Izlisya:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Leto XVII.
V Celovcu, 30. julija 1898.
'V e 1J a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvn
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Štev. 21.
Vabilo
IIII. redni Telili slnnščini
družbe sv. Cirila in Metoda
Vabilo.
Katoliško-poMno in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
y nedeljo dné 7. avgusta 1898, ob y24. uri popoludne,
v Ribnici
v četrtek: «luč 11. avgusta 1898. leta.
Vspored:
I. Sv. maša ob 1/2t0. uri v dekanijski cerkvi.
II. Zborovanje ob	uri v hotelu g. Antona Arko.
1.	Prvomestnikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Nadzorništva poročilo.
5.	Volitev jedne tretjine družbinega vodstva.
Po pravilih izstopijo letos naslednji udje druž-binega vodstva: 1. dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, 2. dr. Ivan Dečko, 3. Gregor Einspieler, 4. Anton Žlogar.
6.	Volitev nadzorništva (5 članov).
7.	Volitev razsodništva (5 članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dné 26. julija 1898.
Prvomestnik :	Podpredsednik :
Tomo Zupan.	Luka Svetec.
Pristavek.
1.	Predvečer, dné 10. avgusta t. L, naj se ob 8. uri p. n. skupščinarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Ferlinca (pri .Zvezdi"). — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slav. .Slovensko trgovsko pevsko društvo".
2.	Dné 11. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 6. uri 15 minut zjutraj.
3.	Po zborovanju bo v hotelu gosp. Antona Arko ob
Val. uri skupni obed. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 10. avgusta z naslovom:	Hotel Anton
Arko, Ribnica, Dolenjsko. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr.
4.	Odhod iz Ribnice proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 5. uri 59 minut zvečer.
v gostilni pri Vedeniku v Ribnici,
občina in fara Št. Peter pri Velikovcu po sledečem ysporedu:
1. Poročilo g. drž. poslanca Lambert Einspielerja o državnem zboru. — 2. Poročilo g. dež. poslanca Franca Grafenauerja o delovanju deželnega zbora. — 3. Slučajni govori in nasveti.
Ob ugodnem vremenu se vrši shod na prostem.
Po shodu prosta zabava s petjem.
K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence
odbor.
Odkritosrčna beseda našim kmetom.
Sprejeli smo sledeči članek, v katerem vnet in delaven slovenski rodoljub odkritosrčno in resnično govori našim kmetom. Dopis objavljamo tako, kakor nam je došel, z željo, da ga povsod pazno prebirajo, premislijo in se po naukih ravnajo!
„Slovani so bili od nekdaj pridni kmetovalci in čebelarji, torej v prvi vrsti mirni ljudje. Vojske so se branili in ogibali, dokler je bilo mogoče, a ob času nevarnosti in potrebe pokazali so sovražniku svojo trdo pest in mnogokrat tudi pot iz svoje dežele. Živeli so skupno, zadružno in torej miroljubno med seboj. Taki so bili naši pradedje, in kakšni so kmeti zdaj?
Časi so se spremenili in ž njimi tudi ljudje. Tudi kmeti so dobili drugo lice, a kàko ? Boj za življenje je bil malokedaj tak, kakor je dandanašnji.
In zakaj? Judovskemu ljudstvu se postavljeno pravici ali krivici vsa krivda ljudske bede na račrnif toda mnogo, mnogo je kriv svojega žalostnega stanja tudi kmet sam in nič naj se ne izgovarja. Kmetski stan je velik del svojega trpljenja sam zakrivil in še greši naprej; on hoče biti politično slep, gluh in mutast tudi zanaprej, dokler ga ne bo posulo „zlato gorovje“. To gorovje začelo je rasti leta 1848. Tega časa kmetski stan ni za-popadel. Delil se je že takrat v tri tabore: v jed-nem se je vriskalo, v drugem se je pelo, v tretjem pa klelo; tiste, ki so trezno mislili, pa je „prostost“ zadušila. In kmetski stan ni vedel, zakaj se vse to godi in zakaj on to dela — on je spal in še danes ne vé, samo čuti, zakaj mu boben poje.
Tudi danes še kmetski stan po večini spi. Ko bi ne spal, kako bi ga mogli njegovi nasprotniki naravnost siliti, da jim mora biti pokoren? Naš Zveličar je rekel: „Dokler so ljudje spali, je prišel sovražnik in sejal ljubko med pšenico" ! To resnico ljudstvo vsaj vsako leto enkrat sliši v cerkvah — a tudi vsako leto enkrat zopet pozabi. Veliko kmetov pa sploh — žalibog — prav nič ne misli, ne prevdarja, veliko manj pa kaj koristnih časnikov prebira. Kmet, in tudi slovenski kmet, noče zapopasti premembo časa; on vidi v prijatelju nasprotnika in v nasprotniku prijatelja; kako bi bilo sicer mogoče, da delajo v zastopstvu ljudstva, katero po velikej večini obstoji iz kmetskega stanò, očitni „kmetski rop“. — Bi li bilo drugače mogoče, da bi se slišali in izustili taki svinjski izrazi in se zoper njega „čegar je naša kri“, tako ničvredno govorilo? Kmetsko ljudstvo, tega si tudi ti veliko krivo in še zdaj — molčiš!
Da kmet še danes ne pozna resnobo časa je krivo, ker ne bere ali čita dobrih časnikov, in on tega — noče! Da bi se mu branjene priporočalo, tega izgovora nima. Izgovarja se navadno s tem, da nima časa in — denarja; da mora kmet le pridno delati in — konec besedij. Ker pa kmet noče brati in se poučiti dati, in ker se ni brigal za svojo najimenitnejšo pravico, namreč za volitve, in se še noče brigati za nje, prišlo je na njega toliko zla. A kmet vsega tega ne verjame ; on tega ne vidi ; samo da slabo izhaja, to vé in vidi in — tarna.
Če kmet postaran ne more več izhajati, izroči kmetijo sinu, ker ta je hodil v šolo, da mu je že brada rastla, on bo že vsemu kos — mladi
Spomini na zlato Prago.
(Spisal J. B.)
(Dalje.)
„Gost t hiši, Bog v hiši44.
