na dejstva, ki so pomembna za pravilno odločitev.
67.	člen
Organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, so dolžni brez odlašanja ukrepati, da bi se postopek kar najhitreje končal.
68.	člen
Nihče ne more biti oproščen dolžnosti pričevanja o okoliščinah, ki so potrebne za presojo mladoletnikove duševne razvitosti ter za spoznanje njegove osebnosti in razmer, v katerih živi.
69.	člen
Z zakonom oziroma z uredbo ali odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se lahko določi, da sc kaznujejo z denarno kaznijo roditelj, posvojitelj oziroma skrbnik mladoletnika, ki je storil prekršek, če je do prekška prišlo zato, ker so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli za mladoletnika, čeprav jim je bilo to mogoče.
V.	poglavje ZASTARANJE
70.	člen
(D Postopek za prekršek ni dopusten, če preteče eno leto od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2)	Zastaranje ne teče v času, ko, po zakonu, postopka za prekršek ni mogoče začeti ali nadaljevati.
(3)	Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju se začne zastaranje znova, vendar pa postopek za prekršek v nobenem primeru ni več mogoč, ko pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.
71.	člen
(1)	Izrečena kazen in druge sankcije za prekršek se ne smejo izvršiti, če preteče eno leto od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna.
(2)	Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu kazni ali druge sankcije ne more izvrševati.
(3)	Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek oziroma za izvršitev, ki meri, na izvršitev kazni ali druge sankcije. Po vsakem pretrganju se začne zastaranje znova, vendar pa se kazni in druge sankcije v nobenem primeru ne smejo začeti izvrševati, ko pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna.
72.	člen
Z zakonom se lahko predpišejo za posamezne prekrške daljši roki zastaranja, kakor so določeni v tem zakonu.
Drugi del
POSTOPEK ZA PREKRŠKE
VI.	poglavje
TEMELJNA NAČELA POSTOPKA
73.	člen
(1) Organ, ki vodi postopek o prekršku, mora po resnici in popolno ugotoviti dejanske okoliščine, ki
so pomembne za izdajo odločbe. Enako skrbno mora preiskati okoliščine, ki obdolženca obremenjujejo, kot tudi okoliščine, ki so mu v korist.
(2) Organ, ki vodi postopek o prekršku, mora poskrbeti, da nevednost ali nepoučenost obdolženca in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravicam, ki jim gredo v postopku.
74.	člen
(1)	Preden sc izda odločba o prekršku, mora biti obdolženec zaslišan o tistem, česar je obdolžen, razen če sc odločba o prekršku izda po skrajšanem postopku.
(2)	Če pravilno povabljeni obdolženec ne pride k zaslišanju in izostanka ne opraviči, lahko organ, ki je pristojen za postopek, izda odločbo o prekršku tudi brez njegovega zaslišanja, kadar spozna, da zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev.
75.	člen
Zoper pravno osebno in odgovorno osebo pravne osebe je postopek enoten, razen, če so podani zakoniti razlogi, da se postopek vodi samo zoper eno izmed njiju.
76.	člen
Organ, ki vodi postopek o prekršku, pri presoji dokazov ni vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejen.
77.	člen
Organ, ki vodi postopek o prekršku, si mora prizadevati, da izvede postopek brez zavlačevanja in da onemogoči sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeležencem v postopku.
78.	člen
(1)	Organ, ki vodi postopek o prekrških posluje v slovenskem jeziku.
(2)	Obdolženec, priče in drugi udeleženci v postopku imajo pri posameznih dejanjih v postopku ali na ustni obravnavi pravico uporabljati svoj jezik. Ce postopek oziroma ustna obravnava ne teče v njihovem jeziku; je treba poskrbeti za ustno prevajanje tistega, kar navajajo sami ali drugi kot tudi za prevajanje listin in drugega pisanega dokaznega gradiva.
(3)	O pravici do prevajanja je treba osebo iz prejšnjega odstavka tega člena poučiti, da se lahko tej pravici odpove, če zna jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik se zapiše, da je bil udeleženec o tem poučen in kaj je izjavil.
(4)	Prevaja tolmač, ki ga določi organ, ki vodi postopek.
79.	člen
(1)	Na območjih, na katerih je z zakonom ali s statutom družbenopolitične skupnosti) določena enakopravna uporaba italijanskega oziroma madžarskega jezika, vodijo pristojni organi postopek o prekrških tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
(2)	Kadar Republiški senat za prekrške oziroma drug pritožbeni organ odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je prvostopni organ za postopek o prekršku vodil postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik.
80.	člen
V postopku za prekršek se sme obdolženec pridržati preden se izda odločba o prekršku, vendar samo takrat, kadar tako določa ta zakon (sedmi odstavek
135.	člena in 142. člen).
81.	člen
Zoper odločbo o prekršku na prvi stopnji je dovoljena pritožba.
82.	člen
(1)	Državni organi in organizacije združenega dela ter druge družbene pravne osebe so dolžne dajati v postopku o prekrških pomoč organu, ki vodi postopek O prekršku.
(2)	Če je treba posamezno dejanje opraviti izven območja organa, ki vodi postopek o prekršku, lahko ta organ zaupa njegovo izvršitev drugemu občinskemu organu, ki je pristojen za vodenje postopka za prekrške.
83.	člen
Zoper osebe, ki uživajo diplomatsko imuniteto, se ne vodi postopek in se tudi ne izrekajo kazni in druge sankcije za prekrške.
VII.	poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE POSTOPKA
1.	Organi za postopek
84.	člen
(1)	Postopek o prekršku vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
(2)	V postopku o prekršku na drugi stopnji odloča Republiški senat za prekrške. Sedež Republiškega senata za prekrške je v Ljubljani.
(3)	Z zakonom se lahko predpiše, da vodi postopek za določene prekrške tudi kakšen drug organ.
85.	člen
(1)	Občinski sodniki za prekrške in Republiški senat za prekrške (v nadaljnjem besedilu: organi za postopek o prekrških) so samostojni organi ustrezne družbenopolitične skupnosti ter so za svoje delo odgovorni njeni skupščini.
(2)	Položaj organov za postopek o prekrških iz tretjega odstavka prejšnjega člena urejajo posebni predpisi. Če ti posebni predpisi ne določajo drugače, ti organi primerno uporabljajo določbe tega zakona glede postopka o prekrških na prvi stopnji.
86.	člen
(1)	Organi za postopek o prekrških spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihove funkcije in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam ter skupnostim predloge za preprečevanje prekrškov in drugih škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti. družbene odgovornosti in socialistične morale in poročajo skupščini ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
(2)	Na zahtevo skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti so organi za postopek o prekrških dolžni poročati o svojem delu.
(3)	Organi za postopek o prekrških obveščajo organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki so jih ugotovili pri svojem delu.
87.	člen
(1)	Predpisi o samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev ter o urejanju razmerij pri delu v upravnih organih v Socialistični republiki Sloveniji se uporabljajo tudi za organe za postopek o prekrških, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno.
(2)	Določbe o odgovornosti zaradi kršitve delovne dolžnosti, predvidene s splošnim samoupravnim aktom delovne skupnosti organa za postopek o prekršku, se ne uporabljajo za sodnike za prekrške.
88.	člen
Sredstva za delo organov za postopek o prekrških zagotavlja ustrezna družbenopolitična skupnost.
—	89. člen
(1)	Občinskega sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina.
(2)	Število sodnikov za prekrške določi občinska skupščina, potem ko si priskrbi mnenje Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
(3)	Če ima občina več sodnikov za prekrške, določi občinska skupščina enega izmed njih, da vodi in organizira delo v organu ter skrbi za pravočasno reševanje zadev in drugih nalog v zvezi z delom sodnikov za prekrške.
90.	člen
(1)	Dvoje ali več občin ima lahko skupnega sodnika za prekrške.
(2)	Skupnega sodnika za prekrške volijo in razrešujejo ter mu določajo sedež skupščine občin, na katerih območju opravlja sodnik za prekrške svojo funkcijo.
(3)	Skupni sodnik za prekrške je izvoljen, če so ga izvolile vse prizadete občinske skupščine, razrešen pa je. če ga je razrešila le ena izmed njih.
(4)	Občine, ki imajo skupnega sodnika za prekrške, zagotavljajo sredstva za njegovo delo sporazumno in sorazmerno z obsegom dela.
91.	člen
(1)	V primeru, da opravlja funkcijo občinskega sodnika za prekrške samo en sodnik, mora imeti namestnika, ki v primeru izločitve ali zadržanosti nadomešča sodnika za prekrške.
(2)	Namestnik sodnika za prekrške se voli po postopku in na način kot sodnik za prekrške.
92.	člen
(1)	Prosto mesto sodnika za prekrške objavi skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti po lastni pobudi, na predlog organa za postopek o prekršku ali na predlog Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun najmanj 30 dni pred volitvami sodnika za prekrške. Objava se priobči v Uradnem listu SR Slovenije.
(2)	Če imata dve ali več občin skupnega sodnika za prekrške, objavi prosto mesto sodnika za prekrške občinska skupščina na območju katere je sedež sodnika za prekrške.
(3)	Z objavo se začne kandidacijski postopek, ki ga izvede Socialistična zveza delovnega ljudstva.
(4)	V kandidacijskem postopku se obravnavajo kandidati, ki so se na objavo sami prijavili, in kandidati, ki jih je evidentirala Socialistična zveza delovnega ljudstva.
(5)	Socialistična zveza delovnega ljudstva sporoči skupščini ustrezne družbenopolitične skupnosti mnenje o vseh prijavljenih in evidentiranih kandidatih in svoj predlog.
93.	člen
Za sodnika za prekrške in njegovega namestnika je lahko izvoljen diplomirani pravnik, ki je jugoslovanski državljan, ki izpolnjuje pogoje za delo v državnem organu in je moralno-politično primeren za opravljanje funkcije sodnika za prekrške ter izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom.
94.	člen
(1)	Sodnik za prekrške se voli za 8 let in je po poteku te dobe lahko ponovno izvoljen.
(2)	Sodniku za prekrške, ki ni ponovno izvoljen, preneha funkcija sodnika za prekrške po preteku časa, za katerega je bil izvoljen.
(3)	Sodniku za prekrške, ki ni ponovno izvoljen ali je predčasno razrešen zaradi zmanjšanja obsega dela organa za postopek o prekršku, je dolžna družbenopolitična skupnost, ki ga voli, priskrbeti drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Do nastopa drugega dela ali upokojitve, najdalj pa za dobo enega leta, pripadajo sodniku za prekrške pravice iz dela in po delu, ter osebni dohodek v višini zadnjega mesečnega dohodka z vsemi povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov, ki so predvideni v družbenem dogovoru.
65. člen
(1)	Preden nastopita funkcijo, dasta .sodnik za prekrške in namestnik sodnika za prekrške slovesno izjavo pred predsednikom skupščine, ki Ju je izvolila.
(2)	Če ima dvoje ali več občin skupnega sodnika za prekrške in njegovega namestnika, dasta slovesno izjavo pred predsednikom občinske skupščine, na območju katere je sedež sodnika za prekrške.
(3)	Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delovnega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
96.	člen
Sodniki za prekrške se morajo strokovno in družbenopolitično izobraževati. Dolžni so sodelovati pri organiziranih oblikah dela za strokovno in družbenopolitično izobraževanje, ki se v ta namen organizirajo.
97.	člen
(1)	Sodnik za prekrške mora biti odstranjen od opravljanja funkcije sodnika za prekrške, če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje funkcije sodnika za prekrške.
(2)	Sodnik za prekrite je lahko odstranjen od opravljanja »funkcije sodnika za prekrške, če je zoper njega uveden postopek za razrešitev, ker je bil obsojen za kaznivo dejanje ali je storil hujšo kršitev dolžnosti sodnika za prekrške oziroma ugleda funkcije sodnika za prekrške.
(3)	O odstranitvi sodnika za prekrške odloča vodja organa za postopek o prekršku, o odstranitvi vodje Organa za postopek o prekršku pa predsednik Republiškega senata za prekrške.
98.	člen
(1)	Sodnika za prekrške razreši skupščina, ki ga je izvolila.
(2)	Sodnik za prekrške se razreši:
1)	če sam zahteva razrešitev;
2)	če je po svoji privolitvi izvoljen za sodnika za prekrške drugega organa za postopek o prekrških ali sprejet na drugo delovno mesto;
3)	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora 6 mesecev ali hujšo kazen;
4)	če se ugotovi, da je moralno-politično neprimeren za opravljanje funkcije sodnika za prekrške;
5)	če se ugotovi, da je hujše kršil dolžnost sodnika za prekrške ali ugled funkcije sodnika za prekrške ali če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije sodnika za prekeške;
6)	če se ugotovi, da ni imel pogojev za izvolitev;
7)	če se na podlagi mnenja pristojnega organa ugotovi, da zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben za opravljanje funkcije sodnika za prekrške.
(3)	Sodnik za prekrške je lahko razrešen, če je skupščina družbenopolitične skupnosti sklenila, da se zaradi zmanjšanja obsega dela zmanjša število sodnikov za prekrške kot tudi v primeru, kadar lahko delavcem državnih organov preneha delo, ker so izpolnili pogoje za starostno pokojnino.
99.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva daje mnenje o razrešitvi iz razlogov iz četrte do šeste točke drugega odstavka prejšnjega člena.
100.	člen
Organ za postopek o prekršku lahko sprejema na prakso diplomirane pravnike, da si pridobe potrebne strokovne izkušnje v pripravniški dobi.
101.	člen
(1)	Pri organu za postopek o prekršku opravlja administrativna in tehnična opravila potrebno število delavcev.
(2)	Delovna skupnost občinskega sodnika za prekrške določi sistemizacijo delovnih mest za strokovne in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike s samoupravnim splošnim aktom v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine.
(3)	Delovna skupnost Republiškega senata za prekrške določi sistemizacijo delovnih mest za strokovne in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike
s samoupravnim splošnim aktom v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine Socialistične republike Slovenije oziroma od njega pooblaščenim organom.
(4)	Če ima dvoje ali več občin skupnega sodnika za prekrške, daje soglasje iz drugega odstavka tega člena izvršni svet občinske skupščine, na območju katere je sedež skupnega sodnika za prekrške, sporazumno z izvršnimi sveti drugih občinskih skupščin za območje skupnega sodnika za prekrške.
102.	člen
(1)	Republiški senat za prekrške:
1)	odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih sodnikov za prekrške;
2)	rešuje spore o pristojnosti med občinskimi sodniki za prekrške;
3)	odloča o izločitvi občinskih sodnikov za prekrške;
4)	odloča o odstranitvi vodje organa za postopek o prekrških;
5)	opravlja druge zadeve, ki so določene z zakonom.
(2)	Republiški senat za prekrške lahko zahteva od občinskih sodnikov za prekrške podatke v zvezi z uporabo zakona, podatke o problemih, ki se pojavljajo v postopku in pri odločanju o prekrških ter druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
103.	člen
(1)	Republiški senat za prekrške opozori občinskega sodnika za prekrške na pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri odločanju o pravnih sredstvih.
(2)	Če se kažejo take pomanjkljivosti pri več občinskih sodnikih za prekrške ali so večjega pomena, sme Republiški senat za prekrške opozoriti na take pomankljivosti vse ali samo nekatere občinske sodnike za prekrške.
(3)	Pravna mnenja, izražena v pripombah Republiškega senata za prekrške, za občinske sodnike za prekrške niso obvezna.
104.	člen
(1)	Republiški senat za prekrške ima predsednika senata in potrebno število sodnikov za prekrške.
(2)	Število sodnikov za prekrške Republiškega senata za prekrške določi Skupščina SR Slovenije.
(3)	Predsednika in sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške voli in razrešuje Skupščina SR Slovenije.
105.	člen
Republiški senat za prekrške odloča v sestavi treh sodnikov za prekrške, od katerih eden predseduje.
106.	člen
(1)	Sodnik za prekrške ne more opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s funkcijo sodnika za prekrške.
(2)	O združljivosti funkcije občinskega sodnika za prekrške in sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške z opravljanjem kakšne druge službe ali drugega dela odloča predsednik Republiškega senata za prekrške.
107.	člen
O razrešitvi predsednika ali sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške ali občinskega so-
dnika za prekrške iz razlogov četrte do šeste točke drugega odstavka 98. člena tega zakona je mogoče odločili samo, če je bil poprej opravljen postopek za Ugotovitev utemeljenosti razlogov za razrešitev in če je bilo v tem postopku sodniku omogočeno, da se izjavi o predlogih.
108.	člen
(1)	Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun spremlja in proučuje delo organov za postopek o prekrških v zvezi z napredkom njihove organizacije in poslovanja, v zvezi s kadrovskimi vprašanji in v zvezi z zagotavljanjem možnosti za delo teh organov.
(2)	Pri izvrševanju svojih nalog sme Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun zahtevati podatke in poročilo od organov za postopek o prekršku in jim dajati navodila za administrativno poslovanje.
109.	člen
(1)	Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun izda natančnejše predpise o tem, kako se vodita evidenca in statistika o prekrških in daje navodila za zbiranje in urejanje statističnih podatkov o delu sodnika za prekrške.
(2)	Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predpiše notranje poslovanje organov za postopek o prekršku.
2.	Krajevna pristojnost
110.	člen
(1)	Za postopek je pristojen občinski sodnik za prekrške, na katerega območju je bil prekršek storjen.
(2)	Občinski sodnik za prekrške, ki je pristojen za pravno osebo, je pristojen tudi za odgovorno osebo pravne osebe.
(3)	Ce je bil prekršek storjen na domači ladji ali na domačem zrakoplovu, je za postopek pristojen občinski sodnik za prekrške, na območju katerega je domača luka ali letališče, kjer se je končalo potovanje storilca; če pa je storilec član posadke, je pristojen občinski sodnik za prekrške, na katerega območju je matična luka ladje oziroma matično javno letališče zrakoplova.
(4)	Za postopek o prekršku zoper mladoletnika je pristojen občinski sodnik za prekrške, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva.
111.	člen
Če se pristojnost ne da določiti po kraju, kjer je bil prekršek storjen, se določi po storilčevem stalnem oziroma začasnem prebivališču oziroma sedežu pravne osebe ali sedežu poslovne enote tuje pravne osebe, kadar sega veljavnost predpisa, ki določa prekršek, tudi na območje, v katerem je storilčevo stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež pravne osebe ali sedež poslovne enote tuje pravne osebe.
112.	člen
Če sta po 110. členu in 111. členu tega zakona pristojna za postopek dva občinska sodnika za prekrške ali več, vodi postopek tisti občinski sodnik za prekrške, ki ga je prvi začel.
113.	člen
(1)	Občinski sodnik za prekrške, ki je pristojen za storilca, je pristojen tudi za udeležence. Zoper vse se praviloma vodi enoten postopek. Ce je to smotrno, sme pristojni občinski sodnik za prekrške ločiti postopek zoper posamezne udeležence.
(2)	Ce se vodi postopek zoper civilne in vojaške osebe, in so za postopek zoper vojaške osebe pristojni vojaški organi, se vodi postopek zoper civilne osebe ločeno od postopiča zoper vojaške osebe.
114.	člen
Občinski sodnik za prekrške, ki je pristojen za storilca, lahko izjemoma odstopi zadevo občinskemu sodniku za prekrške, na katerega območju storilec stalno ali začasno prebiva, če se s tem olajša postopek in če veljavnost predpisa, ki določa prekršek, sega tudi na to območje.
115.	člen
Občinski sodnik za prekrške mora po uradni dolžnosti paziti na stvarno in krajevno pristojnost. Ce spozna, da je za postopek pristojen kakšen drug sodnik za prekrške ali drug organ, mora zadevo brez odlašanja odstopiti temu sodniku oziroma organu.
3.	Spor o'pristojnosti
116.	člen
(1)	V sporu o pristojnosti med občinskimi sodniki za prekrške odloča Republiški senat za prekrške.
(2)	V sporu o pristojnosti med upravnimi organi odloča upravni organ, ki je pristojen za spor o pristojnosti po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.
(3)	V sporu o pristojnosti med organi za postopek o prekršku in drugimi organi odloča Vrhovno sodišče SR Slovenije.
(4)	Zoper odločbo, s katero je določeno v sporu o pristojnosti ni pritožbe.
4.	Izločitev
117.	člen
Kdor opravlja kakšno uradno dolžnost v postopku za prekršek, se izloči:
1)	če je s prekrškom oškodovan;
2)	če je z obdolžencem, predstavnikom pravne osebe, njunima zagovornikoma, predlagateljem, oškodovancem, njihovim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem v zakonski zvezi ali živi z njim v zunaj zakonski skupnosti ali je z njim v krvem sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski črti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena;
3)	če je z obdolžencem, predstavnikom pravne osebe, njunima zagovornikoma predlagateljem ali oškodovancem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca;
4)	če je v isti zadevi o prekršku opravljal dejanja v zvezi z odkrivanjem prekrška ali sodeloval v postopku kot predlagatelj, predstavnik pravne osebe, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec oškodovanca oziroma predlagatelja, ali če je bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec;
51 če je V isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe na prvi stopnji;
6)	če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
118.	člen
(1)	Sodnik za prekrške in druge uradne osebe morajo zahtevati svojo izločitev, kakor hitro zvedo, da je podan kakšen razlog za izločitev.
(2)	Izločitev lahko zahteva tudi obdolženec ali predstavnik obdolžene pravne osebe ali predlagatelj postopka vse dokler se ne izda odločbo o prekršku. Tisti, čigar izločitev se zahteva, sme do odločbe o izločitvi opravljati samo tista dejanja, ki se ne smejo odlagati.
(3)	O izločitvi občinskega sodnika za prekrške odloča Republiški senat za prekrške. O izločitvi sodnika za prekrške v organu, ki ima več sodnikov za prekrške in o izločitvi druge uradne osebe odloča vodja organa občinskega sodnika za prekrške.
(4)	O izločitvi predsednika in sodnikov za prekrške Republiškega senata za prekrške odloča Republiški senat v sestavi treh sodnikov, vendar pa pri odločanju ne more sodelovati član, katerega izločitev se zahteva.
(5)	Preden se izda odločba o izločitvi, je treba dobiti izjavo tistega, ki naj se izloči.
(6)	Zoper odločbo, s katero se izločitvi ugodi, ni dovoljena pritožba; odločba, s katero se izločitev zavrne. pa se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo o prekršku.
5.	Obdolženec in oškodovanec v postopku in njuno zastopanje
119.	člen
(1)	Obdolženec je tisti, zoper katerega teče postopek.
(2)	Obdolženec ima pravico, da se zagovarja, predlaga dokaze, vlaga predloge, da se pritoži in da uporablja druga pravna sredstva.
(3)	Obdolženec ima pravico vzeti si med postopkom zagovornika. Za zagovornika si lahko vzame nekoga, ki ima po zakonu pravico dajati pravno pomoč. Zagovornik mora predložiti organu, pred katerim teče postopek, pooblastilo.
(4)	Zagovornik je upravičen ukreniti v korist obdolženca vse, kar sme ukreniti sam obdolženec.
120.	člen
Za obdolženo pravno osebo sodeluje v postopku njen predstavnik, ki je upravičen ukreniti vse tisto, kar sme ukreniti obdolženec.
121.	člen
(1)	Predstavnik pravne osebe v postopku za prekršek je tisti, ki je po zakonu ali drugem predpisu ali po splošnem samoupravnem aktu ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati pravno osebo.
(2)	Pristojni organ upravljanja pravne osebe lahko določi za predstavnika tudi koga drugega izmed svojih članov ali drugega delavca te pravne osebe ali delovne skupnosti, ki opravljajo skupne zadeve.
(3)	Predstavnik pravne osebe iz prejšnjega odstavka mora imeti pismeno pooblastilo.
(4)	Samo ena oseba je lahko predstavnik pravne osebe.
4
122.	člen
Predstavnik tuje pravne osebe je tisti, ki vodi njeno poslovno enoto v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če za predstavnika ni določen kdo drug.
123.	člen
(1)	Predstavnik pravne osebe ne more biti, kdor je v isti zadevi povabljen za pričo.
(2)	Predstavnik pravne osebe tudi ne more biti odgovorna oseba, zoper katero se vodi postopek za prekršek in ki navaja da js ravnala po nalogu druge odgovorne osebe ali organa upravljanja.
(3)	V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena je organ, ki vodi postopek, dolžan obvestiti pravno osebo oziroma poslovno enoto tuje pravne osebe v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, da določi drugega predstavnika.
(4)	Organ mora vselej opozoriti pravno osebo oziroma poslovno enoto tuje pravne osebe v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če je njen predstavnik hkrati odgovorna oseba, zoper katero se vodi postopek za prekršek.
124.	člen
(1)	če pravna oseba na zahtevo organa, ki vodi postopek, ne določi svojega predstavnika v primerih iz prejšnjega člena, se kaznuje, z odločbo tega organa, z denarno kaznijo do 2000 din. Ce pravna oseba niti po tej kazni ne določi svojega predstavnika, se kaznuje za neupoštevanje vsake take nadaljnje zahteve z denarno kaznijo do 4000 din.
(2)	Odločba o odmeri kazni po prvem odstavku se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo o prekršku.
125.	člen
Obdolžena pravna oseba in obdolžena odgovorna oseba imata lahko vsaka svojega ali pa skupnega zagovornika.
126.	člen
(1)	Oškodovanec je tisti, čigar pravica je bila prekršena ali ogrožena.
(2)	Oškodovanec ima pravico, da predlaga dokaze in vlaga druge predlog^, da uveljavlja odškodninski zahtevek ter izvršuje druge pravice, ki jih določa ta zakon.
(3)	Zakoniti zastopnik oškodovanca Izvršuje pravice, ki jih ima po tem zakonu oškodovanec. Oškodovanec sme svoje pravice izvrševati tudi po pooblaščencu.
(4)	če je bila s storjenim prekrškom prizadejana škoda premoženju, ki je družbena lastnina, je treba o tem vselej obvestiti pristojnp javno pravobranilstvo oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
127.	člen
(1)	Predlagatelj postopka, obdolženec, predstavnik pravne osebe, zagovornik, oškodovanec in njegov zastopnik imajo pravico pregledovati spise zadeve.
(2)	Pregledovanje spisov, preden je bil obdolženec zaslišan, se sme odreči, če bi to oviralo pravilen potek postopka.
(3)	Po izvedenih dokazih ni dovoljeno odreči pregledovanja in predpisovanja spisov osebam iz prvega odstavka tega člena kot tudi ne komurkoli drugemu, ki ima do tega opravičen interes.
(4)	Če je postopek v teku, dovoljuje pregledovanje in prepisovanje spisov organ, ki vodi postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to vodja organa, ki je vodil postopek oziroma delavec, ki ga on določi.
6.	Zapisnik
128.	člen
(1)	O posameznih uradnih dejanjih, ki se opravljajo med postopkom, se sestavi zapisnik.
(2)	V zapisnik se vpiše:
1)	ime organa, ki vodi postopek,
2)	kraj, čas in uradno dejanje,
3)	osebna imena tistih, ki so sodelovali pri uradnem dejanju,
4)	kratka vsebina uradnega dejanja.
(3)	V zapisnik o zaslišanju se vpiše glavna vsebina zaslišanja. Ce se zaslišuje po tolmaču, je treba zapisati, v katerem jeziku je bilo zaslišanje in kdo je bil tolmač.
(4)	Zapisnik podpiše uradna oseba, ki vodi uradno dejanje, kadar piše zapisnik zapisnikar, ga podpiše tudi ta.
(5)	Zapisnik o zaslišanju obdolženca podpiše tudi obdolženec.
(6)	Zapisnik o zaslišanju prič in izvedencev podpišejo tudi priče oziroma izvedenci.
129.	člen
(1)	Preden se zapisnik podpiše, ga je treba prebrati zaslišanemu in to pripomniti na koncu besedila.
(2)	Ce ima zapisnik več listov, jih je treba zaznamovati s tekočimi številkami. Vsak list mora potrditi s svojim podpisom tisti, ki je vodil uradno dejanje, podpisati pa ga mora tudi zaslišani.
(3)	Ce zaslišani noče podpisati zapisnika ali se odstrani, preden je zapisnik končan, vpiše tisti, ki vodi uradno dejanje, to v zapisnik.
(4)	Ce se uradno dejanje ne more opraviti zdržema, se sestavi poseben zapisnik ža vsak posebni del uradnega dejanja.
130.	člen
(1)	V zapisniku, ki je že podpisan, se ne sme ničesar dodati, prečrtati ali spremeniti. Kar jo bilo prečrtano še med sestavljanjem zapisnika, mora ostati razločno, kar je popravljeno ali prečrtano, mora potrditi s svojim podpisom tisti, ki vodi uradno dejanje. Dopolnitve že končanega zapisnika je treba posebej podpisati in potrditi.
(2)	Kdor sodeluje v postopku, ima pravico dati na zapisnik ugovor proti njegovi vsebini.
7.	Izdajanje in naznanitev odločitev
131.	člen
(1)	V postopku za prekrške se izdajo odločitve praviloma v obliki odločb, če ta zakon, ne določa, da se posamezne odločitve izdajajo v obliki odredb.
(2)	Glede načina izdajanja odločitev se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.
132.	člen
(1)	Odločitve sc naznanjajo obdolžencu ustno, če je navzoč.
(2)	Ustno naznanitev je treba vselej zaznamovati v zapisniku ali v spisu. Zaznamek o ustni naznanitvi odločbe o prekršku obsega sestavne dele iz 174. člena tega zakona.
(3)	Pri ustni naznanitvi odločitve je treba obdolženca opozoriti, da sme zahtevati njen prepis. Ce obdolženec pri ustni naznanitvi zahteva, se mu izda prepis naznanjene odločitve. V tem primeru se rok za pritožbo šteje od dneVa, ko je bil prepis vročen.
(4)	Nenavzočim se naznanja odločitve z vročitvijo potrjenega prepisa." Tudi v tem primeru se rok za pritožbo šteje od dneva vročitve.
133.	člen
Odločitve in druga pisanja se vročajo v skladu z ustreznimi določbami zakona o kazenskem postopku,
8.	Vabilo in privedba
134.	člen
(1)	Kdor mora biti osebno navzoč pri postopku, se povabi praviloma pismeno. V vabilu je treba navesti ime organa, ki vabi, čas, kdaj naj se povabljeni 'zglasi, zadevo, zaradi katere se vabi in ali se vabi kot obdolženec, predstavnik pravne osebe, priča, izvedenec itd.
(2)	V vabilu obdolženca je treba povedati, česa je obdolžen, ali se mora zglasiti osebno zaradi zaslišanja, ali pa sme podati svoj zagovor tudi pismeno. Obdolženca, ki je povabljen, da se zglasi osebno, je treba v vabilu opomniti, da bo odrejena privedba, če se ne bo zglasil na vabilo. Ce za ugotovitev dejanskega stanja ni nujno, da bi bil obdolženec zaslišan, ga je treba v vabilu opomniti, da bo odločba o prekršku izdana tudi brez njegovega zaslišanja, če se na vabilo ne bo zglasil.
(3)	Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata smiselno tudi, kadar je povabljen predstavnik obdolžene pravne osebe.
(4)	V vabilu pričam in izvedencem je treba povedati, da se mora povabljenec zglasiti in da bo odrejena privedba, če se neopravičeno ne bo zglasil na vabilo. Ce se oškodovanec vabi kot priča, je treba to povedati v vabilu.
(5)	V izjemnih primerih se sme vabilo opraviti tudi ustno; tb se zaznamuje v spisih.
135.	Člen
(1)	Ce se pravilno povabljena oseba ne zglasi na vabilo in tega ne opraviči, njena navzočnost pa je potrebna za ugotovitev dejanskega stanja, se odredi privedba.
(2)	Privedba obdolženca se sme odrediti samo takrat, kadar je bilo v vabilu rečeno, da se mora obdolženec osebno zglasiti.
(3)	Privedba obdolženca se sme odrediti tudi brez poprejšnjega vabila, če obdolženec ne more dokazati, kdo je, ali če nima stalnega prebivališča.
(4)	Privedba oškodovanca se sme odrediti samo takrat, kadar je povabljen obenem kot priča.
(5)	Privedba se odredi pismeno. V odredbi je treba povedati ime tistega, ki naj se privede in razlog, zakaj je odrej'bna privedba. Odredba mora imeti uradni pečat in podpis sodnika za pvčkrške, ki je privedbo odredil. Izvršitev odredbe se prepusti organom za notranje zadeve.
(6)	Pooblaščene uradne osebe enote službe javne varnosti in druge uradne osebe, ki so upravipene za privedbo, smejo tudi brez odredbe sodnika za prekrške privesti tistega, ki so ga zalotile pri samem prekršku, če se ne more ugotoviti njegova identiteta ali če nima stalnega prebivališča kot tudi takrat, kadar je privedba potrebna, da bi se preprečilo nadaljevanje prekrška. Obdolženca je treba v takih primerih privesti brez odlašanja.
(7)	Če se v primeru iz prejšnjega odstavka storilec zaloti pri prekršku izven uradnih ur sodnika za prekrške, in se je bati, da bo zbežal ali da bo nadaljeval s prekrškom, ga sme uradna oseba, ki je upravičena za privedbo, pridržati, dokler ga ne more privesti k sodniku za prekrške, vendar pa največ 24 ur.
(8)	Pridržanje je treba zaznamovati v spisu in zapisati dan in uro, ko je bilo odrejeno. Ta zaznamek podpiše uradna oseba, ki je upravičena za privedbo, storilec pa potrdi s svojim podpisom, da mu je bila odredba o pridržanju naznanjena.
9. Roki
136.	člen
(1)	Roki se računajo po urah, dnevih, mesečih in letih.
(2)	Za en dan se šteje 24 ur, meseci in leta pa se računajo po koledarju.
(3)	Roki na ure se računajo od prve prihodnje ure po tisti uri, v kateri se je začel rok. Ta se zaznamuje v spisu.
(4)	V rok, ki se računa po dnevih, se ne računa dan, ko se je rok začel.
(5)	Roki, ki so določeni po mesecih ali letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu ali letu, ki se po svojem datumu ujema z dnem, ko se je rok začel.
(6)	Če je zadnji dan roka državni praznik ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, Izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
137.	člen
(1)	Če je izjava vezana na rok, velja, da je pravočasna, če se izreče tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, še pred potekom roka.
(2)	Izjava se lahko pošlje tudi priporočeno po pošti ali brzojavno. V teh primerih velja dan oddaje na pošto za dan vročitve tistemu, ki jo Je upravičen sprejeti,
138.	člen
(1)	Obdolžencu, ki zamudi rok za pritožbo oziroma ugovor zoper odločbo o prekršku, se lahko iz opravičenih razlogov dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če poda*v treh dneh potem, ko je odpadel vzrok, zaradi katerega je zamudil rok, pri sodniku za prekrške prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in če obenem z njo odda tudi pritožbo oziroma ugovor.
(2)	Po 30 dneh od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.
(3)	Za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje je pristojen organ, ki odloča v postopku za prekrške na drugi stopnji, o vrnitvi v prejšnje stanje, kadar je zamujen rok za ugovor, pa organ, pristojen za izdajo odločbe na prvi stopnji.
(4)	Če pristojni organ dovoli vrnitev v prejšnje stanje, odloči z isto odločbo tudi o pritožbi oziroma ugovoru.
139.	člen
(1)	Prošnja za vrnitev v prejšnje stanje se izroči organu, kateremu se odda pritožba oziroma ugovor.
(2)	Zoper odločbo o prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ni pritožbe.