Tako veli nek pregovor. Da veli prav, čutili smo slovanski gostje pri pražkih slavnostih, kjer so nas sprejeli z največjo ljubeznijo, pogosto-vali z res slovansko, nepopisljivo gostoljubnostjo. A vsakega je polnilo še posebno veselje srce, ko je videl, kako visoko razvit je češki nàrod, kako je, odkar se živo zaveda svoje narodnosti, napredoval v vseh strokah človeškega znanja in dela, na polju znanosti, obrtnije, umnega gospodarstva, umetnostij itd. In kar se tiče izobrazbe prostega ljudstva, smelo trdimo, da je to ljudstvo izobraženo in omikano veliko bolj, nego ono, ki ga nam vedno postavljajo za vzor „kulture in napredka11.
Ko sem se bil vrnil domov, vprašala me je neka stara gospa, Nemka, ki je bila iz liberalnih časnikov izvedela, da sem se mudil pri slavnostih v Pragi: kako se mi je tam kaj godilo; ali je šlo res tako zoper Nemce, ali so Cehi pač tudi „omi-kani ljudje11, med katere pošten človek brez strahu more stopiti itd. Pojasnil sem jej, kako se tam obnaša ljudstvo; ona se ni mogla dosti načuditi mojim besedam,,češ : „Saj sem koj rekla, da ne more biti tako, kakor pišejo ti listi; ali zakaj pa ne prepovejo listov, ki se tako drzno lažejo in samo
hujskajo ljudi!11 Vsa zadovoljna se mi je zahvaljevala za dano ji pojasnilo.
Ta sam na sebi malenkostni dogodek jasno kaže, kakšno zlo so lažnjivi listi, ki s svojim nesramnim zavijanjem in pisarenjem zapeljujejo ljudstvo. In takim listom slepo verjame na tisoče ljudij, ne da bi kedaj premislili ali povprašali, je-li tudi res ali sploh mogoče, kar jim natvezujejo.
Kakor sem omenil, bil je že prvi sprejem v Pragi nad vse slovesen in srčen.
Po kočijah odvedli so nas od kolodvora na stanovanja, katera je poskrbel slavnostni odbor. Slovenci smo bili nastanjeni v hStelu „Viktorija“ v Jungmanovi ulici, kjer so nam vseskozi prav dobro postregli. V stanovauji nas je po mizah čakala cela kopica slavnostnih knjižic, vsporedov, vstopnic k raznim slavnostim itd. Mesto je bilo že ta dan praznično okinčano za slavnostne dni. Malone raz vseh hiš so plapolale zastave, mnoga poslopja so bila okinčana tudi z zelenjem, preprogami itd., in po oknih so imeli razstavljene velike podobe in sohe Palackega. Posebno krasno so bile okinčane „Vòclavske nàméstr'1, t. j. prostorni in jako lepi trg pod muzejem kraljestva češkega.
Dan je bil krasen in prijetno je bilo hoditi po mestu, kjer se je kar trlo ljudstva, ki si je ogledovalo okinčanje hiš.
Vspored vsem slavnostim, ki so trajale štiri dui, je bil izborno sestavljen, da se je vse lepo vjemalo in da so se vsi udeleženci čudili, kako je bilo mogoče, tako velikanske slavnosti urediti tako mojstersko, da ni bilo nikjer kakega nereda. Zato je nesel vsakdo od slavnosti le najlepše vtise domov.
Prijateljski večer na Žofijinem otoku.
Na Zofijin otok! — bilo je geslo za prvi večer. Tu priredil nam je mestni zastop v krasnih dvoranah lep vsprejem in prijateljski večer. Otok leži v Veltavi, je z mestom združen po mostu in okinčan z jako lepimi nasadi. Zato je Pražanom tu jako priljubljeno šetališče in kraj za razne slavnosti in veselice. Ta večer je bilo pa na Žofijinem otoku nekaj posebnega. Človek je mislil, da je prestavljen v kak rajski vrt, kakor nam jih slikajo v bajkah „Tisoč in ena noč11. Tako je vse lesketalo lučic, ki so bile v najraznejših barvah porazvrščene po drevesih, po travi in nasadih. Vsak nasad posebej je bil okinčan s pasom lučic, da ti je kar jemalo vid. Na več krajih je svirala godba in trlo se je vse veselega ljudstva.
V dvorani pa so se zbirali gostje. Bilo je tu kmalu živahno življenje. Srčno so se pozdravljali stari znanci, ki so se po dolgem času zopet našli, našel si novih prijateljev, a čul zelo mnogo slovečih imen, videl dosti slavnih mož iz vseh slovanskih pokrajin. Za zabavo je skrbela godba in pevsko društvo „Hlahol“, katerega veliki, dobro iz-vežbani zbor je jako točno in mogočno pel pesmi raznih slovanskih nfirodov, namreč slovaške, slovenske („Večer na Savi11), srbske, hrvatske, bolgarske, črnogorske, poljske, veliko- in maloruske.
(Dalje sledi.)
Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda.
gpllp’ IVaročajte in razširjajte ^THir66!
svet je bolj učen in bolj za svet; tako se dela in misli. A postave, katere so sklenili nasprotniki kmeta po nemarnosti njegovi, kakor so hoteli, te postave so prvi udarec za sina. Stari kmet, še malo imovit od svojega očeta in „drugih časov“, zapiše še precejšnje dote, nekoliko je zunanjih dolgov in mladi gospodar naj — plača ! Dà, on že — plačuje: prijemščino, dote, dolgove, obresti — dokler in kolikor more in hoče. Hoče, pravim, ker jih je mnogo, da še tega nočejo, kar bi mogli. Izšolani so, modri in študirani. Brezverska je šola, katero so po postavi in nemarnosti kmeta napravili njega „prijatelji£‘, in v to hodil je njegov otrok
—	gospodar, ki vse zna in si od nikogar ničesa ugovarjati ne pusti.
Ako mu kdo starejših ali „manjvrednejšiha reče: „polcepič“ — kar znabiti je tudi; hajd tožit!
—	Nasprotnikova, ne „sosedovau, njiva je za eno brazdo preširoka, njegove kokoši mi delajo škodo na vrtu in — tožba je gotova. Malenkostne stvari, a veliki stroški. To dela sebičnost in domišljija, katere so mladi kmeti velikokrat polni do ušes. Vse take reči pa so začetek konca kmetije in začetek nemira in razprtije med sosedi. Cerkev in njeni obredi so takim posestnikom zoperni in gorje duhovniku, kateri si upa grajati take človeške slabosti in strasti. On se na leči nima pečati, pravijo, z družbinskimi stvarmi, ampak z evangelijem" ; on naj „ljubezen“ pridiguje in — samega sebe graja. On sliši med tiste, ki hočejo ljudstvo ,,neumuo“ imeti, kvantajo, ker tako pišejo liberalni listi. Takim posestnikom je gostilna in pijača svetišče in ker imajo navadno dober brus, zapeljejo prav lahko marsikaterega izmed dobrih, ker kmetje rajši poslušajo, kakor se prepričajo. O nàrodnosti pri takih posestnikih ni govoriti ; k večjemu so slovenski „pezdeci“. Nàrodnega značaja je med mladimi kmeti jako malo: o njih veljajo besede L. Pesjakove : „Ce upa kaj dobiti, za nàrod vnet je vsak; če treba kaj storiti, bo redek nàrodnjak!" ; — nasproti pa je needinost, mlačnost in sebičnost med kmeti v takem cvetu, kakor bi bilo meseca maja in ne bo drugače tako dolgo, dokler slovenski kmet ne bo spoznal v kmetu res kmeta, dokler se ne bo začel bolj zavedati, se potegovati za svoje pravice in svoj dom!"
Dopisi prijateljev.
Iz Velikovca. (Veličasten pogreb.) Dné 23. t. m. pomikal se je proti našemu mestnemu pokopališču veličasten mrtvaški sprevod, katerega se je udeležilo meščanstvo v polnem številu. Spremljali smo k zadnjemu počitku tukajšnjega kleparskega mojstra in hišnega posestnika gosp. Petra Pichlerja, ki je nagloma in na grozen način storil smrt. Popravljal je namreč streho stolpa farne cerkve v Možici. Dné 21. t. m. popoludne je hotel ravno zopet raz strehe iti k mali južini, in si je odpel pas, s katerim se je navadno privezal na stroj, s katerim se je samo na jedni vrvi viseč vozil po stolpni strehi. Čisto prosto na jedni deski stoječ, hotel je še nekaj pribiti. Slučajno ravno spodaj stoječi g. župnik ga še posvari, naj bi bil previden. Kmalu potem zmakne se mu deska izpod nog in ubogi Pichler pade iz vrha zvonika kakih 42 metrov visoko najpoprej na cerkveno streho in od strehe na tla in pri priči mrtev obleži. Ko so ga drugi dan semkaj pripeljali in ga na-p arali, videlo seje, kako silno je bil zdelan. Hrbet in obe nogi in roki ste bili polomljeni. Kanjki Pichler je bil zelo spreten in marljiv mož, popravljal je po celem spodnjem Koroškem cerkvene stolpe in je imel tudi v pivovarnah in tovarnah mnogo dela. Bil je posebno po svoji šaljivosti obče priljubljen. Omeniti moram tudi, da je bil g. Pichler, dasi je bil Nemec, nam Slovencem popolnoma pravičen. Naj blagi mož v miru počiva!
Iz Velikovca. (Nemško kresovanje.) Naravnost smešno je, da so nemški nacijonalci starodavne kresove, ki se na predvečer goda sv. Janeza Krstnika po gorah od pamtiveka prižigajo, kar na-krat razglasili kot pristno nemške kresove. Ker znani Wolf tako ukazuje, tedaj tudi naši nemški nacijonalci niso smeli zaostati. Napravili so tedaj na isti večer izlet z godbo na bližnjo Lilijsko goro in tam zažgali velik kres. Vsled velike vročine, katero je kres izpuhteval, oglasila se je pri udeležencih silna žeja, katero so pogasili s 15 (!) sod-čeki pive. Tudi zgovorni so postali in zatrjuje se mi, da je nekdo celo trikrat za besedo poprijel. O polnoči nastala je velika nevihta, katera je „heilovce“ pregnala iz gore.
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (God sv. Cirila in Metoda) smo tudi letos prav slovesno obhajali. Naši vrli kmetje so zažgali tik mesta tri mogočne kresove: na Strucijevem hribu, na Ri-cinju, največji pa je gorel pri Mrzlivodi, posebno pa na Strucijevem hribu so tudi s topiči streljali, tako da se je grmenje okrog mesta razlegalo. Kakor čujemo, je streljanje s topiči gotove gospode
v mestu zelo razburilo in so se pritoževali, da mi mestjane v spanju motimo. Mi pa mislimo, da so oni gospodje, katere je naše streljanje tako neljubo dirnulo, še pri pivu sedeli, ko je odmev naših topičev že davno potihnil. Ker pa pri naših zavednih slovenskih kmetih nič ne opravijo, jih to jezi. Na god sv. Cirila in Metoda smo imeli v naši župnijski cerkvi sv. Ruperta z blagoslovom sv. mašo, pri kateri so po povzdigovanju otroci naše „Nà-rodne šole" zelo lepo peli krasno pesem na čast sv. Cirilu in Metodu, kar je napravilo na navzoče mogočen utis. Bog živi naše vrle kmete!