140.	člen
Prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ne zadrži izvršitve odločbe o prekršku, vendar pa Jahko organ, ki mu je bila izročena prošnja, glede na okoliščine odredi, da se z izvršitvijo odločbe o prekršku počaka do odločbe o vrnitvi v prejšnje stanje.
VIII.	poglavje
j ZAČETEK IN POTEK POSTOPKA
1.	Uvedba postopka
141.	člen
(1)	Postopek za prekrške se začne na predlog pristojnega organa, organizacije ali oškodovanca (predlagatelji postopka).
(2)	Pristojni organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so organi uprave, enote službe javne varnosti, pooblaščeni inšpektorji, javni tožilci, družbeni pravobranilec samoupravljanja in drugi organi ter organizacije, ki izvajajo javna pooblastila in v katerih pristojnost spada neposredno izvrševanje ali nadzor nad izvrševanjem predpisov, s katerimi so določeni prekrški. Če ta organ ne predlaga uvedbe postopka, jo lahko predlaga organ višje stopnje, v čigar delovno področje spada izvrševanje predpisa.
(3)	Predlog za uvedbo postopka mora biti pismen. Oškodovanec lahko vloži predlog tudi ustno na zapisnik.
(4)	Če občinski sodnik za prekrške v postopku zve za prekršek, glede katerega ni bil vložen predlog, sporoči to organu oziroma organizaciji, ki je upravičen predlagati uvedbo postopka.
(5)	Predlog za uvedbo postopka za prekršek mora navajati podatke o identiteti storilca, dejanski stan prekrška, čas in kraj storitve, predpis o prekršku in dokaze.
(6)	Ko dobi sodnik za prekrške predlog, odloči, ali so podani pogoji za postopek.
(7)	Če občinski sodnik za prekrške odloči, da se postopek začne, se postopek nadaljuje po uradni dolžnosti.
(8)	Če občinski sodnik za prekrške, ob predlogu za uvedbo postopka, spozna, da ni pogojev za uvedbo postopka, zavrne predlog z obrazloženo odločbo, oškodovanca pa napoti, da svoj odškodninski zahtevek lahko uveljavlja pred pristojnim sodiščem.
2.	Ukrepi za obdolženčevo navzočnost
142.	člen
(1)	Obdolženec se sme pridržati dokler se ne Izda odločba o prekršku, če je utemeljen sum, dč je storil prekršek:
1)	če ni mogoče ugotoviti njegove identitete ali če nima stalnega prebivališča, upravičen pa je sum, da
bo zbežal;
2)	če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za hujši prekršek zoper javni red;
3)	če je bil zaloten pri težjem prekršku zoper javni red, za katerega se lahko izreče kazen zapora, pridržanje pa je potrebno, da se prepreči nadaljevanje prekrškov.
(2)	Pridržanje obdolženca je treba zaznamovati v spisu in zapisati dan in uro, ko je bilo odrejeno, da se pridrži. Ta zaznamek podpiše občinski sodnik za prekrške, obdolženec pa potrdi s svojim podpisom, da mu je bila odredba o pridržanju naznanjena.
(3)	Pridržanje sme trajati največ 24 ur od tiste ure, ko je bil obdolženec pridržan. V tem času ga je treba zaslišati in izdati odločbo o prekršku ali pa ga izpustiti.
(4)	Čas, ko jc bil obdolženec pridržan (7. odstavek 135. člena tega zakona), preden je bila izdana odločba
o.	prekršku, se mu všteje v kazen. Pri tem se pridržanje, ki je trajalo več kot 12 ur, šteje za en dan zapora oziroma za 100. dinarjev denarne kazni.
(5)	Obdolžencu, ki je bil med kazenskim postopkom v priporu, se šteje čas pripora v zaporno kazen, izrečeno za prekršek, če je bil zoper njega ustavljen kazenski postopek in je bil za isto dejanje kaznovan v postopku za prekršek.
143.	člen
(1)	Občinski sodnik za prekrške sme odrediti, da se tisti, ki aa v pijanosti zalotijo pri prekršku, pridrži, dokler se ne iztrezni, če je nevarnost, da bo še naprej delal prekrške. Tak ukrep ne sme trajati več kot 12 ur od tiste ure, ko je bil pridržan.
(2)	V primeru iz prvega odstavka tega člena lah-
ko pijano osebo pridrži tudi pooblaščena uradna oseba enote službe javne varnosti.	,
(3)	Pridržanje je treba zaznamovati v spisu in zapisati dan in uro, ko je bilo odrejeno. Ta zaznamek podpiše uradna oseba, ki je odredila pridržanje.
144.	člen
(1)	Če sc začne postopek za prekršek zoper obdolženca, ki nima stalnega prebivališča v Jugoslaviji, pa bi rad pred koncem postopka zapustil Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ali če začasno prebiva v tujini, smo občinski sodnik za prekrške na njegov predlog določiti, da položi varščino.
(2)	Če je to potrebno, zahteva občinski sodnik za prekrške od obdolženca, naj določi svojega pooblaščenca ali pooblaščenca ' za vročitev.
, (3) Varščine ni mogoče določiti, proden obdolženec ni zaslišan.
(4)	Varščina se glasi vselej na denarni znesek, ki se odmeri glede na težo prekrška, predpisano kazen in škodo, ki je bila prizadejana oškodovancu. Položi se lahko v gotovini, vrednostnih papirjih ali v dragocenostih.
(5)	če je postopek z odločbo ustavljen ali če je obdolženec oproščen, se mu položena varščina vrne.
(6)	Če tisti, ki je bil kaznovan za prekršek, po pravnomočnosti odločbe o prekršku ne plača izrečene denarne kazni ali ne poravna ugotovljene škode ali ne plača zneska, ki ustreza doseženi premoženjski koristi, se iz položene varščine poravnajo ti zneski in stroški postopka, ostanek pa gre v proračun občine.
3.	Zaslišanje obdolženca
145.	člen
(1)	Obdolženec sc zasliši praviloma ustno.
(2)	Občinski sodnik za prekrške lahko zahteva od obdolženca, naj poda svoj zagovor pismeno, če spozna, da glede na pomen prekrška in podatke, ki so navedeni v predlogu, ni potrebno neposredno ustno zaslišanje. V takem primeru lahko da obdolženec svoj zagovor pismeno ali pa zahteva ustno zaslišanje.
(3)	Ko sc obdolženec prvič zasliši, ga je treba vprašati najprej za osebne podatke: ime in priimek, poklic, dan, mesec, leto in kraj rojstva, stanovanje, zakonsko stanje in število otrok, državljanstvo, šolsko izobrazbo. premoženjske razmere, ali je bil že kdaj kaznovan sodno ali za prekršek, kdaj in zakaj, ali je v kazenskem postopku, in če je mladoleten, kdo je njegov zakoniti zastopnik.
(4)	Ko občinski sodnik za prekrške dobi osebne podatke, naznani obdolžencu, česa je obdolžen in ga opomni, da naj pove vse, kar je v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je zaslišan.
(5)	Če sc zaslišuje predstavnik obdolžene pravno osebe, se ugotovi najprej njegova identiteta in preveri, ali je pooblaščen, da predstavlja obdolženo pravno osebo; šele nato se začne zasliševanje.
146.	člen	'	'
Glede zaslišanja obdolženca, soočenja in udeležbe
tolmača, se primerno uporabljajo ustrezne določbe zakona o kazenskem postopku.
4.	Zaslišanje prič
147.	člen
(1)	Priče se zaslišijo, če je to potrebno za ugotovitev dejanskih okoliščin.
(2)	Kdor je poklican za pričo, mora na vabilo priti k pričevanju in pričati; kdor zaradi onemoglosti, bolezni ali nezmožnosti ne more priti, se zasliši kot priča doma.
148.	člen
Pričo zasliši sodnik za prekrške, ki vodi postopek, razen če priča ne živi na njegovem območju; v tem primeru sme opraviti zaslišanje občinski sodnik za prekrške, na katerega območju priča prebiva.
149.	člen
Glede oprostitve dolžnosti pričanja, dopustnosti zaslišanja prič, soočanja, udeležbe tolmača in načina zaslišanja prič se primerno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.
5. Ogled
150.	člen
(1)	Cc si je za ugotovitev ali pojasnilo kake pomembne dejanske okoliščine potrebno kaj osebno ogledati, se opravi ogled.
(2)	Občinski sodnik za prekrške, ki je odredil ogled, določi, kdo naj se povabi k ogledu.
6.	Izvedenci
151.	člen
Če sc dajo dejanske okoliščine ugotoviti ali presoditi samo s posebnim strokovnim znanjem, sc do-
ločita eden ali dva izvedenca. Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovnemu zavodu (bolnici, kemičnemu laboratoriju idr.).
152.	člen
Glede izločitve izvedencev in načina izyedniškega dela se primerno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.
7.	Hišna in osebna preiskava
153.	člen
(1)	Preiskava stanovanja in drugih prostorov ali osebna preiskava se sme opraviti samo pri hujših prekrških, če je -verjetno, da se bodo v prostorih, na stvareh ali pri posameznih osebah našli predmeti ali odkrili sledovi, ki bi bili lahko zelo pomembni za postopek, ali če se pričakuje, da bo mogoče obdolženca pri preiskavi stanovanja in drugih prostorov prijeti.
(2)	Preiskavo v vojaških zavodih in enotah, v stanovanjih in drugih prostorih vojaških oseb ter preiskavo vojaških oseb sme opraviti samo pooblaščeni vojaški organ.
(3)	Ni dovoljena preiskava prostorov, ki pripadajo osebam, ki uživajo irnuniteto po mednarodnem pravu.
154.	člen
(1)	Preiskavo odredi s pismeno odredbo občinski sodnik za prekrške. Če je treba, se izvršitev odredbe o preiskavi zaupa organu za notranje zadeve oziroma inšpekcijskemu organu. Osebno preiskavo lahko opravi samo oseba istega spola.
(2)	Uradna oseba, ki naj opravi preiskavo stanovanja, prostorov ali osebno preiskavo, mora pred preiskavo izročiti tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi ali ki naj se preišče, pismeno odredbo.
155.	člen
(1)	Pred preiskavo je treba Zahtevati od tistega, pri katerem naj se opravi, da prostovoljno izroči osebo ali predmete, ki se iščejo. Če pa je to zaman, se opravi preiskava.
(2)	Če bi bilo nevarno odlašati s preiskavo ali če se preiskuje v javnih prostorih, se lahko preiskava začne takoj in brez poprejšnje zahteve, naj se izroči oseba ali predmet.
156.	člen
(1)	Stanovanje se preiskuje podnevi. Če se med preiskavo znoči, ni treba z njo prenehati.
(2)	Pri preiskavi stanovanja morata biti navzoča dva polnoletna občana kot priči.
157.	člen
(1)	Imetnik stanovanja ali drugih prostorov sc povabi, naj bo navzoč pri preiskavi. Če ga ni tam, sc povabi k preiskavi odrasel domačin ali sosed.
(2)	Vrata stanovanja ali drugih prostorov in shrambe sc odpro s silo, če jih njihov lastnik ali njegov pooblaščenec ne odpre na ukaz uradne osebe ali če ga ni tam.
(.1) Preiskava v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah se sme opraviti samo v navzočnosti predstavnika organizacije.
158.	člen
Predmeti, ki so bili najdeni pri preiskavi in so bili uporabljeni za prekršek ali pridobljeni s prekrškom ali so nastali s prekrškom, sc zaseže j o.
159.	člen
(1)	O vsaki preiskavi se napravi zapisnik; v njem je treba poleg drugih podatkov zapisati odredbo, na podlagi katere je bila preiskava opravljena in popisati vse zasežene predmete.
(2)	Zapisnik podpiše tudi tisti, pri katerem je bila preiskava, in pa navzoča občana. Če katera od teh oseb noče podpisati zapisnika, se to zaznamuje v zapisniku.
(3)	Tistemu, pri katerem je bila preiskava, se da prepis zapisnika.
8.	Zaseg stvari
160.	člen
(1)	Predmeti, ki se po prvem in drugem odstavku 45. člena tega zakona lahko vzamejo, se smejo zaseči še pred izdajo odločbe o prekršku.
(2)	Zaseg odredi s svojo odredbo sodnik za prekrške. Prepis odredbe je treba izročiti tistemu, ki se mu stvari zaseže j o.
(3)	S posebnimi predpisi o prekrških se lahko pooblastijo uradne osebe inšpekcijskih organov in pooblaščene uradne osebe enote službe javne varnosti, da smejo same zaseči predmete iz prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona, kadar uradno zvedo za prekrške. Ti organi morajo zasežene predmete takoj oddati sodniku za prekrške. Če pa predmeti niso v kraju, kjer je občinski sodnik za prekrške, mu morajo zaseg takoj naznaniti, obenem pa poskrbeti za hrambo predmetov, dokler občinski sodnik za prekrške ne izda odredbe o tem.
(4)	Tistemu, ki se mu zasežejo predmeti, je treba dati potrdilo z natančnim popisom zaseženih predmetov.
(5)	Če je stvar pokvarljiva ali je njena hramba zvezana s prevelikimi stroški, odredi občinski sodnik za prekrške, da se taka stvar proda.
(6)	Občinski sodnik za prekrške lahko, na ugovor prizadetega ali pa po uradni dolžnosti, zasežene predmete vrne lastniku.
9.	Prekinitev postopka
161.	člen
(1)	Organ, ki vodi postopek, z odločbo prekine postopek:
1.	če se ne ve za obdolženčevo prebivališče, če je obdolženec na begu ali če je sicer nedosegljiv državnim organom ali če je v tujini za nedoločen čas;
2.	če je obdolženec začasno duševno zbolel ali je pri njem nastala začasna duševni motnja.
(2)	Pred prekinitvijo postopka se zberejo vsi dokazi o prekršku in o odgovornosti obdolženca, do katerih je mogoče priti.
(3)	Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko prenehajo razlogi, ki so povzročili prekinitev.
(4)	O prekinitvi in nadaljevanju postopka se obvesti oškodovanec.
10.	Ustna obravnava
162.	člen
(1)	Občinski sodnik za prekrške določi ustno obravnavo, če je to potrebno za boljšo razjasnitev stvari.
(2)	Na ustno obravnavo se povabijo obdolženec, njegov zagovornik, po potrobi pa tudi priče in izvedenci. Če je obdolžena pravna oseba, se na ustno obravnavo povabi njen predstavnik.
(3)	Dan ustne obravnave sporoči občinski sodnik za prekrške tudi predlagatelju postopka, oškodovancu pa, če se s tem ne zavlačuje postopek.
163.	člen
(1)	Občinski sodnik za prekrške lahko odloči, da bo ustna obravnava v odsotnosti obdolženca, ki je bil v redu povabljen, če je bil prej zaslišan, organ pa spozna, da njegova navzočnost ni nujna za pravilno ugotovitev stanja stvari. Pod enakimi pogoji je lahko ustna obravnava tudi v odsotnosti v redu povabljenega predstavnika obdolžene pravne osebe.
(2)	Ustna obravnava se opravi tudi, če nanjo ne pride v redu povabljeni zagovornik obdolženca.
164.	člen
(1)	Ustna obravnava je javna. Občinski sodnik za prekrške lahko odloči, da se obravnava deloma ali v celoti opravi brez javnosti, če to terjajo splošne koristi ali razlogi morale.
(2)	Če gre za postopek samo proti mladoletnikom, se ustna obravnava vselej opravi brez javnosti.
165.	člen
Ustna obravnava se začne z naznanitvijo glavne vsebine predmeta postopka. Nato se začne zaslišanje obdolženca, če sta obdolženca pravna oseba in odgovorna oseba, se zasliši najprej predstavnik pravne osebe, nato pa odgovorna oseba, nakar se izvaja dokazni postopek z zaslišanjem prič, izvedencev in z izvedbo drugih dokazov.
166.	člen
(1)	Obdolženec in njegov zagovornik, predstavnik in zagovornik pravne osebe, predlagatelj postopka ter oškodovanec imajo pravico med obravnavo predlagati dokaze, dajati predloge, na dovoljenje organa, ki vodi postopek, pa lahko postavljajo tudi vprašanja osebam, ki se zaslišujejo.
(2)	Na ustni obravnavi pripada zadnja beseda vedno obdolžencu oziroma predstavniku pravne osebe.
11.	Izdaja odločbe o prekršku v skrajšanem
postopku
167.	člen
(1)	Če temelji predlog za uvedbo postopka na neposredni osebni ugotovitvi pooblaščene uradne osebe ali na uradnih podatkih in če občinski sodnik za prekrške na podlagi takega predloga ter priloženih podatkov in drugih dokazov utemeljeno spozna, da je obdolženec storil prekršek in da bi bilo treba zoper njega izreči denarno kazen do 1.000 dinarjev, lahko tudi brez zaslišanja obdolženca izda odločbo o prekršku in izreče zoper njega denarno kazen do 1.000 dinarjev. Občinski sodnik za prekrške lahko izda ob navedenih pogojih odločbo o prekršku tudi za pravno osebo in za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in izreče denarno kazen do 5.000 dinarjev, odgovorni osebi pa do 1.000 dinarjev.
(2)	V skrajšanem postopku po prejšnjem odstavku ni mogoče izreči varstvenega ukrepa in ne odločiti o povrnitvi škode.
(3)	Zoper odločbo o prekršku, izdano po prvem odstavku tega člena, lahko vloži obdolženec v osmih dneh od dneva vročitve ugovor. Zoper odločbo, s katero se ugovor zavrže, se sme obdolženec pritožiti na organ druge stopnje.
(4)	Če je obdolženec vložil ugovor pravočasno, razveljavi občini#« sodnik za prekrške odločbo o prekršku in nadaljuje redni postopek.
(5)	Odločba o prekršku, izdana v rednem postopku, ne sme biti za obdolženca neugodnejša od odločbe, ki je bila na njegov ugovor razveljavljena.
12.	Kazni za kršitev postopka
168.	člen
(1)	Priča ali izvedenec, ki brez opravičenega razloga noče pričati oziroma opraviti izvedenskega dela, se kaznuje z denarno kaznijo do 300 dinarjev.
(2)	Če tisti, ki je kaznovan po prvem odstavku tega člena ne plača denarne kazni, lahko občinski sodnik za prekrške odredi, da se kazen prisilno izterja.
(3)	Če priča tudi potem noče pričati, ji sme občinski sodnik za prekrške vzeti prostost. Odvzem prostosti ne sme biti daljši kot 3 dni. Odvzem prostosti preneha, kakor hitro je priča pripravljena pričati ozirortlti, ko postane njeno zaslišanje nepotrebno. Če denarna kazen takrat še ni plačana, se ne izterja.
(4)	Pritožba zoper odločbo o denarni kazni in zoper odločbo o odvzemu prostosti ne zadrži njene izvršitve.
(5)	Zoper vojaške osebe in delavce enote službe javne varnosti se ne izreče kazen odvzema prostosti, temveč se to, da niso hoteli pričati, naznani pristojnemu vojaškemu poveljstvu oziroma organu za notranje zadeve.
169.	člen
(1)	Kdor se med postopkom kljub opominu nedostojno obnaša ali ovira delo, se kaznuje z denarno kaznijo do 300 dinarjev.
(2)	Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
170.	člen
Plačane denarne kazni, izrečene po 168. in 169. členu tega zakona, so dohodek republike.
IX.	poglavje
ODLOČBA O PREKRŠKU
1.	Izdaja odločbe
171.	člen
Postopek o prekršku se konča z izdajo odločbe o .prekršku.
172.	člen
(1)	Odločba o prekršku temelji na dokazih in dejstvih, ki so bila ugotovljena v postopku.
(2)	Občinski sodnik za prekrške mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, na podlagi takšne presoje, ugotoviti, katero dejstvo se šteje za dokazno ali nedokazno.
173.	člen
(1)	Z odločbo o prekršku sc postopek ustavi ali Pa sc obdolženec spozna za odgovornega in se mu izreče kazenska sankcija.
(2)	Če teče postopek zaradi več prekrškov, se v odločbi navede, glede katerih prekrškov se postopek ustavi, za katere pa se obdolženec spozna za odgovornega in se mu izreče kazenska sankcija.
174.	člen
(1)	Pismena odločba mora imeti uvod, izrek in obrazložitev.
(2)	Uvod odločbe obsega naziv organa, ki jo je izdal, ime in priimek sodnika za prekrške, ki je izdal odločbo o prekršku, ime in priimek obdolženca in zagovornika oziroma ime in sedež obdolžene pravne osebe ter prekršek, ki je predmet postopka.
(3)	Izrek odločbe mora obsegati osebne podatke obdolženca oziroma ime in sedež obdolžene pravne osebe in izrek, da je Obdolženec odgovoren za prekršek ter podatke iz 176. člena tega zakona oziroma izrek, da se postopek zoper obdolženca ustavi in podatke iz 175. člena tega zakona.
175.	člen
(1)	Odločba, s katero se postopek ustavi, se izda:
1)	če dejanje ni prekršek;
2)	če je bil obdolženec za isti prekršek že pravnomočno kaznovan ali je bil postopek zanj ustavljen;
3)	če obdolženec uživa imunitetno pravico po pravilih mednarodnega prava;
4)	če je pregon zastaran;
5)	če ni dokazano, da je prekršek storil obdolženec;
6)	če obdolženec med postopkom umre ali če obdolžena pravna oseba preneha;
7)	če je v zakonu določeno, da se storilec ne kaznuje za prekršek;
8)	če so podane okoliščine, ki po tem zakonu izključujejo odgovornost za prekršek;
9)	če obstojijo druge okoliščine, ki izključujejo postopek za prekršek.
(2)	' Občinski sodnik za prekrške ustavi postopek tudi, če predlagatelj postopka umakne predlog. Predlog se lahko umakne do izdaje odločbe o prekršku.
176.	člen
(1)	Z odločbo o prekršku, s katero sc obdolženec spozna za odgovornega, se izreče:
1)	za kateri prekršek sc obdolženec kaznuje, dejanski stan prekrška in predpis o prekršku;
2)	kazen, ki se izreče obdolžencu;
3)	kazni za posamezne prekrške ter skupna kazen, če gre za stek prekrškov;
4)	odločitev o ukoru;
5)	odločitev o varstvenih ukrepih;
6)	odločitev o vzgojnem ukrepu;
7)	odločitev o vštetju pridržanja;
8)	odločitev o všetju že začetega izvrševanja varstvenega ukrepa, ki traja določen čas;
9)	odločitev o stroških postopka;
10)	odločitev o premoženj sko-pravnem zahtevku.
(2)	V odločbi o prekršku se določi rok, v katerem je treba plačati denarno kazen; navede se tudi opozorilo, da se bo prisilno izterjala oziroma v primeru neizterljivosti spremenila v kazen zapora ter se navede tudi način, kako se bo denarna kazen spremenila v kazen zapora.
(3)	Če je izrečen odvzem predmetov, je treba v odločbi tudi določiti, kako je treba ravnati z vzetimi predmeti. Če odvzem predmetov ne obsega tistih predmetov, ki so bili zaseženi po 160. členu tega zakona, je treba v odločbi odrediti, naj se ti predmeti vrnejo lastniku.
177.	člen
V obrazložitvi odločbe je treba kratko navesti, katera dejstva in iz katerih razlogov se štejejo za
dokazana ali nedokazana in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi pravnih predpisov, zlasti pri ugotavljanju, . ali sta podana prekršek in odgovornost obdolženca oziroma na čem temelji odločitev o ustavitvi postopka, okoliščine, ki so bile upoštevane pri odmeri kazenskih sankcij kot tudi podlage za odločitev o stroških postopka in o premoženjskopravnem zahtevku.
178.	člen
(1)	Pismena odločba o prekršku, ki se vroči obdolžencu in drugim osebam, ki imajo pravico do pritožbe, mora obsegati pouk o pravici do pritožbe ter rok in način vložitve.
(2)	Pismena odločba o prekršku mora imeti tudi številko, datum, podpis in uradni pečat organa, ki jo je izdaL
179.	člen
(1)	Pomote v pisavi ali v številkah ter druge očitne pomote v odločbi o prekršku lahko popravi vsak čas po uradni dolžnosti ali na predlog udeležencev postopka organ, ki je odločbo izdal.
(2)	Popravke, ki so bili napravljeni potem, ko je bila j odločba udeležencem že poslana, je treba sporočiti udeležencem.
2.	Premoženjskopravni zahtevek
180.	člen
(1)	Oškodovanec lahko v postopku za prekršek zahteva povrnitev škode, ki mu je bila storjena s prekrškom, dokler ni izdana odločba o prekršku. Zahtevek ne more presegati zneska, do katerega je za obravnavo premoženjskopravnih zahtevkov pristojen sodnik posameznik v pravdnem postopku, presežek zneska pa lahko oškodovanec uveljavlja pred pristojnim sodiščem.
(2)	Ce se znesek škode ne da ugotoviti ali če bi se z ugotavljanjem škode zavlekel ali otežil postopek za prekršek ali če je odškodninskemu zahtevku le deloma ugodeno, se oškodovanec napoti, naj svoj odškodninski zahtevek oziroma njegov ostanek uveljavlja pred pristojnim sodiščem.
(3)	Če' se postopek ustavi, se oškodovanec napoti, naj svoj odškodninski zahtevek uveljavlja pred pristojnim sodiščem.
(4)	Če je oškodovano premoženje, ki je družbena lastnina, se o ustavitvi postopka obvesti pristojno javno pravobranilstvo oziroma družbeni pravobranilec samoupravljanja.
3.	Stroški postopka
181.	člen
(1)	Stroški postopka obsegajo dejanske izdatke za postopek.
(2)	Med stroške postopka se šteje tudi povprečnina. Povprečnina se določi v znesku od 50 do 500 dinarjev glede na trajanje in zamotanost postopka in gmotne razmere tistega, ki jo mora plačati ter je dohodek družbenopolitične skupnosti, ki zagotavlja sredstva za delo organa za postopek o prekrških.
(3)	Stroške postopka plača tisti, ki je kaznovan za
prekršek.	»
(4)	Mladoletnik, ki mu je bil izrečen vzgojni ukrep, ne plača stroškov postopka.
(5)	Stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.
(6)	Predstavnik obdolžene pravne osebe in obdolžena odgovorna oseba plačata tiste stroške postopka, ki sta jih povzročila po svoji krivdi.
(7)	V odločbi o prekršku se določi, kdo plača stroške in koliko znašajo. Če za ugotovitev stroškov ni zadosti podatkov, se izda pozneje o stroških postopka posebna odločba.
(8)	Organ, ki vodi postopek, sme v odločbi o prekršku oprostiti kaznovanega za prekršek stroškov postopka iz prvega in drugega odstavka tega člena, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje kaznovanega ali, oseb, ki jih je kaznovani dolžan vzdrževati.
(9)	Kdor vedoma vloži lažno ovadbo o prekršku, plača stroške postopka.
182.	člen	t
O »dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri Republiškem senatu za prekrške, odloča dokončno ta organ v skladu z določbami prejšnjega člena tega zakona.
183.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun izda podrobnejše predpise o stroških postopka za prekrške.
X.	poglavje PRITOŽBA
184.	člen
(1)	Zoper odločbo o prekršku se lahko vloži pritožba na organ druge stopnje.	*	'
(2)	Pritožbo lahko vložijo obdolženec oziroma njegov zagovornik, njegov zakonec, starši oziroma zakoniti zastopniki in otrok. Za pravno osebo lahko vloži pritožbo njen predstaVnik oziroma njen zagovornik.
(3)	Pritožbo lahko vloži tudi predlagatelj postopka. Predlagatelj se lahko pritoži tako v škodo kot v korist obdolženca.
(4)	Če oškodovanec ni predlagatelj postopka, se lahko pritoži le zoper stroške postopka.
(5)	Če je izrečen varstveni ukrep odvzema predmetov, ki niso last obdolženca, se sme lastnik predmetov pritožiti glede odločitve o odvzemu predmetov.
(6)	Zagovornik, zakonec, kdo od staršev ali otrok obdolženca lahko vloži pritožbo tudi brez njegovega posebnega dovoljenja, vendar ne proti njegovi volji. Rok za pritožbo teče tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis odločbe vročen obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku.
(7)	Pravico do pritožbe imajo tudi tisti, ki so bili kaznovani po 168. in 169. členu tega zakona.
185.	člen
(1)	Pritožba se poda v osmih dneh po vročitvi odločbe.
(2)	Rok za pritožbo zoper odločbo, ki jo bila ustno naznanjena, začne teči z dnem naznanitve, razen če je udeleženec zahteval, da se mu pošlje prepis odločbe.
(3)	Pritožba se vloži pismeno ali pa se poda na zapisnik pri organu, ki je izdal odločbo o jSVekršku.
186.	člen
(1) Obdolženec se lahko odpove pravici do pritožbe, če je bila odločba o prekršku razglašena v nje-
govi navzočnosti, vloženo pritožbo pa lahko umakne do odločitve drugostopnega organa.
(2) Če se je obdolženec odpovedal pritožbi ali jo je umaknil, tega ne more preklicati.
187.	člen
Pritožbe ni treba posebej utemeljiti, temveč zadostuje, da pritožnik pove, zakaj ni zadovoljen z odločbo.
188.	člen
(1)	Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže organ prve stopnje, kateremu je bila pritožba izročena.
(2)	Zoper odločbo, s katero je bila prepozna ali nedovoljena pritožba zavržena, ima pritožnik pravico do pritožbe na pristojni organ druge stopnje.
(3)	Pravočasno pritožbo mora organ prve stopnje brez odlašanja poslati pristojnemu organu druge stopnje.
189.	člen
(1)	Če organ, ki je izdal odločbo o prekršku, ob pritožbi spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to lahko vplivalo na odločanje o stvari, najprej dopolni postopek in jo skupaj s spisom nato pošlje organu druge stopnje.
(2)	Če se organ, ki je izdal odločbo o prekršku, v celoti strinja z zahtevkom v pritožbi, lahko svojo odločbo o prekršku spremeni. Tako lahko organ ravna tudi po izvedeni dopolnitvi postopka po prejšnjem odstavku.
190.	člen
(1)	Organ druge stopnje zavrže prepozno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storil organ prve stopnje.
(2)	Organ druge stopnje, ki rešuje pritožbo, lahko odločbo o prekršku potrdi, razveljavi ali spremeni.
(3)	Organ druge stopnje zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi odločbo organa, ki je izdal odločbo o prekršku na prvi stopnji, če ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih se odločba izpodbija in tudi ne takšne bistvene kršitve postopka oziroma materialnega predpisa, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti.
(4)	Organ druge stopnje ugodi pritožbi in razveljavi prvostopno odločbo ter vrne zadevo v novo odločitev, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev postopka o prekrških, ali če spozna, da bi moral zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja prvostopni organ postopek dopolniti ali izvesti nov postopek ter znova odločiti o isti stvari kot tudi če ugotovi, da je prvostopno odločbo izdal stvarno nepristojen organ; v tem primeru zadevo pošlje stvarno pristojnemu organu.
(5)	Organ druge stopnje ugodi pritožbi in spremeni prvostopno odločbo, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v prvostopni odločbi pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisov izdati drugačno odločbo. Ta organ spremeni prvostopno odločbo tudi, če spozna, da so podane kršitve zakona, ki. jih je mogoče odstraniti tudi brez razveljavitve prvostopne odločbe ali da je treba pri odmeri kazni ali izreku varstvenega ukrepa drugače presojati upoštevane okoliščine.
(6)	Organ druge stopnje lahko spremeni prvostopno odločbo tudi takrat, kadar spozna, da je prvostopni organ zmotno presodil listine ali druge dokaze, ki jih je sam izvedel in nanje oprl odločbo.
(7)	Če organ druge stopnje pri reševanju pritožbe ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je izdal odločbo v korist obdolženca, koristni tudi za kakšnega soobdol-ženca, ki se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kot da bi se bil tudi on pritožil.
(8)	Če se pritoži samo obdolženec, se odločba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo.
191.	člen
V skladu z določbami prejšnjega člena je treba reševati tudi pritožbe zoper druge odločbe, ki so bile izdane v postopku za prekrške.
XI.	poglavje
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
1.	Zahteva za sodno varstvo
192.	člen
(1)	Zoper odločbo, ki jo izda senat za prekrške na drugi stopnji, se lahko vloži v primerih, ki so določeni v tem zakonu, zahteva za so^no varstvo pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije. Zahtevo lahko vložijo kaznovani, njegov zakoniti zastopnik ali zagovornik.
(2)	Zahteva iz prejšnjega odstavka ne odloži izvršitve odločbe; vendar pa lahko Republiški senat za prekrške ali senat Vrhovnega sodišča SR Slovenije na zahtevo kaznovanega odloži ali prekine izvršitev odločbe, dokler ni končan postopek o zahtevi, če so utemeljeni razlogi, iz katerih je mogoče sklepati, da bo zahtevi ugodeno.
193.	člen
(1)	Zahtevo za sodno varstvo je treba vložiti v osmih dneh od prejema odločbe druge stopnje.
(2)	Zahteva se izroči pismeno Vrhovnemu sodišču SR Slovenije,
194.	člen
Zahtevo za sodno varstvo je mogoče Vložiti zoper odločbo, ki jo je izdal Republiški senat za prekrške na drugi stopnji:
1)	če je izrečena za prekršek kazen zapora ali je izrečen varstveni ukrep prepovedi samostojnega opravljanja dejavnosti ali prepoved vožnje vozila na motorni pogon ali določene vrste oziroma kategorije takega vozila;
2)	če je izročena za prekršek posamezniku denarna kazen nad 5.000 dinarjev ali pa organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi denarna kazen nad 10.000 dinarjev;
3)	če je odločeno o odškodnini ali o odvzetih premoženjskih koristih v znesku nad 5.000 dinarjev.
195.	člen
Odločbo, ki jo je izdal Republiški senat za prekrške na drugi stopnji, je mogoče izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo:
1)	če je bil z odločbo prekršen materialni zakon;
2)	če je bila v postopku za prekršek prekršena kakšna določba postopka, ki je vplivala ali je mogla vplivati na zakonito in pravilno odločbo o prekršku (bistvena kršitev postopka);
3)	če je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno ali je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen nepravilen sklep glede dejanskega stanja.
196.	člen
(1)	O zahtevi za sodno varstvo odloča na nejavni seji Vrhovno sodišče SR Slovenije v senatu treh sodnikov.
(2)	če spozna, da je zahteva utemeljena, sodišče razveljavi odločbo o prekršku. Če pa spozna, da je bil prekršen materialni zakon (1. točka 195. člena), in dajejo podatki postopka zanesljivo podlago za drugačno odločbo, izda sodišče odločbo, s katero spremeni odločbo druge stopnje.
197.	člen
O nejavni seji obvesti sodišče republiškega javnega tožilca, če je prekršek naznanil javni tožilec.
198.	člen
Za postopek pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo senata za prekrške se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na zahtevo za varstvo zakonitosti, če ni v tem zakonu drugače določeno.
2.	Obnova postopka
199.	člen
(1)	Na zahtevo kaznovanega ali njegovega zagovornika lahko občinski sodnik za prekrške obnovi postopek za prekršek v korist obdolženca, če se po pravnomočnosti odločbe dokaže, da se odločba o prekršku opira na krivo izpovedbo priče ali izvedenca ali na krivo listino ali pa da je do nje prišlo zaradi kaznivega dejanja sodnika za prekrške ali druge uradne osebe, ki je sodelovala v postopku, ali pa se ugotovi, da je bil obdolženec za isto dejanje že kažno-van v postopku za prekršek, v kazenskem postopku ali v postopku za gospodarski prestopek kot tudi če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki bi dovedli do drugačne odločitve, če bi bili znani v prejšnjem postopku.