Iz Št. Štefana pri Velikovcu. (Sijajen shod.) Shod katoliško-političnega društva za Slovence na Koroškem se je dné 17. t. m. ob krasnem vremenu zelo sijajno vršil. Bilo je 200 najveljavuejših kmetov iz vovberške, djekške in važenberške občine navzočih, dà, celo iz oddaljenega Št. Petra je došlo nekaj posestnikov. Raz prijazne Likebeve gostilne plapolale so zastave in pred vhodom na dvorišče, kjer se je shod vršil, je bil slavolok postavljen. Sploh so vrli naši kmetje vse storili, da bi novega svojega državnega poslanca, katerega je naša občina enoglasno izvolila, tudi dostojno sprejeli. Ko se ob 1I24:. uri popoludne semkaj pripelje državni poslanec preč. g. Lambert Einspieler, zagromijo mu topiči v pozdrav in g. župan Aich-walder-Juh ga v imenu naše vovberške občine prisrčno pozdravi. Potem se je začelo zborovanje, ktero je vodil društveni podpredsednik g. Legat; vlado pa je zastopal okr. komisar g. baron Ott. Prvi je govoril g. državni poslanec Lambert Einspieler. Iz dvojnega namena, tako je dejal gosp. poslanec, prišel sem v Yašo sredo; prvič Yam poročat o državnem zboru in drugič poizvedet od svojih volilcev one posebne krajevne potrebe, o katerih si želite pomoči. Gosp. poslanec kaže, kako je obstrukcija, t. j. kljubovanje Nemcev, zabranila vsako koristno delo. Potem popisuje dogodke v državnem zboru v lanskem zasedanju, ki je končal z odstopom grofa Badenija, stodnevno vlado ministra Gavča in nastopom novega ministra grofa Thuna. Zelo koristne predloge je predložilo sedanje ministerstvo državnemu zboru, kakor odpravo časnikarskega koleka, odpravo mut na cesarskih cestah in mostih. Posebno uredba prijemščine je za kmete važna, ker po tej postavi bi od prejetih kmetij, ki so manj kot 2500 gld. vredne, nič ne bilo prijemščine plačati, do 5000 gld. pa samo V/o- Takih postav so si liberalci sami poprej želeli, zdaj ko jih je vlada predložila, pa ne marajo o njih obravnavati. Nazadnje g. poslanec poroča, kaj se je sam trudil za svoje volilce doseči. Predložil je spremembo volilnega reda za državni zbor, tako da bi Slovenci skupaj volili in Nemci skupaj. Potem predlog, da se škoda po lanskem snegu ceni in se kmetom da odškodnina. Ministerstvo je res 10.000 gld. podpore v ta namen dovolilo. Nazadnje predlog gledé osebnega dohodninskega davka. Sploh sem, končal je gosp. poslanec, podpiral vse dobre predloge, ki so bili kmetom v korist. Delati pa hočem tudi nadalje po našem starem geslu: „Yse za vero, dom, cesarja!" Gospodu poslancu, ki si je s svojo ponižnostjo in prijaznostjo na hip pridobil srca navzočih svojih volilcev, so zborovalci z burnim pritrjevanjem izrekli hvalo za njegovo poljudno razpravo. Deželni poslanec gosp. Gregor Einspieler poroča o delovanju deželnega zbora. Dokazuje, da so stroški dežele v teku 31 let za več kakor jeden milijon narastli, dohodki kmetov so pa le nazadovali. Tekom 15 let je vsled slabih razmer 200 kmetij bilo prodanih. Y 14. letih so se dolgovi povečali za 14 milijonov goldinarjev, ker imajo tedaj kmetje toliko plačevati, in še večkrat slabe letine pridejo, mora kmetski stan čedalje bolj izginiti in bodo nastale pri nas jednake razmere, kakor na Angleškem, kjer je vse zemljišče v rokah nekaterih velikoposestnikov in drugi ljudje so njih delavci. Kako nadaljno propadanje kmečkega stanu zabraniti? Z vpeljavo kmečkih domov, da se more namreč kmetu, kakor je to pri uradnikih v veljavi, toliko pustiti, da more z družino živeti. Govornik omenja dotični predlog mil. g. knezoškofa, katerega pa liberalna večina deželnega zbora na vse strani zavija, da nič od njega ne ostane. Ko je gosp. poslanec še dokazal govorivši o predlogih gledé vpeljave usmiljenih sester v deželno bolnišnico in vpeljave krščanskega nauka na višji realki v Celovcu, da so nemški nacijonalci ravno taki nasprotniki verskega duha kakor stari liberalci, obeta tudi nadalje še v smislu našega programa za svoje volilce delovati. (Občna pohvala.) Kot zadnji poročevalec nastopi deželni poslanec g. Fr. Grafenauer, ki je osvetlil jako dobro in šaljivo razne dogodke deželnega zbora. Omenja, koliko deželni zbor raznim družbam, med temi tudi nam tako nasprotni „Sudmarki“, daruje. Opisuje dogodke v tajni seji, v kateri je liberalna večina nekemu deželnemu uradniku, ki ima že itak silno veliko plačo, še dovolila lepo nagrado za dokončanje nekega dela. Dalje razklada, da imamo, akoravno je zemljiška odveza že dokončana, še vedno 60% deželnih pri-
klad. Kot pravi nasprotniki kmeta so se liberalci pokazali pn razpravi o spremembi deželnega volilnega reda. Konečno omenja še lovsko postavo in svoj predlog, naj se zapisniki deželnega zbora tudi v slovenščini izdajo, in živo opisuje naše žalostne šolske razmere. (Živahno odobravanje.) Na to se vzdigne kmet g. Tomaž Ci k n Ini k p. d. Škorjanc in se v imenu volilcev v prisrčnih besedah zahvaljuje gg. poslancem za ves njih trud. V sklepnem govoru predsednik shodu g. Legat opozarja še na rovanje „Sudmarke“ in vabi k vstopu v novo ustanovljeno slovensko društvo „Naša straža", ki bode delovalo v korist obmejnih Slovencev. Omenja tudi najnovejših dogodkov pri graškem deželnem nadsodišču in zaključi preimenitni shod, ki je trajal blizu tri ure, s trikratnim živioklicem na presvitlega cesarja. Vsi zborovalci so v tem slovesnem trenutku vstali, le trije velikovški rudeč-karji so obsedeli. Radi tega jih je g. vladni komisar med burnim odobravanjem zborovalcev ojstro prijel. Po končanem shodu se je razvila živahna prosta zabava. Kmetje so se približali poslancem in jim izrazili svoje želje. Razšli smo se zopet s prepričanjem, da smo volili v javne zastope prave može, ki nas verne Slovence tudi v najtežavnejših razmerahv vestno zastopajo.
Iz Šmarjete pri Velikovcu. (Pogreb.) Dné 6. t. m. smo imeli tukaj zelo žalosten pogreb. Umrla je še-le 19 let stara kmetica Ana Riepl p. d. Plešarca v Hrenovčah in Kubelnikova hči na Vinogradih v veliko žalost svojega vzornega moža in pridnih starišev. Šla je bosonoga čez dvorišče in si napehnila nogo z nekim žrebljem, na katerega je v naglici stopila. Par dni je bolehala na nogi, potem se je dozdevalo, kakor bi bilo vse dobro, ali na enkrat je celo obnemogla, pokazalo se je, da si je z istim žebljem zastrupila kri in ni bilo več pomoči. Nagla smrt tako pridne in mlade kmetice je vzbudila občno sočutje, kar je posebno kazala velikanska udeležba pri pogrebu, pri katerem je imel Št. Jurski gosp. provizor ginljiv nagovor. Lahka jej zemljica!
Iz Št. Štefana pri Trušnjah. (Slavnosti. — Kresovi. — Letina.) Naš prijazni Št. Štefan, dasiravno drugače zapuščen, se je zadnja leta vendar le pogostoma imenoval. Dné 6. sept. leta 1891. se je oblekel v najlepši kinč, in kar se le v redko-kateri fari zgodi : darovali so tukaj zlato mašo nam nepozabljivi č. g. Janez Kol er. Dné 2. avg. leta 1896. smo imeli novo mašo č. g. Matija Ri epi-a, in skoraj vsi podružnični zbori za Velikovec in okolico so se vršili pri nas. Dné 17. julija 1. 1. pa smo imeli čast sprejeti v svoji sredi tri visoko-častite gospode, naše vrle zastopnike, deželne in državne poslance. To je privabilo mnogo ukaželj-nega ljudstva od blizu in daleč. Kakor se je nam nepričakovano marsikatera želja že izpolnila, upamo, da se bo sčasoma tudi izpolnila naša goreča želja, da dobimo spet svojega duhovnega pastirja. — Na predvečer sv. Cirila in Metoda tudi nismo bili zadnji ; na gori nad Št. Martinom smo zažgali dva velika kresa in smo streljali s topiči. — Letina bode pri nas, ako nas Bog pred točo obvaruje, dobra; razun prosa vse lepo kaže. Rž že dolgo ni bila taka, pšenica nam je pa prezgodaj polegla; če le cena ne bo prenizka, si bomo kmetje vsaj nekoliko opomoglh	C.
Iz Švabeka. (Lisjak.) Predzadnja številka ljubljenega nam „Mira“ naznanja v dopisu iz Sv. Mesta, da se je baje v Švabeku v gostilni blizu cerkve vgnjezdil takozvani »Kmetski List" ali lisjak. Ker so pa pri cerkvi dve gostilni, moja, t. j. Luk-nerjeva in Klemenova, štejem si v dolžnost, objaviti, da pri meni „Kmetskega Lista" ni bilo in ga ne bo, dokler sem jaz gospodar. Sem Slovan, veren katoličan, in še toliko mož, da s takimi bajžami ne bodem pohujševal svojih gostov in žalil nàrodni in verski čut našega ljudstva. Zaradi tega tedaj že sme vsak poštenjak brezskrbno prestopiti prag moje hiše, ga bodem tudi vselej prijazno sprejel in se trudil po možnosti za čedno postrežbo in pošteno zabavo.	Jožef Bodoha.
Iz Bilčovsa. (Utopljenec. — Požar.) Dné 12. junija potegnili so iz Drave pri Selučah moško truplo. Na glavi za kožo je našla komisija kroglo. Skoraj gotovo samomor! Uzrok? Kakor je soditi po osebi in pismih, ki so se našla, bil je utopljenec Florijan Spitzer, učitelj pri Št. Boštjanu, prej v Kaplji na Grobniškem polju. — Dné 2. t. m. je ob 8. uri zvečer v Selučah strela udarila v Kranjcev skedenj, kateri je bil koj v ognju. Pogoreli so popolnoma trije kmetje: Kranjc, Rat in Turk. Najbolj prizadet je poslednji, kateremu so zgorele tudi jedna krava, dve ovci in jedna koza. Seveda da poleg tega še tudi pri vseh dovolj orodja, hišne oprave in obleke, ker se je ogenj hitro razširil. Zavarovani so bili sicer vsi, vendar se jim bode trda godila, ker nimajo svojega lesa za pohištvo. Na pomoč ste hitro prihiteli požarni hrambi iz Podgorja in iz Št. Jakoba, da ste ogenj omejili. Ako bi bil pihal nasproten veter in ne bi bilo dežja, šla bi bila cela vas. Bog nas varuj ognja!
ypjy Zalite vaj te po vseli gostilnali 95lMir*6!
Iz Št.Štefana ob Zilji. (Kres.) Slovesno smo tukaj obhajali god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Vsaj sta naša duhovna očeta, ki sta nam zapustila prekrasno dedščino, sv. katoliško vero in jezik slovenski ! Že na predvečer sta gorela dva precej velika kresa, katerima se je v okolici pridružilo še 12 drugih: Grom topičev se je razlegal po s temoto pokriti dolini. Na god smo imeli peto sv. mašo v zahvalo in čast slovanskima blagovestnikoma, topiči so grmeli in naznanjali, da še živijo hvaležni duhovni sinovi sv. Cirila in Metoda, in da v njih očeh prvooznanjevalca sv. vere nista — mutca.	Ziljan.
Iz Št. Pavla ob Zilji. (Zborovanje.) Dné 17. julija je imela podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Štefan in okolico v gostilni pri Kajšlerju v Št. Pavlu svoj letni občni zbor. Po iskrenem pozdravu g. načelnika podružnice je č. g. M. Ri epi v slavnostnem govoru živo in jedrnato razložil življenje in delovanje našega presvitlega cesarja Franca Jožefa. Drugi govornik g. A. Šturm navduševal je zborovalce k ljubezni do domovine, in na več načinov dokazal, koliko je vredna ta ljubezen. Prav šaljivo je gosp. Št. Sakelšek pojasnoval in dokazoval, da mora tudi Slovenec na svoj nàrod ponosen biti in svoj jezik čislati s tem, da se ga poslužuje v vsakdanjem občevanju. Med govori so se~ prepevale lepe slovenske pesmi. Zborovanje se je vršilo mirno, brez vsakega nereda. Lepo zahvaljujemo čč. gg. govornike, kteri so zborovalce tako iskreno navduševali za dobro stvar!