(2)	Obnovo postopka je mogoče zahtevati v enem letu od dneva, ko je postala odločba o prekršku pravnomočna.
(3)	Po smrti osebe, ki je kaznovana za prekršek, lahko vložijo zahtevo za obnovo postopka njegov zakonec, otroci, kdo od staršev oziroma zakoniti zastopnik.
200.	člen
Zoper odločbo, izdano o zahtevi za obnovo postopka in zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, je dovoljena pritožba; zoper odločbo druge stopnje pa ob pogojih iz 195. člena tega zakona zahteva za sodno varstvo.
201.	člen
(1)	Zahteva za obnovo postopka ne odloži izvršitve odločbe, glede katere se obnova zahteva; vendar pa lahko občinski sodnik za prekrške, ki je pristojen za odločanje o zahtevi, odloži izvršitev, dokler se ne odloči o obnovi postopka, če je mnenja, da bo zahtevi za obnovo ugodeno.
(2)	Če se obnova postopka dovoli, odloži organ, ki odloča o obnovi postopka, izvršitev odločbe, za katero je dovolil obnovo.
(3)	Če je pravna oseba, ki je kaznovana za prekršek, prenehala obstajati, lahko vloži zahtevo za obnovo postopka pravna oseba, ki je prevzela premoženje pravne osebe, kaznovane za prekršek.
(4)	V obnovljenem postopku odločba o prekršku ne more biti spremenjena v škodo kaznovane osebe.
202.	člen
Ustrezne določbe zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na obnovo kazenskega postopka, se smiselno uporabljajo tudi za obnovo postopka o prekršku, če s tem zakonom ni drugače določeno.
3.	Zahteva za varstvo zakonitosti
203.	člen
(1)	Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži zoper pravnomočno odločbo o prekršku, s katero je prekršen zakon ali drugi predpis, ki določa prekršek.
(2)	Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži javni tožilec SR Slovenije v roku šest mesecev po pravnomočnosti odločbe o prekršku, o kateri Vrhovno sodišče SR Slovenije ni odločalo v postopku o zahtevi za sodno varstvo.
204.	člen
(1)	O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča Vrhovno sodišče SR Slovenije.
(2)	Vrhovno sodišče SR Slovenije odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti na nejavni seji v senatu treh sodnikov.
(3)	O nejavni seji sodišče vselej obvesti javnega tožilca SR Slovenije.
205.	člen
Zahteva za varstvo zakonitosti ne zadrži izvršitve odločbe o prekršku; Vrhovno sodišče SR Slovenije pa lahko pred odločanjem o zahtevi pdredi organu, ki je pristojen za izvršitev, da odloži izvršitev do izdaje odločbe o vloženi zahtevi.
206.	člen
Ustrezne določbe o zahtevi za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku se primerno uporabljajo tudi za zahtevo za varstvo zakonitosti po tem zakonu, če ni v njem drugače določeno.
XII.	poglavje
IZTERJANJE DENARNE KAZNI TAKOJ NA MESTU
207.	člen
(1)	Če gre za prekrške, za katere je predpisana samo denarna kazen v določenem znesku do 500 oziroma do 1.000 dinarjev, sc lahko s takim predpisom pooblastijo pooblaščene uradne osebe enote službe javne varnosti, d<l takoj na mestu izterjajo tako kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku.
(2)	S predpisi o prekršku se lahko da enaka pravica tudi drugim uradnim osebam.
(3)	O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog (položnico).
(4)	Zoper izrek o izterjanju denarne kazni takoj na mestu ni pritožbe.
(5)	Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na mestu, je dolžan denarno kazen plačati v roku osmih dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog. Tudi v tem primeru lahko storilec kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
(6)	Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na mestu, pristojnemu občinskemu sodniku za prekrške.
(7)	Za tak prekršek izreče organ, ki je pristojen za izvedbo postopka o prekršku, denarno kazen, kot se 'sme izterjati takoj na mestu. V tem primeru ni mogoče uporabiti omilitvenih in drugih določb tega zakona, ki vplivajo na odmero kazni. Ce je bil obdolženec kaznovan za več prekrškov, se izrečene kazni seštejejo.
(8)	če se denarna kazen ne izterja takoj na mestu ali če je tisti, ki je storil prekršek, ne plača takoj ali v določenem roku, pa ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog po organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, v izvršitev.
(9)	Organ iz prejšnjega odstavka brez odlašanja obvesti predlagatelja o izidu postopka za prisilno izterjavo denarne kazni.
(10)	Organ iz 8. odstavka tega člena pred prisilno izterjavo ni dolžan poslati pismenega opomina zavezancu.
XIII.	poglavje
ODŠKODNINA ZA NEOPRAVIČENO KAZNOVANJE
208.	člen
(1)	Kdor je bil v postopku za prekršek kaznovan z zaporom oziroma mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico terjati odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega kaznovanja, če je bila pravnomočna odločba spremenjena ali razveljavljena in postopek zoper njega pravnomočno ustavljen zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek ali zato, ker ni bilo dokazov, da je storil prekršek ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek. Pravico do odškodnine ima tudi tisti, zoper katerega je bila odločba o prekršku izvršena pred pravnomočnostjo.
(2)	Odškodnine ni, če je kaznovani s svojim krivim priznanjem ali kako drugače namenoma povzročil svoje kaznovanje.
(3)	Pravica do odškodnine ugasne po enem letu od dneva, ko je postala odločba o ustavitvi postopka pravnomočna.
(4)	Zahteva za odškodnino se vloži pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
(5)	Če Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun s svojo odločbo zahtevo v celoti ali delno zavrne ali pa če v roku 3 mesecev ne izda odločbe o njej, lahko oškodovanec uveljavlja svoj zahtevek pri rednem sodišču, in sicer v 30 dneh, računano od dneva, ko mu je bila odločba naznanjena oziroma po preteku omenjenega trimesečnega roka.
209.	člen
(1)	Zahtevek za povrnitev neupravičeno izrečene denarne kazni oziroma odvzete premoženjske koristi ali izkupička od prodanih predmetov se vloži pri občinskem sodniku za prekrške, ki je izdal odločbo na prvi stopnji v roku enega leta po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi postopka.
(2)	Kadar pristojni občinski sodnik za prekrške ugotovi, da je zahtevek iz prejšnjega odstavka utemeljen, izda odločbo o povračilu denarnega zneska, ki je
bil plačan kot denarna kazen oziroma je bil plačan kot odvzeta premoženjska korist.
(3)	Denarni znesek iz prejšnjega odstavka izplača organ oziroma sklad, v katerega korist je bil denarni znesek vplačan.
(4)	Če pristojni občinski sodnik za prekrške zavrne zahtevek kot neutemeljen ali v roku 2 mesecev ne izda odločbe o povrnitvi denarnega zneska, lahko upravičena oseba uveljavlja svoj zahtevek v pravdi pri rednem sodišču.
Tretji del
IZVRŠITEV ODLOČBE
XIV.	poglavje
210.	člen
(1)	Odločba, izdana v postopku o prekršku, se izvrši, ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir.
(2)	Odločba postane pravnomočna, ko je ni možno več izpodbijati s pritožbo ali ko pritožba ni dopustna.
(3)	Za izvršitev kazni zapora ali denarne kazni, izrečene za prekršek aktivni vojaški osebi ali osebi,x ki je na odsluženju vojaškega roka in osebam, ki so v rezervnefn sestavu, dokler so na vojaški dolžnosti v oboroženih silah, se uporabljajo predpisi o službi v oboroženih silah.
211.	člen
(1)	Odločba, s katero je pravnomočno izrečena denarna kazen ali odločeno o stroških postopka ali prisojena odškodnina, se izvrši, ko preteče rok, ki je v njej določen za plačilo kazni, stroškov postopka oziroma odškodnine.
(2)	Če se je obdolženec pritožil zoper odločbo o prekršku, se šteje ta rok od dneva, ko je bila kaznovanemu naznanjena odločba organa druge stopnje.
212.	člen
Če kaznovani ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča, ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za hujši prekršek zoper javni red, lahko državni organ, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o. prekršku, odloči obenem naj se odločba izvrši takoj, ne glede na pritožbo, če spozna, da bi kaznovani lahko onemogočil njeno izvršitev. Tako lahko odloči državni organ tudi takrat, če je obdolženec storil hujši prekršek zoper javni red, za katerega je kaznovan z zaporom, utemeljen pa je sum, da bo prekršek ponovil. V takem primeru je treba poslati pritožbo v 24 urah pristojnemu organu druge stopnje, ki mora izdati odločbo o njej v 24 urah potem, ko je dobil spis.
213.	člen
Če je pravna oseba po pravnomočnosti odločbe o prekršku prenehala obstojati, se denarna kazen in varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi izvršita zoper pravno osebo, ki je prevzela premoženje kaznovane pravne osebe, vendar le do višine prevzetega premoženja.
214.	člen
(1) Kazni in varstvene ukrepe. Izrečene s pravnomočno odločbo v postopku za prekršek, izvršujejo:
1)	kazen zapora — občinski sodnik za prekrške, ki je pristojen po stalnem oziroma začasnem prebivališču obdolženca;
2)	denarno kazen in varstveni ukrep odvzema predmetov ter varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi sodnik za prekrške, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o prekršku oziroma na katerega območju kaznovani živi;
3)	denarno kazen in varstveni ukrep odvzema predmetov, ki jo je izrekel kakšen drug organ — organ, ki je izdal odločbo, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno;
4)	druge varstvene ukrepe, razen tistih, ki so določeni v 2. in 3. točki tega odstavka — pristojni upravni organ.
(2)	Sodnik za prekrške izterja denarno kazen in izvrši varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi od posameznika, odgovorne osebe in civilne pravne osebe po občinskem upravnem organu, ki je pristojen za dohodke. Od družbene pravne osebe pa izterja denarno kazen po službi družbenega knjigovodstva, pristojni po sedežu pravne osebe oziroma sedežu poslovne enote tuje pravne osebe.
(3)	Ce zavezanec stroškov postopka ne plača v določenem roku, se stroški izterjajo prisilno, in sicer od kaznovane fizične in zasebne pravne osebe po občinskem upravnem organu, pristojnem za dohodke po predpisih, ki veljajo za izterjavo davka, od kaznovane družbene pravne osebe pa po službi družbenega knjigovodstva, pristojni po sedežu pravne osebe oziroma sedežu poslovne enote tuje pravne osebe.
215.	člen
Kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, se za izvrševanje kazni, vzgojnih in varstvenih ukrepov uporabljajo določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
Četrti del
XV.	poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
216.	člen
(1)	Do uveljavitve zakona iz prvega odstavka 93. Člena tega zakona je za sodnika za prekrške lahko izvoljen diplomirani pravnik, ki ima pravosodni izpit ali izpit za sodnika za prekrške, kot tudi diplomirani pravnik, ki nima opravljenega pravosodnega izpita oziroma izpita za sodnika za prekrške pod pogojem, da ima eno leto pravne, prakse in z nadaljnjim pogojem, da opravi v dveh letih po izvolitvi pravosodni izpit ali izpit za sodnika za prekrške. Ce izpita v tem roku ne opravi, mu preneha funkcija sodnika za prekrške.
(2)	Sodnik za prekrške, ki je bil izvoljen s pogojem, da opravi pravosodni izpit ali izpit za sodnika za prekrške, mora ta izpit opraviti v roku dveh lot odkar je bil izvoljen.
(3)	Sodnik za prekrške, ki ne izpolnjuje pogojev glede strokovne izobrazbe po 93. členu tega zakona, lahko opravlja sodniško funkcijo najdlje do 30. junija 1983. leta. Ce do tega roka ne izpolni pogojev glede strokovne izobrazbe, mu preneha sodniška funkcija.
217.	člen
Določbe tega zakona o vzgojnem ukrepu oddaje mladoletnika v disciplinski center sc uporabljajo od
1.	januarja 1979.
218.	člen
(1)	Postopek za prekršek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, pa dotlej še ni bil končan, se konča po dosedanjih predpisih.
(2)	Ce organ druge stopnje na pritožbo razveljavi odločbo o prekršku, ki jo je izdal organ na prvi stopnji in vrne zadevo v .novo odločanje, se izvede nadaljnji postopek po določbah tega zakona.
219.	člen
Ce je bila pred uveljavitvijo tega zakona pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije vložena zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku ali je v teku rok za vložitev zahteve, se zahteva za sodno varstvo reši po dosedanjih predpisih. Ce Vrhovno sodišče SR Slovenije razveljavi odločbo o prekršku, pa se izvede nadaljnji postopek po določbah tega zakona.
220.	člen
Ce je bila obnova postopka o prekršku dovoljena pred uveljavitvijo tega zakona, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih.
221.	člen
Ce je bila pred uveljavitvijo tega zakona po določbi 181. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) razveljavljena pravnomočna odločba o prekršku, se nova odločba izda po določilih tega. zakona.
222.	člen
(1)	Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi tega zakona se uporabljajo:
1)	pravilnik o stroških postopka za prekrške (Uradni list SRS, št. 45/73);
2)	pravilnik o strokovnem izpitu za sodnike za prekrške (Uradni list SRS, št. 40/73);
3)	pravilnik o notranjem poslovanju organov za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 14/74).
(2)	Do izdaje ustreznih predpisov se v Socialistični republiki Sloveniji uporabljajo:
1)	navodila za statistiko o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 53/67);
2)	Odločba o statistični klasifikaciji prekrškov (Uradni list SFRJ, št. 53/76).
223.	člen
Za vojaške osebe se uporabljajo določbe tega zakona, če zakon o ljudski obrambi ne določa drugače.
224.	člen
(1)	Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o prekrških '(Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74).
(2)	Ta zakon začne veljati 1. julija 1977.
St. 022-215/77	,
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
620.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o pomilostitvi
Razglaša se zakon o pomilostitvi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na seji Zbora občin dne 26. maja 1977.
St. P 0100-178/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o pomilostitvi
\	1. člen
Pomilostitev za kazniva dejanja, določena v zakonih Socialistične republike Slovenije, daje v skladu s tem zakonom Predsedstvo Socialistične republike Slovenije.
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije daje pomilostitev tudi za kazniva dejanja, določena z zakonom druge socialistične republike oziroma socialistične avtonomne pokrajine, če je bila kazen izrečena po sodišču na 'območju Socialistične republike Slovenije.
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije daje pomilostitev tudi. če je sodišče na območju Socialistične republike Slovenije izreklo enotno kazen za kazniva dejanja, dolbčena v zveznem zakonu in v zakonih Socialistične republike Slovenije, razen če gre za kazniva dejanja, določena v zveznem zakonu, storjena zoper temelje socialistične saihoupravne družbene ureditve in varnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma zoper oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije.
2.	člen
S pomilostitvijo po tem zakonu se po imenu določeni osebi:
1.	odpusti kazenski pregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše obsodba;
2.	odpravi ali skrajša trajanje varnostnih ukrepov prepovedi opravljanja določenega poklica, dejavnosti ali dolžnosti, prepovedi javnega nastopanja, prepovedi vožnje motornega vozila storilcu, ki je poklicni voznik, in izgon tujca iz države;
3.	odpravi ali skrajša trajanje pravnih posledic obsodbe, določenih v zakonih Socialistične republike Slovenije.
3.	člen
Kazen se s pomilostitvijo lahko spremeni v pogojno obsodbo ob pogojih prvega odstavka 52. člena in Prvega odstavka 53. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije.
4.	člen
Postopek za pomilostitev se začne na prošnjo ali po uradni dolžnosti.
Postopek za pomilostitev z odpustitvijo kazenskega pregona se začne le po uradni dolžnosti.
če je izrečena smrtna kazen, prošnja za pomilostitev pa ni vložena, se vselej začne postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti.
5.	člen
Postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti začne republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
6.	člen
Prošnjo za pomilostitev lahko vloži obsojenec, obsojenčev zakonec, sorodnik obsojenca v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik.
7.	člen
Prošnja za pomilostitev se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.
Če je prošnja za pomilostitev vložena pri kakem drugem organu, jo mora ta brez odlašanja poslati pristojnemu sodišču.
Obsojenec, ki prestaja kazen zapora, pošlje prošnjo za pomilostitev pristojnemu sodišču po upravi kazenskega poboljševalnega zavoda.
8.	člen
Prošnje za pomilostitev ni mogoče vložiti pred pravnomočnostjo sodbe.
Prošnja za pomilostitev se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji pomilostitvi; če je bila izrečena kazen zapora nad pot let in mora obsojenec prostati še nad pet let zapora pa po preteku enega leta.
9.	člen
Predsednik senata oziroma sodnik posameznik zavrže s sklepom prošnjo za pomilostitev, če jo je vložila oseba, ki nima te pravice, če je Vložena pred potekom roka iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, če je vložena pred pravnomočnostjo sodbe, ali, če pomilostitev po zakonu ni dopustna.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Glede pritožbe se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o pritožbi zoper sklep.
10.	člen
Ge prosilec umakne prošnjo za pomilostitev ali obsojenec v času, ko teče pomilostitveni postopek, umre, sodišče pomilostitveni postopek s sklepom ustavi.
11.	člen
Sodišče v postopku za pomilostitev zahteva od pristojnih državnih organov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke o obsojenčevih socialnih in premoženjskih razmerah, o njegovem življenju precf nastopom prestajanja kazni, o obnašanju med prestajanjem kazni in o drugih okoliščinah, pomembnih pri odločanju o pomilostitvi.
t
če se prosilec sklicuje na določena dejstva ali okoliščine, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o pomilostitvi, jih sodišče preveri.
12.	člen
Prošnjo za pomilostitev pošlje sodišče skupaj s svojim obrazloženim mnenjem Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
Mnenje iz prejšnjega odstavka da sodišče v enaki sestavi, kot je odločalo pri sojenju na prvi stopnji.
621.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1976
13.	člen
Mnenje o upravičenosti pomilostitve da tudi pristojni javni tožilec.
14.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun lahko zahteva od državnih organov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, potrebne za odločitev o pomilostitvi.
15. člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predloži Predsedstvu Socialistične republike Slovenije poročilo o navedbah prosilca, zbranih podatkih in mnenjih s predlogom republiškega sekretarja o pomilostitvi.
16.	člen
Predsedstvo Socialistične republike Slovenije sme dati pomilostitev tudi, če niso bile opravljene vse predhodne faze postopka, predpisanega s tem zčkonom.
17.	člen
Pomilostitveni postopek mora biti hiter.
18.	člen
Republiški sekretaf- za pravosodje, organizacijo uprave in proračun izda navodilo o delu sodišč in kazensko poboljševalnih zavodov v zvezi s pomilostitvenim postopkom.
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o pomilostitvi (Uradni list SRS, št. 7/73 in 26/74) in navodilo o dolu sodišč splošne pristojnosti in kazenskih poboljševalnih zavodov v zvezi s pomilostitvenim postopkom (Uradni list SRS, št. 23/73).
Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na seji Zbora občin dne 26. maja 1977.
St. P 0100-179/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1976.
2.	člen
Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1976 takole:1
—	skupni dohodki
—	skupna razdelitev dohodkov
—	primanjkljaj dohodkov
3.	člen
Primanjkljaj dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1976 v višini 42.847.160.19 dinarjev se pokrije iz sredstev rezerv SR Slovenije.
dinarjev
8.285,376.902,51
8.328,224.062,70
42,847.160,19
20.	Člen
Ta zakon začne veljati 1. julija 1977. St. 25-6/77
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
St. 400-56/77^
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1976			
A. DOHODKI			
Klasitikacijska številka			-
Oblika dohodka	Podoblika	DOHODKI dohodka	Plan 1976	Realizacija 1976
n 12 26	Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka „	Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 121	Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stop- nji Davek od skupnega dohodka občanov Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz oseb-	956,687.800 613,800.000 4,000.000	510,052.887,11 578,757.729,98 1,134.689,84
	nega dohodka	1.574,487.800	1.089,945.306,93
21 22 27	Vrsta 2 — Davki Temeljni davek od prometa proizvodov (priliv za leto 1976) Temeljni davek od prometa proizvodov (priliv za leto 1977 uporabljen za dokončno plačilo obveznosti do federacije) Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe	5.389.000.	000 1.155.000.	000 12,000.000	5.324,043.370,75 399,412.983,75 1.104,661.382,21 15,981.844,95
	Skupaj vrsta 2 — Davki	6.556,000.000	6.844,099.581,66
33	Vrsta 3 —Takse Sodne takse	52,900.000	14,681.199,66
	Skupaj vrsta 3 — Takse	52,900.000	14,681.199.66
51	Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih Denarne kazni	50,700.000	65.362.985,85
	Skupaj vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih	50,700.000	65,362.985.85
61	Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti* Dohodki od prodaje tiskovin Republiškega sekretariata za notranje zadeve Ostali dohodki	137,900.000 7,000.000 10,000,000	95,385.100,65 10,000.000 29,754.416,40
	Skupaj vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki	154,900.000	135,139.517,05
	SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPOREDITEV (vrsta 1—6)	8.388,987.800	8.149,228.591,15
	Nerazporejeni dohodki proračuna SR Slovenije za leto 1975, ki so bili po zakonu o zaključnem računu o iz-v vršitvi proračuna SR Slovenije za leto 1975 (Uradni / list SRS, št. 16/76) razporejeni v proračunu za leto 1976 na ustrezne postavke dohodkov in splošnega razporeda dohodkov: Od tega razporejeno med dohodke 51,379.054,82 din, ki predstavljajo več doseženi dohodek iz naslova davka iz dohodka TOZD po stanju 31. 12. 1975 in so se po zakonu o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije za leto 1975 prenesli med dohodke za leto 1976	136,148.311,36	136,148.311,36
	SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPOREDITEV IN DOHODKI PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1975	8.525,136.111,36	8.285,376.902,51
Klasifikacijska številka		
Oblika Podoblika	DOHODKI dohodka dohodka	Plan 1976	Realizacija 1876
DOHODKI NA RAVNI REPUBLIKE	2.999,987.800	2.425,772.236,65
DOHODKI NA RAVNI FEDERACIJE (temeljni davek od prometa proizvodov za leto 1976 in 1977) —	odvedeno za obveznosti do federacije 5.340,587.000 —	porabljena za potrebe republiškega	5.389,000.000	5.723,456.354,50
proračuna	382,869.354,50		
DOHODKI PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1975	136,148.311,36	136,148.311,36
SKUPAJ	8.525,136.111,36	8.285,376.902,51
* — Dohodek od obresti Narodne banke Jugoslavije za		
leto 1972 (Uradni list SFRJ, št. 18-256/73) — Umik dela sredstev kreditnega sklada in poseb-	4,400.000	4,403.828
nega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-442/73)	26,400.000	26,347.765,15
—	Odstopljeni kredit Narodne banke Jugoslavije za leto 1975 (Uradni list SFRJ, št. 21-314/74, 5/73) —	90 °/o presežka dohodkov nad izdatki Narodne ban-	35,100.000	35,100.000
ke Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73) — Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnava-	72,000.000	
nje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti — ostali dohodki	—	29,533.507,50
SKUPAJ	137,900.000	9^,385.100,65
B. SPLOSNI RAZPORED DOHODKOV
Klasifikacijska				
številka			Plan 1976 po	
Razpo-	Razpo-	SPLOSNI RAZPORED DOHODKOV	proračunu In	Realizacija
redna	redna		poznejših	1976
sku-	podsku-		spremembah	
plna	pina			
01	0	Glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti		-
	01-1	Sredstva za redno dejavnost	1.206,931.696	1.195,081.194
	01-2	Sredstva za posebne namene	328,512.506	317,713.964,85
		Skupaj glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	1.535,444.202	1.512,795.158,85
03		Glavni namen 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	125,855.491,30	125,854.857,70
04	04-1	Glavni namen 04 — Negospodarske investicije Sredstva za obveznosti po odlokih	108,911.031	105,846.638,11
	04-2	Sredstva za odplačevanje anuitet	65,453.092	65,453.092
	04-3	Sredstva za nove odločitve	8,446.183,50	8,446.183,50
	04-4	Sredstva za že sprejete obveznosti po pogodbah, družbenem dogovoru in sklepih Izvršnega sveta Skupščine		
		SRS	55,633.033,75	55,633.033,75
		Skupaj glavni namen 04 — Negospodarske investicije	238,443.340,25	235,378.947,36
06		Glavni namen 06 — Znanstvena dejavnost	8,026.253	6,212.955
07		Glavni namen 07 — Kulturno prosvetna dejavnost	9,405.350	9,392.357,05
08		Glavni namen 08 — Socialno skrbstvo	443,613.586,45	378,477.355,55
14	14-2	Glavni namen 14 — Dopolnilna sredstva Namenska dopolnilna sredstva	68,715.577	63.659.277
16		Glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvu	275,578.042	273,799.978,40
	16-1	Intervencije v gospodarstvu na ravni SR Slovenije	275,578.042	273,799.978,40 j
	16-2	Obveznosti SR Slovenije iz prenosa noproračunske bilance, federacije, zakonske in druge pogodbene obvez-		
		nosti	309,829.910	272,259.165
		Skupaj glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvu	585,407.952	546,059.143,40
			
Klasifikacijska številka		Plan 1976 po	
Razpo- Razpo-redna redna sku- podskupina	pina	SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV	proračunu in poznejših spremembah	Realizacija 1976
17 17	Glavni namen 17 — tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Tekoča proračunska rezerva.	3,004.248	1,240.574
18 18-1	Glavni namen 18 — Krediti, vezana in izločena sredstva Izločena sredstva rezerv (sredstva rezerve SR Slovenije)	30,484.000	22,448.736,95
19	qiavni namen 19 — Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije	5.340,587.800	5.340,587.000
	SKUPAJ SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV (glavni namen 01—19)	8.388,987.800	8.247,106.360,86
Po zakonu o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije za leto 1975 so bili nerazporejeni dohodki proračuna SR Slovenije za leto 1975 v višini 136,148.311,36 razporejeni v proračunu SRS za leto 1976 na ustrezne postavke dohodkov v višini	, 51,379.054,82 in splošnega razporeda dohodkov v višini 84,769.256,54. Nerazporejeni dohodki proračuna SR Slovenije za leto 1975 so bili v okviru splošnega razporeda dohodkov za leto 1976 razporejeni na naslednje vrste izdatkov: 01-1	Sredstva za redno dejavnost 01-2	Sredstva za posebne namene 03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04-3	Sredstva za nove odločitve 06	Znanstvena dejavnost 08	Socialno skrbstvo 17-1	Tekoča proračunska rezerva		/> 36,145.768 1,408.419 647.454 12,276.488,54 600.000 100.000 5,000.000	36,145.768 1,408.419 647.454 12,276.488,54 600.000 100.000 5,000.000
	SKUPAJ	8.445,165.929,54	8.303,284.490,40
	Nerazporejeni dohodki proračuna SR Slovenije za leto 1975, ki so bili v letu 1976 namenjeni za direktna nakazila posameznim nosilcem teh sredstev	28,591.127	.	24,939.572,30
	SKUPAJ SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV IN SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1975	8.473,757.056,54	8.328,224.062,70
	Obveznosti na ravni republike Obveznosti do federacije Obveznosti po zaključnem računu za leto 1975	3.048,400.000 5.340,587.800 84,769.256,54	2.906,519.360,86 5.340,587.000 81,117.701,84
	SKUPAJ	8.473,757.056,54	8.328,224.062,70
622.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977
Razglaša se zakon o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju
1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na seji Zbora občin dne 26. maja 1977.
St. P 0100-180/77 Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem*poIletjusil977
1.	člen
V	naslovu zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1389/76) se besedilo »v prvem polletju 1977) nadomesti z besedilom »v prvih sedmih mesecih 1977«.
2.	člen
V	1. členu se besedilo »do 31. maja 1977« nadomesti z besedilom »do 15. junija 1977«, besedilo »do 10. junija 1977« pa z besedilom »do 10. julija 1977«.
3.	člen
V	2. členu se besedilo »do 30. junija 1977« nadomesti z besedilom »do 31. julija 1977«.
4.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-215/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
623.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in' plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975. 1976 in 1977
Razglaša se zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične'renublike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na seji Zbora občin dne 26. maja 1977.
St. P 0100-181/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
,	Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977
1. člen
V 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39-464/74, 29-1440/75, 10-382/76. 23-1056/76 in 31-1397/76) se besedilo »do 30. junija« nadomesti z besedilom »do 31. julija«, besedilo »od 1. julija« pa z besedilom »od 1. avgusta«.
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-40/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
624.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-1061/76), prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenijo na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na seji Zbora občin dne 5. maja 1977 sprejela
ODLOK
o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka
1.	člen
V letu 1977 se bo v SR Sloveniji začelo ugotavljanje katastrskega dohodka po zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-1061/76).
2.	člen
Za ugotavljanje katastrskega dohodka bodo uporabljeni podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko, in sicer:
—	za pridelke, podatki za obdobje od 1971. do 1975. leta;
—	za cene, podatki iz leta 1975;
—	za materialne stroške, podatki o povprečnih količinah za obdobje od 1971, do 1975. leta obračunanih po cenah iz leta 1975.
3.	člen
Občinske komisije predložijo predloge lestvic katastrskega dohodka najkasneje do 15. avgusta 1977 republiški komisiji za ugotavljanje katastrskega dohodka. Republiška komisija najkasneje do 1. oktobra 1977 preveri, če so predlogi lestvic sestavljeni po predpisanem postopku, in če so lestvice posameznih katastrskih okrajev medsebojno usklajene.
Lestvice katastrskega dohodka sprejmejo občinske skupščine najkasneje do 31. oktobra 1977 in jih takoj dostavijo prek republiške komisije v potrditev Skupščini SR Slovenije.
Izračun katastrskega dohodka za vsako parcelo pod katastrsko kulturo mora biti zaključen najkasneje do 15. februarja 1978.
4.	člen
Katastrski dohodek, izračunan na podlagi novo ugotovljenih lestvic, se bo uporabljal od 1. januarja 1978 dalje.
5.	člen
Stroški za izračun katastrskega dohodka v občinah bremene občinske proračune.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-6/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
625.
Na podlagi prvega odstavka 271. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. člena in 1. alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k besedilu sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Švedske o obojestranskem zavarovanju investicij (parafiranega v Stockholmu, dne 23. septembra 1976)
Daje se soglasje k besedilu sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Švedske o obojestranskem zavarovanju investicij, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Št. 0100-59/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Št. 0101-65/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
627.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in 1 alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena po-slovmka Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in mednarodno banko za obnovo in razvoj
<YU-13G0)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1360), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.	,
Št. 0101-172/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj I. r.
Predsednik Marijan Brecelj I. r.
626.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299, člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in 1. alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. m 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1977 sprejela
628.
Podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, ,9- člcna in Prvega odstavka 300. člena ustave Soci-soc x,ne tederativne republike Jugoslavije, 2. točke ozo. člena, drugega odstavka 342. člena in 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee dru-gegarnzde^a 73. člena, tretjega odstavka 243. člena in J17. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1977
ODLOK
° soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne renublike Jugoslavije in vlado Republike Iraka o dobavah nafte in o posojilu za leto 1977
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republiko Jugoslavije in vlado Renublike Iraka o dobavah nafto n o posojilu za leto 1976, ki ga je Skupščini So--Solistične republike Slovenije poslal Zbor republik in
^ Aindiiunemu načrtu Narodne ban-
Št. 0101-165/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
629.
Na podlagi 108. člena, 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 48. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. maja 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnika guvernerja Narodne banke Slovenije
Razreši sc: Drago Lipič, dolžnosti namestnika guvernerja Narodne banke Slovenije z 31. majem 1977.
St. 111-101/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
630.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 6. alinefe tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka 45. člena in 1. točke 46. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ. št. 7-82/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. maja 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Kopru
Razreši se:
Silvo Gregorič, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Kopru s 30. junijem 1977.
St. 111-138/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
•	631.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6.alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 50. člena in 1. točke
51.	člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. maja 1077 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977 sprejela
O D I. O K
o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča
v Celju
Razreši se:
Miloš Blagotinšck, dolžnosti sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju.
St. 111-46/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
632.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena, tre.joga odstavka 243. člena in prvega odstavka 328. člena' poslovnika Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. maja 1977 in Družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnice Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije
Za sodnico Vrhovnega sodišča SR Slovenije sc izvoli:
Vida Kosi, namestnica okrožnega javnega tožilca v Ljubljani.
St. 111-13/77 '
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
633.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti določbe drugega odstavka 28. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije »Tegrad« Ljubljana, na seji dne 12. 5. 1977
odločilo:
Razveljavi se določba drugega odstavka 28. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije »Tegrad« Ljubljana z dne 30. 1. 1976 v besedilu, s katerim se »opravljanje del v okviru dejavnosti podjetja« uvršča med primere, ko delavec lahko združuje delo za določen čas.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Kopru je s predlogom začelo postopek za oceno zakonitosti določbe drugega odstavka 28. člena v izreku navedenega samoupravnega splošnega akta. v kateri je določen med primeri, ko delavec lahko v delovni organizaciji »Tegrad« združi delo za določen čas. tudi primer »opravljanje del v okviru dejavnosti podjetja«. Taka določitev je po mnenju predlagatelja v nasprotju z zakonom o medseboj-
nih razmerjih delavcev v združenem delu, ki v 15. členu navaja primere, ko je zlasti mogoče, da delavec združi delo za določen čas. Ti primeri so: če traja izvršitev kakšnega dela po svoji naravi le določen čas (sezonska dela ipd.); če se začasno poveča obseg dela temeljne organizacije; če je treba nadomestiti na delovnem mestu začasno odsotnega delavca, ki je pri vojakih, ki opravlja javne dolžnosti ali je daljši čas odsoten itd.
Ustavno sodišče ugotavlja, da se lastnost delavca v združenem delu pridobi po postopku in ob pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu v temeljni organizaciji združenega dela in zakon. Delovno razmerje se sklene za čas, ki ni vnaprej določen. Samo izjemoma pa za določen čas, v primerih, ki so določeni v temeljni organizaciji združenega dela skladno z zakonom (15. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 22/73).
Dela oziroma naloge in primere, ko delavec sklene delovno razmerje za določen čas, določijo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom, glede na konkretne potrebe delovne organizacije.
V 15. členu zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu j c med drugimi primeri, ko je zlasti mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas naveden tudi primer sezonskih del. V 10. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18'74) pa je med drugim tudi določeno, da se izjemoma združuje delo za določen čas, če traja izvršitev kakšnega dela po svoji naravi določen čas kot na primer sezonska dela.
Glede na takšno ureditev je mogoče uvrstiti »sezonska dela« med tiste izjeme, za katere delavci v temeljni organizaciji določijo v splošnem aktu, da lahko delavec združi svoje delo za določen čas. Katera so ta sezonska dela, pa mora biti v samoupravnem splošnem aktu konkretno določeno. S splošno določbo »opravljanje del v okviru dejavnosti podjetja«, kot je to urejeno v obravnavanem samoupravnem splošnem aktu, sezonska dela niso opredeljena. S tem pa je dana možnost razširjanja združenega dela za določen čas izven dopustnega okvirja ter tako izigravanje osnovnega načela, ki velja za sklepanje delovnega razmerja, namreč, da delavec praviloma združuje svoje delo za nedoločen čas in le v izjemnih primerih za določen čas.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi določbe 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik Riko Kolenc, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, dr. Majda Str obl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 115/76-7
Ljubljana, dne 12. maja 1977.
Nadomešča predsednika sodnik
Ustavnega sodišča SRS
Riko Kolenc, dipl. oec. 1. r.
634.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev Občinskega sodišča v Mariboru na seji dne 26. 5. 1977
odločilo:
Razveljavi se določba 1. odstavka 20. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev Občinskega sodišča v Mariboru z dne 27. 6. 1975 v delu besedila: »...v času sprejetja tega samoupravnega sporazuma ...«.
Obrazložitev
Na pobudo nekdanjih delavk Občinskega sodišča-v Mariboru je Ustavno sodišče SR Slovenije začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tistega dela določbe v izreku navedenega samoupravnega sporazuma, ki veže uporabo tega člena na pogoj, da je bil delavec, ki naj se mu osebni dohodek odmeri tudi po tej določbi, na delovnem mestu v času sprejetja samoupravnega sporazuma.
Delovna skupnost Občinskega sodišča v Mariboru je navedeni samoupravni sporazum sprejela dne 27. 6.
1975.	Uporabo nekaterih njegovih določb, med njimi tudi določbo 20. člena je uveljavila za nazaj, od 1. 1. 1975 dalje, s tem da določba 1. odstavka 20. člena ne velja za delavca, ki 27. 6. 1975 ni bil več v delovnem razmerju.
Ustavna pravica delavca v združenem delu je, da si pri uresničevanju pravice dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, pridobiva osebni dohodek skupno in enakopravno z drugimi delavci (16. člen ustave). Vsakemu delavcu gre osebni dohodek iz dohodka temeljne organizacije v skladu z načelom delitve po delu, ustrezno rezultatom njegovega dela in osebnega prispevka (22. člen ustave), ter po osnovah in merilih, ki jih določijo delavci v temeljni organizaciji (23. člen ustave). To velja za ves čas njegovega dela v delovni organizaciji.
Z napadeno določbo, ki izključuje od pravice pridobivanja osebnega dohodka za nazaj po 1. odstavku 20. člena navedenega samoupravnega sporazuma vse tiste delavce, ki na dan sprejema samoupravnega sporazuma niso bili več na delu v delovni skupnosti, je kršeno ustavno načelo enakopravnosti delavcev pri pridobivanju osebnega dohodka in načelo delitve po delu.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko. Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. Ul 49/76-19
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
635.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 37. člena samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih Kliničnega centra v Ljubljani, TOZD Klinična bolnišnica za psihiatrijo, na seji dne 26. 5. 1977
odločilo :
Razveljavi se določba drugega stavka prvega odstavka 37. člena samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih Kliničnega centra v Ljubljani, TOZD Klinična bolnišnica za psihiatrijo z dne 15. 4.
1976.	. '
Obrazložitev
Občinsko sodišče I. v Ljubljani je s predlogom po
4.	točki drugega odstavka 411. člena ustave SR Slovenije začelo postopek za oceno zakonitosti določbe 37. člena v izreku navedenega samoupravnega sporazuma, s katero je določeno, da je zamenjava stanovanj lahko samo enkratna.
Ustava SR Slovenije v 256. členu določa, da morajo biti samoupravni splošni akti v skladu z ustavo in zakonom, kar med drugim pomeni, da splošni akt ne sme kršiti pravic in svoboščin ki jih delovnim ljudem zagotavlja ustava in zakon. Zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76) v 25. členu določa, da imetnik stanovanjske pravice lahko zamenja svoje stanovanje za stanovanje drugega imetnika stanovanjske pravice. Pred sklenitvijo pogodbe o zamenjavi stanovanj si morata imetnika stanovanjske pravice pridobiti soglasje obeh stanodajalcev. V 25. členu zakona so našteti primeri, ko zamenjava stanovanj ni dovoljena. Po 27. členu zakona pa sme stanodajalec za stanovanje v družbeni lastnini zavrniti soglasje za zamenjavo stanovanj, če je stanovanje namenjeno izključno za osebe,' določene s splošnim aktom o oddajanju stanovanj, imetnik stanovanjske pravice, ki naj bi se vselil z zamenjavo v to stanovanje pa ne §pada med take osebe.
Imetnik stanovanjske pravice ima torej po postopku, določenem z zakonom pravico do zamenjave stanovanj, razen v primerih, ki so našteti v zakonu. Zakon ne preprečuje večkratno zamenjavo stanovanj, temveč je zamenjava omejena le v primerih in ob pogojih, ki so določeni z zakonom. Glede na to je določba samoupravnega sporazuma o možni le enkratni zamenjavi stanovanj v neskladju z zakonom.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče, na podlagi določbe 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.	^
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. Ul 22/77-6
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
636.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov za delavce Centra strokovnih šol v Ljubljani ter meril za oblikovanje cen vzgoj noizobraže valnili storitev srednjih šol in šol za specializirane delavce v letu
1976,	na seji dne 26. 5. 1977
odločilo :
I.	Ugotovi se, da določbe 8. in 9. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov za delavce Centra strokovnih šol, z dne 30. 6. 1976, niso bile v skladu z ustavo in zakonom;
II.	Centru strokovnih šol se določi rok do 31. 12.
1977,	v katerem naj sam odpravi neustavnost in nezakonitost določb 8. in 9. člena samoupravnega sporazuma o delitvi dohodkov z dne 1. 12. 1976;
III.	Razveljavijo se določbe 8. in 9 člena meril za oblikovanje cen vzgojnoizobraževalnih storitev srednjih šol in šol za specializirane delavce v-letu 1976, ki jih je Izobraževalna skupnost Slovenije sprejela dne
27.	5. 1976.
Obrazložitev
1)	Na pobudo predmetne učiteljice na Centru strokovnih šol v Ljubljani je ustavno sodišče s svojim sklepom z dne 3. 4. 1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov za delavce Centra strokovnih šol z dne 30. 6. 1976 in samoupravnega sporazuma z dne 1. 12. 1976 ter meril za oblikovanje cen vzgojnoizobraževalnih storitev srednjih šol in šol za specializirane delavce v letu 1976, ki jih je sprejela Izobraževalna skupnost Slovenije.
Samoupravna sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v svojih 8. in 9. členu določata osnovo osebnega dohodka in odbitke zaradi nedoseganja zahtevanih delovnih izkušenj oziroma strokovne izobrazbe.
Merila za oblikovanje cen vzgojnoizobraževalnih storitev srednjih šol pa v obravnavanih členih določajo izračunavanje osebnih dohodkov po povprečnih točkovnih vrednostih delovnih mest ob upoštevanju zasedbe -delovnih mest po dejanski izobrazbi delavcev.
2)	Z določbami 8. in 9. člena samoupravnega sporazuma opredeljene ocenitve vrst poklicev ter tam določeno avtomatično vnaprejšnje odbijanje točk oziroma nižje vrednotenje delovnega mesta glede na kvalifikacijo delavca, ko v samoupravnem sporazumu ni vnaprej določenih osnov in meril za ugotavljanje dejanskega rezultata delavčevega dela in ustvarjanja ter njegovega prispevka k skupnim rezultatom dela, ni v skladu z ustavo in zakonom. Lahko se sicer predpostavlja, kot je to urejeno v samoupravnem sporazumu, da delavec z zahtevano strokovno izobrazbo in delovnimi izkušnjami opravlja svoje delo z večjim uspehom. Enako se tudi lahko predpostavlja, da je delavec z višjo strokovno izobrazbo, kadar se le-ta za opravljanje nalog določenega delovnega mesta zahteva v alternativnih stopnjah, usposobljen za opravljanje zahtevnejših in odgovornejših nalog. V nobenem primeru pa takšna višja kvalifikacija sama po sebi še ne opravičuje večje udeležbe pri delitvi dohodka. Delavcu, ki ima zahtevano strokovno izobrazbo in delovne izkušnje in t”di delavcu, ki teh na-miev nima gre namreč osebni dohodek predvsem glede na rezultat
njegovega dela in glede na prispevek k skupnim rezultatom. To velja tudi za delavca, ki ima nižjo izmed alternativno določenih stopenj izobrazbe, ki se zahtevati za opravljanje nalog določenega delovnega mesta. Z ustavnimi načeli delitve po dejanskih rezultatih dela je zato nezdružljiv avtomatizem, po katerem že vata za opravljanje nalog določenega delovnega mesta, izkušnje dajejo večje pravice, kot jih imajo drugi delavci, ki delajo na enakem delovnem mestu.
3)	Delavci organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na, teh področjih zadovoljujejo (18. člen ustave SRS in 92. člen zakona o združenem delu). Ta svobodna menjava dela se uresničuje v okviru izobraževalne skupnosti, v katerih uporabniki in izvajalci storitev skupno in enakopravno odločajo o izobraževalni dejavnosti, pri čemer določajo tudi merila za oblikovanje cen in stroškov ter minimalne standarde za opravljanje posameznih oblik izobraževalne dejavnosti (10. alinea 10. člena zakona o izobraževalnih skupnostih — Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76). Vzgojnoizobražc-valne organizacije ustvarjajo dohodek s povračilom za opravljeno delo po pogodbi, ki jo sklenejo z izobraževalno skupnostjo na podlagi programa dela in po merilih, ki jih je sprejela skupščina te skupnosti (33. člen zakona o izobraževalnih skupnostih).
Republiška izobraževalna skupnost je v merilih za oblikovanje cen vzgojnoizobraževalnih storitev srednjih šol in šol za specializirane delavce v letu 1976 izhajala iz vnaprej opredeljenih točkovnih vrednosti delovnih mest, upoštevajoč pri tem stopnjo izobrazbe, ki jo dosežejo delavci posameznih poklicev. Kriterij strokovne izobrazbe je v merilih upoštevan tako, da izobraževalna skupnost vnaprej in neodvisno od doseženih delovnih rezultatov vračuna različna sredstva za osebne dohodke pedagoških delavcev, ki imajo različne stopnje strokovne izobrazbe, čeprav delajo na enakih delovnih mestih in izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih. Tako določena merila pa niso v skladu z ustavnimi in zakonskimi načeli nagrajevanja dejansko doseženih rezultatov dela. Čeprav se osebni dohodki pedagoških delavcev v srednjih šolah ne morejo določati neposredno po merilih, določenih v izobraževalni skupnosti, pa je določanje cene storitev vzgojnoizobraževalnih zavodov, na način, kot je določen v obravnavanih merilih, vendar navajalo k temu, da so tudi v vzgojnoizobraževalnih organizacijah določali osebne dohodke po istih kriterijih, ne da bi ugotavljali dejanske rezultate dela.
4)	Ustavno sodišče je ocenilo, da delavci Centra strokovnih šol v Ljubljani lahko sami odpravijo neskladnost samoupravnega sporazuma iz decembra 1976 z ustavo in zakonom. Zato je po 21. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka pod II. te odločbe.
Za samoupravni sporazum iz junija 1976 in merila Izobraževalne skupnosti Slovenije pa je po 422. členu ustave SR Slovenije in na podlagi 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, kot je ra^jndno iz izrekov pod I. in III. te odločbe.
Po preteku roka, določenega v izreku pod II. te odločbe, bo Ustavno sodišče ob uporabi 22. člena za-
kona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo o ustavitvi oziroma nadaljevanju postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 65/76-12
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
637.
Na podlagi 17. točke prvega odstavka 44. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) izdaja Izvi'šni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o povračilih stroškov za prevoz, nastanitev in hrano vojaških obveznikov v teritorialni obrambi
I.	TEMELJNA DOLOČBA
1.	člen
Vojaku obvezniku, rezervnemu nižjemu oficirju, rezervnemu oficirju in rezervnemu vojaškemu uslužbencu (v nadaljnjem besedilu: vojaški obveznik) pripada v zvezi z izvršitvijo vojaške obveznosti v teritorialni obrambi povračilo stroškov za prevoz z javnimi prometnimi sredstvi ter povračilo stroškov za nastanitev in hrano pod pogoji iz tega odloka.
II.	POVRAČILO PREVOZNIH STROŠKOV
2.	člen
Vojaški obveznik ima za prihod v štab, v enoto ali v zavod teritorialne obrambe in za vrnitev v mesto prebivališča v zvezi z izvršitvijo vojaške obveznosti v teritorialni obrambi pravico do prevoza z vlakom, z avtobusom oziroma z ladjo.
Vojaškemu obvezniku se povrnejo prevozni stroški za najkrajšo pot oziroma za pot, ki omogoča glede na obstoječe prometne zveze in vrsto javnega prometnega sredstva najcenejše potovanje.
Vrsta javnega prometnega sredstva se praviloma odredi v pozivu za izvršitev vojaške obveznosti.
3.	člen
*
Vojak obveznik in rezervni nižji oficir do čina višjega vodnika I. razreda imata pravico prevoza v II. razredu na vlaku ali ladji, drugi vojaški obvezniki pa v I. razredu. Izjemoma imajo pravico prevoza v I. razredu tudi vojaški obvezniki z nižjim činom ali brez čina, če so postavljeni na oficirsko dolžnost.
4.	člen
Vojaškemu obvezniku se prizna za povračilo stroškov:
a)	za prevoz z vlakom ali z ladjo — znesek cene vozovnice za razred, do katerega ima pravico;
b)	za prevoz z avtobusom — znesek cene avtobusne vozovnice;
c)	za prevoz z drugim javnim ali zasebnim prometnim sredstvom — povračilo v višini cene železniške vozovnice za enako razdaljo v razredu, do katerega ima pravico po prejšnjem členu oziroma v višini cene avtobusne vozovnice, če na tej smeri ni železniškega prometa;
č) za prevoz v smeri, kjer ni javnega prometa — povračilo po ceni za vsak z osebnim avtomobilom prevoženi kilometer, ki velja v Socialistični republiki Sloveniji za zaposlene delavce.
III.	POVRAČILO STROŠKOV ZA NASTANITEV IN HRANO VOJAŠKIH OBVEZNIKOV
5.	člen
Vojaku obvezniku se med vojaško službo v teritorialni obrambi praviloma zagotovita brezplačna hrana in brezplačna nastanitev.
Če je vojaku obvezniku zagotovljena samo brezplačna hrana, mu pripada 40°/« dnevnice, če mu je zagotovljena le brezplačna nastanitev, pa 60 “/o dnevnice.
Za dejanski čas potovanja v prevoznem sredstvu vojaku obvezniku ne gre povračilo, če mu je zagotovljena brezplačna hrana. Ce mu za ta čas ni zagotovljena brezplačna hrana, gre vojaku obvezniku dnevno povračilo v višini 60 °/o dnevnice.
6.	člen
Vojak obveznik, ki je postavljen na starešinsko dolžnost v teritorialni obrambi, ima pravico do povračila po 7. in 8. členu tega odloka ob upoštevanju formacijskega čina oziroma razreda vojaške dolžnosti, ki jo opravlja.
7.	člen
Rezervni oficir, rezervni zastavnik in zastavnik I. razreda ter rezervni vojaški uslužbenec I. do VII. razreda imajo pravico do dnevnega povračila v znesku dnevnice za službeno potovanje aktivne vojaške osebe ustreznega čina oziroma razreda, dokler so na izvrševanju vojaške obveznosti v teritorialni obrambi zunaj prebivališča. To povračilo se zmanjša za 30 °/e, če jim je v tem času zagotovljena brezplačna nastanitev.
Drug rezervni nižji oficir in rezervni vojaški uslužbenec ima pravico do brezplačne nastanitve in do dnevnega povračila v znesku 70'%> dnevnice za službeno potovanje, ki gre aktivni vojaški osebi ustreznega čina oziroma razreda, doftler je na izvrševanju vojaške obveznosti v teritorialni obrambi zunaj prebivališča.
.	8. člen
Rezervni nižji oficir, rezervni oficir ali rezervni vojaški uslužbenec, ki je med izvrševanjem vojaške obveznosti v teritorialni obrambi poslan na službeno potovanje, na trupno potovanje ali na delo na terenu zunaj kraja, v katerem je v vojaški službi, ali je na dolžnosti na posebnih vojaških objektih, ima namesto pravice do povračila iz prejšnjega člena pravico do
povračil, ki gredo aktivnim vojaškim osebam ustreznega čina oziroma razreda v takih pogojih vojaške službe.
IV.	DRUGE DOLOČBE
9.	člen
Povračila po tem odloku bremene finančni načrt tistega štaba družbenopolitične skupnosti za teritorialno obrambo, ki je odredil vpoklic vojaškega obveznika.
10.	člen
Določbe tega odloka o povračilih za vojaka obveznika se uporabljajo tudi za prostovoljce teritorialne obrambe, ko so vpoklicani na vojaške vaje.
11.	člen
Višina dnevnic oziroma povračil po tem odloku se določa po predpisih o povračilih potnih in drugih stroškov za ustrezne kategorije vojaških oseb v JLA in po teh predpisih tudi izplačuje.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-15/77
Ljubljana, dne 12. maja 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
638.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SR Slovenije, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SR Slovenije, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgojo in izobraževanje na 17. seji, dne 24. maja 1977 sprejel
ODREDBO
o trajanju šolanja za poklic avtomehaniškl delovodja in poklic mehanik kmetijskih strojev
1
V skladu s predmetnikom in učnim načrtom, ki ju je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 17. seji, dne 29. marca 1977, traja izobraževanje za poklic
—	avtomehaniškl delovodja 1278 učnih ur,
—	mehanik kmetijskih strojev tri leta (6 semestrov ali 36 mesecev).
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-4/75	,Y
Ljubljana, dne 24. maja 1977.
Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja
Ela Ulrlh-Atena 1. r.
639.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-447/74) in na podlagi drugega odstavka 41a člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68, 14-108/69, 31-275/72 in 18-184/74) ter 25. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgojo in izobraževanje na svoji 17. seji dne 24. maja 1977 sprejel
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o izpitih v osnovnih in srednjih šolah
1.	člen
Drugi in tretji odstavek 42. člena pravilnika o izpitih v osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 4-151/75) se spremenita tako, da se glasita:
»Kandidati, ki prvikrat opravljajo zaključni izpit v junijskem roku, ga lahko drugikrat opravljajo v času med 20. in 30. avgustom.
Kandidati, ki prvikrat opravljajo zaključni izpit v avgustovskem roku, ga lahko drugikrat opravljajo v času med 15. in 25. septembrom«.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-34/77
Ljubljana, dne 24. maja 1977.
Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja
Ela Ulrlh-Atena 1. r.
640.
Na podlagi 58. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74) izdaja republiški sekretar za delo v sporazumu z republiškim sekretarjem za notranje zadeve
NAVODILO
o načinu nadzorstva nad spoštovanjem predpisov o
varstvu pri delu v organih za notranje zadeve
1.	V organih za notranje zadeve nadzorujejo spoštovanje predpisov o varstvu pri delu za to posebej pooblaščeni inšpektorji dela Republiškega inšpektorata za delo.
Pooblastilo iz prejšnjega odstavka izda republiški sekretar za notranje zadeve na predlog glavnega republiškega inšpektorja dela.
2.	Pri opravljanju nadzorstva se mora pooblaščeni inšpektor dela ravnati tudi po samoupravnih splošnih aktih o notranjem poslovanju organov za notranje zadeve.
Ce naleti inšpektor dela pri opravljanju nadzorstva na zapreke, ki mu onemogočajo ali otežkočajo delo, mora o tem obvestiti republiškega sekretarja za notranje zadeve.
3.	Z dnem, ko začne veljati to navodilo, se v SR Sloveniji preneha uporabljati navodilo o načinu nadzorstva nad spoštovanjem predpisov o varstvu pri delu v organih za notranje zadeve in v njihovih zavodih (Uradni list SFRJ, št. 55-896/65).
4.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 180-4/76
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Soglašam!
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
Republiški sekretar za delo
Pavle Gantar 1. r.
641.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja na podlagi četrte alinee 45. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni Ust SRS, št. 42-339/73)
DOPOLNITVE SORTNE LISTE za sadne rastline^ in vinsko trto
Sortna lista za sadne rastline in vinsko trto (Uradni list SRS, št. 18-820/76) se dopolni z naslednjimi sortami:
1. V I. poglavju »SADNE RASTLINE« se k 1. točki »Jablane (Malus sp.)« za zaporedno štev 47. dodajo še naslednje sorte:
»48. Glose
49.	Imperial mc’intosh
50.	Mantet
51.	Quinte
52.	Vista beUa
53.	Stark Earliest
kloz
mekintoš mantet kvint vista bela
star kova najranejša«
2.	V II. poglavju »VINSKA TRTA« se k 3. točki »Ameriška podlaga« za zaporedno štev. 12 dodata naslednji podlagi:
»13. Berlandieri x Rupestris R 110 14. Riparia x Rupestris 3309«
St. 320/C-046/76
Ljubljana, dne 11. aprila 1977.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
642.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za opečne Izdelke in elektrofilterske elemente
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 6. aprila 1977 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in elektrofilterske elemente s tem, da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo svoje sedanje proizvajalčeve cene in sicer po ceniku posamičnih^-cen
za vsak posamezen proizvod, ki je sestavni del tega sporazuma in je v Gospodarski zbornici SR Slovenije.
Cene veljajo fco naloženo na prevozno sredstvo v skladišču proizvajalca.
2.	Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oz. kčipoVali proizvode iz 1. točke tega sporazuma po cenah in pogojih, kot to določa ta sporazum.
3.	Proizvajalci in kupci so se sporazumeli, da bodo v primeru, da pride do podražitve goriv, za ustrezni odstotek povišanja stroškov za gorivo zvišali cene opečnih in EF izdelkov.
4.	K temu sporazumu je dal soglasje Republiški komite za tržišče in cene Ljubljana — Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 021-02/77-2 dne 25. 5. 1977.
5.	Ta spbrazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS; uporablja pa se od 1. junija 1977. dalje.
Predstavniki proizvajalcev:
REK Zasavje TOZD Gramat Trbovlje; Stavbar Maribor TOZD IGM Hoče; IUV TOZD opekarna Vrhnika; Ograd Ormož; Opekarna Črnuče; Konstruktor Maribor TOZD opekarna Puconci; Križevske opekarne Boreči; Konstruktor Maribor TOZD Gradbenik Lendava; Ope-karniško podjetje Gornja Radgona; Tehnika TOZD Ljubljanske opekarne; Opekarna Maribor-Radvan j e; REK Velenje TOZD proizvodnja IGM; Opekarna Loče pri Poljčanah; Slovenija ceste TOZD opekarna Mengeš; Opekarna Zalog Novo mesto; Opekarne Ljubečna; KOGP Kranj TOZD opekarne Kranj; Opekarniško podjetje MAP TOZD opekarna Ptuj; Opekarniško podjetje MAP TOZD opekarna Košaki Maribor; Goriške opekarne.
Predstavniki kupcev:
SGP Gorica Nova Gorica; GIP Beton-Zasavje TOZD operativa; GIP Beton-Zasavje Zagorje ob Savi; SGP Gorenje Radovljica; TP Tabor Grosuplje; TP Ku-rivoprodaja Ljubljana; SGP Gradišče Cerknica; GOP Obnova Maribor, Potrošnik TOZD Veleprodaja Mur. Sobota; Technomercator Celje; TP Soča Koper; IGP Ograd Ormož; TP Zarja Ormož; Mercator TOZD Idrija; Mercator TOZD Uni verzal Lendava; INTES TOZD Preskrba Radlje ob Dravi; IGP Ingrad Celje; SGP Ko-grad Dravograd; GP Tehnika Ljubljana; TIMA Maribor; SGP Hrastnik sektor Ljubljana; GOP Obnova Celje; Dom-Smreka Maribor; GP Stavbar Maribor TOZD IGM Hoče; Jedinstvo Umag OOUR Usluga-comerce Novigrad; UTPP Rabac OOUR Trgovina Labin; PPK Pazin OOUR za robni promet i kooperaciju Podpičan; TP Sevnica; KZ Škofja Loka; Opekarna Črnuče Ljubljana; PTP Jadran Buzet; SGP Pionir Novo mesto; SGP Konstruktor Maribor TOZD opekarna Pucongi; Križcvska opekarna Boreči; SGP Konstruktor TOZD Gradbenik Lendava; GIP Gradis Ljubljana; SZ Černetov vrt Kranj; Komunalno podjetje Tržič; Opekarniško podjetje Gor. Radgona; Kras-Jadran Sežana; KZ Postojna TOZD blagovni promet; Jeklotehna Maribor; GIP Vegrad TOZD gradbena operativa Velenje; TP Izbira Ptuj; GP Tehnika TOZD Ljubljanske opekarne; SGP Igrad Vrhnika; SGP Konstruktor Maribor; SGP Konstruktor Maribor TOZD gradbeništvo Pomurje Murska Sobota; GP Radlje ob Dravi; ERA Velenje iTOZD Veleprodaja; TP Velepromet Otočac; TP Hmezad Žalec; TP Jelša Šmarje pri Jelšah; TP Mrežica Duga Resa; TP Koloniale Poljčane; Koroška KZ Slovenj Gradec; SGP Rogaška Slatina; Primorje Gorica Šempeter pri Gorici; Slovenijales Ljubljana; Merkur
TOZD prodaja na drobno Kranj; Universal Jesenice; Jeklotehna Maribor TOZD Obala Izola; ABC Pomurka Murska Sobota delovna skupnost za komercialno dejavnost Ljubljana; REK Velenje; Tehnomercator Celje; TP Šuma Karlovac; Gramex Ljubljana; Opekarna Loče pri Poljčanah; GP Objekt Ljubljana; GP Stavbar Maribor TOZD Gradbeništvo Drava Ptuj; Opekarniško podjetje MAP TOZD opekarna Ptuj; LES Ptuj; SGP Slovenija ceste TOZD opekarna Mengeš; Dolenjka Novo mesto; Opekarna Zalog Novo mesto; Istra Pula; KK Šentjur; Murka Lesce; Opekarne Ljubečna; KOGP Kranj TOZD opekarne Kranj; Astra Ljubljana; Mercator TOZD Standard Novo mesto; Opekarniško podjetje MAP TOZD opekarna Košaki Maribor: GIP Gradis TOZD Gradnje Ptuj; Goriške opekarne; SGP Stavbenik Koper; PTP Center Koper.
643.
Na podlagi določil zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74)
sklenejo
delavci združeni v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela lesarstva Slovenije in delavci združeni v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela usmerjenega izobraževanja lesarstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti lesarstva v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNA NAČELA
1.	člen
Delavci združeni v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela lesarstva Slovenije in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi občanov v lesni obrti ter delavci združeni v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela usmerjenega izobraževanja lesarstva Slovenije ustanovijo Izobraževalno skupnost lesarstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Delavci ustanovijo skupnost z namenom, da bi prek nje zagotovili svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju usmerjenega izobraževanja v lesarstvu.
V skupnosti delavci, združeni v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela lesarstva uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela usmerjenega izobraževanja lesarstva, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja usmerjenega izobraževanja lesarstva, sprejemajo programe, združujejo sredstva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področju usmerjenega izobraževanja v lesarstvu.
2. člen
Skupnost
—	oblikuje in določa politiko usmerjenega izobraževanja v lesarstvu v skladu z načrtovanim družbenim razvojem SR Slovenije in s politiko usmerjenega izobraževanja ter z razvojno politiko lesarstva v SR Sloveniji;
—	združuje vse organizirane oblike in stopnje usmerjenega izobraževanja v lesarstvu po osnovni šoli;
—	v sodelovanju z drugimi dejavniki deluje za
uresničevanje socialističnih	vzgoj noizobraževalnih
smotrov na področju usmerjenega izobraževanja v lesarstvu in drugih oblikah organizirane družbene vzgoje in izobraževanja;
—	deluje za izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje;
—	sodeluje pri organizaciji permanentnega izobraževanja z ustreznimi DO in TOZD;
—	v povezavi z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi skrbi za zagotovitev pogojev za pridobivanje popolne osnovne splošne izobrazbe z izobraževanjem ob delu v lesarstvu tistim mladim, ki niso v času obveznega šolanja uspešno končali osnovne šole ter skupaj z njimi zagotavlja oblikovanje interesov in potreb občin po strokovnih kadrih v lesarstvu in pri izgrajevanju sistema in načrtovanja razvoja usmerjenega izobraževanja;
—	razvija in krepi družbenoekonomske odnose na področju vzgoje in izobraževanja v lesarstvu na načelih samoupravljanja in delitev po rezultatih dela;
—	sprejema programe razvoja in dela vseh oblik usmerjenega izobraževanja in drugih oblik vzgoje in izobraževanja v lesarstvu ter zagotavlja materialno osnovo za njihovo uresničevanje;
—	spremlja, nadzoruje in ocenjuje izvajanje dogovorjenega programa izobraževalne dejavnosti;
—	zagotavlja sredstva za izobraževalno dejavnost v lesarstvu;
—	zagotavlja sredstva za proučevanje izobraževalne problematike v lesarstvu;
—	sodeluje z osnovnimi šolami in zavodi za zaposlovanje pri poklicnem usmerjanju mladine v lesarske poklice;
—	sodeluje z Gospodarsko zbornico Slovenije in Zavodom za šolstvo SRS pri izdelovanju profilov poklicev, nomenklature poklicev, učnih načrtov in predmetnikov;
—	odloča d dolgoročnem razvoju posameznih vzgoj-noizobraževalnih dejavnosti DO in TOZD;
—	sodeluje pri organiziranju in financiranju izgradnje šolskega prostora usmerjenega izobraževanja v lesarstvu;
—	sodeluje z DO in TOZD pri ugotavljanju kadrovskih potreb udeležencev;
—	na osnovi kadrovskih potreb udeležencev določa .obseg in strukturo vpisa v razne izobraževalne oblike in smeri;
—	pospešuje in sodeluje pri raziskovalnem in razvojnem delu za potrebe vzgoje in izobraževanja ter za modernizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa;
—	skrbi, se dogovarja in je soodgovorna skupaj z drugimi skupnostmi za izobraževanje, ki ni zajeto v tej skupnosti; obseg in način izpolnjevanja skupnih obveznosti, sodelovanje v upravljanju, usklajevanju dela in druge skupne zadeve se uredi s samoupravnim sporazumom;
—	skrbi za racionalno in smotrno gospodarjenje z vsemi sredstvi, ki se združujejo za uresničevanje programov te dejavnosti;
—	sodeluje in se združuje v Izobraževalni skupnosti Slovenije, kjer skupaj z vsemi drugimi skupnostmi za vzgojo in izobraževanje opravlja skupne naloge in sodeluje s samoupravno organiziranim gospodarstvom, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z
družbenopolitičnimi organizacijami in prek nje sodeluje v Skupščini Socialistične republike Slovenije;
—	uresničuje javnost dela.
3.	člen
Za izvajanje nalog iz 2. člena sprejema skupnost dolgoročne, srednjeročne in enoletne programe dela, ki so usklajeni s programi razvoja lesarstva v SR Sloveniji in z dogovorjenimi programi vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji in so njihov sestavni del.
II. UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
4.	člen
X
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona o izobraževalnih skupnostih, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov.
Delo skupnosti je javno.
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti
—	izvršni odbor skupščine (9 članov)
—	samoupravno razsodišče (5 članov)
—	odbor samoupravnega nadzora (5 članov)
5.	člen
Skupščina skupnosti
Skupnost ima skupščino, ko jo sestavljata dva zbora:
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev delovnih in temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost in
—	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev vseh drugih članov skupnosti.
6.	člen
V zboru izvajalcev ima vsaka vzgojnoizobraževal-na organizacija lesarstva po dva delegata.
Enega delegata študenta delegira TOZD lesarski oddelek BF v Ljubljani, po enega delegata — učenca — delegirajo druge vzgojnoizobraževalne organizacije lesarstva.
Razporeditev delegatskih jnest v zboru izvajalcev je sledeča:	.
Izobraževalne DO oziroma TOZD:
1. BF-TOZD lesarski odde-
Stevilo delegatov:
lek	2 delegata delavcev
BF-TOZD lesarski oddelek	1 delegat študent
2. Lesarski šolski center	
Maribor	2 delegata delavcev
Lesarski šolski center Mari-	
bor	1 delegat učenec
3. Tehniška šola za lesarstvo	
Ljubljana	2 delegata delavcev
Tehniška šola za lesarstvo	
Ljubljana	1 delegat učenec
4. Poklicna lesna šola Škof-	
ja Loka	2 delegata delavcev
Poklicna lesna šola Škofja	
Loka	1 delegat učenec
5. Lesarski šolski center No-	
va Gorica	2 delegata delavcev
Lesarski šolski center Nova	
Gorica	1 delegat učenec
Skupaj;	15 delegatov
7.	člen
Zbor uporabnikov sestavlja 47 delegatov. V zbor uporabnikov delegira načeloma enega delegata 1.000 delavcev lesne industrije, 500 delavcev družbene lesno obrti in po enega delegata delavce, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov v lesni obrti iz področja Lesarskega šolskega centra Maribor, Lesarskega šolskega centra Nova Gorica in Poklicne lesne šole Škofja Loka.
Razporeditev delegatskih mest v zboru uporabnikov je sledeča:
Nosilec konference delegacij delegatskega mesta
Industrija:
1.	ALPLES Železniki
2.	BOR Laško
3.	BREST Cerknica
4.	ELAN Begunje
5.	GLIN Nazarje
6. LESNA Šoštanj
7. HOJA Ljubljana
I
8.	INLES Ribnica
9.	LPI Radomlje
10.	JAVOR Pivka
11.	JELOVICA Škofja Loka
12.	KLI Logatec
13.	LESNA Slovenj Gradec
14.	LESONIT Ilirska Bistrica
15.	LIK Kočevje
16.	LIKO Vrhnika
17.	LI Litija
18.	LIP Slov. Konjice
19.	LIPA Ajdovščina
Vključuje konference splošnih delegacij Iz DO
Število
delegatov
—	ALPLES Železniki	1
—	BOR Laško	1
—	SOPOTA Radeče
—	TLG Rimske Toplice
—	BREST Cerknica	2
—	JELKA Begunje
—	ELAN Begunje	1
—	GLIN Nazarje	1
—	GARANT Polzela
—	LESNA Šoštanj	1
—	REK Velenje -TOZD zunanji obrati Velenje
—	GORENJE-TOZD POHIŠTVO Velenje
—	HOJA Ljubljana	2
—	PLUT AL Ljubljana
—	POHIŠTVO Ljubljana
—	SINOL^S Ivančna Gorica
—	SORA Medvode
—	TAPO Ljubljana
—	INLES Ribnica	1
—	LPI Radomlje	1
—	MELODIJA Mengeš
—	JAVOR Pivka	2
—	JELOVICA Škofja Loka 1
—	KLI Logatec	' 1
—	Lesna Slovenj Gradec 2
—	IMONT Dravograd
—	TM Slovenj Gradec
—	LESONIT Ilir. Bistrica 1
—	LIK Kočevje
—	LIKO Vrhnika
—	LPI Idrija
—	LI Litija	1
—	SVEA Zagorje
—	TP TrboVlje
—	LIP Slov. Konjice
—	EMMI Slov. Bištrica
—	LIPA Ajdovščina
—	MIZAR Volčja Draga
20.	LIP Bled	— LIP Bled
— ZLIT Tržič
21.	LP Murska Sobota — LP Murska Sobota	1
— LENDAVA Murska Sobota
— MIZARSTVO Ljutomer
22.	MARLES Maribor — MARLES Maribor	2
— IMPREGNACIJA Hoče
23.	MEBLO Nova
Gorica	— MEBLO Nova Gorica 2
— KRASOPREMA Dutovlje — IZTOK Miren
24.	NOVOLES Novo
mesto	— NOVOLES Novo mesto 2
25.	OPREMA Izola	— OPREMA Izola	I
— STIL Koper
26.	SAVINJA Celje	— SAVINJA Celje	1
— BOHOR Šentjur
27.	STOL Kamnik	— STOL Kamnik	1
— MENINA Kamnik
28.	TP Brežice	—	TP Brežice	1
—	KOPITARNA Sevnica
—	GG Brežice-TOZD ŽAGA Sevnica
—	JUGOTANIN Sevnica
—	STILLES Sevnica
Obrt:
29.	OLES Postojna — OLES Postojna	1
— BOR Komen — LESOGRAD Kozina — MIZ. DELAV. Selo-Vipava
30 MIZ. IN TAPETN.
Ig
31. MOBILIA Ljubljana
32. MIZARSTVO Vič-Ljubljana
33. L GO Jesenice
MIZ. IN TAPET. Ig MIZARSTVO Litija MIZ. IN TESARSTVO Zadobrova
MIZARSTVO Moste-Lj ubijana MIZARSTVO Trnovo-Ljubljana
MOBILIA Ljubljana MIZARSTVO Vižmarj e-Lj ubij ana MIZ. OBRT. PODJ. Šiška-Lj ubij ana TAMIZ Mengeš
MIZARSTVO Vič-Ljubljana OBRT. PODJETJE Podpeč
TAPETDEKOR
Ljubljana
LGO Jesenice MIRA Radovljica MIZ. PODJETJE Žiri
1
1
1
1
34. OPREMA Kočevje — OPREMA Kočevje	1
— HRAST Sentlovrenc — MIZ. DELAV. Gabrovka — SPL. MIZAR. Grosuplje — STOLARNA Dobrepolje — TRELES Trebnje
— POHIŠTVO Celje	1
— OPREMA Celje — TAPETNIŠTVO Celje — ZARJA Žalec
— SLOG Maribor	1
— POHORJE Slov. Konjice — SKALA Slov. Konjice — TAPETNIŠTVO Dravograd
— TAPETNIŠTVO Maribor — GRADLES Maribor
— SPL. MIZARSTVO
Krško	1
— DEKORLES Brežice
—	iz področja LESAR-
SKEGA Šolskega CENTRA	MARIBOR	1 ■
—	iz področja LESAR-
SKEGA Šolskega CENTRA NOVA GORICA	1
—	iz področja POKLICNE
LESNE SOLE ŠKOFJA LOKA	1
8.	člen
Nosilec konference delegacij delegatskega mesta skrbi za enakopravno zastopanost interesov delavcev vseh vključenih delovnih organizacij.