Iz Ljubljane.(Shod slovenskih županov.) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svojej seji dné 17. maja 1898. določil program, po katerem naj bi se v Ljubljani slavila petdesetletnica slavnega vladanja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Začetek slavnostim, ki se imajo tem povodom vršiti, bode dné 17. avgusta t. 1. shod slovenskih županov iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske. Na tem shodu izreko slovenski župani kot zastopniki občinske samouprave — in po tem takem tudi kot zaupniki vsega slovenskega naroda — tega naroda neomahljivo udanost in zvestobo do posvečene osebe Njegovega Veličanstva ter izbero iz svoje srede odposlanstvo, kateremu bode naloga sporočiti ta čutila ob vznožji najvišjega prestola. — Shod se bode vršil po sledečem vsporedu: Dné 16. avgusta: Ob osmi uri zvečer prijateljski sestanek na vrtu ali pri neugodnem vremenu v „Sokolskej“ dvorani „Narodnega doma“. Pri tem sestanku svirala bode godba, pela bodo pod skupnim vodstvom pevska društva „Slavec“, „Ljubljana“ in „Trgovsko pevsko društvo41 in prižgal se bode umetni ogenj. — Dné 17. avgusta:	Ob enajsti uri do-
poludue slavnostno zborovanje v čitalničnej dvorani in po zborovanji pogoščenje zborovalcev v „Sokol-skej“ dvorani. — Poživljamo vse naše gg. slovenske župane, ki dobijo vabilo za oni važni shod, da se ga naj zanesljivo udeležč, saj gré za lo, da proslavimo ljubljenega našega cesarja in tudi ob tej priliki zopet pokažemo, da „hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovencev ne mine!44
Iz Vrhnike na Kranjskem. Redko, a pomenljivo slavnost slavili smo Li dné 17. t. m. Naš rojak, Slovencem že dobro znani pesnik, g. dr. Mihael Opeka, povrnil se je iz Rima, kjer je bival v duhovnem zavodu „Collegium Germanicum44 sedem let. Omenjeni dan je v svoji rojstni vasi prvikrat daroval sv. mašo. Ob asistenci mnogih duhovnih sobratov je pristopil slavljenec k oltarju. Pozdravilo ga je s kora petje, ki bi bilo dika vsakemu mestu. Gosp. nadučitelj Levstik je lahko ponosen na zbor, ki tako lepo in tako točno poje težko latinsko skladbo. Po pridigi, ki jo je govoril slavnoznani g. Tomo Zupan, prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda, in po slovesni maši je bil obed v „Katoliškem domu41. Udeležilo se ga je do 100 oseb. Vrstile so se različne napitnice. Slavnostni govornik, g. Tomo Zupan, je pozdravil novomašnika, pozdravljali so ga i drugi v navdušenih besedah. Gosp. Tomo Zupana je slavil kot prvega delavca na narodnem polju g. dež. poslanec Lenarčič. G. pesnik Anton Medved je v prelepi pesmi nagovoril novomašnika in povdarjal prijateljstvo, ki veže oba pesnika. Navdušeno je govoril kapelan in pesnik g. Finžgar. V imenu koroških Slovencev, ki poznajo gosp. dr. Mihaela Opeka po njegovih delih, po pesmih in drugih spisih v knjigah družbe sv. Mohorja, nagovoril in pozdravil je slavljenca pisec teh vrst s temi besedami :
„Čez dole, reke, jezera, pogorja Prinaša svoj pozdrav Ti Korotan,
Po dični družbi svetega Mohorja I Korotanu spev je Tvoj poznan.
Slovenski rod, ki toliko trpi,
On vé, kako Ti zanj srce gori,
Kako za Božje vzvišene resnice,
Kako plamti za narodne pravice.
Zato i Korotan Ti kliče vnet:
Ohrani Bog Te mnogo, mnogo let!
Ohrani Bog Te, družba tukaj zbrana,
Bogù in nàrodu iz srca vdana!	Bogdan.
Politični pregled.
Avstro - Ogerska. Pogajanja ministerskega predsednika grofa Thun-a z nemškimi nacijoualci in liberalci so ostala popolnoma brezvspešna. Raznim kričačem, zlasti Scbonererju in Wolfu, ki živita le od hujskanja, ne ugaja, da bi se imelo začeti mirno in koristno delo, zato pa kljubujejo naprej ! Vlada pa si pomaga s § 14., s katerim rešuje najpotrebnejše zadeve. Da bi le hotela po tej poti vpeljati tudi različne dobre postave, ki so se v zadnjem času predložile državnemu zboru. S cesarjevim odlokom je državni zbor zaključen, kar kaže, da vlada poslancev v bližnjem času ne misli poklicati na „delo“. V stiski so zaradi zaključenja socijaldemo-kratični poslanci. Delati ne marajo, zato pa morajo „sodrugi“, t. j. delavci, pridno nabirati zà-nje.
Druge države. V ameriško-špauski vojski so Španci propadli. Vkljub veliki hrabrosti in vrlemu junaštvu se ne morejo ubraniti ogromni sili nasprotnikov. Mesto Santiago na Kubi se je moralo udati Amerikancem. Španski vojaki so morali zapustiti mesto. Častniki so smeli obdržati svoje orožje, ostali vojaki pa le, kar je bila njih lastnina. Španskemu poveljniku se je dovolilo vzeti s seboj vse vojaške zapiske, ki se nanašajo na okolico mesta Santiago. Pri odhodu iz mesta so se dovolile španskim četam vojaške časti. Španija mora se sedaj pogajati za mir. Ameriške ladije so se prikazale tudi pred mestom Portoriko, da si prisvojijo tudi ta kraj.
]V © v ! č a r.
Na Koroškem. (N e p o t r j e n zakon.) Zakon, ki so ga sklenili v zadnjem zasedanju našega deželnega zbora in po katerem se bi imel prenarediti učni načrt na celovški realki, od cesarja ni potrjen, ker niso vpeljali veronauka v višjih razredih. Tudi več drugih zakonov, kijih je sklenil deželni zbor, ni dobilo cesarjevega potrjenja. In vendar imajo v deželnem zboru jezični dohtarji glavno besedo !
—	(Duhovske zadeve.) Na župnijo Ra-dentein je prezentovan tamošuji provizor č. g. J. Riederer. — Č. g. Iv. Č er n i c , kaplan v Hiiten-bergu, je premeščen za provizorja v Dropolje.
—	(Nezgode.) Pogorelo je dné 13. t. m. posestvo Fr. Šurn-a p. d. Klampfererja Podkrnosom. Škode je nad tisoč goldinarjev. — Zakonska J. in M. Batter v Novi vasi ob Celovcu sta pustila dné 18. t. m. svojega otroka samega v zibelki. Otrok se je zbudil in tako nesrečno zamotal, da se je zadušil. — V Porečah je utonil hišnik vile Kohn.
* Huzarski polk št. 8. je zapustil te dni Celovec in odšel na svoje novo mesto v Jaroslav (Galicija). Za potovanje bodo potrebovali dva meseca. — Odvetnikov je na Koroškem vkup 35, notarjev 34. V celi Avstriji je 4009 odvetnikov in 1111 notarjev. — Novo cesto bodo zidali ob koroško-štajerski meji med Šmarjeto in Solčavo. Dolga bode kakih C kilometrov, stala pa 50.000 gld. — V konkurz je prišel znani laški marki Pandolfi v Guštanju. Slovenci ne bodo jokali za njim. — Deželni zavod za slepe otroke bodo otvorili v Celovcu septembra meseca. — Jubilejna vrtnarska razstava bode v Celovcu od 5. do 8. septembra.
Na Kranjskem. Slovenski visokošolci in osmošolci (abiturijenti) imajo skupen shod v Ljubljani od 19. do 21. avg. — Zveza slovenskih učiteljskih društev, ki ima dné 1. in 2. avg. v Ljubljani svoj letni občni zbor, proslavi cesarjev jubilej z velikim slavnostnim koncertom. Iz istega povoda ustanovijo tudi društvo: „Jubilejska samopomoč44 z namenom: po smrti društvenikov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo.