Nosilec konference delegacij delegatskega mesta skrbi za udeležbo delegata na seji skupščine.
9.	člen
Nosilec konference delegacij delegatskega mesta je dolžan organizirati o vseh vprašanjih, o katerih bo razpravljala in sklepala skupščina, predhodno posvetovanje s splošnimi delegacijami DO, ki jih delegatsko mesto vključuje. Delegat, ki se je udeležil seje skupščine, je dolžan obvestiti konference delegacij delegatskega mesta s sklepi in stališči skupščine.
10.	člen
Skupščina sprejme statut skupnosti in poslovnik o svojem delu.
11.	člen
Skupščina skupnosti dela in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Oba zbora skupščine odločata in sklepata enakopravno o vseh zadevah. Odločitev je sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih.
Če odločitev iz prejšnjega odstavka ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se izvede postopek za usklajevanje, določen s poslovnikom skupščine.
12.	člen
Skupščina skupnosti:
—	sprejme statut in druge splošne akte skupnosti:
—	obravnava in odloča o vprašanjih v zvezi z organizacijo in razvojem vzgojnoizobraževalnih dejavnosti za področje usmerjenega izobraževanja v lesarstvu:
—	obravnava pripombe, mnenja in priporočila ustanoviteljev, občinskih skupščin, Izobraževalne skupnosti Slovenije, Skupščine Socialistične republike Slove-
nije, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in društev ter jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih;
—	odloča o kratkoročnih in dolgoročnih programih vzgoje in izobraževanja;
—	sprejme program za financiranje vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti;
—	odloča o uporabi in razdelitvi sredstev skupnosti;
—	sprejme merila za delitev sredstev skupnosti za dejavnost vzgojnoizobraževalnih organizacij v skladu z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi, z zakoni in drugimi predpisi;
—	odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih skupnosti za solidarnostno uresničevanje skupno dogovorjenih nalog;
—	daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov na področju vzgoje in izobraževanja;
—	ustanavlja posebna telesa za opravljanje določenih nalog;
—	voli delegacijo oziroma delegate v Izobraževalno skupnost Slovenije; .
—	voli izvršni odbor skupščine skupnosti in predsednika tega odbora, predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika;
—	voli samoupravno razsodišče;
—	imenuje tajnika skupnosti.
13.	člen
Seja skupščine je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov vsakega posameznega zbora.
Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov v posameznem zboru.
Statut, programi, splošni akti, finančni načrti in zaključni račun so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov v posameznem zboru.
Izvršni odbor
14.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti ima predsednika in 8 članov, ki jih voli in odpokliče skupščina. Izvršni odbor sestavljajo:
—	1 predsednik iz vrst uporabnikov,
—	4 člani iz vrst uporabnikov (3 industrija in 1 obrt),
—	3 člani iz vrst izvajalcev in
— I študent oziroma učenec.
Izvršni odbor je voljen za dobo štirih let. Ce pred potekom te dobe kolektivno odstopi ali če mu skupščina izglasuje nezaupnico, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega odbora.
Predsedniku in posameznemu članu izvršnega odbora preneha funkcija, če skupščina sprejme njegov odstop ali če ga odpokliče.
Nihče ne more biti izvoljen v izvršni odbor zaporedoma več kot za dve mandatni dobi.
15.	člen
Izvršni odbor skupnosti:
—	izvaja politiko in vse sklepe skupščine;
—	izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe skupnosti ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina;
—	usklajuje delo delovnih teles izvršnega odbora;
—	pripravlja osnutke družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov in skle-
35. POHIŠTVO Celje
36. SLOG Maribor
37.	SPLOŠNO MIZARSTVO Krško
38.	Delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov v lesni obrti
pov ter jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini skupnosti;
—	za opravljanje posameznih nalog in za proučevanje stanja in razvoja na posameznih področjih ustanavlja komisije;
—	sklepa pogodbe z vzgojnoizobraževalnimi in drugimi organizacijami, ki opravljajo naloge za potrebe skupnosti;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
I	16. člen
Seja izvršnega odbora skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzoča Več kot polovica njegovih članov. Odloča z večino glasov vseh članov.
Samoupravno razsodišče
17.	člen
Za samoupravno odpravo sporov med organi upravljanja skupnosti in med ustanovitelji se ustanovi stalno samoupravno razsodišče. Člane samoupravnega razsodišča izvoli skupščina skupnosti posebej. Mandatna doba članov samoupravnega razsodišča traja 4 leta.
Delo samoupravnega razsodišča se določi s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Odbor za samoupravni nadzor
18.	člen
Samoupravni nadzor nad delom organov upravljanja in strokovnih služb uveljavljajo udeleženci skupnosti tudi prek svojega odbora za samoupravni nadzor.
Odbor za samoupravni nadzor šteje 5 članov, ki se izvolijo:
—	3 člani iz vrst delavcev združenega dela porabnikov,
—	2 člana iz vrst delavcev vzgoj noizobraževalnih organizacij.
Kandidatno li^to članov odbora predlaga izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva. Mandatna doba članov traja 4 leta.
Člane obdora za samoupravni nadzor izvolijo udeleženci na zborih delavcev.
III.	FINANCIRANJE SKUPNOSTI
19.	člen
Za izvajanje dogovorjenega programa plačujejo udeleženci skupnosti prispevke.
Stopnjo in osnovo prispevka za dogovorjeni program usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji določi skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije, skladno z družbenim planom, resolucijo o družbenoekonomski politiki in družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v SR Sloveniji.
Za izvajanje skupnih nalog iz dogovorjenega programa usmerjenega izobraževanja v Izobraževalni skupnosti Slovenije se določi višina sredstev in prispevek s samoupravnim sporazumom, ki ga skleneta skupnost in Izobraževalna skupnost Slovenije.
20.	člen
Za financiranje dodatnih programov združujejo člani sredstva na podlagi samoupravnih sporazumov in pogodb. Sredstva, ki se v ta namen zbirajo iz istih virov, iz katerih se financira dogovorjeni program, morajo prav tako biti v skladu z družbenim planom, z resolucijo o družbenoekonomski politiki in z družbenim dogovorom o skupni porabi v SR Sloveniji.
21.	člen
Ce sredstva za financiranje dogovorjenega programa skupnosti, zbrana na osnovi 19. člena ne zadoščajo, lahko dobiva skupnost dopolnilna sredstva od Izobraževalne skupnosti Slovenije v skladu z merili, dogovorjenimi v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
22.	člen
V izobraževalni skupnosti lesarstva združujejo udeleženci v skladu s sprejetimi programi tudi sredstva za financiranje dopolnilnega izobraževanja in izobraževanja ob delu, sredstva za izobraževanje učiteljev ter za druge potrebe na področju izobraževanja, ki jih določa program in o katerih sklepajo v tej skupnosti.
23.	člen
Vzgojnoizobraževalne organizacije združenega dela opravljajo vzgojno izobraževalne storitve po programu in po ceni, ki se določita s pogodbo po merilih sprejetih v skupnosti; s tern delavci pridobivajo dohodek in si zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj z delovnimi ljudmi v drugih organizacijah združenega dela.
IV.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
24.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi, posebna poročila, interna glasila in druga sredstva javnega obveščanja.
V.	SLUŽBE SKUPNOSTI
25.	člen
Tajniške posle skupnosti opravlja tajnik skupnosti.
Tajnik je imenovan za dobo štirih let ip je lahko ponovno imenovan.
Za opravljanje tajniških, strokovnih, administrativnih in tehničnih del sklene skupnost pogodbo z delovno skupnostjo PZ »LES« Ljubljana. Za opravljanje finančno računovodskih del skupnosti sklene skupnost pogodbo z Izobraževalno skupnostjo Slovenije.
VI.	PREHODNE DOLOČBE
26.	člen
Z ustanovitvijo prevzame skupnost sredstva, obveznosti in pravice določene s samoupravnim sporazumom med skupnostjo in Izobraževalno skupnostjo Slovenije.
27.	člen
Organi skupnosti se konstituirajo v 30 dneh od dne, ko ga sprejme tri četrtine TOZD lesarstva Slovenije.
Ta sporazum velja z dnem. ko ga sprejme najmanj tri četrtine TOZD lesarstva Slovenije in ko ga potrdi Skupščina SR Slovenije.
Sporazum se objavu v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 15. junija 1976.
Udeleženci:
BOHOR Šentjur — TOZD Žaga in furnirnica Šentjur. TOZD lesna oprema Mestinje; ELAN Begunje — TOZD Inštitut Begunje, TOZD Športni rekviziti Begunje; GARANT Polzela: GLIN Nazarje — TOZD lesna industrija Nazarje,*TOZD Smreka Gornji Grad: GORENJE — TOZD Pohištvo Velenje- GORENJE — LESNA Šoštanj; HOJA Ljubljana — TOZD Žaga Rob,
TOZD Za^a Škofljica, TOZD Pohištvo Polhov Gradec, TOZD Stavbno mizarstvo Ljubljana, TOZD Galanterija Podpeč; IMONT Dravograd; INLES Ribnica — TOZD TSP Loški potok, TOZD TSP Ribnica, TOZD TSP Sodražica; IMV-Tovarna opreme Črnomelj; IMV-Tovarna PODGORJE Šentjernej; JELOVICA Škofja Loka — TOZD Montažni objekti Škofja Loka, TOZD Stavbno pohištvo Škofja Loka, KOPITARNA Sevnica; LESNA INDUSTRIJA Litija — TOZD Žagarska proizvodnja Zagorica, TOZD Furnirska proizvodnja Litija, TOZD Mizarska proizvodnja Šmartno; LIP Bled — TOZD LP »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica, TOZD Lesna predelava Mojstrana, TOZD Lesna predelava Podnart, TOZD Lesna predelava Rečica; LIP Slovenske Konjice — TOZD LIO Slovenska Bistrica, TOZD LIO Oplotnica, TOZD LIO Poljčane, TOZD LIO Polskava, TOZD LIO Slovenske Konjice, TOZD LIO Vitanje; LESNA Slovenj Gradec — TOZD Žaga Mislinja, TOZD Žaga Otiški vrh, TOZD Žaga Vuhred, TOZD Tovarna ivernih plošč Otiški vrh, TOZD Tovarna pohištva Pameče, TOZD Tovarna pohištva Prevalje, TOZD Nova oprema Slovenj Gradec, TOZD Tovarna oken Podvelka, TOZD Tovarna stavbnega pohištva Radlje, TOZD Žaga Mušenik; LESOGRAD Kozina; LIPA Ajdovščina — TOZD Primarna predelava lesa Ajdovščina, TOZD Mizama Ajdovščina, TOZD Ploskovno pohištvo Ajdovščina; MENINA Kamnik; MO-BILIA Ljubljana; OLES Postojna; Podjetje za impregnacijo lesa Hoče pri Mariboru; ZLIT Tržič; SLO-VENIJALES-ALPLES Železniki — TOZD Žaga in stavbno pohištvo Železniki, TOZD Storitvene dejavnosti Železniki, .TOZD Tovarna pohištva Železniki, TOZD Tovarna RTV ohišij Železniki; SLOVENIJA-LES-BREST Cerknica — TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg, TOZD Tovarna ivernih plošč Cerknica, TOZD Tovarna pohištva Cerknica, TOZD Tovarna pohištva Martinjak, TOZD Tovarna pohištva Stari trg; SLOVENIJALES-JELK A Begunje; SLOVENI J ALES-KLI Logatec — TOZD Žaga Logatec, TOZD Drobno pohištvo Logatec, TOZD Stavbno pohištvo Logatec: SLOVENIJALES-LIK Kočevje — TOZD Žaga Kočevje, TOZD Iveral Kočevje, TOZD Pohištvo Kočevje; SLOVENIJALES-Lesna in pohištvena industrija Idrija — TOZD Žaga Spodnja Idrija, TOZD Kolonialno pohištvo Cerkno, TOZD Pohištvo Spodnja Idrija; SLOVENIJALES-Lesna in pohištvena industrija Radomlje; SLOVENIJA LES-PL AT AN A Murska Sobota — TOZD Lesna predelava Murska Sobota, TOZD Ledava Murska Sobota; SLOVENIJALES-LESONIT Ilirska Bistrica — TOZD Tovarna plošč Ilirska Bistrica, TOZD Topol Ilirska Bistrica; SLO VENU ALES-MIZAR Volčja Draga; SLOVENIJALES-SAVINJA Celje — TOZD Polfinala Celje, TOZD Vzdrževalni obrati Celje, TOZD Žaga Celje, TOZD Furnirnica Celje, TOZD Pohištvo Celje, TOZD Pohištvo Šempeter; SLOVENIJALES-SORA Medvode; SLOVENIJALES-STIL Koper; SLOVENI JALES-STILLES Sevnica; SLOVENIJALES-SVEA Zagorje; SLO VENI JALES-STOLARNA Dobrepolje; SLOVENIJALES-Tovarna meril Slovenj Gradec; SLOVENI J ALES-Tovarna pohištva Brežice; SLOVENIJALES-Tovarna pohištva Trbovlje; IZTOK Miren, JAVOR Pivka — TOZD Tovarna furnirja Prestranek, TOZD Tovarna opažnih plošč Belsko, TOZD Tovarna vezanega lesg Pivka, TOZD Tovarna pohištva Postojna, TOZD Tovarna stolov Bač; KRASOPREMA Dutovlje; LIKO Vrhnika — TOZD Tovarna vrat Borovnica, TOZD Par-ketarna Verd; LESNINA-TOZD BOR Laško; LESNI-NA-TOZD DEKORLES Brežice; LESNINA-TOZD SO-
BOTA Radeče; LESNINA-TOZD SINOLES Ivančna Gorica; LESNINA-TOZD MIZARSTVO Ljutomer; LESNINA-EMMI Slovenska Bistrica; LESNINA-TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje; LESNINA-TOZD MIRA Radovljica; MARLES Maribor — TOZD Žaga in zabo-jarna Limbuš, TOZD Žaga Ormož, TOZD Žaga in zaboj arna Radenci, TOZD Tovarna montažnih stavb Lovrenc, TOZD Tovarna montažnih stavb Podvelka, TOZD Tovarna pohištva Lenart, TOZD Tovarna pohištva Ljutomer, TOZD Tovarna pohištva Limbuš; TOZD LES Ptuj; MEBLO Nova Gorica — TOZD Tovarna ivernih plošč Nova Gorica, TOZD Masivno pohištvo Trnovo pri Gorici, TOZD Oblazinjeno pohištvo Nova Gorica, TOZD Pohištvo Bovec, TOZD Pohištvo Branik, TOZD Pohištvo Cepovan, TOZD Pohištvo Klav-že, TOZD Pohištvo Nova Gorica, TOZD Primarni lesni izdelki Kneža, TOZD Primarni lesni izdelki Nova Gorica; NOVOLES Straža pri Novem mestu — TOZD Žaga Straža, TOZD Tovarna plastificirane iverice in žaga Soteska, TOZD Tehnično energetske storitve Straža, TOZD Tovarna vezanih plošč Straža, TOZD Tovarna drobnega pohištva Straža, TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto, TOZD Tovarna stilnega pohištva Straža; STOL Kamnik — TOZD Tovarna sedežnega pohištva Duplica, TOZD Tjovarna ploskovnega pohištva Duplica, TOZD Proizvodnja masivnih polizdelkov Motnik, TOZD Sloga Moste; HRAST Sent-lovrenc; Lesno galanterijski obrat Jesenice; Mizarska delavnica Selo — Črniče; Mizarstvo Vič Ljubljana; Mizarsko obrtno podjetje Šiška Ljubljana; Mizarstvo Trnovo Ljubljana; Mizarstvo Moste Ljubljana; Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova; Mizarstvo in tapetništvo Ig Ljubljana; Mizarstvo in tapetništvo Dravograd; OPREMA Celje; Obrtno podjetje Podpeč; Pohištveno mizarstvo Črnuče Ljubljana; POHIŠTVO Celje, POHORJE Slovenske Konjice; SLOG Maribor; Splošno mizarstvo Krško; TAPETNIŠTVO Maribor; TAMIZ Mengeš; TAPETDEKOR Ljubljana; TAPETNIŠTVO Celje, TAPO Ljubljana, ZARJA Žalec; ŽIMNICA Ljubljana; GRADLES Maribor; Kristal Maribor; BF-TOZD lesarski oddelek Ljubljana; Lesarski šolski center Maribor; Tehniška šola za lesarstvo Ljubljana; Poklicna lesna šola Škofja Loka; Lesarski šolski center Nova Gorica.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM
644.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje in 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje na sejah dne 23. marca in 24. marca 1977 sprejele
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa za leto 1976
Potrdi se zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem za leto 1976, ki izkazuje:
celotni dohodek izločitve ' dohodek po izločitvi skupaj izdatke
presežek izdatkov nad dohodki
din
359,697.091,65 42,695.669,20 317,001.422,45 322,254.743,00 5,253.320,55
ki se pokrije iz rezervnega sklada skupnosti.
St. 06-40-10/76
Ravne na Koroškem, dne 24. marca 1977. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti
Dravograd
Mozirje
Predsednik
Ivan Piki 1. r.
Predsednik
Vili Platovšek 1. r.
Radlje ob Dravi
Predsednik Ivan Hajnc 1. r.
Ravne na Koroškem
Predsednik
Ivan Prislan, inž.
1. r.
Slovenj Gradec
Predsednik
Ivo Sisernik 1. r.
Velenje
Predsednik
Božidar Lednik, dipl. inž. 1. r.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem je na seji dne 29. marca 1977 ugotovila, da so skupščine občinskih skupnosti na območju regije potrdile zaključni račun za leto 1976.
Predsednik Jurij Šumečnik 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
645.
Na podlagi 7., 15. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne
28.	aprila 1977 in na 33. seji zbora občin dne 28. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju urbanističnega načrta Medvod
1.	člen
Sprejme se urbanistični načrt Medvod, ki ga je izdelal ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta 1595/72 in 1822/76 v decembru 1976.
2.	člen
Načrt obravnava ureditveno območje Medvod znotraj meje, ki je razvidna iz grafičnega dela načrta v merilu 1:5000.
3.	člen
Posamezna ožja območja, katerih meje so določene v grafičnem delu načrta, so:
1.	zazidalni otoki za stanovanja in spremljajoče dejavnosti:
MeS 4, MeS 5, MeS 5 A, MeS 6, MeS 7, MeS 7 A, MeS 7 B, MeS 13, MeS 14, MeS 14 A, MeS 15, MeS 16, MeS 17, MeS 18, MeS 19, MeS 20, MeS 22, MeS 22 A, MeS 24, MeS 24 A, MeS 24 B, MeS 25 A, MeS 25 B in MeS .26	t
2.	zazidalni otoki za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti:
— MeP ITSC 1/1, MeP ITSC 1/2, MeP ITSC 1/2 A in MeP ITSC 1/3
— MeP ISC 2
— MeP 3, MeP 4, MeP 4 A, MeP 5, MeP 6, MeP 6 A in MeP 7
3.	zazidalni otoki za centralne dejavnosti:
MeC 1, MeC 1 A. MeC 2, MeC 3 in MeC 3 A
4.	površine za rekreacijo: MeR 1
5.	Rezervati za zazidavo so nezazidljive površine, označene z MeS 8, MeS 21, MeS 23, MeS 25 in MeS 28, ki se smejo vključiti med zazidljive površine po postopku, ki je predpisan za spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega načrta.
4.	člen
Zahtevana stopnja dokumentacije oziroma režim urejanja posameznih zazidalnih otokov:
1.	Na osnovi tega urbanističnega načrta se neposredno z lokacijsko dokumentacijo urejajo otoki:
— MeS 4, MeS 5, MeS 6, MeS 7 B, MeS 15, MeS 17, MeS 22, MeS 22 A, MeS 24 A, MeS 24 B, MeS 25 B in MeS 26.
— MeP 3, MeP 4, MeP 5, MeP 6, MeP 6 A in MeP 7.
— MeR 1.
Na enak način se omogoča izgradnja osnovnih prometnih, komunalnih in vodnogospodarskih objektov in naprav tudi v poteku skozi območja iz 2. točke tega člena.
2.	Z zazidalnim načrtom se urejajo otoki:
— MeS 5 A, MeS 7, MeS 7 A, MeS i3, MeS 14, MeS 14 A, MeS 16, MeS 18, MeS 19, MeS 20, MeS 24 in MeS 25 A
— MeP ITSC 1/1, MeP ITSC 1/2, MeP ITSC 1/2 A, MeP ITSC 1/3, MeP ISC 2 in MeP 4 A
— MeC 1, MeC 1 A, MeC 2, MeC 3 in MeC 3 A
Zazidalni načrti, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka, ostanejo v veljavi.
5.	člen
Splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč se razglasi na vseh površinah, kjer je zahtevana izdelava zazidalnega načrta, razen na površinah, za katere so bili zazidalni načrti že sprejet! pred uveljavitvijo tega odloka. Določila splošne prepovedi ne veljajo za gradnjo osnovnih prometnih, komunalnih in vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so prikazane v urbanističnem načrtu Medvod.
6.	člen
Urbanistični načrt Medvod je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojnih za urbanizem, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu ter pri Geodetski upravi Ljubljana.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
8.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod (Uradni list SRS, št. 1-14/75, 27-1348/75 in 18-625/76).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
646.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16-119/67) ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za potek mestne obvozne ceste Črnuče—Tomačevo, Smartinska cesta— Dolgi most
1.	člen
Odlok o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) se dopolni tako, da se 3. točki 3. člena doda nov odstavek, ki se glasi:
»Za mestno obvozno cesto Črnuče—Tomačevo, Smartinska cesta—Dolgi most, ki je objekt posebnega družbenega pomena, se plan prometa uskladi z dokumentacijo, ki opredeljuje njen potek, funkcijo in varovalni pas. Tako dopolnjen oziroma spremenjen plan prometa je upoštevati pri točkah L, 2. in 4. tega člena.«
2.	člen
Dokumentacijo, ki opredeljuje potek, funkcije in varovalni pas cestnega prostora obvozne ceste ponazarja tekstualni del in grafični del v M 1:500, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 2023/75 in 2023/77.
3.	člen
Detajlno urejanje In uporabo cestnega prostora mestne obvozne ceste opredeljujejo pravilnik, ki ga na podlagi detajlne projektne tehnične dokumentacije
sprejme Skupščina mesta Ljubljane po predlogih skupščin ljubljanskih občin.
Pravilnik mora biti sprejet v 6 mesecih po sprejetju tega odloka in je njegov sestavni del.
4.	člen
Spremembe in dopolnitve generalnega urbanističnega plana Ljubljane za območje obvozne ceste upoštevajo potrjene zazidalne načrte za razdeljene zazidalne otoke:
BS 3, BS 6, BS 7, BP 4, ŠP 3, SP 4, PS 6/1, SS 7/1-3, ŠS 9, ŠS 10, VS 7, VŠ 4, MS 12/2.
Za ostale zazidalne otoke in druge površine veljajo določila tega odloka.
5.	člen
Skladno z dokumentacijo iz 2., 3. in 4. člena tega odloka se izvajajo vsa dela v okviru lokacijsko tehnične dokumentacije.
6.	člen
Manjše odmike od določil tega odloka pri graditvi objektov, naprav ter ureditev prostora dovoljuje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane po predlogu pristojnega Izvršnega sveta skupščine občine, ter soglasij in mnenj pooblaščenih strokovnih organizacij.
7.	člen
Urbanistična dokumentacija iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled pri upravnih organih skupščin občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
647.	)
Na podlagi 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS,j št. 13/74) ter 1. in 9. člena odloka o postopku in nači/iu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/75) je Skupščina mesta Ljubljane na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na ureditvenem območju mesta Ljubljane
1.	člen
Na območju občine Ljubljana šiška
Spremeni se:
Dosedanja Stegenska ulica, ki poteka od Celovške ceste proti jugozahodu do Vodnikove ceste, severno ob stanovanjski soseski ŠS 6 se preimenuje v
Kavadarsko cesto
f
2.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
Na novo se imenuje:
Ulica, ki se odcepi od Tržaške ceste pred servisom Slovenija avto in poteka proti jugovzhodu do Tomažičeve ulice se imenuje,
Reška ulica
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
z	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
648.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72), tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/ 74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18-818/76) ter 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/ 74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V odloku o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 10-411/76) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša na koncu leta 1976:
din
—	za ureditveno območje mesta Ljubljane
(GUP)	5832
—	za Medvode, Presko, Vaše, Goričane in
Ladjo	5570
—	za vse druge kraje na območju ljubljanskih občin	5307
2.	člen
Tretji člen se spremeni tako, da se glasi:
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju ljubljanskih občin za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev znašajo na koncu leta 1976:
—	stroški za individualne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 340 din
—	stroški za kolektivne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 289 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
*	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
649.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 20/75), 7. in 9. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri upravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin ter 24., 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/ 74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k preimenovanju TOZD »Javna higiena in
ceste« v OZD »Komunalno podjetje Ljubljana«
I
Skupščina mesta Ljubljane, daje soglasje k preimenovanju TOZD »Javna higiena in ceste« v OZD Komunalno podjetje Ljubljana v TOZD »Javna higiena«.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-10/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
•	Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
650.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 20/75), 7. in 9. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri upravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin ter 24., 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/ 74) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. maja 1977 in na 34. seji zbora občin dne 26. maja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k pripojitvi delovne organizacije »Dimnikarstvo Ljubljana« in »Komunalnega podjetje Vič« k OZD »Komunalno podjetje Ljubljana«
I
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k pripojitvi delovne organizacije »Dimnikarstvo Ljubljana« in delovne organizacije »Komunalnega podjetja Vič« k OZD »Komunalno podjetje Ljubljana«.
Obe pripojeni delovni organizaciji postaneta temeljni organizaciji združenega dela v okviru OZD Komunalno podjetje Ljubljana.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-9/77
Ljubljana, dne 26. maja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
651.
Na podlagi 147. člena ustave SRS, 579. člena zakona o združenem delu in v zvezi s sklepom skupščine republiške skupnosti za ceste z dne 29. marca 1976 ter sklepi izvršilnega odbora republiške skupnosti za ceste z dne 19. oktobra 1976 glede koriščenja v občinah vplačani! presežkov posojila
sklepajo
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad, ki jo zastopa predsednik Rigler Janez, Skupščina občine Ljubljana Center, ki jo zastopa predsednik Keržan Hugo, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, ki jo zastopa predsednik Moškrič Marjan, Skupščina občine Ljubljana Šiška, ki jo zastopa predsednik Plemenitaš Stane, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo zastopa predsednik Belič Vili, Skupščina mesta Ljubljane, ki jo zastopa predsednik Kovič Tone, Republiška skupnost za ceste Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Seitl Viktor
.	DRUŽBENI DOGOVOR
o združevanju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za ceste na območju ljubljanskih občin
1.	člen	*
Po sprejetih kriterijih in podrobni proučitvi predlogov občin, se podpisniki družbenega dogovora sporazumevajo, da združijo viške vpisanega posojila in enotno uporabijo za izgradnjo naslednjih cestno prometnih objektov:
Namenjena
Naziv objekta	sredstva
v mio din
1.	Mestna cesta — Peruzzijeva, Jurčkova pot,
povezava Opekarske in Ižanske ceste z izgradnjo mostov preko Ljubljanice in Malega grabna	30,8
2.	Cestni podvoz v trasi Gregorinoye ulice
s povezavo na Tržaško cesto	19,1
3.	Podvoz pod železnico na Tacenski cesti z
ureditvijo cestišča	27>°
4.	Ureditev križišča Titove in Nemške ceste
in semaforizacija	3,5
5.	Popravilo Titove ceste skozi Črnuče	7,95
6.	Delna rekonstrukcija — sofinanciranje
Smartinske ceste na odseku Kajuhova—Žito	11,95
Skupaj namenjenih sredstev	100,3
2.	člen
Dogovorjeni način delitve sredstev o uporabi vpisanega posojila iz 1. člena obvezuje Skupščino občine Ljubljana Vič-Rildnik in Skupščino občine Ljubljana
X
Šiška, da iz lastnih sredstev izdelata v letu 1977 rekonstrukcijo in asfaltiranje cestne povezave — Večna pot, vsaka do meje svoje občine.
3.	člen
Vse razlike med sredstvi iz 1. in 2. člena in obračunsko vrednostjo, zagotavljajo občinski cestni skladi oziroma občinske skupnosti za ceste tistih občin na katerih se bodo gradili cestno prometni objekti.
4.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se bodo s posebnim sporazumom dogovorili o oblikah in organizaciji izvedbe tehnično operativnih poslov, da bodo tako zagotovili hitro, racionalno in učinkovito realizacijo dogovorjenih del.
5.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo pospešili njegovo realizacijo in vse probleme reševali sporazumno.
Družbeni dogovor velja takoj, ko ga sprejmejo vsi podpisniki in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 19. maja 1977.
Podpisniki družbenega dogovora:
1.	Skupščina občine Ljubljana Bežigrad
Predsednik Janez Rigler 1. r.
2.	Skupščina občine Ljubljana Center
Predsednik Hugo Keržan 1. r.
3.	Skupščina občine Ljubljana Moste Polje
Predsednik Marjan Moškrič 1. r.
o
4.	Skupščina občine Ljubljana Šiška
Predsednik Stane Plemenitaš 1. r.
5.	Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik
Predsednik Vili Belič 1. r.
6.	Skupščina mesta Ljubljane
Predsednik Tone Kovič 1. r.
7.	Republiška skupnost za ceste Ljubljana
Predsednik Viktor Seitl 1. r.
BREŽICE
652.
Na podlagi 1., 2. in 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72 in 15/76), na podlagi 5. člena zakona o skupnostih socialnega varstva , (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 201. in 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti ter Družbenopolitičnega zbora in Skupščina skupnosti socialnega varstva Brežice dne 31. maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o delni nadomestitvi stanarine
1.	člen
Spremeni se prvi odstavek 2. člena odloka tako, da glasi:
»Sredstva za delno nadomestitev stanarine se dajejo iz samoupravnega sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po določbah tega odloka«.
2.	Sen
Spremeni sc prvi odstavek 5. člena odloka tako, da glasi:
»Nosilec stanovanjske pravice jc upravičen do
Dohodkovni razrqd
St.	Letni DDG din	1	1
1.	8.499		
2.	8.500—16.999	2,9	
3.	17.000—25.499	5,6	1,3
4.	25.500—33.999	7,6	3,2
5.	34.000—42.499	9,1	4,7
6.	42.500—50.999	10,3	6,0
7.	51.000—59.499	11,4	7,0
8.	59.500—67.999	12,3	7,9
9.	68.000—76.499	13,1	8,7
10.	76.500—84.999	13,8	9,4
11.	85.000—93.499	14,4	10,1
12.	93.500—101.999	15,0	10,7
13.	102.000—110.499	15,6	11,2
14.	110.500—118.999	16,1	11,7
15.	119.000—127.499	16,5	12,2
16.	127.500—135.999	16,9	12,5
17.	136.000—144.499	17,4	13,0
18.	144.500—152.999	17,8	13,4
19.	153.000—161.499	18,1	13,8
20.	161.500—169.999 •	18,5	14,1
21.	170.000—178.499	18,8	14,5
22.	178.500—186.999	19,1	14,8
23.	187.000—195.499	19,4	15,1
24.	195.500—203.999	19,7	15,4
25.	204.000—212.499	20,0	15,6
26.	212.500—220.999	20,3	15,9
27.	221.000—229.499	20.5	16,2
28.	229.500—237.999	20,8	16,4
29.	238.000—246.499	21,0	16,6
30.	246.500—254.999	21,2	16,9
4.	člen
Spremeni se tretji odstavek 9. člena odloka tako, da glasi:
»Izjemoma se zahtevek za delno nadomestitev stanarine v letu 1977 lahko vloži do 31. julija 1977.« 5
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-2/77-1
Brežice, dne 3. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
Predsednik
Skupščine občinske skupnosti socialnega varstva
Janez Volčanšek 1. r.
delne nadomestitve stanarine, če uporablja stanovanje v skladu z določbami odloka o določitvi stanovanjskega standarda (Uradni list SRS, št. 42/73)«.
Črta se drugi odstavek 5. člena odloka.
3.	člen
Spremeni in dopolni se tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine in glasi:
Število članov gospodinjstva
3	4	5	6	7	1
1,4					
2,6	U	0,3			
3,6	2,2	1,4	0,9	0,4	0,2
4,5	3,1	2,3	1,8	1,3	1,1
5,3	3,9	3,1	2,6	2,1	1,9
6,1	4,6	3,8	3,3	2,8	2,6
6,7	5,2	4,4	3,9	3,5	3,2
7,3	5,8	5,0	4,5	4,1	3,8
7,8	6,4	5,6	5,0	4,6	4,4
8,3	6,9	6,1	5,5	5,1	4,9
8,8	7,3	6,5	6,0	5,6	5,3
9,1	7,7	6,9	6,4	5,9	5,7
9,6	8,2	7,4	6,9	6,4	6,2
10,0	8,6	7,8	7,3	6,8	6,6
10,4	8,9	8,1	7,6	7,2	6,9
10,7	9,3	8,5	8,0	7,6	7,3
11,1	9,6	8,8	8,3	7,9	7,6
11.4	9,9	9,1	8,6	8,2	7,9
11,7	10,2	9,4	8,9	8.5	8,2
12,0	10,5	9,7	9,2	8.8	8,5
12.3	10,8	10 0	9.5	9.1	8,8
12,5	11,1	10,3	9,7	9,3	9,1
12,8	11,3	10,5	10,0	9.6	9,3
13,0	11,6	10,8	10,2	9,8	9,6
13,3	11,8	11,0	10,5	10.1	9,8
13,5,	12,0	11,2	10,7	10,3	10,0
653.