Na Štajerskem. Spodnje-štajerski sadjarji bodo zborovali v jeseni v Celju in tam priredili razstavo sadja. — Zlato poroko obhajal je dné 11. t. m. 47Ìetni cerkveni ključar starotrški Pavel Poplaz v Pameški cerkvi, ob enem s poroko svojega sina Vincenca, organista Pameškega.
Na Primorskem. V tržaškem mestnem zboru je predlagal slovenski svetovalec g. Dolenec, da naj zbor primerno proslavi cesarjevo petdesetletnico. Laška večina pa je ta predlog — pokopala. Ti ljudje svoje narave ne morejo zatajiti in vendar so po milosti visoke vlade tam doli ob Adriji — gospodarji! — V Padriču blizu Trsta so blagoslovili novo cerkvico na čast sv. Cirilu in Metodu. — Cesarski namestnik grof Goes, katerega je cesar imenoval svojim tajnim svetovalcem, je potoval minuli teden po soški dolini. Občine so mu izročile spisane svoje prošnje. Bode kaj pomagalo?
Po drugih deželah. Blizu Lucerna v Švici je na Št. Gothardski železniški progi delalo 14 delavcev. Ker je imel priti vlak, so se umaknili na drugi tir. Kar pa pripiše po tem tiru nepričakovano poseben vlak in povozi 11 delavcev. 7 delavcev je mrtvih, trije so težko ranjeni, eden pa lahko. — V Lipsiji je pogorela tovarna za klavirje. Ogenj je pokončal 9Ò0 klavirjev. Škoda je ogromna.
— V New-Jorku so zasledili družbo, ki je ponarejala avstro-ogerske bankovce. Hotela je ravno za 200.000 gld. desetakov zamenjati. Družba je morala na daleč okrog imeti zaveznike. Vodja podjetju je bil neki Madjar. — V neki vasi na Ogerskem so hoteli sorodniki dati izkopati truplo umrlega mladeniča in je pokopati v svojem kraju. Temu so se kmetje uprli rekoč, da ne pusté mladeniča izkopati, ker bi potem toča pobila. Bili so v tem praznoverstvu tako stanovitni, da niti glasu domačega župnika niso poslušali, ki jih je pregovarjal. Ker so sorodniki hoteli vsejedno izkopati truplo, so kmetje s silo nastopili. Celo žaudar-merija ni mogla pomiriti razjarjenega ljudstva, moralo je vojaštvo vmes poseči. Kmetje so žaudar-merijo kamujali in jo napadli s kosami in cepci. Orožniki so streljali ter ustrelili jednega kmeta, dva pa ranili.
Shod vseh slovenskih velikošolcev in abituri-jentov se vrši v Ljubljani dné 19., 20. in 21. avgusta t. L, ne pa, kakor smo svoječasno poročali, 12., 13. in 14. avgusta. Tovariše pevce prosimo, da svoje naslove v najkrajšem času pošljejo na naslov: phil. Jožef Reisner, Ljubljana.
Književnost.
— Knjigarna Ig. pl. Kleinmayr in F. Bamberg v Ljubljani je izdala knjigo: „Biserojla jasna vila“. Bajka iz postojnske pečine. Speval Ivo Ivahovič Bučar. Cena 1 gld.
— Slovanske knjižnice zadnji snopiči imajo sledečo vsebino: Snopič 73—74: „Strahomir‘. Izvirno romantiška igra v petih dejanjih. Spisal Ivan Benko, in „Mlada Zora“. Romantiški igrokaz v treh dejanjih. Spisal Milovan. — Snop. 75: „Na bojišču". Episode iz laške ustaje 1. 1848. Spisal Jan Klecanda. Poslovenil iz češčine Ivan Rejec. Vsak snopič stane 18 kr. in se dobiva v »Goriški tiskarni", Gorica.
— „0 jetiki, sušici ali deri1* je napisal dr. Anton Pogačnik v Gorici poljudno razpravo, ki jo dobiš za 28 kr. pri Janku Lebanu, nadučitelju na Trebelnem pri Mokronogu (Dolenjsko).
— Marljivi pisatelj A. Kosi, učitelj v Središči, je izdal „Štirideset napevov11 za šolske pesmi v Koprivnik-Majce-novi ,Začetnici*. Cena 25 kr.
— Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani izdaja ^Zabavne liste za slovensko mladino11. Prvi zvezek obsega povest »Pri stricu." Spisal Ivo Trošt. Stane 40 kr. in se dobi pri R. Milic-u v Ljubljani. Knjiga je vredna toplega priporočila!
— Za kolesarje je izdala znana tvrdka G. Freytag & Berndt na Dunaju VII/1 lep zemljevid štajerske dežele, na katerem so natanko zaznamovane ceste in pota za kolesarje. Na zemljevidu je tudi Koroška do Beljaka. Stane 80 kr.
	
	Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico bode imela v nedeljo dné 7. avgusta 1898, ob 4. uri popoludne, v gostilni gosp. J. Kollerja p. d. pri Vršču v Ma-loščah svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1.) Načelnikov pozdrav. — 2.) Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. — 3.) Volitev dveh pregledovalcev računov. — 4.) Volitev novega načelništva. — 5.) Volitev zastopnikov za glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. — 6.) Razni nasveti in predlogi. — 7.) Poučni govor. — 8.) Domača veselica. Vstop je dovoljen le udom in po udih povabljenim gostom. Pri domači veselici se bo marsikaj koristnega govorilo in pelo. Igrala se bo igra: »Kateri bo?“ Da se tega zbora domoljubni Slovenci in Slovenke obilno udeležijo, vabi najuljudneje	načelništva.
Listnica uredništva.
Gospodu Mat. Prosekarju v Kotmarivasi. Vaše „P o s l a n o" liberalnemu občinskemu predstojništvu v Kotmarivasi objavimo v prihodnji številki!
Gg. dopisnike, katerih dopisi so bili namenjeni za 20. štev., a so radi pomanjkanja prostora še-le danes prišli na vrsto, prosimo, da nam tega ne zamerijo. Vse prijatelje pa prosimo, da nas marljivo podpirajo z raznimi, posebno kratkimi dopisi, novicami itd.
Gosp. J. M. v Ž. Tajnik Mohorjeve družbe g. J o ž. Rozman stanuje odslej v novi Mohorjevi hiši, na levo, I. nadstropje.