Na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 31. maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Brežice
1.	člen
V 1. členu odloka o urbanističnem programu občine Brežice (Uradni list SRS, št. 4/73) se spremeni in dopolni urbanistični program za naselje Dobova tako, kot je to predvideno s programom, ki ga je pod št. 826/U-76 izdelal projektivni biro Region Brežice.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-4/76-4/5
Brežice, dne 3. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Frane Skinder 1. r.
654.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi
11.	in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72), na redni seji dne
4.	maja 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga razširitve ureditvenega reda za naselje Pišece
1.	člen
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog razširitve urbanističnega reda za naselje Pišece.
2.	člen
Predlog razširitve urbanističnega reda za naselje Pišece je izdelal Projektivni biro Region, Brežice v februarju 1977 pod št. 865/U-77.
3.	člen
V času razgrnitve lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
'	4. člen
Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice in na krajevnem radu Pišece, vsak delovni dan od 7. do 15. ure, v sredo pa od 7. do 17. ure.
5.	člen
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice in krajevnem uradu Pišece.
St. 350-5/77-4/5
Brežice, dne 13. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
CERKNICA
655.
Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 94. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na 20. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1977 sprejela
,	ODLOK
o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določijo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica
—	enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. (V nadaljnjem besedilu: SSS — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.)
2.	člen
Družbeno pomoč daje SSS — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu iri po določilih tega doloka iz sredstev SSS
—	Enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
3.	člen
Družbena pomoč se dodeljuje:
—	investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini,
—	nosilcem stanovanjske pravice,
—	občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo, za premiranje varčevalnih vlog za stanovanje v poslovni banki.
4.	člen
Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na posameznega člana gospodinjstva ne presegajo višine dohodkov, določene s tem odlokom in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom.
II. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE
5.	člen
Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja.
Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci sta- ' novanjske pravice ne glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka.
Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice.
Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 80 •/• stanarine.
6.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
Število članov gospodinjstva
1
2
3
4
Površinski normativ v m'
do 28 do 42 do 57 do 66
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do
10 m*.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se normativ površine poveča do 30 %.
7.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičeni do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje.
Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine lahko koristi stanovanje, ki je nad standardom, vendar se delna nadomestitev stanarine prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
ka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli določenih izdatkov za stanarine:
8.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dohod-
Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev glede na njihove dokazljive dohodke za leto 1977
Dohodkovni razred	Število članov gospodinjstva
St. Letni DOG din 12	3	4	S	6	7	8
Znosni izdatek za stanarine v •/« od letnih DDG
1.	8.500—16.999	3,5	
2.	17.000—25.499	1,8	
3.	25.500—33.999	8,2	3,7
4.	34.000—42.499	9,7	5,2
5.	42.500—50.999	19,9	6,5
6.	51.000-^-59.499	12,0	7,5
7.	59.500—67.999	12,9	8,4
8.	68.000—76.499	13,7	9,2
9.	76.500—84.999	14,4 z	9,9
10.	85.000—93.499	15,0	10,6
tl.	93.500—101.999	15,6	11,2
' 12.	102.000—110.499	16,7	11,7
13.	110.500—118.999	16,7	12,2
14.	U9.Qb0—127.499	17,1	12,7
15.	127.500—1^5.999	17,5	13,0
16.	136.000—144.499 “	18.0	13,5
17.	144.500—152.999	18,4	13,9
18.	153.000—161.499	18,7	14,3
19.	161.500—169.999	19,1	14,6
20.	170.000—178.499	19,4	15,0
9.	člen
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100.
10.	člen
Ne glede na določbe 6., 7. in 8. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem,
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drugi član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše,
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva poseduje avtomobil.
11.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri SSS — Enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto, oziroma v 30. dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba predložiti:
—	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto,
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva, ,
0,4
1,9	0,3				
3,1	1,5	0,8	0,3		
4,1	2,6	1,9	1,4	0,8	0,6
5,0	3,5	2,8	2,3	1,7	1,5
5,8	4,3	3,6	3,1	2,5	2,3
6,6	5,0	4,3	3,8	3,2	3,0
7,2	5,6	4,9	4,4	3,9	3,6
7,8	6,2	5,5	5,0	4,5	4,2
8,3	6,8	6,1	5,5	5,0	4,8
8,8	7,3	6,6	6,0	5,5	5,3
9,3	7,7	7,0	6,5	6,0	5,7
9,6	8,1	7,4	6,9	6.3	6,1
10,1	8,6	7,9	7,4	6,8	6.6
10,5	9,0	8,3	7,8	7,2	7,0
10,9	9,3	8,6	8,1	7,6	7,3
11,2	9,7	9,0	8,5	7,9	7,7
11,6	10,0	9,3	8,8	8,3	8,0
—	veljavno stanovanjsko pogodbo,
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja.
Višina letnih dohodKoy nosilca stanovanjske pravice in njenih gospodinjskih članov se izkaže s potrdilom organizacij iz 3. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva ter s pismeno izjavo nosilca stanovanjske pravice o drugih dohodkih, ustvarjenih v preteklem koledarskem letu.
Število članov gospodinjstva izkaže nosilec stanovanjske pravice s potrdilom iz registra prebivalstva.
Velikost in opremljenost stanovanja ter višino stanarine izkaže nosilec stanovanjske pravice s stanovanjsko pogodbo.
12.	člen
SSS — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30. dni po prejemu zahteve.
Pritožbo zoper odločbo SSS — Enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15. dni po prejemu odločbe na skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti.
O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma po njej izvoljen organ v roku 30. dni od dneva prejema pritožbe.
Delna nadomestitev za stanarino se odobrava največ za dobo enega leta, šteto od prvega dne v naslednjem mesecu leta, ko je bila vložena zahteva.
13.	člen
Način izplačevanja delne nadomestitve stanarine določi SSS — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s splošnim aktom.
Listo upravičencev do delne nadomestitve stanarine SSS — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu javno objavi.
III.	KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH
STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE
STANOVANJ V UPORABO, ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV SSS — ENOTE ZA
DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
14.	člen
Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje SSS — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu z denarnimi sredstvi pri gradnji najemnih stanovanj.
Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev SRS — Enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ne smejo presegati povprečne gradbene cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda stanovanja, ki so predpisani z odlokom ali oblikovani v družbenih dogovorih.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa SSS — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s splošnim aktom.
15.	člen
Za stanovanja, katera so zgrajena s pomočjo SSS — Enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, izdaja dodelitvene odločbe SSS — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z njenim splošnim aktom, na podlagi prednostne liste, družinam z nižjimi dohodki, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje nima stanovanja,
—	da skupni dohodek prosilca ne presega na člana gospodinjstva dohodka, ki ga za posamezno koledarsko leto pred sestavo prioritetnega reda za dodeljevanje stanovanj določi zbor Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neopravičeno nezaposlen,
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
16.	člen
Ne glede na določilo 2. alinee 15. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev SSS — Enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu oddajo lahko tudi:
—	mladim družinam za dobo 5 let,
—	upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	udeležencem NOV.
17.	člen
Mlada družina lahko pridobi stanovanjc za določen čas, če izpolnjuje poleg pogojev iz 15. in 6. člena tega odloka še naslednje pogoje:
—	da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup ali gradnjo stanovanja,
—	da vsaj ena organizacija, pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v 5 letih od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja,
—	podrobnejše določbe o mladih družinah so določene s splošnim aktom SSS — Enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
18.	člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko pridobijo občani z nižjimi dohodki stanovanje po naslednjem normativu:
—	za eno osebo	do 28 m!
—	za dve osebi	do 42 m*
—	za tri osebe	do 57 me
—	za štiri osebe	do 66 ms
in za vsakega naslednjega še do 10 m8
19.	člen
Mlade družine in upokojenci, ki izpolnjujejo pogoje iz 17. člena tega odloka, lahko pridobijo stanovanje po naslednjem normativu:
:— garsonjero	do 28 m8
—	enosobno stanovanje	do 38 m*
20.	člen
Natančnejše pogoje in merila za dodelitev najemnih stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev SSS — Enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu določa poseben pravilnik, ki ga sprejme zbor delegatov enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in potrdi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Pravna oseba, ki v potrdilo o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine, se kaznuje po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Kazni po citiranih določilih izreka pristojni občinski sodnik za prekrške.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Delna nadomestitev stanarine po tem odloku se uporablja od 1. julija 1977 dalje.
23.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 26/73).
St. 36-16/73-1
Cerknica, dne 31. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren I. r.
656.
Na podlagi 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, Si. 50-378/72) ter 1,68. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na 20. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za
ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Cerknica
1.	člen
V odloku o dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 8/77) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele A Priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del tega odloka tako, da se doda nova točka f), ki se glasi:
f)	Kotlovnica s kotli 18 točk
Dosedanja točka f) postane točka g)
Besedilo opombe pod d) in e) se spremeni in pravilno glasi:
Pod d) in e) se računa grelna telesa in hišno instalacijo, pod f) pa kotlovnico s kotli in zunanjim razvodnim omrežjem
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-12/73-3
Cerknica, dne 31. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren I. r.
657.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1977 in na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica, je Skupščina občine Cerknica na 20. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi stanarin v občini Cerknica
1.	člen
Stanarine v občini Cerknica se s 1. julijem 1977 povečajo za 30 %>.
2.	člen
Osnova za določitev višine stanarine v letu 1977 je vrednost stanovanja ugotovljena na osnovi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. št. 17/73), 25 odstotno povečanje stanarine v letu 1975 in 20 odstotno povečanje stanarine v letu 1976 s tem, da ostane valorizacijska točka nespremenjena, to je 9,50 din.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi stanarine v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/76).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-18/73-3
Cerknica, dne 31. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
658.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 26/73), 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 31/74) in 208. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji 93. redni seji dne 18. maja 1977 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih storitev v občini Cerknica
1.	člen
1.	točka sklepa o določitvi cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 10/75) se spremeni in glasi tako:
1) Določi se cena za ma vode (vodarina) iz vodovodov, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Cerknica in sicer:
—	za gospodinjstva za kuhanje in pranje, šolstvo, vzgojno varstvene ustanove in društva 3,00 dln/m’
—	za ostale potrošnike	4,30 dln/m*
2.	člen
Sredstva pobrane vodarine uporablja upravljalec za stroške upravljanja tekočega in investicijskega vzdrževanja ter odplačila anuitet za nove investicijske naložbe.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-33/74-1
Cerknica, dne 18. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta SO Cerknica Janez Pakiž 1. r.
659.
Na podlagi 29. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom občine Cerknica je skupščina skupnosti za varstvo pred požarom na prvi skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 31. 1. 1977 sprejela
SKLEP
s katerim se ugotavlja, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom občine Cerknica
1.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, Ker je ugotovljeno, da so ga podpisali pooblaščeni predstavniki — ustanovitelji, ki združujejo več kot polovico delovnih ljudi in občanov ter delavcev in članov gasilskih organizacij.
2.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom občine Cerknica se nahaja v arhivu Skupščine občine Cerknica.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Cerknica, dne 31. januarja 1977.
Predsednik Skupščine SIS za varstvo pred požarom Matija Šega 1. r.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom,in njen statut je Skupščina občine Cerknica dne 31. 3. 1977 na svoji 20. redni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 19. seji družbenopolitičnega zbora obravnavala in potrdila.
Cerknica, dne 9. maja 1977.
Predsednik SO Cerknica Jože Hren 1. r.
GROSUPLJE
660.
Na podlagi 11. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Temenica (Uradni list SRS, št. 11/ 77) daje volilna komisija krajevne skupnosti Temenica
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 29. maja 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica, financiranje gradnje družbenega doma v Temenici in sofinanciranje modernizacije lokalne ceste II. reda št. 5/7 Breg—Radohova vas
I
Na območju krajevne skupnosti Temenica so bili ha referendumu 29. maja 1977 ugotovljeni naslednji Izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 367 glasovalcev
2.	na dan referenduma je glasovalo 350 glasovalcev ali 95,37 % vseh glasovalcev
3.	za uvedbo samoprispevka se je izreklo' 327 glasovalcev ali 89,10 % vseh glasovalcev
4.	proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 14 glasovalcev ali 3,8 % vseh glasovalcev
5.	na referendumu je bilo oddanih 9 neveljavnih glasovnic ali 2,46 % vseh glasovalcev
6.	glasovanja se ni udeležilo 17 glasovalcev ali 4,63 %.
II
Volilna komisija ugotavlja na podlagi glasovalnih • sPisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na Podlagi 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) v krajevni skupnosti Temenica sprejeta
odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica, financiranje gradnje družbenega doma v Temenici in sofinanciranje modernizacije lokalne ceste II. reda št. 5/7 Breg—Radohova vas. Temenica, dne 20. maja 1977.
Volilna komisija krajevne skupnosti Temenica Tajnik	Predsednik
Živkovič Frančiška	Makor Anton 1. r.
Član
Jože Fajdiga 1. r.
KAMNIK
661.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na skupni seji vseh zborov dne 30. maja 1977 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Kamnik za leto 1977
1.	člen
Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1977 znašajo:
#		din
— lastni dohodki		26,316.000
— dopolnilna sredstva		4,958.000
skupaj		31,274.000
Od tega:		
— za razporeditev	po posebnem delu	
proračuna		31,009.000
— za razporeditev	v tekočo proračun-	
sko rezervo	2. člen	265.000
Del sredstev davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic:
—	od oddajanja stanovanj in poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem (račun 2580)
—	od oddajanja opremljenih sob (račun 2580)
—	od prodaje nepremičnin oziroma premičnin (račun 25115)
—	davok na dediščine in darila (račun 2533)
—	davek na posest stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (račun 25141)
in del sredstev od davka od prometa nepremičnin (račun 2400 in 2416) se od 1. julija do 31. decembra 1977 prazni na račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik do skupnega zneska 1,293.000 dinarjev.
3.	člen
V sredstva rezerve se vlaga 1 % od tekočih dohodkov proračuna za leto 1977.
4.	člen
Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, vendar največ do 10 % ali pa začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razpore-
jena za posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Kamnik.
5.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanja proračuna ne bo moglo uravnovesiti lahko občina za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi svoja sredstva rezerve.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah.
7.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1977 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Organi lahko uporabljajo sredstva za osebne dohodke, ki jim ostanejo, če se izprazni delovno mesto med letom in je delo opravljeno.
Za izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena ter za zakonito, .smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
8.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1977 morajo izvrševati sklepe in priporočila Skupščine občine Kamnik in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk.
Občinski organi ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1977 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let.
9.	člen
Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, ali ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet Skupščine občine Kamnik prenese neporabljena sredstva za potrebe redne dejavnosti in druge namene.
10.	člen
Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
11.	člen
Občinski upravni organ lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene in dohodke komisijskih in meritvenih del za redno dejavnost.
12.	člen
Odredbodajalec - za izvrševanje proračuna * občine Kamnik je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik.
13.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada, in sicer do višine 100.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/ 74).
14.	člen
Za finance pristojni občinski upravni organ izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna.
Za finance pristojni upravni organ ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov, ter o tem seznanja izvršni svet.
15.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Kamnik v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 6-266/77) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne. namene, se poračunajo v smislu določb odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna.
16.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1977 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1977, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
17.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St 400-4/77
Kamnik, dne 30. maja 1977.
,	Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda		dohodkov
	proračuna občine Kamnik za leto	1977
A. DOHODKI		
Klasifi-		
kacijska	DOHODKI		Znesek
številka		
i	. 2	S
0	Sredstva, prenesena iz prejšnjega	
	leta	786.615,60
1	Davek iz osebnih dohodkov	7,617.000,00
2	Davek na premoženje in na dohodke	
	od premoženja	1,041.000,00
2	Prometni davek	13,705.000,00
3	Takse	1,197.000,00
5	Dohodki po posebnih predpisih (de-	
	narne kazni)	216.000,00
6	Dohodki upravnih organov in drugi	
	dohodki	1,688.384,40
7	Prispevek iz proračunov drugih DPS	
	— dopolnilna sredstva splošna	4,958.000,00
	— dopolnilna sredstva namenska	65.000.00
	Skupaj dohodki	31,274.000,00
B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV
01	Dejavnost organov DPS
1	— sredstva za redno
dejavnost	18,950.000,00
2	— sredstva za posebne namene	1,456.000,00 20,406,000,00
02	Dejavnost ljudske obrambe
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
04	Negospodarske investicije
1	— sredstva za tekoča vlaganja
2	—7 sredstva za odplačilo anuitet
3	— obveznosti iz prejšnjega leta
08	Socialno skrbstvo
09	Zdravstveno varstvo
10	Komunalna dejavnost
11	Dejavnost krajevnih skupnosti
16	Intervencije v gospodarstvu
17	Tekoča proračunska rezerva
18	Rezervni sklad SKUPAJ I. SPLOŠNA
PORABA_____________________________ 29,821.000,00
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev (turistična društva in gasilska zveza)
04	Negospodarske investicij e-anuiteta komunalne dejavnosti
10 Komunalna dejavnost
SKUPAJ II. DRUGA PORABA (Polletni plan)___________________ 1,453.000,00
Skupaj splošni razpored dohodkov
(Poraba I. in II.)	31,274.000,00
662.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 2. člena odloka o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25-255/74) in dogovora o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1977 na 76. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik dne 7. aprila 1977 sprejel
ODREDBO
o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Kamnik
1.	člen
Stanarine na območju občine Kamnik se z veljavnostjo od 1. 7. 1977 povišajo za 30 % na stanarine, določene z odredbo o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 14-627/76).
2.	člen
Določbe 1. člena ne veljajo za primere, ko so stanovanjske enote ogrevane iz skupnih kotlovnic.
Stanarine za zgoraj navedena stanovanja se povišajo za razliko do višine 30 %> povišane stanarine in se bo ugotavljala na podlagi izračuna za vsako stanovanjsko enoto posebej.
3.	člen
Najemnine za poslovne prostore se lahko zvišajo za največ isti odstotek kot stanarine, kolikor sedanja najemnina ne dosega ekonomske cene za uporabo poslovnega prostora. Najemnine za poslovne prostore za opravljanje osebnih storitev ter poslovnih prostorov za prodajo vrtnin, sadja in zelenjave, se smejo povečati le selektivno in to največ do polovice toliko kot se povečajo stanarine.
4.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje.
St. 020-15/77
Kamnik, dne 5. aprila 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Alfonz Boltar, inž. 1. r.
LENART
663.
Izvršni svet Skupščine občine Lenart je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 26-119/67 in 27-255/72), 190. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 2. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 21-608/74) na seji dne 24. maja 1977 sprejel
SKLEP.
o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnih načrtov v zazidalnih okoliših naselja Lenart
I
Javno se razgrnejo osnutki zazidalnih načrtov, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Maribor:
—	zazidalni načrt ob Cmureški cesti v Lenartu, za stanovanjsko in obrtno cono, ki je izdelan pod št. 1512-7/72, zazidalni načrt ob Partizanski cesti v Lenartu, za stanovanjsko cono, ki je izdelan pod št. 1520-6/72,
—	zazidalni načrt ob Jurovski cesti v Lenartu, za stanovanjsko cono, ki je izdelan pod Št. 1727-2/74.
II
Zazidalni načrti bodo javno razgrnjeni v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Lenart, soba št. 32/11 ter bodo na javni vpogled ob uradnih dneh.
m
V času razgrnitve lahko k osnutkom zazidalnih načrtov podajo svoje pripombe in predloge zainteresirane organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, samoupravne interesne skunnosti. krajevne skupnosti in občani.
IV
Rok za pripombe in predloge je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS,
1.742.000.	00
1.769.00.	00
275.000.	00
205.000.	00
250.000.	00	730.000,00
1.867.000.	00 25.000,00
673.000.	00
632.000.	00
740.000.	00
265.000.	00
967.000.	00
146.000,00
14.000,00
1,293.000,00
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in razglasni deski krajevne skupnosti Lenart.
St. 350-1/65-124
Lenart, dne 24. maja 1677.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Franje Muršee 1. r.
LITIJA
664.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 103. seji dne 20. maja 1977 sprejel
SKLEP
o povišanju stanarin v občini Litija
1.	člen
Stanarine na območju občine Litija se po vseh osnovah s 1. julijem 1977 povečajo za 30 •/•.
2.	člen
Osnova za določitev povišane stanarine je stanarina določena z odredbo o najvišji stanarini za vse kategorij e stanovanj v občini Litija (Uradni list SRS, št. 16-730/76) in odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Litija (Uradni list SRS, št. 31-1440/76).
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija oziroma lastnik stanovanja določi višino stanarine za vsako stanovanje v mesečnem znesku v skladu s 1. in
2.	členom tega sklepa.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija in imetniki stanovanjske pravice morajo v roku 60 dni po uveljavitvi tega sklepa skleniti nove stanovanjske pogodbe ali anekse.
»	4. člen
Ce se stanovanje uporablja za opravljanje poslovne dejavnosti (privatne, drugo) 'se stanarina določena s tem sklepom poveča še za 30®/».
5.	člen
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati odredba o naj višji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Litija (Uradni list SRS, št. 16-730/76).
6.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje.
St. 38-1/75
Litija, dne 20. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
665.
Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št, 18-176/74),
3.	člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list, SRS, št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 103. seji dne 20. maja 1977 sprejel
SKLEP
o povišanju najemnin v občini Litija
1.	člen
Najemnine na območju občine Litija se s 1. julijem 1977 povečajo za 30 V*.
2.	člen
Osnova za določitev nove najemnine je raven najemnine na dan 30. junija 1977.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija določi višino najemnine za vsak poslovni prostor v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. členom lega sklepa.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija in najemniki morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega sklepa skleniti nove najemne pogodbe ali anekse.
4.	člen
Ko začne veljati ta sklep preneha veljati odredba o naj višjih najemninah za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Litija (Uradni list SRS, št. 16-729/76).
5.	člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. julija 1977 dalje.
St. 38-1/75
Litija, dne 20. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
666.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) ter 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 103. seji dne 20. maja 1977 sprejel
SKLEP
o povišanju cen za komunalne storitve
Daje se soglasje k spremembi cen za nalednjc storitve:
1.	Odvoz smeti:
—	gospodinjstva 0,36 din mVmesečno
—	ustanove 0,48 din mVmesečno
—	podjetja, obrt 0,59 din mVmesečno " Nova cena velja od 1. 6. 1977.
2.	Režijske ure:
Polkvalificirani delavec PK 49,15 din/h
Kvalificirani delavec KV 62,55 din/h
Visokokvalificirani delavec VK 86,65 diWh Nove cene veljajo od 1. 7. 1977.
St. 38-15/77
Litija, dne 20. maja 1977.
Predsednik ' Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
667.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 103. seji dne 20. maja 1977 sprejel
SKLEP
o povišanju cen storitev v avto šoli
Daje se soglasje k spremembi cen storitev v avto Soli pri AVTO MOTO društvu Litija.
—	teoretični del tečaja za:
A in B kategorijo 450 din
Traktoriste 450 din
Kolesarje z motorjem 300 din
—	praktična vožnja
ena moto ura — vozilo last AMD do 1000 ccm 120 dinarjev
ena moto ura vozilo last kandidata 70 din
yelja od 1. 6. 1977
St. 38-3/75 ,
Litija, dne 20. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
668.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 103. seji dne 20. maja 1977 sprejel
SKLEP
o povišanju cen Sindikalnemu pihalnemu orkestru Litija
Daje se soglasje k spremembi cen Sindikalnemu Pihalnemu orkestru Litija:
<ttn
L Sodelovanje na pogrebu na pokopališču ali iz Valvazorjevega trga v Litiji	2.000
2.	Sodelovanje na pogrebih v Šmartnem 2.500
3.	Sodelovanje na pogrebih izven mesta Litije in Šmartna pri Litiji	2.500
a)	poleg zgoraj navedene cene tudi dejanske prevozne stroške,
b)	v slučaju da prevoz organizira naročnik se stroški prevoza ne zaračunajo,
t
e) stroški prevoza se zahtevajo za relacijo, kjer ai rednega prevoznega sredstva.
Nove cene veljajo od 1. 6. 1977 dalje.
Št. 38-25/77
Litija, dne 30. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
669.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73) in spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št 19/75) in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 103. seji dne 20. maja 1977 sprejel ,
SKLEP
o povišanju cen oskrbnega dne v Domu »Tišje« Šmartno ob Litiji
1
din
Od 1. 6. 1977 dalje so cene oskrbnega dne v:
—	novem domu	92,45
—	starem domu	75,25
2
Dodatki k oskrbnemu dnevu ne glede na novi ali stari del doma ostanejo nespremenjeni.
Dodatki se obračunavajo za:
din na dan
—	postrežba XI	kategorije	15
III	kategorije	20
IV	kategorije	30
—	dietična prehrana
a)	sladkorna	6
b)	ostale	5
—	bivanje v enoposteljni sobi	12
3
Osebe-oskrbovanci, ki so odsotni več kot tri dni in osebe, ki rezervirajo prostor, plačajo na dan 50 din ostalo se odračuna.
4
Na osnovi predpisanega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije v Domu »Tišje«, Šmartno pri Litiji se k oskrbnemu dnevu prišteje še znesek 5 din.
5
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1977.
Št. 38-7/74
Litija, dne 20. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 670.
Na podlagi 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 161. seji dne 18. maja 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova jama
1
Osnutek noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova jama se v skladu z določilom 1. odstavka 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
Javna razgrnitev bo v prostorih oddelka za urbanizem in gradbene zadeve Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, v Parmovi ulici št. 41/11 in prostorih krajevne skupnosti »Boris Kidrič« v Vojkovi ulici št.
1.	od 11. junija do 11. julija 1977 vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 12. ure, ob sredah pa še od
14.	do 16. ure.
2
Dokumentacijo iz prve točke tega sklepa je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1972/75.
St. 351-42/75-5
Ljubljana, dne 18. maja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad Ivan Novak 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 671.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 22/72) ter 153. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela 23. maja 1977 in Zbora krajevnih skupnosti 23. maja 1977 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture, zemljišč za del območja ŠS 12 — Podutik 1 2
1.	člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na celotnem območju ŠS 12 — Podutik, ki je namenjeno za stanovanjsko gradnjo in posebne namene in je osnovano z odlokom Skupščine mesta Ljubljane, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 19-892/75.
2.	člen
Za dele zazidalnih otokov ŠS 12 — le. ŠS 12 —3c, ŠS 12 — 4c. ŠS 12 — 5c in ŠS 12 — 6c, ki so že strnjeno pozidani, splošna prepoved ne velja.
3.	člen
Sestavni del tega odloka so:
—	grafična priloga v merilu 1:2880, ki jo je pod št. projekta 530 v februarju 1977 izdelal Urbanistični inštitut SRS in iz katere so razvidne meje območij iz 1. in 2. člena tega odloka;
—	popis mej za območje iz 1. člena tega odloka in seznam parcel za območja iz 2. člena tega odloka, ki ju je izdelal Standardinvest v februarju 1977.
4.	člen
Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih, za katere velja splošna prepoved, se smejo v mejah 19. člena citiranega zakona o urbanističnem planiranju pre-zidavati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa.
Na območju splošne prepovedi se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni in regionalni objekti v skladu z Generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane. Splošna prepoved ne velja tudi za dozidavo gasilskega doma.
5.	člen
Splošna prepoved velja za posamezno območje za čas do sprejetja zazidalnega načrta za to območje, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok.
Osnutek zazidalnega načrta za območja zazidalnih otokov ŠS 12 — 3a, ŠS 12 — 3c, ŠS 12 — 4a, SS 12 — 4c, ŠS 12 — 5c in ŠS 12 — 6c je treba javno razgrniti najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka.
6.	člen
Dokumentacija, ki je navedena v 3. členu tega odloka, je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem, pri službi za urbanizem in geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane ter pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-465-08/77
Ljubljana, dne 23. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
672.
Na podlagi 2. člena in 2. odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/76) ter na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti na svojem zasedanju dne 23. maja 1977 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, da je gradnja nove Vodnikove ceste v splošnem Interesu in o dopustnosti razlastitve v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Gradnja nove Vodnikove ceste je v splošnem interesu in je v skladu s sprejetimi zažidalnimi načrti otokov SS 7/1, SS 7/3, SS 8/2 in SS 8/3, objavljenih v Uradnetn listu SRS št. 39/73 z dne i4. 11. 1973.
2.	člen
V korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška je zato dopustna razlastitev naslednjih nepremičnin, ležečih v k. o. Dravlje, nastalih po delilnem načrtu z dne 16. 7. 1974:
1.	pare. št. 122/4 vrt v izmeri 351 m*, ki je nastala Iz dela pare. št. 122/2 hiša, vrt, vpisana v vi. št. 1552, last Žabjek Janeza iz Ljubljane, ZapUška 17, sedaj Pržanjska 19;
2.	pare. št. 153/12 njiva v izmeri 92 m8, ki je nastala iz dela pare št. 153/6 njiva, vpisana v vi. št. 1553, last Tomšič Alojza iz Ljubljane, Ob žici 11;
3.	pare. št. 153/14 njiva v izmeri 1343 m1 in pare. št. 153/13 njiva v izmeri 33 m*, ki sta nastali iz dela pare. št. 153/7 njiva, vpisana v vložni št. 1683, last Kovačič Frančiške, Kamna gorica 7 do 53/100, Vaslič Mihajla in Vaslič Olge, oba iz Ljubljane, Glavarjeva 44, vsakega do 14/100, Kalinič Dura, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 5 do 19/100;
4.	pare. št. 153/11 njiva v izmeri 34 ms, ki je nastala iz dela pare. št. 153/5 njiva, vpisana v vi. št. 1452, last Holc Vlada, Ljubljana, Pržanjska 15;
5.	pare. št. 153/10 njiva v izmeri 668 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 153/1 njiva, vpisana v vi. št. 1582, last Končan Antona iz Ljubljane, Pržanjska 11;
.	6. pare. št. 1108/2 vrt v izmeri 110 m-', ki je nastala
iz dela pare. št. 1108 vrt, vpisana v vi. št 405, last Bar-lič Mirka in Barlič Julije, oba iz Maribora, Ljubljanska cesta 3a, vsakega do 1/2;
7.	pare. št. 136/7 travnik v izmeri 643 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 136/1 močvirje, travnik, vpisana v vi. št. 66, last Koman Vinka iz Ljubljane, Vodnikova 241;
8.	pare. št. 150/2 njiva v izmeri 86 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 150 njiva, vpisana v vi. št. 918, last Rozman Sonje, Ljubljana, Tržna 7 do 1/3 in Rozman Bojana, Ljubljana, Vožarski pot 8, do 2/3;
9.	pare. št. 138/9 njiva v izmeri 1379 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 138/1 njiva in pare. št. 139/2 travnik, obe vpisani v vi. št. 104, last Černivec Franca, Ljubljana, Za krajem 17;
10.	pare. št. 1139/9 travnik v izmeri 16 m2 je nastala iz dela pare. št. 1139/4 travnik, pare. št. 1139/8 travnik v izmeri 283 m2 in na njej stoječi kozolec, ki je nastala iz dela pare. št. 1139/3 travnik, pare. št. 1139/7-travnik v izmeri 16 m8, nastala iz dela pare. št. 1139/2 travnik, pare. št. 1140 njiva v izmeri 284 m2, nastala iz dela pare. št. 1140, vse vpisane v vi. št. 97, last Jenko Antona, Ljubljana, Vodnikova 32;
11.	pare. št. 1139/18 travnik v izmeri 101 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1139/5 travnik, vpisana v vi. št. 1776, last Jenko Milana Ljubljana, Vodnikova 52;
12.	pare. št. 1139/11 travnik v izmeri 121 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1139/6 travnik, vpisana v vi. Št. 1777, last Jenko Antona, Ljubljana, Vodnikova 52;
13.	pare. št. 1142/2 njiva v izmeri 238 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1142 njiva, vpisana v vi. št. 560, last Boljskar Ivana in Boljskar Marije, oba iz Litije, sedaj iz Ljubljane, Čebelarska 8;
14.	pare. št. 1105/2 sadovnjak v izmeri 136 m2, ki je nastala iz dela pare. št 1105 sadovnjak, gospodarsko
poslopje, vpisana v vi. št. 85, last Jenko Pavle in Jenko Franca, Ljubljana, Vodnikova 259, vsakega do 1/2;
15.	pare. št. 1100/4 vrt v izmeri 13 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1100/4 vrt, vpisana v vi. št. 530, last Kos Valentina, Ljubljana, Kovaška 4;
16.	pare. št. 1096/2 sadovnjak v izmeri 480 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1096 sadovnjak, vpisana v vi. št. 1729, last Končan Jožeta, Ljubljana, Kovaška 9;
17.	pare. št. 1095/3 sadovnjak v izmeri 95 m2, travnik v izmeri 239 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1-095/1 sadovnjak, travnik, vpisana v vi. št. 1772, last Končan Jožeta, Ljubljana, Kovaška 8;
18.	pare. št. 1092/2 pot v izmeri 38 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1092 pot, vpisana v vi. št. 345, last Pavlin Alojza in Pavlin Marije iz Ljubljane, Kovaška 7, vsakega do 1/2;
19.	pare. št. 1090/4 njiva v izmeri 484m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1090/1 sadovnjak, vpisana v vi. št. 969, last Pavlin Alojza, Ljubljana, Kovaška 7;
20.	pare. št. 1089/4 travnik v izmeri 542 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1089/1 travnik, vpisana v vi. št. 1382, last Babnik-Perpar Marije, Ljubljana, Kam-nogoriška 44;
21.	pare. št. 1063/4 travnik v izmeri 387 m2, ki je nastala iž dela pare. št. 1063/1 travnik, vpisana v vi. št. 281, last Pavec Vide do 1/2, Pavec Petra in Pavec
. Veronike, vsakega do 1/4, vsi iz Ljubljane, Kamnogo-riška 36;
22.	pare. št. 1058/2 travnik v izmeri 472 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1058 travnik, vpisana v vi. št. 59, last Setnikar Vinka, Ljubljana, Vodnikova 222;
23.	pare. št. 1057/4 travnik v izmeri 343 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1057/1 travnik in pare. št. 1027/ 2 traVnik v izmeri 101 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1027 travnik, obe vpisani v vi. št. 54, last Jerine Jožeta iz Ljubljane, Draveljska 27;
24.	pare. št. 1144/2 njiva v izmeri 168 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1144 travnik, njiva, vpisana v vi. št. 1562 last Stresen Elizabete in Stresen Vinka, oba iz Ljubljane, Tugomer j eva 61, sedaj Ulica bratov Učakar 20, vsakega do 1/2;
25.	pare. št. 1056/4 travnik v izmeri 116 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1056/1 travnik iz pare. št. 1026/ 2 travnik v izmeri 248 m2, ki je nastala iz pare. št. 1026 travnik, obe vpisani v vi. št. 48, last Tome Franca, Ljubljana, Vodnikova 218;
26.	pare. št. 1024/2 sadovnjak v izmeri 501 m2, ki }e nastala iz dela pare. št. 1024 sadovnjak, vpisana v vi. št. 39. last Kunovar Alojza iz Ljubljane, Draveljska 21;
27.	pare. št. 1023/4 travnik v izmeri 823 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1023/1 travnik, vpisana v vi. št. 13, last Kopač Rozalije, Ljubljana, Vodnikova 204;
28.	pare. št. 1017/4 travnik v izmeri 1166 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1017/1 travnik, vpisana v vi. št. 1705, last Cergolj Alojza, Ljubljana, Jerančičeva 4;
29.	pare. št. 1016/8 njiva v izmeri 11 m2, ki je nastala iz dela pare, št. 1016/5 njiva, vpisana v vi. št. 1166, last Mercina Franca in Mercina Katarine, oba iz Ljubljane, Draga 71, vsakega do 1/2;
30.	pare. Št. 1016/6 njiva v izmeri 422 m*, ki je nastala iz dela pare. št. 1016/1 njiva, vpisana v vi. št. 577, last Strosar Franca in Strosar Ane, oba iz Ljubljane, Vodnikova 200, vsakega do 1/2;
31.	pare. št. 1014/2 gospodarsko poslopje v izmeri 108 m2 in travnik v izmeri 155 m«, ki je nastala iž dela pare. št. 1014 travnik, gospodarsko poslopje, vpisana v vi. št. 477, last Strojne zadruge v Dravljah;
32.	pare. št. 1032/2 travnik v izmeri 19 m2, ki je nastala iz dela pare. št. 1032, last Štrukelj Antona, Alojza in Jožeta iz Ljubljane, Zapuška 8, vsekag do 1/3.