Jaz Jožef Oraš obžalujem s tem žaljive besede, katere sem rabil dné 2. julija 1898 proti gosp. Leitgebu in njegovim ljudem v Sinčivasi in gosp. Fran Grumu, knjigovodji v Sinčivasi in gospodu Janezu Krištofu, kmetu v Sinčivasi, pred gostilno g. Valentina Leitgeba v Sinčivasi. S tem jih preklicujem ter javno prosim odpuščanja imenovane gospode in ljudi gosp. Valentina Leitgeba.
\ Andrej Grohar, l
Ì črevljar v Celovcu, Frohlihove ulice št. 10.,	>
5 rodom Slovenec s Tolminskega, se priporoča svojim t t rojakom, kakor tudi čast. duhovščini v izdelovanje J r vseh vrst elegantnih in trpežnih órevljev. N
&3fc2fcJ!:fc3fc:fc3fc3fc3fe;
Vabilo
ljudski veselici
katera se priredi v
nadv. Ivanovi jami »Huda luknja"
na poštni cesti Velenje-SIovenjigradec
t četrtek dné 18. avgusta t. 1. (torej na cesarjev rojstni dan) ob 3. uri popoludne, ob slabem vremenu osem dnij pozneje.
Vspored :
1.	Razsvetljava jame, tudi z bengalično lučjo.
2.	Sodelovanje tamburašev in zbranih pevcev.
Zagotavlja se dobra postrežba s pijačo in jedili. Slavne narodne družbe so uljudno vabljene, da napravijo semkaj svoje izlete, kateri naj bi se naznanili po časnikih.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
lastnik jame.
Službo
• v v
isce
mnogoletni, v cerkveni in posvetni glasbi dobro izurjeni organist, vešč cecilijanec. Ead bi prišel v kak trg. Ponudbe naj se pošiljajo na Jakoba Kurnik-a, sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Kmetija,
ki ima 46 oralov vsega zemljišča, se proda z vsem vkup, kakor stoji in leži, za 4800 gld. Več se izvé pri posestniku Gabrijelu Hudelistu p. d. Ocvirku v Št. Lovrencu, pošta Kuda na Koroškem.
Posestvo s hišo vred,
Podkrnosom, dobro uro od Celovca oddaljeno, ki ima 40 oralov sveta, 60 birnov posetve in 8 oralov travnika, vse sladko, so prodà pod ugodnimi pogoji. Hiša je v dobrem stanu in obsega 4 sobe, 2 hrama, klet, 3 hleve in druge potrebščine. Več pové Jan. Zablačan p. d. Kutnik v Selah, p. Žrelec (Ebenthal) pri Celovcu.
JF et men
kupuje in plačuje po najvišjih cenah tovarna za sladno in figovo kavo C. Wenger v Celovcu, St. Rupertska cesta.
UrPMPii zm°žnega slovenskega in nemškega wt/UiluClj jezika, vsprejme v svojo trgovino takoj Peter Merlin, trgovec v Celovcu.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO)
Lito ecUsco, surovo ali prirojeno, sa
tosato nostromi 192 strani obsexol ceniti v slovenskem tn nemškem JexDo na aaktevanje tato) tastoni
IG. HELLEB, DUNAJ
S|» PBATEIISTRASSE M 49. -^f) Preprodajalo) se IJdeja
WBBMaBHHHWMWBM8BBaÉSaKBBHEBB3iÈigMBaMBy
Feliks Toman,
kamnoseški mojster in podobar v Ljubljani,
Reseljeva cesta št. 26,
prva slovenska tvrdka s stroji na par,
ima bogato zalogo
nagrobnih spomenikov,
prevzame vsako stavbeno kamnoseško delo in se p. č. duhovščini priporoča za izdelovanje altarjev, podob, prižnic, obhajilnikov, krstnik kamnov itd. po najnižji ceni. Potrebne načrte izdeljuje brezplačno.

Slovenci in Slovenke!
Prava	kava družbe sv. Cirila in Metoda,	katero dobite v
vsaki prodajalnici, daje najboljši okus in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite.
Zahtevajte torej le povsod to izborno domačo kavo.
Glavni zaiagateij: Ivan Jebačin, Ljubljana.
Tovarna za kmotijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice," gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji
ter tudi taki	vodovodi, "^(81 ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po-dob. na lori strani.)
Cenike pošilja zastonj.
m-
òast mi je naznaniti, da sem danes odprl	vy|
v Ljubljani na Dvornem trgu št, 3^	^
L.
pod tvrdko
novourejeno knjigarno in trgovino z muzikalijami, iiinetninami, papirjem, pisalnim in risalnim orodjem.
Moja bogato in ukusno urejena zaloga — katero bodem popolnjeval vedno z najmodernejšimi proizvodi — ponuja mi ugodno priliko, da bodem mogel ustrezati vsakovrstnim zahtevam.
Vsaki nalog izvršil bodem najhitreje in z vso skrbljivostjo; posebno pa si hočem prizadevati, da si ohranim pridobljeno zaupanje s strogo pravilnim in poštenim postopanjem.
V Ljubljani, dné 1. julija 1898.
L. Schwentner.
O0GCOOOGO$OOOOOOOOOCOOOOQOCOOOOOOOOOOOOO9OCOOOOg
Vozite se po„orožnem kolesu"! Q
Da nedosegljivo lahko tečejo in da se zato človek ne utrudi, je glavna prednost koles (biciklov)
orožne tovarne Steyr. ®
Največja tovarna te vrste na svetu I	O
0	Zastopnik : C. A. Steininger, Gradec.	0
eOQOOCOOOtQOOìOOOOOOQOOOiOOOOOOOQOQOOCOOOOOOOOQoS
1	Za porabo satlja. IZa pridelovanj© vina.	s
stiskalnice
za sadui mošt za grozdno vino
^ s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „H>rkules“. Jamčimo za naj-
'a iričisi r,r#/A c 4- / ! /h OA rt/lc'TOT Iror Vlčin	.7 .... ...tl. A J 1   1 ! 1.
^ višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah.
1
Ì Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stiskal-^ niče in mlini za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze-^ lenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-hri žgal niče za grozdje ^ in rastline „Sypltonia‘% izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v naj-^	novejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi
I
^	c. kr. izključlj. privilegirana
\ tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par.
|	Dunaj, II. Taborstrasse št. 76.
| Obdarovani z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
| Obširni ceniki in mnoga priznalna pisma se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se iščejo. |
Sadni in grozdni mlini. Stroji za obiranje sadja.
PH. MAYFARTH & Comp.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.