3.	člen
Zazidalni načrti, navedeni v 1. členu in delilni načrt z dne 16. 7. 1974 so sestavni del tega odloka.
Zazidalni načrti so strankam na vpogled pri upravnem organu SO Ljubljana Šiška, pristojnem za urbanizem, delilni načrt pa pri upravnem organu, pristojnem za premoženjskopravne zadeve.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-464-02/77
Ljubljana, dne 23. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. I. r.
673.
Na podlagi 8. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/77) je normativnopravna komisija Skupščine občine Ljubljana Šiška, na svoji 32. seji dne 17. maja 1977 določila prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72) ter odloke o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 49/72, 12/73, 14/74, 5/75, 13/75, 29/75, 5/76 in 6/77), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati, oziroma kdaj so se začeli uporabljati.
St. 1-422-016/77
Ljubljana, dne 17. maja 1977.
Predsednik
normativnopravne komisije Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Rokavec 1. r.
ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V občini Ljubljana Šiška se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine.
Občani občine Ljubljana Šiška plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku so:
1.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic patentov ip tehničnih izboljšav,
5.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
6.	davek od premoženja,
7.	davek na dobitke od iger na srečo.
4.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so aolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi vse poslovne knjige tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
II. DAVKI
1.	Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
5.	člen
Območje občine se razdeli na štiri skupine katastrskih občin tako, da imata 1. in 2. skupina še po dve podskupini:
1.	a) Brinje, Dravlje, Kapucinsko predmestje, Medvode, Spodnja in Zgornja Šiška, Stanežiče in Šentvid.
b) Glince, Hraše. Polje. Preska, Spodnje in Zgornje Pirniče, Vodice, Vižmarje, Zapoge in Zbilje.
2.	a) Bukovica, Gameljne, Repnje, Sevnica, Skaručna, Smlednik. Šmartno, Tacen in Vesca,
b) Moše in Sora.
3.	Rašica in Senkovturn.
4.	Golo brdo, Studenčice, Topol In Žlebe,
6.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
Stopnja v Vt
l.a skupina	59
1.	b skupina	55
2.	a skupina	50
2,	b skupina	46
3,	- skupina	41
4,	- skupina	31
Zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek iz prvega odstavka tega člena znižan za 24 %.
7.	člen
Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje po stopnji 46 % od vrednosti lesa, določenega za posek v letu za katerega se davek odmerja.
Zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek iz prvega odstavka tega člena po stopnji 22 %
8.	člen
• Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev je mogoče priznati, če šo bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
9.	člen
Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni davčni zavezanci katerih skupni katastrski dohodek ne presega 4000 dinarjev letno, in sicer davčni zavezanci iz 4. skupine katastrskih občin (6. člen tega odloka).
10.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 % vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati 5-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
Posebna davčna olajšava se prizna tudi, tistim davčnim zavezancem, ki sc z osebnim delom ali delom družinskih članov ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva v gradnjo ali adaptacijo govejih hlevov za najmanj 10 stojišč, za ureditev pašno košnega sistema, za izvedbo melioracij in ureditev zemljišč, gradnjo kokošnjakov nad 500 nesnic ali 3.000 brojlerjev in nabavo kmetijske mehanizacije za vrednost najmanj 30.000 din. Ta davčna olajšava ne sme presegati 3-letne odmere davka od kmetijske dejavnosti.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oz. višina olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil naj višjo možno olajšavo po tem členu.
Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroka, ki so na rednem šolanju na poklicnih srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 din letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da otrok ne dosega lastnega dohodka 500 din iz naslova štipendije in vajeniške nagrade.
Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta. za katero se odmerja davek. Davčna uprava občine odloči o posebni davčni olajšavi z odločbo.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči davčni organ občine z odločbo. 2
2.	Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
11.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gosnodarskih dejavno-sti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtne dejavno-sti)> ki pripada občini, se odmerja:
—	po dejanskem osebnem dohodku,
—	v pavšalnem letnem znesku,
— v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
12.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne, oziroma druge gospodarske dejavnosti, kot glavni ali postranski poklic, in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah:
Ce znaša presežek davčne
osnove	dinarjev	Stopnje •/*
nad	do	
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50
Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 22 %.
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davke tako kot je določeno v prvih dveh odstavkih.
13.	člen
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno oziroma gostinsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava v naslednjih dejavnostih:
—	elektromehanika za gospodinjske stroje, radio" in televizijo
—	mizarstvo
—	čevljarstvo
—	krojaštvo in šiviljstvo
—	vulkanizerstvo
—	slaščičarstvo
—	moško frizerstvo in brivstvo
—	kozmetika obraza in telesa
—	žensko frizerstvo
—	čiščenje, pranje in mazanje motornih vozil
—	gostinstvo s kmečko turističnim značajem
14.	člen
Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetnikom) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov in občanov, ki jim je opravljanje obrtne dejavnosti postranski poklic, se prizna davčna olajšava v prvem letu, za katero se davek odmerja 40 %, v drugem letu pa 20 % odmerjenega' davka.
Šteje se, da je davčni zavezanec začetnik, če ni prej opravljal te dejavnosti v kateri drugi občini, ali če ni kdo drug v istih prostorih opravljal take dejavnosti.
15.	člen
Posebna olajšava iz 13. in 14. člena tega odloka se prizna, če se davčni zavezanci ukvarjajo z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s kmečko turističnim značajem, oziroma da je vsaj 70 "/o celotnega dohodka doseženega z obrtnimi storitvami. Kaj je šteti za obrtne storitve ali gostinstvo s kmečko turističnim značajem, presodi v posameznem primeru davčni organ občine po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo.
Davčna olajšava iz 13. in 14. člena se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih oziroma o opravljenih storitvah. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.
Zavezanec, ki je uveljavil davčno olajšavo po 13. členu in se pred potekom 5 let odseli iz občine Ljubljana Šiška ali preneha opravljati svojo dejavnost po lastni volji, se za znižani davek (davčno olajšavo) ponovno obremeni.
16.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
17.	člen
Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del v pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa
z delovno živino,	10 %
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov
ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki sc ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti,	20	%
• Davek po tej točki ne plačajo občani — zasebni kmetje, kadar plužijo sneg in prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij,
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo
storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov,	25	%
4.	od dohodkov od domače	obrti,	5	°/o
Ne glede na določbe po prejšnjem odstavku se
davek po odbitku ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode. lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk, obodov za izdelovanje sit in rešet. Davek po prejšnjem odstavku tudi ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
3. Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
18.	člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
19.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davek tako, kot je to določeno v 12. členu odloka.
20.	člen
Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih, ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, po stopnji 25°/o.
4.	Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
21.	člen
Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 20 %.
Izjemno od določbe po prejšnjem odstavku tega člena se plačuje davek po stopnji 35 % od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedilih, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah,
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in
4.	točko prejšnjega odstavka ustvarjajo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, sc plačuje davek po stopnji 20°/o.
Davek od osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
5. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic
22. člen
Stopnje davka na		dohodek od premoženja in pre-
moženjskih	pravic se	plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna		
osnova	dinarjev	stopnja •/•
,	nad	do	
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50
Za stroške, ki so bili potrebni zn dosego dohodkov od oddajanja stanovanjskih prostorov v najem ali podnajem ter od oddajanja opremljenih sob, se priznava 60 "/o od doseženega dohodka.
Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš, se priznava 40 % od doseženega dohodka.
23.	člen
Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše li stanovanja, se prizna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po 11. točki zakona o davkih na promet nepremičnin.
6.	Davek od premoženja
24.	člen
Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila,
2.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe),
3.	gozdna zemelj išča, katerih površina presega 0,50 hektara, ob pogojih določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov.
25.	člen
Občinski davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila se plačuje v tehle letnih zneskih:
a)	za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo 120 din
b)	za delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo 60 din
c)	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone 1000 din od vsake začetne tone do 4 tone	5000 din
do 5 ton	8000
8000 din + 4000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti
V enakih zneskih se plačuje davek za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov.
č) za vlečna tovorna vozila:
— za traktorje		din
	do 25 KM,	120
nad 25 KM	do 40 KM	170
nad 40 KM	do 63 KM	220
nad 63 KM		270
za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek		
kot za tovorna vozila, navedena v		c) točki.
d) za tovorne	tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z	
delovno prostornino motorja		
		din
nad 125 ccm	do 250 ccm	30
nad 250 ccm	do 500 ccm	40
nad 500 ccm	do 1000 ccm	50
nad 1000 ccm		60
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še		
40 din več.		
e) za kombi	vozila glede na	delovno prostornino
motorja, in sicer:		
		din
	do 900 ccm	500
nad 900 ccm	do 1350 ccm	800
nad 1350 ccm	do 1800 ccm	1100
nad 1800 ccm	do 2500 ccm	1400
nad 2500 ccm	do 3100 ccm	1700
nad 3100 ccm		2000
	26. člen	
Zavezanec za	davek od stavb,	delov stavb, stano-
vani in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je last-nik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
27.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
28.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
—	vrsta in kakovost konstrukcije stavbe,
—	funkcionalnost stavbe,
—	starost in obrabljenost stavbe,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stavbe.
29.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz prešnjega člena.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 7-96/73).
Iz priročnika navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24, ter točke 27, 28, 29 in 30 ter določbe D tabele.
30.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi, in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Vrednost poslovnega prostora, izračunana po prvem odstavku tega člena, se poveča za 25 % ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
31.	člen
Vrednost točke znaša 44 din glede na kalkula-tivno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala za leto 1976.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
32.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
33.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1976 poveča za več kot 15 % in je nova ugotovUn^n v^-^nost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
nad 3 nad 4 nad 5 ton
34.	člen
Občinski davek od stavb se plačuje od davčne
osnove po naslednjih stopnjah:	•/,
—	stanovanjske stavbe in stanovanja	0,15
—	poslovne stavbe in poslovni	prostori	0,20
—	počitniške hiše	0,30
35.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in sc spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.
36.	člen
Občinski davek od stavb se plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša, pod pogojem, da sb dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva.
Za izvenmestni okoliš se štejejo tale naselja: Brezovica, Dol, Dornice, Dragočajna, Golo brdo, Goričane, Govejek, Hraše, Ladja, Moše, Spodnje in Zgornje Pirniče, Spodnja in Zgornja Senica, Seničica, Smlednik, Sora, Studenčice, Tehovec, Topol. Torovo, Trnovec, Vaše, Valburga, Vikrče, Zapoge, Zavih, Zbilje, Žlebe, Rakovnik, Dobruša, Bukovica, Spodnje, Srednje in Zgornje Gameljne, Glince, Sinkovturn, Koseze, Polje, Rašica, Repnje, Selo, Skaručna, Šmartno, Tacen, Vesca, Vodice, Vojsko, Utik, Toško čelo.
37.	člen
Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
7.	Davek na dobitke od iger na srečo
38.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni stopnji 10 %.
III.	POROŠTVO
39.	člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb. s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti, če jih sam ne poravna in teh ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Pismeno izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela.
40.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
a)	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil obdavčen,
b)	da gre za začasno plačano nesposobnost, nastalo vsled bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali druge podobne vzroke,
c)	da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šest mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s sklepom.
41.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
42.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen za odločanje o odpisu davčnega dolga oz. zavarovanja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi 231. člena zakona o davkih občanov.
IV.	PREHODNE TN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
44.	člen
Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. jnaja 1974, razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddali popisne liste za stanovanjske počitniške in poslovne prostore.
Davčni organ občine bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavbe za leto 1974 po določilih 29. člena odloka.
45.	člen
Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973 sc za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 29. člena odloka.
46.	člen
S	16. 3. 1972 kot dnem, ko je začel veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 10/72). preneha veljati odlok o stopnjah prispevkov in davkov občanov (Glasnik, št. 7/68, 4/69, 16/69 in 26/69 in Uradni list SRS, št. 2/71).
St. 1-422-016/77
Ljubljana, dne 17. maja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
MOZIR.IE
674.
Na podlagi 125. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Družbenopolitičnega zbora in Zbora združenega dela dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o organizaciji In financiranju javnega pravobranilstva v Celju
1.	člen
Za občine Brežice, Celje, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenski Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec deluje javno pravobranilstvo s sedežem v Celju in z nazivom: Javno pravobranilstvo Celje.
2.	člen
Javno pravobranilstvo Celje opravlja svojo funkcijo in izvršuje naloge po zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih.
Delo javnega pravobranilstva vodi javni pravobranilec.
Javni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov in strokovne delavce.
3.	člen
Javnega pravobranilca in njegove namestnike imenujejo občinske skupščine na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti vseh občinskih skupščin da Izvršni svet občinske skupščine Celje.
Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
4.	člen
Javni pravobranilec in njegovi namestniki se imenujejo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Javni pravobranilec in njegovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih opravljajo funkcijo do izteka časa iz 1. odstavka tega člena.
5.	člen
Sredstva za delo javnega pravobranilstva zagotavljajo občine, navedene v 1. členu tega odloka. Razmerje. v katerem občine financirajo poslovanje javnega pravobranilstva se določi z medsebojnim sporazumom.
6.	člen
Sistemizacijo delovnih mest določi javno pravobranilstvo v soglasju z izvršnimi sveti občinskih skupščin iz prvega člena tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-17/76-77
Mozirje, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 675. f
Na podlagi drugega odstavka ^ člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi 29. in 30. člena statuta krajevne skupnosti Pragersko je zbor delegatov KS Pragersko na svoji seji tine 30. maja 1977 • sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Pragersko	«
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Pragersko.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 26. junija 1977 od 6. do 18- ure na glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma.
3.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim bivališčem na območju iz 1. člena tega sklepa, ki so vpisani v splošni volilni imenik. Prav tako imajo pravico glasovanja občani, ki niso stari 18 let, če so v rednem delovnem razmerju.
4.	člen
S	sredstvi zbranimi s samoprispevkom, se bo sofinanciralo gradnjo večnamenskega kulturno-športnega objekta, asfaltiranje vseh makadamskih ulic in vgraditev zaporne plasti asfalta v naselju Gaj in Pragersko (Dajčmam—Zafošnik), gradnjo kanalizacije na celotnem območju krajevne skupnosti in zgraditev nove transformatorske postaje.
Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem odstavku tega člena znaša 4,980.000 din po ocenah v mesecu aprilu 1977. Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano 2,200.000 din. Razliko do polne investicijske vrednosti bo krajevna skupnost Pragersko zagotovila iz prispevkov, ki jih bodo na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma zbrali zainteresirani soinvestitorji: Občinska in Republiška telesno-kulturna skupnost, Samoupravna komunalna interesna skupnost Slov. Bistrica, Elektro Maribor okolica TOZD Slov. Bistrica, TOZD in deli TOZD iz območja KS Pragersko v delu in v denarju (9. člen zakona o samoprispevku) ter KS iz lastnih sredstev.
5.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. avgusta 1977 do 31. julija 1982.
6.	člen
Samoprispevek bo uveden v denarju. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo oziroma si bodo stalno prebivališče pridobili v času. ko traja samoprispevek, na območju krajevne skupnosti Pragersko, po stopnji 1,5 % in sicer:
1.	delavci v delovnem razmerju od čistega osebnega dohodka — za čisti osebni dohodek se po tem sklepu štejejo tudi nadomestila osebnega dohodka iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu,
2.	kmetje od katastrskega dohodka,
3.	upokojenci — od čistih pokojnin,
4.	delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti (ali intelektualne storitve) —, od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja in davek iz obrtne dejavnosti oziroma iz intelektualnih storitev,
5.	delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne in druge negospodarske storitve — od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za davek iz obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev,
6.	občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim bivališčem na območju KS Pragersko — v znesku 1.000 din letno.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi.
Nadalje ne plačujejo samoprispevka tudi:
1.	delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presegajo 2.000 din neto mesečno,
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 700 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	kmetje in občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti oziroma intelektualne storitve za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
8.	člen
Krajevni samoprispevek zavezancev iz 1. in 3. točke 5. člena obračunavajo in odtegujejo izplačevalci dohodkov in pokojnin ob izplačilu. Samoprispevek zavezancev iz 2., 4. in 5. točke 6. člena pa obračunava tajnica krajevne skupnosti Pragersko na podlagi podatkov davčne uprave Skupščine občine Slov. Bistrica za preteklo leto. Sredstva samoprispeveka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu pri službi družbenega knjigovodstva Slov. Bistrica. Služba družbenega knjigovodstva prazni sredstva krajevnega samoprispevka iz posebnega zbirnega računa računa v dobro krajevne skupnosti Pragersko.
Investitor za objekte, ki se sofinancirajo iz samoprispevka, je krajevna skupnost Pragersko.
9.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in davčna uprava v okviru svojih pristojnosti.
Za zbiranje krajevnega samoprispevka je odgovoren svet KS Pragersko.
10.	člen
Za zbiranje samoprispevka in za izvajanje del, ki se bodo sofinancirala z zbranimi sredstvi samoprispevka odgovarja svet KS Pragersko. Svet KS je dolžan o zbiranju in uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev poročati zboru delegatov KS Pragersko, ki izvaja nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev.
11.	člen
Stroški v zvezi z izvajanjem krajevnega samoprispevka bremenijo sredstva krajevnega samoprispevka.
12.	člen
Referendum vodi volilna komisija imenovana s sklepom zbora delegatov.
13.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Pragersko GLASOVNICA
Na referendumu dne 26. junija 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let (od 1. avgusta 1977 do 31. julija 1982) za območje Krajevne skupnosti Pragersko za sofinaciranje večnamenskega kulturno-športnega objekta, asfaltiranje vseh makadamskih ulic in vgraditev zaporne plasti asfalta na odsekih, kjer še te ni. gradnjo kanalizacije na celotnem območju krajevne skupnosti in zgraditev nove transformatorske postaje v skladu s sklepom o razpisu referenduma z dne
30.	maja 1977, objavljenem v Uradnem listu SRS, Št. 12/77,
PROTI	ZA
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
14.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotavlja krajevna skupnost Pragersko iz lastnih virov.
15.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način v Uradnem listu SRS.
Pragersko, dne 30. maja 1977.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Pragersko Franc Godec 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 676.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 32. členu zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela dne 17. maja 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede
1.	člen
V	odloku o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede (Uradni list SRS, št. 1-77/75) se v tretjem odstavku 3. člena točka a) znesek »50 din« nadomesti z zneskom »80 din«.
2.	člen
V	drugem odstavku 4. člena se ^nesek »50 din« nadomesti z zneskom »80 din«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-4/77-2
Slovenske Konjice, dne 17. maja 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
677.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji zbora združenega dela dne 17. maja 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o višini pristojbin za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in o oprostitvah plačila pristojbin za gasilske avtomobile in specialna vozila komunalnih delovnih organizacij
1.	člen
V odloku Skupščine občine Slovenske Konjice o višini pristojbin za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in o oprostitvah plačila pristojbin za gasilske avomobile in specialna vozila komunalnih delovnih organizacij (Uradni list SRS, št. 46-9G-V72) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
Naslov odloka se spremeni in se glasi:
»Odlok o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in za gasilske avtomobile ter specialna vozila komunalnih organizacij združenega dela«.
2.	člen
1.	člen se spremeni in se glasi:
»V občini Slovenske Konjice se pristojbine za cestna motorna vozila ne plačujejo za kmetijske traktorje in njihove priklopnike, če je lastnik kmetijska organizacija združenega dela ali občan, ki ima status kmeta po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73 in 24-1186/75).«
3.	člen
2.,	3. in 5. člen se črtajo; vrstni red členov se spremeni tako, da 4. člen postane 2. člen, 6. in 7. člen pa postaneta 3. in 4. člen
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-1/77-1
Slovenske Konjice, dne 17. maja 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
678.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 10. točki odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35-311/73) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/76) na seji zbora združenega dela dne 17. maja 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. maja 1977 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice imajo lahko pse vse pravne in fizične osebe pod pogoji, ki so predpisani v tem odloku.
2.	člen
Po tem odloku se psi razvrščajo v:
a)	pse čuvaje,
b)	lovske pse,
c)	šolane pse,
č) druge pse.
Psi čuvaji so pasemski ali nepasemski psi, ki jih lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, tovarn, vrtov in podobnega. Objekt oziroma prostor, ki ga naj pes čuva, je treba v prijavi označiti.
Lovski psi služijo potrebam lova. Lovski pes je lahko po zakonu o lovu samo čistokrven pes ene od
lovskih pasem. Čistokrvnost psa dokazuje veljaven rodovnik, izdan od kinološke organizacije.
Šolski psi so psi, vzgojeni za posebne naloge. To so zlasti službeni psi varnostnih ‘organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni za javne nastope in da vodijo slepe.
Med druge pse se štejejo psi, ki niso razvrščeni med pse čuvaje, lovske oziroma šolane pse.
Pse razvršča v kategorije pristojni občinski upravni organ.
V	dvomljivih primerih si organ priskrbi mnenje kinološke organizacije.
3.	člen
Prijava psov na območju občine je obvezna. Prijaviti je treba pse, čim izpolnijo tri mesece starosti. Rok za prijavo je 8 dni.
Če se priklati na dvorišče tuj pes, ali če se zadržuje v okolici, je lastnik, upravljalec zgradbe ali imetnik stanovanjske pravice, dolžan to prijaviti v 24 urah pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
Vsi rodovniški psi morajo biti v skladu s predpisi prijavljeni tudi pri matičnem kinološkem klubu.
Vse določbe, ki po tem odloku veljajo za lastnika psa, veljajo tudi za vsako osebo, ki psa redi, Iti ji je pes zaupan, ali ki ima psa na kakršenkoli načjn v posesti.
4.	člen
Obvezna je tudi odjava psa. Lastnik je dolžan odjaviti psa, če se spremeni lastništvo, če pes pogine, je pokončan, ali če pobegne. Rok za odjavo je 8 dni.
Ce se lovski pes zateče, izgubi ali ostane dalj časa po lovu v rovu, je rok za odjavo en mesec.
5.	člen
Lastnik odda prijavo ali odjavo psa veterinarski postaji, oziroma pristojni krajevni pisarni na obipočju občine. Veterinarska postaja vodi register psov.
V	register se vpišejo: ime in priimek ter naslov lastnika oziroma imetnika psa, ime, pasma, opis in starost psa, številka pasje znamke, morebitni podatki o vpisu v rodovniško knjigo, plačilo pristojbin za cepljenje in pasjo znamko ter datum zaščitnega cepljenja proti steklini.
6.	člen
Po opravljenem zaščitnem cepljenju proti steklini, ki je obvezno vsako leto, izda veterinarska postaja potrdilo o opravljenem zaščitnem cepljenju in pasjo znamko.
7.	člen
Pristojbino za cepljenje in pasjo znamko določa veterinarska postaja in jo plača lastnik psa takoj, po cepljenju. Na znamki so označeni kraj izdaje, številka registra in leto, za katero je znamka izdana. Znamka velja za eno leto.
8.	člen
Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Ce se znamka izgubi, mora lastnik psa v osmih dneh to sporočiti pristojni veterinarski postaji in zaprositi za izdajo nove znamke.
t	9. člen
Za psa čuvaja mora lastnik določiti zaprt ali dobro ograjen prostor. Ce to ni mogoče, mora biti pes priklenjen, vendar tako, da je vedno možen dostop do vhodnih vrat hiše oziroma zgradbe.
Za čuvanje kmetijskih pridelkov sme imeti lastnik psa priklenjenega na verigi ob posevku, vendar ne ob javni poti.
Psa čuvaja, ki je popadljiv, sme imetnik ali lastnik voditi izven prostora, označenega v prvem odstavku tega člena, le na vrvici in pes mora nositi nagobčnik.
Ta določba velja tudi za druge pse, ki so popadljivi, ne glede na kategorijo, v katero so razvrščeni.
10.	člen
Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom »HUD PES«.
11.	člen
Psi, razen popadljivih, se smejo zunaj hišnega prostora prosto gibati, biti morajo v spremstvu lastnika ali druge osebe, oziroma pod nadzorstvom. Psi velikih pasem (ilirski ali nemški ovčarji, dobrmani, boksarji, buldogi, doge in bernardinci) če so popadljivi, morajo imeti izven hišnega prostora nagobčnik. Ce jih vodi lastnik na vrvici, nagobčnik ni potreben.
12.	člen
Lastnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, ne moti okolice in ne povzroča škode lovstvu in drugim, da je zadosti hranjen, negovan in če zboli, da se ga da zdraviti.
Psa se ne sme mučiti in ga tudi ne pokončati v nasprotju z določbami tega odloka.
Ce je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če lastnik v nasprotju z veteri-narsko-sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se psa odvzame ali pokonča na stroške lastnika.
Lastniki psov ne smejo v mestu Slovenske Konjice puščati psov na balkonih.
V stanovanjskih zgradbah se na predlog prizadetih strank lahko odvzame ali pokonča tudi pes, ki zavija ali tuli in s tem moti okolico.
O odvzemu psa po določbah tega člena odloča pristojni občinski upravni organ.
13.	člen
Za vzrejo psov (vzgajanje mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor, ki mora ustrezati higienskim pogojem. Pristojni občinski upravni organ lahko prepove vzrejo psov tistemu, ki nima za to primernega prostora.
14.	člen
Ce je podan sum, ali če pes zboli za steklino, mora to lastnik takoj prijaviti veterinarski postaji. Lastnik mora istočasno psa varno zapreti in prikleniti na verigo ter ukreniti vse potrebno, da zavaruje okolico pred takim psom.
15.	člen
Ce pes koga ugrizne, mora lastnik psa takoj prijaviti veterinarski postaji. Prijavo mora podati tudi zdravnik oziroma oseba zdravstvene službe, h kateri se je ugrižena oseba prijavila zaradi zdravljenja.
Ce se ugrižena oseba ni prijavila zaradi zdravljenja, mora ugriz sama prijaviti veterinarski postaji.
O ugrizu oziroma poškodbi človeka mora vsak, ki to vidi ali za to zve, takoj obvestiti veterinarsko postajo oziroma zdravstveno organizacijo. Pse, mačke, ki so ugriznili ali drugače poškodovali človeka, je treba takoj strogo izolirati.
16.	člen
Ce obstaja nevarnost, da bi pes prenašal ali širil parazitame bolezni, lahko pristojni občinski upravni organ odredi obvezno zdravljenje takega psa na lastnikove stroške.
17.	člen
Ni dovoljeno voditi pse v javne prostore in urade (otroška igrišča, javna kopališča, živilske trge, pokopališča, čakalnice, razstave, zborovanja, svečanosti in zabave, trgovine, mesnice, gostinske lokale in podobno), razen službenih psov varnostnih organov.
Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za lovske in šolane pse, ki spremljajo lastnika na potovanju, oziroma kadar je lastnik iz drugih objektivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi. V takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop psa v javni prostor pa mora dovoliti upravitelj takega prostora.
18.	člen
Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni ter da se prepreči ugrize in druge poškodbe, ki jih lahko povzročijo psi, se sme poloviti vse pse, ki pohajkujejo brez nadzorstva in pse, ki ne nosijo pasje znamke.
Pes, ki je bil ulovljen ob pogojih iz prvega odstavka tega člena, se na zahtevo vrne .lastniku, če leta dokaže, da je bil pes prijavljen in registriran. Vrnitev psa lahko lastnik zahteva v petih dneh od dneva, ko je bil pes ulovljen, pri tem mora povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z vzdrževanjem psa. Tarifo za vzdrževanje določi pristojni občinski upravni organ.
Ce lastnik ne zahteva vrnitve psa v določenem roku, oziroma če ne plača vzdrževalnih stroškov, se psa pokonča. Pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da se ulovljenega čistokrvnega psa, za katerega lastnik ne zahteva vrnitev, izroči kinološki organizaciji ali komu drugemu.
19.	člen
Lovljenje in pokončevanje psov po tem odloku opravlja po navodilih pristojnega občinskega upravnega organa veterinarski higienik. Psa na verigi ali v hišni ograji ni dovoljeno pokončati.
Po potrebi lahko pristojni občinski upravni organ pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog.
20.	člen
Pristojni občinski upravni organ lahko predpiše zaporo psov (pasji kontumac) ob pojavi posebno nevarnih živalskih kužnih bolezni, ob večjih elementarnih nezgodah, visokem snegu zaradi zaščite divjadi in podobno.
V	času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. V času kontumaca morajo biti mačke zaprte.
V	času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti okuženega ali neposredno ogroženega območja.
O zapori psov mora pristojni občinski upravni organ obvestiti kinološko organizacijo in lovske družine na območju občine in lovsko zvezo.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1000 din se kaznuje za prekrške pravna oseba:
1.	Ce ne prijavi psa, ko izpolni tri mesece, ali tujega psa, ki se je priklatil (3. člen),
2.	Ce ne odjavi psa v primerih, ki so predpisani s tem odlokom (4. členj,
3.	Ce ne prijavi izgube pasje znamke (8. člen),
4.	Ce opusti varnostne ukrepe pri psih (9. do 11. člen),
а.	Ce ne pripelje psa na razpisano zaščitno cepljenje proti steklini (6. člen),
б.	Ce ravna v nasprotju z določbo 12. člena,
7.	Ce mvči psa ali ga sam pokonča (drugi odstavek 12. člena),
8.	Ce v primerih suma ali obolenja stekline ali v primeru ugriza tega ne prijavi pristojni veterinarski postaji (14. člen).
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena 'se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 20 do 500 din.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi fizična oseba z denarno kaznijo od 20 do 500 dinarjev.
22.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi izvršni svet občinske skupščine.
Pristojni občinski upravni organ po tem odloku je za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-3/77-1
Slovenske Konjice, dne 17. maja 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 679.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi drugega odstavka 3: člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73 in 29/73) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen A.
V 2. členu odloka o dolpčitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS. št. 22/75) se v posameznih krajevnih skupnostih dodajo naslednje kmetije:
»I. Krajevna skupnost Bistrica ob Sotli
1.	Avgustinčič Anton Terezija, Polje 3
2.	Avgustinčič Ferdo Cilka — Klakočar Antonija, Kunšperk
3.	Balon Jože Berta Frida, Bistrica 8
4.	Bratuša Anton, Srebrnik 36
5.	Bokal Jože Marija, Žagaj 4
6.	Černelič Jože, Trebče 41
7.	Černelč Ivan Jože Rozalija, Ples 14
8.	Debelak Franc Terezija, Črešnjevec 15
9.	Denžič Franc Jožefa, Ples 21
10.	Dobrina Jože, Regina Marija, Ples 17
11.	Gabron Anton, Bistrica 23
12.	Geršak Miha Jožefa, Žagaj 35
13.	Geršak Karel Antonija, Polje 7
14.	Geršak Anton Jožefa, Polje 16
15.	Geršak Anton Ljudmila; Kunšperk 12
16.	Geršak Jože' Štefanija, Kunšperk 1
17.	Geršak Jože, Bistrica 48
18.	Geršak Ivan Ljudmila, Srebrnik 35
19.	Geršak Franc Marija, Hrastje 20
20.	Hudina Franc Jožefa, Polje 19
21.	Javeršek Janez Ang, Kunšperk 5
22.	Javeršek Ivan Miha, Trebče 82
23.	Jazbec Franc Jožefa, Kunšperk 23
24.	Jazbec Karel Marija, Bistrica 87
25.	JsriČko Janez, Planine Marija, Kunšperk 2C
26.	Klakočar Franc Frančiška
27.	Kliček Martin Eva, Dekmanca 38
28.	Kramer Anton Marija, Kunšperk 17
29.	Kramer Jožefa. Polje 20
30.	Kravarič Jožef Gizela, Kunšperk 14
31.	Kostanjšek Frane Ana. Dekmanca 32
32.	Kovačič Jože, Kunšperk 13
33.	Kunej Janez Marija, Kunšperk 8
34.	Kunej Ivan Marija. Tijbče 1
35.	Kunej Slavica Anton, Krišan vrh 14
36.	Kunej Anton Ana, Žagaj 44
37.	Kunej Ivan Ana. Žagaj 41
38.	Kunst Cvetka Franc. Žagaj 3
39.	Lah Jože Matilda. Kunšperk 13
40.	Lesjak Ivan Marija. Krišan vrh 4
41.	Lupšina Franc Jožefa, Žagaj 36
42.	Mihelin Franc Slavka, Žagaj 31
43.	Podlesnik Vinko, Lipej Marija, Črešnjevec 19
44.	Romih Jakob Ana. Žagaj 45
45.	Štefur Franc, Trebče 22
46.	Terner Franc Milena. Trebče 73
47.	Zorenč Franc, Trebče 57
48.	Zorepč Franc Amalija. Trebče 17
49.	Zvonar 7ože Ivanka, Dekmanca 25
50.	Zupan fvan. Bistrica 35
II. Krajevna skupnost Buče
1.	Mramor Simon Emilija, Buče 4
HI. Krajevna skupnost Donačka gora
1.	Bukšek Štefan Marija. Tlake 11
2.	Drofenik Anica Andrej, Tlake 5
3.	Dolšak Leopold Antonija. Tlake 51
4.	Ergartner Franc Jožefa, Zahenberc 55
5.	Galun Ignac, Tlake 52
6.	Gajser Maks Frančiška, Tlake 8
7.	Kores Veronika, Donačka gora 45
8.	Plavčak Anton Jožefa, Tlake 9
9.	Polajžer Marija, Sv. Jurij 4
IV.	Krajevna skupnost Kozje
1.	Agrež Jože Ana, Zdole 21
2.	Bračun Franc Antonija, Kozje 75
3.	Centrih Ivan Pavla, Kozje 15
4.	Dobravc Janez, Ješovec 19
5.	Kolar Jože Silvana, Zdole 41
6.	Kodrin Jože, Zdole 3
7.	Leskovšek Ivan Marija, Kozje 68
8.	Mramor Jožefa Karel, Ješovec 25
9.	Mramor Franc, Zdole 39
10.	Možek Vlado Uršula, Veternik 70
11.	Preskar Anton Viktorija, Ješovec 4
12.	Rajgl Stanko Cilka, Kozje 32
13.	Rupret Edvard, Zdole 42
14.	Strnad Anton in sol., Zdole 6
15.	Štefančič Marija Dominik Reza, Ješovec 35
16.	Šturbej Jožefa, Veternik 6
17.	Tržan Jakob Frančiška, Ješovec 13
V.	Krajevna skupnost Kristan vrh
1.	Bele Avgust Jožefa, Kristan vrh 76
2.	Boršič Frido, Kristan vrh 44
3.	Javoršek Jožef Frančiška, Kristan vrh 72
4.	Kropeč Ivana, Kristan vrh 11
5.	Krumpak Franc Marija, Laše 5
6.	Hrovat Blaž, Bračun Ivana, Kristan vrh 2
7.	Turnšek Anton Zofija, Kristan vrh 73
VI.	Krajevna skupnost Kostrivnica
1.	Cvetko Franc Ana, Žagaj 3
2.	Došler Avgust Vera, Sp. Gabernik 16
3.	Erjavec Jožef Jožica Marija, Sp. Kostrivnica 5
4.	Erjavec Ana Marija Franc, Podplat 23
5.	Fajs Franc Roza, Kamna gorca 5
6.	Gobec Janez, Gabrovka
7.	Junž Milan Alojzija, Zg. Kostrivnica 8
8.	Klajne Avgust Marija, Čača vas 50
9.	Ogrizek Janez in sol., Gabrovec 1
10.	Ogrizek Jože Jožica, Žagaj 18
11.	Ogrizek Ivan Štefanija, Zg. Gabernik n. h.
12.	Rjavec Jožef Jožica Marija, Sp. Kostrivnica 5
13.	Strniša Anton Marija, Gabrovec 1
14.	Strniša Štefan Vida, Zg. Kostrivnica 10
15.	Strniša Marija, Čača vas 42
16.	Šket Leopold Marija, Drevenik 21
17.	Tadina Vladimir Elizabeta, Brezje 6
VII.	Krajevna skupnost Lesično
1.	Bah Marija Anton, Gubno 49
2.	Belak Alojz Marija, Lesično 24
3.	Čepin Jožef Ana, Klake 3
4.	Čepin Martin Julka, Drensko rebro 20a
5.	Dvoršak Karel Julka, Lesično 20	'
6.	Jug Alojz in sol., Doblcžiče 12
7.	Kvcnder Anton, Drensko rebro 34
8.	Šeško Ivan Amalija, Gubno 11
VIII.	Krajevna skupnost Mestinje
1.	Čebular Janez Marija, Topolovec 3
2.	Drofenik Miha, Lpvrenčak Liza, Pij ovci 5
3.	Ferme Matevž Cilka, Mestinje 44
4.	Jezovšek Dominik in sol., Mestinje 36
5.	Nagode Franc Viktorija, Pij ovci 8
6.	Orač Jožef Marija, Stranje 5
7.	Smodej, Franc Silva, Pij ovci 20
8.	Smole Marija, Pij ovci 18
9.	Sveteljšek Franc Marija, Topolovec 1
10.	Stiplovšek Anton Neža, Stranje 23
11.	Sovine Franc Ana, Stranje 11
12.	Štancer Adalbert Ljudmila, Mestinje 38
13.	Strašek Ivan, Planinšek Vera, Stranje 21
14.	Vcrk Hinko Stanislava, Pij ovci 37
15.	Zupanc Ivan, Mestinje 21
IX.	Krajevna skupnost Pristava pri Mestinju
1.	Gobec Frido Marija, Pristava 31
2.	Kunstič Ivan Slava, Jerčin 9
3.	Kovačič Franc Vekoslava, Pristava
4.	Popovič Frančiška, Sp. Mestinje 2
5.	Rupnik Franc Angela, Roginska gorca 50
X.	Krajevna skupnost Podčetrtek
1.	Amon Ivan Frančiška, Sopote 17
2.	Božičnik Leopold, Imenska gorca 7
3.	Gobec Ivan Cilka, Sopote 25
XI.	Krajevna skupnost Podsreda
1.	Bokalič Ivan Stanislava, Podsreda 48
2.	Motoh Ferdinand Terezija, Poklek 11
XII.	Krajevna skupnost Polje ob Sotli
1.	Gračner Vlado in sol., Polje ob Sotli 12
2.	Hostnik Matilda, Polje ob Sotli 13
3.	Hostnik Marija Anton, Polje ob St>tli 11
4.	Hostnik Jakob Jožefa, Brezovec 3
5.	Kostanjšek'Jože Terezija, Prelasko 15
6.	Premelč Franc Amalija, Sedlarjevo 4
7.	Rogina Franc Ana, Brezovec 1
8.	Štefančič Miha Ana, Polje 14
9.	Vajdič Jožef Ana, Lastnič 2
10.	Vreča Terezija, Polje 20
11.	Vrenko Jože Marija, Brezovec 13
XIII.	Krajevna skupnost Rogaška Slatina
1.	Kitak Roza, Tržišče 79
2.	Krumpak Jože Marija, Cerovec 20
3.	ket Štefan Marija, Zg. Sečovo 15
XIV.	Krajevna škupnost Rogatec
1.	Prah Franc Gizela, Brezovec 4
2.	Prah Jože Alojzija, Brezovec 1
XV.	Krajevna skupnost Stojno Selo
1.	Berhaus Peter Neža, Strmec 9
2.	Cajzek Ana, Stojno selo 75
3.	Drofenik Anton in sol., Strmec 29
4.	Drofenik Avgust Matilda, Stojno selo 5
5.	Ducman Franc Avguštin#, Strmec 24
6.	Janžek Roza, Strmec 21
7.	Kregar Terezija, Sovič Matija, Strmec 33
8.	Kregar Janez Frančiška, Stojno selo 6
9.	Kolar Rozalija, Stojno selo 95
10.	Mikulič Alojz Marija, Stojno selo 96
11.	Plavčak Franc Ladislav, Stojno ^elo 44
12.	Pobežin Martin Angela, Stojno selo 82
13.	Radislav Franc ml. Vera, Strmec 10
14.	Rajher Franc Ljudmila, Strmec 28
15.	Stojnšek Anton, Strmec 19
16.	Stojnšek Jožefa Anton Hedvika, Stojno selo 84
17.	Trafenik Martin, Stojno selo 82
18.	Trafenik Marija, Stojno selo 16
19.	Žerak Janez Marija, Tlake 48
20.	Žerak Jožefa, Strmec 20
XVI.	Krajevna skupnost Sladka gora
1.	Cigler Anton Neža, Beli potok 15
2.	Cerinšek Urška, Polžanska vas 14
3.	Debelak Franc Ana, Pečica 6
4.	Jagodič Anton Jožefa, Pij ovci 42
5.	Krumpak Edi Ana, Beli potok 1
6.	Lubej Ladislav Angela, Polžanska gorca 22
7.	Majcen Jožef Štefka, Nova vas 10
8.	Nunčič Stanko Matilda. Nova vas 13
9.	Štelcer Jožefa Vera, Pečica 12
10.	Štumpf Franc Ana. Polžanska vas 17
11.	Škorjanc Angela, Nova vas 19 •12. Tkavc Franc Elza, Pečica 41
13.	Vodušek Ivan Urša, Polžanska gorca 6
14.	Vrbovšek Franc Leopoldina, Nova vas 1
15.	Ver k Katarina, Pijovci 44
16.	Zorin Franc, Pečica 11
XVII.	Krajevna skupnost Šentvid
1.	Arzenšek Doroteja, Bodrež
2.	Anderluh Karel Frančiška, Sp. Ponkvica 3
3.	Cerovšek Marija, Rakovec
4.	Dežman Ivan Veronika, Sp. Selce 9
5.	Ferlež Milan Terezija, Bodrišna vas
6.	Hrovat Agica, Bodrišna vas
7.	Kolar Slavko, Završe 13
8.	Ledmšek Marija, Bodrež 32
9.	Petaver Jurij Hilda in sol., Bodrišna vas 28
10.	Ra|ej Jožefa, Bodrež 31
11.	Rožene vet Anton, Bodrež 6
12.	Rupnik Jože Jožica, Sp. Selce 10
13.	Sivka Ffanc Ivana, Bodrišna vas 3
14.	Zogan Ivan Vida, Bodrišna vas 10
XIX.	Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah
1.	Čakš Janko, Koretno 15
2.	Hrovat Marija Konrad, Senovica 24
3.	Plevnik Alojz Frančiška, Koretno 1
4.	Vrbek Franc Nučič Antonija, Koretno 3
XX.	Krajevna skupnost Tinsko
1.	Benčina Ivanka Štefan Jožefa, Zg. Tinsko 38
2.	Dobrajc Jože, Zg. Tinsko 52
3.	Slof Jurij Zofka. Sp. Tinsko 12
XXI.	Krajevna skupnost Virštanj 1. Bovha Jože, Sela 15
XXII.	Krajevna skupnost Vinski vrh
1.	Esih Stanislav, Urleb Ana, Babna reka 24
2.	Volavšek Rudolf, Mužerlin Jožefa, Brezje 3
3.	Javeršek Marija, Babna gora 39
XXIII. Krajevna skupnost Zagorje
1.	Grobin Mirko in sol., Zagorje 65
2.	Klakočer Jože Marta, Bistrica 7
3.	Romih Vojko in sol., Zagorje 53
4.	Zupanec Janez Olga, Bistrica 18
XXIV. Krajevna skupnost Zibika 1. Hostnik Ivan, Strtenica 1«
B.
črtajo pa se naslednje kmetije:
»I. Krajevna skupnost Polje ob Sotli
I.	Boštjančič Ivan Ana, Polje 10 — vpisana pod zap. št. 541
II.	Krajevna skupnost Zibika
1. Hostnik Jože Štefanija, Strtenica 8 — vpisana pod zap. št. 967
III.	Krajevna skupnost Šentvid
1.	Jazbec Karel Antonija, Bod. vas 25, vp. pod zap. št. 726
2.	Fidler Jakob Henrik, Grobelno 12, vp. pod zap. št. 741
3.	Košak Alojz Marija, Lipovec 8, vp. pod zap. št. 711
4.	Kovačič Jože Angela, Završe 17, vp. pod zap. št.
5.	Petaver Jurij Marija, Ponkvica 13, vp. pod zap. št. 713
6.	Perc Alojz Štefka, Gornja vas 3, vp. pod zap. št. 721
7.	Novak Roza, Bodrež 39, vp. pod zap. št. 736
8.	Ratej Alojz Jožica, Bodrež 33, vp. pod zap. št. 735
9.	Stojan Franc Jožefina, Sp. Selce 6, vp. pod zap. št. 714
10.	Šket Karel Cilka, Šentvid 25, vp. pod zap. št. 722
11.	Štukler Lovro Terezija* Bod. vas 26, vp. pod zap. št. 731
12.	Vračun Rok Marija Rakovec 13, vp. pod zap. št.
706«
3.	člen
Zemljiškoknjižni in katastrski podatki za kmetije iz prejšnjega člena so podani v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-5/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 25. maja 1977.
Predsednik Skupščine' občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
680.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 185. in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o oblikovanju delegacij in številu delegatskih mest za zbore Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V odloku o oblikovanju delegacij in številu delegatskih mest za zbore Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 11/74) se v 2. členu, točke 7 dopolni tako, da se glasi:
»ŽTP — prometna sekcija, vzdrževanje in vleka, Prevozništvo »DONAT«; TGO »GORENJE« TOZD Kondenzatorji	i delegata.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-8/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 25. maja 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
681.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/T4 in 5/76), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. maja 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevek za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976
1.	člen
Potrdita se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Šmarje pri Jelšah in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976.	*
2.	člen
Zaključna računa obsegata:
—	bruto bilanco
—	bilanco
—	pregled skupno doseženega prometa
—	pregled dolgov in preplačil zavezancev
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje:
—	začetni saldo 1. 1. 1976
—	obremenitve v letu 1976
—	plačila v letu 1976
—	zaostanek 31. 12. 1976
din
1,835.938,45
14,864.680,90
14,282.529,75
2,418.089,60
4.	člen
Zaključni račun prispevka za starostno nje kmetov izkazuje:
zavarova-
din
—	začetni saldo 1. 1. 1976
—	obremenitve v letu 1976
—	plačila v letu 1976
—	zaostanek 31. 12. 1976
678.367.25
1.165.895.90
1.210.447.90
633.815.25
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-9/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 25. maja 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
Žalec
682.
Na podlagi 139. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Žalec na seji zbora združ.enega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. maja 1977 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi, delovnem področju in izvolitvi elanov komisije Skupščine občine Žalec za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu
I
Ustanovi sc komisija Skupščine občine Žalec za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (v nadaljnjem besedilu komisija)
II
Komisija spremlja izvajanje zakona o združenem delu in sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami v občini ter jim pomaga pri izvajanju omenjenega zakona. Komisija spodbuja aktivnost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pri izvajanju zakona o združenem delu, spremlja samoupravno prakso m opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje, daje potrebna pojasnila in sproža pobude za akte in ukrepe, s katerimi sc ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu.
III
V komisijo se izvolijo: za predsednika
Ludvik S e m p r i m o ž n i' k , Hmezad Žalec, predsednik družbenopolitičnega zbora za podpredsednika
Rafko Mlakar, Garant Polzela, predsednik zbora združenega dela
za člane izmed delegatov v zborih Skupščine občine Žalec:
Karel Kač iz Žalca, predsednik zbora krajevnih skupnosti
Zdenka Strnad, Tekstilna tovarna Prebold, delegat zbora združenega dela
Zorka Godler. Keramična industrija Liboje, delegat zbora krajevnih skupnosti
Tatjana Debič, Osnovna šola Šempeter, delegat družbenopolitičnega zbora
Za člane izmed delegatov organov družbenopolitičnih organizacij v občini ter Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Ivo Debeljak, Hmezad Žalec, predstavnik Občinske konference ZKS Žalec
Janez Ahačič, Tekstilna tovarna Prebold, predstavnik Občinske konference SZDL Žalec
Marija Nahtigal, Klub samoupravljalccv, predstavnik Občinskega sindikalnega sveta Žalec
Rado K o r c s , Garant Polzela, predstavnik Občinske konference ZSMS Žalec
Milan Zabavnik, član IS, predstavnik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
IV
Strokovne in administrativne zadeve za komisijo opravlja analitik za samoupravne akte v sekretariatu izvršnega sveta.
V
Ta sklep velja takoj.
Št. 020-9/77
Žalec, dne 10. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. inž. agr. 1. r.
683.
Skupščina občine Žalec je na osnovi 2., 9., 11., 38., 53. in 99. člena zakona o temeljih družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) na podlagi 125. člena statuta občine Žalec in po sklepu seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne
10.	maja 1977 sprejela
SMERNICE
prostorskega plana občine Žalec
IZHODIŠČA
Osnovni namen smernic prostorskega plana — urbanističnega programa občine Žalec je začrtati temeljne usmeritve dolgoročnega socialnoekonomskega in prostorskega razvoja občine. Izhodišča smernic temelje v razvojnih ciljih in koncepcijah dolgoročnega razvoja SR Slovenije in SFR Jugoslavije, na sklepili in stališčih družbenopolitičnih organizacij in na tistih ustav-nili določilih, ki opredeljujejo delovnega človeka in občana kol dejanskega nosilca odločanja o oblikovanju delovnega in življenjskega okolja.
Na kratko povzeto dolgoročni cilji in kriteriji, ki so zajeti v srednje in dolgoročnih planskih dokumentih SR Slovenije in SFRJ, so naslednji:
—	v ekonomski razvojni orientaciji ima prednost proizvodnja hrane, energije, surovin in tistega blaga ter storitev, ki so namenjene izvozu ter tiste dejavnosti, ki racionalno nadomeščajo uvoz,
—	razvoj, ki temelji na izkoriščanju domačih materialnih in kadrovskih rezerv,
—	usmeritev v skladnejši regionalni družbeni razvoj s poudarkom na uravnoteženi organizaciji in gospodarjenju s prostorom,
—	varstvo naravnih dobrin in vrednot človekovega okolja,
—	naraščanje proizvodnosti dela in temu ustrezna rast življenjske ravni delovnih ljudi,
—	socialna varnost, zmanjševanje neupravičenih socialnih razlik in enake startne možnosti za prihodnje rodove,
—	dogovorjene kadrovske politike in usmerjeno izobraževanje.
Navedeni in na kratko povzeti splošni razvojni cilji predstavljajo tudi osrednje kriterije srednjeročnega in dolgoročnega plana družbenega razvoja in hkrati tudi prostorskega plana občine Žalec, ki bo ob upoštevanju interesov širše skupnosti razkril poglavitne razsežnosti razvoja neposrednega življenjskega okolja.
Smernice prostorskega plana občine Žalec se opirajo hkrati na tiste razvojne dejavnike, ki so že v preteklosti opredeljevali poselitev prebivalstva oziroma urbanizacijo, razporeditev gospodarskih in družbenih dejavnosti in osnovne infrastrukture (cest, železnic, vodnih regulacij, energetike, PTT itd.) v prostoru.
SPLOŠNI KRITERIJI
Prostorski plan — urbanistični program naj vrednoti celotno območje občine z vidika:
—	varovanja obdelovalnih zemljišč,
—	ohranjevanja zdravega naravnega okolja,
—	zagotavljanja socialne varnosti in enakosti.
—	razvijanja skladnega urbanega razvoja,
—	upoštevanja načel splošnega ljudskega odpora In civilne samozaščite,
— poglabljanja medobčinskega • povezovanja na osnovi dogovorjenih skupnih interesov.
S prostorskim planom — urbanističnim programom naj se zavarujejo območja posebnega družbenega pomena kot so rezervati talne vode, vodotokov, industrijskih con, rekreacijska območja, območja s krajinskimi značilnostmi, kulturnimi in NOB spomeniki ter območja, ki so pomembna s stališča ljudske obrambe in potreb jugoslovanske ljudske armade.
Kot dokument, ki (ioloča dolgoročni prostorski razvoj občine, naj prostorski plan — urbanistični program upošteva poleg gospodarskih, socialnili in družbenopolitičnih kriterijev kot enakovreden kriterij tudi ohranjevanje obstoječih in razvijanje novih kvalitet prostora in okolja.
NARAVNE OMEJITVE IN RAZVOJNE MOŽNOSTI
Upoštevanje prvo omenjenega kriterija dolgoročnega razvoja: prednost proizvodnji hrane in surovin, že načrtuje osnovno smernico prostorskega razvoja občine, tj. varovanje zlasti obdelovalnih zemljišč, ki so največje naravno bogastvo in pomenijo tudi pomembno primerjalno prednost za družbeni razvoj občine Žalec.
Za dosedanjo urbanizacijo in gradnjo stanovanjskih in drugih objektov so se pogosto uporabljala najboljša obdelovalna zemljišča. Ce želimo zavarovati najboljše obdelovalne površine predvsem na peščenoprod-natih nanosih, moramo gradnjo stanovanjskih, gospodarskih in drugih infrastrukturnih objektov usmeriti na območja slabših talnih lastnosti. Zato bo celotna gradnja v prihodnje praviloma usmerjena na pobočja ob severni, južni in zahodni strani Savinjske doline. Za naselja na najboljšem območju obdelovalnih zemljišč pa bo veljalo, da se prostorsko ne širijo in se naj razvijajo s povečano gostoto pozidanosti znotraj popravljenih mej zazidave. V ta namen se bodo tudi ustrezno revidirali obstoječi urbanistični dokumenti.
Industrijske in druge proizvodne dejavnosti naj se locirajo na zemlji slabše kvalitete in v posebnih območjih, ki razpolagajo z ustrezno gospodarsko infrastrukturo ter na območjih s predvidenimi rezervami delovne sile.	r
Posebej naj se zavarujejo območja — rezervati talne pitne vode.
V kmečkih naseljih naj imajo prednost stanovanjski in gospodarski objekti kmetijskih proizvajalcev. Gradnja individualnih stanovanjskih hiš naj se praviloma dovoljuje le na zemlji slabše kakovosti in na pobočjih^ ob robu doline. Podobno velja tudi za počitniške hiše, ki naj se organizirano locirajo izven obdelovanih zemljišč, v hribovitih predelih in v funkcionalni povezavi z osamelimi in zaščitenimi kmetijam.
Rekreacijski in športni objekti naj se v racionalnih mejah locirajo na slabši zemlji.
*	visiN/v ti ltiUKTURA

S ptostorskim planom — urbanističnim programom se opredelijo vloge vodilnih naselij Žalca, Šempetra. Polzele, Prebolda in Vranskega. Druga naselje naj se razvijajo po smernicah na pobočjih na severu jugu in zahodu Savinjsko doline. Tako naj koncept obme ja intenzivne urbanizacije občinskega prostora zavzame obliko amfiteatra z mestnim središčem Žalec kot osrednjim razvojnim nosilcem, ki naj opravlja poleg občinskih tudi na medobčinski ravni specifične
funkcije, kot so nekatere vrste srednješolskega izobraževanja, preskrbovanja, kulture, rekreacije, turizma in dr. Posebno pozornost velja posvetiti sanaciji starega mestnega jedra Žalca in zapolnitvi urbanih vrzeli.
SOCIALNI RAZVOJ OBČINE ŽALEC
Socialni razvoj občine narekuje tako organizacijo prostora in nekaterih dejavnosti v njem, ki daje občanom čimbolj enake možnosti za razvoj. Vsem občanom je treba omogočiti približno enako dostopnost do storitev in dobrin družbenih dejavnosti, ki so bistvenega pomena za delo in življenje; osnovno izobraževanje, osnovno zdravstvo, otroško varstvo, kulturo in rekreacijo. Prebivalci občine bodo tako izenačeni ne le po minimalnem stanovanjskem in komunalnem standardu, marveč tudi z vidika socialnega razvoja. Zato naj program prostorskega razvoja predvidi tako omrežje osnovnih družbenih dejavnosti v izbranih naseljih — strateških točkah, ki bodo s svojimi funkcijami nosilci razvoja za svoje območje. Takšna razporeditev naj na primer omogoči polurno peš dostopnost do vrtca, šole, trgovin, zdravstvene ustanove, športnega igrišča in podobno. V hribovskih predelih naj bi vse osamljene kmetije in oddaljeni zaselki imeti PTT zvezo.
Posebno pomembno je vprašanje vzgoje, izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja visokokvalificiranih delavcev. Ti se danes skoraj praviloma zaposlujejo v sosednjih občinah. Zato naj se v občini omogočijo ugodnejši pogoji za njihovo zaposlovanje, ustrezne delovne zadolžitve, oseben strokoven razvoj ob delovnih zadolžitvah, stanovanja, primerne lokacije za individualne stanovanjske hiše ipd. Le po tej poti se bo postopoma ustvarila ugodna delovna in kulturna življenjska atmosfera za priliv novih kadrov za potrebe gospodarskih in družbenih dejavnosti občine.
V prostorskem planu — urbanističnem programu naj se posebej obravnavajo območja in naselja z nižjim oziroma podpovprečnim socialnim standardom, kjer obstajajo slabši stanovanjski pogoji, kjer število prebivalcev upada, kjer ni na voljo dovolj možnosti za zaposlitev in kjer je oskrba z osnovnimi potrebščinami nezadovoljiva. S stališča splošnega ljudskega odpora so tudi ta naselja in območja družbeno pomembna. Zato jih je potrebno v smotrnih mejah sanirati in omogočiti ustrezen razvoj s primernimi gospodarskimi, socialnimi in infrastrukturnimi investicijami in drugimi ukrepi.
POLOŽAJ ŽALCA V STRSEM OBMOČJU
Poleg kvalitetnih kmetijskih zemljišč, pitne in tehnološke vode ter rezerv delovne sile sodijo med pomembne dejavnike hitrega gospodarskega in socialnega napredka ugodni prometni pogoji. Za žalsko občino pa to še posebej velja glede na to, da meji na tri industrijsko razvite občine: Celje, Velenje in Trbovlje.
Posebno je v prostorskem planu — urbanističnem programu poudariti rešitve tranzitnega prometa v vmesnem obdobju, ko bo hitra cesta priključena v Rušah, pri čemer je kot prvi ukrep izvesti priključno cesto z obvoznico ob mestu Žalec. Težiti je k čimprejšnji izgradnja podaljška hitre ceste do Vranskega
Razvito prometno omrežje in osrednja geopromet-na lega občine Žalec v Sloveniji omogoča živahno delovno migracijo iz občine Žalec v sosednje gospodarske centre. Danes potuje vsak dan na delo v Celje. Velenje in druge kraje okoli 3000 ljudi. Ugodni pogoji za lokacijo gospodarskih kapacitet na območju občine Žalec
in ostali faktorji bodo v prihodnje omilili in kasneje do neke- meje ustavili proces migracije.
Cisto in zdravo okolje in potencialne možnosti za zaposlitev prebivalstva bodo verjetno v prihodnosti še v večji meri vplivali na priseljevanje na območje občine Žalec.
Pri izdelavi prostorskega plana — urbanističnega programa je potrebno zato upoštevati naravne tendence priseljevanja prebivalstva in gospodarskih dejavnosti iz sosednjih občin Celja, Velenja, Trbovelj in drugod.
V ta namen se bo treba sistematično lotiti planiranja območij, ki so že in bodo še v naprej izpostavljena poselitvenim pritiskom in jim opredeliti vlogo v celovitem urbanem sistemu občine.
St. 010-1/77
Žalec, dne 10. maja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
684.
Konferenca delegatov krajevne skupnosti Andraž je na podlagi 2. odstavka 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št. 3/73) in 19. člena statuta krajevne skupnosti Andraž na zboru občanov in delovnih ljudi krajevne skupnosti Andraž, dne 8. maja 1977 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Andraž
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Andraž se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za asfaltiranje ceste v krajevni skupnosti Andraž.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 12. junija 1977.
3.	člen
Samoprispevek se bo plačeval na območju krajevne skupnosti Andraž za obdobje petih let, začenši z 1. avgustom 1977.
4.	člen
Skupni znesek, ki je potreben za asfaltiranje cest na območju krajevne skupnosti Andraž znaša 900.000 dinarjev. S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 150.000 din letno, v petih letih 750.000 din.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo porabila takole:
leto 1977 — asfaltiranje ceste v Hotunje, leto 1978 — asfaltiranje ceste na Lovče, leto 1979 — 50 °/o za asfaltiranje ceste v Dobrič in 50 °/o za asfaltiranje ceste do Glavača, leto 1980 — asfaltiranje ceste v Jajče, leto 1981 — asfaltiranje ceste v Sevčnik.
6.	člen
Samoprispevek bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Andraž, in sicer:
1.	1,5 »/o iz neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
2.	10 0/o od katastrskega dohodka; katastrski dohodek od posekanega lesa se ne upošteva;
3.	1 °/o od pokojnin, če je le-ta višja kot 2000 din;
4.	1,5 “/o od dohodka obrtnikov.
Z določitvijo osnove se bo doseglo, da bodo vsi zavezanci samoprispevka približno enako obremenjeni glede na svoje pridobitne zmožnosti.
7.	člen
Od socialnih podpor, invalidnin, varstvenega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad in regresa za letni dopust se ne bo plačeval samoprispevek.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti Andraž je odgovoren za zbiranje sredstev, zbranih s samoprispevkom, poseben režijski odbor pa za izvajanje gradnje objektov iz 1. člena tega sklepa.
9.	člen
Nadzor za zbiranje in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom bo izvajala konferenca delegatov krajevne skupnosti Andraž.
10.	člen
Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti Andraž v skladu z določili zakona o volitvah. Pravico glasovanja imajo vse osebe, ki so vpisane v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Andraž in tudi tiste mladoletne -osebe, ki so že v rednem delovnem razmerju in stalno stanujejo na območju te krajevne skupnosti.
11.	člen	y
Glasuje se z glasovnico naslednje vsebine:
Svet krajevne skupnosti Andraž
GLASOVNICA
na referendumu dne 12. junija 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let (od 1. 8. 1977 do 31. 7. 1982) za območje krajevne skupnosti Andraž za asfaltiranje krajevnih cest v skladu s sklepom o razpisu referenduma zbora občanov in delovnih ljudi z dne 8. maja 1977
glasujem
PROTI	ZA
. 2IG
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma bo zagotovila krajevna skupnost Andraž.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS.
Andraž, dne 8. maja 1977.
Predsednik konference delegatov krajevne skupnosti Andraž Konrad Brunšek 1. r.
POPRAVEK
Pri objavljeni sortni listi za sadne rastline in vinsko trto (Uradni list SRS, št. 18-820/76) bi dosedanji naslov leve kolone moral biti naslov desne kolone in obratno; koloni sta torej pravilno označeni takole:
»izvirno ime sorte domače poimenovanje«
—	v II. poglavju »VINSKA TRTA« se v 9. točki izvirno ime sorte pravilno glasi: »Muscat Ottonel blanc«,
—	v istem poglavju se celotna 30. točka pravilno glasi:
»30. Gamay noir (Tenturier) game barvarica«.
Republiški sekretar za ' kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
POPRAVEK
V odloku o povišanju stanarin SO Žalec (Uradni list SRS, št. 11-615/77 z dne 19. V. 1977) se prvi člen pravilno glasi takole:
»Stanarine se s 1. junijem 1977 povečajo za 30 "/o.«
Uredništvo
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
617.	Stališča, sklepi in priporočila za reševanje prokle-matike varstva dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja v Socialistični republiki Sloveniji 629
618.	Kazenski	zakon Socialistične republike Slovenije	634
619.	Zakon o	prekrških	667
620.	Zakon o	pomilostitvi	689
621.	Zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1976	690
622.	Zakon o spremembah zakona o začasnem finaneiranju
samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977	693
623.	Zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu
obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977	694
624.	Odlok o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka 694
625. Odlok o soglasju k besedilu sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Švedske o obojestranskem zavarovanju investicij (parafiranega v Stockholmu, dne 23. septembra
1976)	695
626.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Republike Iraka o dobavah nafte
in o posojilu za leto 1977	695
627.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1360)	g9S
628.	Odlok o soglasju k finančnemu načrtu Narodne
banke Jugoslavije za leto 1977	695
629.	Odlok o razrešitvi namestnika guvernerja Narodne
banke Slovenije	393
630.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Kopru 696 631 * sodišč- °vraCeljutV* sot*n^a Okrožnega gospodarskega
632.	Odlok o izvolitvi sodnice Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije	696
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE <
633.	Odločba o razveljavitvi določb samoupravnega spora-
zuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije »Tegrad« Ljubljana	696
Stran
634.	Odločba o razveljavitvi določb samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev občinskega sodišča v Mariboru	697
633. Odločba o razveljavitvi določb samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih Kliničnega centra v Ljubljani, TOZD Klinična bolnišnica za psihiatrijo 698
636.	Odločba o oceni ustavnosti in zakonitosti določb samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev Centra strokovnih šol v Ljubljani	698
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
637.	Odlok o povračilih stroškov za prevoz, nastanitev in
hrano vojaških obveznikov v teritorialni obrambi 699
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
638.	Odredba o trajanju šolanja za poklic avtomehaniški
delovodja in poklic mehanik	kmetijskih strojev	700
639.	Pravilnik o spremembi pravilnika o izpitih v osnovnih in srednjih šolah	701
640.	Navodilo o načinu nadzorstva nad spoštovanjem predpisov o varstvu pri delu v organih za notranje zadeve 701
641.	Dopolnitve sortne liste za sadne rastline in vinsko
trto	f®1
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
642.	Sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke in etektrofiltrske elemente	701
643.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne
skupnosti lesarstva v SR Sloveniji	702
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
.644. Sklep o potrditvi zaključnega računa za leto 1976
(Kavne na Koroškem)	207
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
645. Odlok o sprejetju urbanističnega načrta Medvod
(Ljubljana)	2®8
,646. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za potek mestne obvozne ceste Črnuče—Tomačevo, Smar-tinska cesta—Dolgi most	709
647.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in
trgov na ureditvenem območju mesta Ljubljane	709
648.	Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni
stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin	710
649.	Sklep o soglasju k preimenovanju TOZD »Javna hi-
giena in ceste« v OZD »Komunalno podjetje Ljubljana«	,ie
650.	Sklep o soglasju k pripojitvi delovne organizacije
»Dimnikarstvo Ljubljana« in »Komunalnega podjetja Vič« k OZD »Komunalno podjetje Ljubljana«	710
651.	Družbeni dogovor o združevanju in uporabi sredstev
viška vpisanega posojila za ceste na območju ljubljanskih občin	211
652.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o delni
nadomestitvi stanarine (Brežice)	211
653.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Brežice	212
654.	Sklep o Javni razgrnitvi predloga razširitve urbanističnega reda za naselje Plšece (Brežice)	213
655.	Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Cerknica) 213
656.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o merilih
za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Cerknica	216
657.	Odlok o določitvi stanarin v občini Cerknica	716
658.	Sklep o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih
storitev v občini Cerknica	716
659.	Sklep s katerim se ugotavlja, da je sklenjen samo-
upravni sporazum o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom občine Cerknica	716
660.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 29. maja 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje osnovne šole in gimnazije v naselju Ivančna gorica, financiranje gradnje družbenega doma v Temenici in sofinanciranje modernizacije lokalne ceste II. reda št. 5/7 Breg—Radohova vas (Grosuplje) 717
661.	Odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1977	717
662.	Odredba o spremembi višine stanarin in najemnin v
občini Kamnik	71»
663.	Sklep o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnih načrtov
v zazidalnih okoliših naselja	Lenart	719
664.	Sklep	o	povišanju	stanarin v občini Litija	720
665.	Sklep	o	povišanju	najemnin v občini	Litija	720
666.	Sklep	o	povišanju	cen za komunalne	storitve	(Litija) 720
667.	Sklep	o	povišanju	cen storitev v avto	šoli (Litija)	721
668.	Sklep o povišanju >zcfen Sindikalnemu pihalnemu
orkestru Litija	721
669.	Sklep o povišanju cen oskrbnega dne v Domu »Tišje«
Šmartno pri Litiji	721
670.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 2/2
— Rapova jama (Ljubljana Bežigrad)	722
671.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepo-
vedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč za del območja SS 12 — Podutik (Ljubljana Šiška)	722
672.	Odlok o ugotovitvi, da je gradnja nove Vodnikove ceste v splošnem Interesu in o dopustnosti ražlastitve
v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine	Ljubljana Siska	722
673.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Ljubljana Šiška)	724
674.	Odlok o organizaciji in financiranju Javnega pravobranilstva v Celju (Mozirje)	72»
675.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Pragersko	(Slovenska Bistrica)	729
676.	Odlok o spremembi odloka o pristojbinah za obvezne veterlnarsko-sanitarne preglede (Slovenske Konjice) 73#
677.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o višini pristojbin za kmetijske traktorje in njihove priklopnike in o oprostitvah plačila pristojbin za gasilske avtomobile in specialna vozila komunalnih delovnih
organizacij (Slovenske Konjice)	73#
678.	Odlok o reji, registraciji In označevanju psov (Slovenske Konjice)	73i
679.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Šmarje
pri Jelšah)	733
680.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o oblikova-
nju delegacij in številu delegatskih mest za zbore Skupščine Šmarje pri Jelšah	735
681.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov In pri-
spevkov občanov In prispevek za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976 (Šmarje pri Jelšah)	73#
682.	Sklep o ustanovitvi, delovnem področju In izvolitvi
članov komisije Skupščine občine Žalec za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu	73#
683.	Smertiice prostorskega plana občine Žalec	737
684.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Andraž (Žalec)
—	Popravek sortne liste za sadne rastline in vinsko trto
—	Popravek odloka o povišanju stanarin v občini Žalec
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi V Ljubljani - Naročnina za leto 1977 240 din Inozemstvo 450 din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo m uprava. Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/V1J - Teiefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701 prodaja, preklici in naročnine 23 57» - Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka 00 mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem avetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72
ssa