Leto XXXVII Št. 38
Murska Soboti 1. oktobra 1987
Cena 350 din
Krajani Trboj v kranjski občini zbrali 963 starega milijona dinarjev gotovine in jih namenili prizadetim v avgustovski ujmi na območju krajevne skupnosti Grad.
Če se smemo nekoliko pošaliti, bi rekli, da je prislovična o škrtosti
MILIJONI GOTOVINE NAJBOLJ POTREBNIM
Kranjcev (Gorenjcev) v danem primeru ovržena. Prejšnjo soboto so se pri Gradu oglasili predstavniki Trboj in v prostorih krajevnega urada izročili solidarnostno zbrana sredstva. Od kod pobuda in zakaj ravno Grad,
SZOMBATHELY
Srečanje ob plesu in petju
Kadar se na enem mestu zbere okrog 700 nastopajočih iz okrog 20 krajev, je to zares nekaj posebnega. In to bi lahko rekli tudi za sobotni deželni Festival hrvaških, slovenskih in srbskih folklornih skupin, ki ga je Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem v sodelovanju z železnožupa-nijskim svetom organizirala v Szombathelyu. V kulturnem življenju pripadnikov južnoslovanskih narodnosti v sosednji državi je bila to največja letošnja prireditev. Čeprav je šlo za srečanje ob plesu in petju v okviru Jesenskega festivala Savaria, pa je imelo to srečanje vsekakor precej globlji pomen — za ohranjanje materne besede in utrjevanje narodnostne zavesti.
Porabske Slovence sta na tej prireditvi zastopali folklorni skupini (mladinska) z Gornjega Senika in iz Sakalovec. Drugih plesnih skupin pa v Porabju pravzaprav ni.
»Moramo iskreno priznati, da je v primeru naših Slovencev opazen proces razpadanja na področju ljudskega plesa. Sakalov-sko folklorno skupino je vse do zdaj dolgo let vodila Elizabeta Kovacs. V neprestanem boju za obstoj skupine se je izčrpala in z grenkim priokusom toži, da se za ansambel pravzaprav nihče ne briga in ne zavzema. Za njegovo delovanje ni dovolj denarja, vabila za nastop pa dobivajo iz vseh koncev, tudi iz tujine. Elizabeta Kovacs je dober strokovnjak, toda ne želi nadaljevati s tem delom. K vsemu temu moramo iskreno dodati, da se je nekdanja sakalovska folklorna skupina, v kateri so se zbirali skoraj izključno le Slovenci, že dokaj razredčila in se je njena sestava spremenila. Ostalo je le nekaj Slovencev. Spremenil se je tudi kraj njihovih vaj — prej so vadili v Sakalovcih, danes pa v Monoštru ...« smo lahko med drugim prebrali v tedniku DZJS Narodne novine — Ljudski list. Avtor Stefan Lukač tudi meni, da mora folklorna skupina gojiti tudi ljubezen do materinščine. »Samo zamislimo si, kakšne neprijetne situacije se lahko pripetijo (in kolikokrat so se že), ko naši ansambli nastopajo v Jugoslaviji in si večina članov ne zna naročiti niti kozarca vode. Kaj naj bo s skupino, za katero se danes skoraj ne more več reči, da je sakalovska?« In zato si nekateri prizadevajo, da bi v Sakalovcih ustanovili novo folklorno skupino, ki bi bila zares narodnostna, ki bi torej skrbela za ohranjanje slovenskih ljudskih plesov in materne besede.
Jože Graj
Na preglednem nastopu (»smotri«) južnoslovanskih folklornih skupin minulo soboto v Szombathelyu, so prevladovale skupine, ki delujejo med pripadniki hrvaške narodnosti v Ljudski republiki Madžarski.
(Foto: L. Klar)
smo vprašali tajnika krajevne organizacije Rdečega križa Ivana Kepca. »V Trbojah z okrog 120 do 130 gospodinjstvi in kakimi 550 prebivalci smo
| SOLIDARNOST Z GORENJSKE
se odločili, da pomagamo prizadetim v nesreči v Prekmurju. Slišali smo, da je bila škoda na območju graške krajevne skupnosti zelo velika — od 80 do 100 odstotkov uničenih poljščin — in tudi zavoljo določenih znanstev s
Strog nadzor delitve solidarnosti
Ker je po prvem svežnju ukrepov po poletnih neurjih v Pomurju prišlo med ljudmi, pa tudi v javnih občilih, do nekaterih dvomov o poteku delitve solidarnostnega denarja oziroma pomoči, so na seji predsedstva pomurskega medobčinskega sveta SZDL med drugim tudi sklenili, da je treba vsak primer morebitnega okoriščanja s solidarnostnimi sredstvi razkrinkati in ga sodno preganjati. Kaj se dogaja s solidarnostnim denarjem, je treba ljudem povedati, povratna informacija je med drugim tudi naloga frontne organizacije.
To je le eden sklepov iz razprave o poteku akcije za odpravo posledic neurij, na kateri so poročali iz vseh štirih občin. Najbolj je oškodovana soboška — v tej občini je zbiranje enodnevnih zaslužkov naletelo na ugoden odmev in so ga sprejela praktično vsa delovna okolja. Podobno je z zbiranjem denarja v krajevnih skupnostih, od 21 so denar nakazali iz približno polovice, v vsaki pa so zbrali od 200 tisočakov tja do 1,1 milijona dinarjev.
V Ljutomeru so prav tako zadovoljni s pritokom solidarnostnega denarja — enodnevni zaslužek so nakazali vsi razen enega kolektiva, nekoliko slabše pa uspeva akcija v krajevnih skupnostih, saj so največje, kjer bi sicer zbrali relativno največ denarja, praviloma tudi najbolj poškodovane. Delitev pomoči je v Ljutomeru nekoliko drugače organizirana kot na primer v Murski Soboti, saj so se odločili za posamično ocenitev škode, kar omogoča tolikšno pomoč, kot je je posameznik resnično utrpel. Česa podobnega seveda na primer v soboški občini ni bilo mogoče
Čeprav se ob dnevih in tednih zaklinjamo, da naj bi jim bila pozornost namenjena vse leto, tudi letos posebej opozarjamo na otroka le ob njegovem dnevu in tednu. Takrat, ko najmlajšim namenjamo organizirano pozornost Mednarodne unije za zaščito otrok in organizacije UNICEF, ki želita vsaj ob svetovnem dnevu otroka vse narode sveta spomniti na njihovo odgovornost do otrok. Svetovni dan otroka je prvi ponedeljek v oktobru (letos 5. oktober), letošnji teden otroka traja do 12. oktobra, ponekod pa so ga razpotegnili na ves mesec.
Generalna skupščina Združenih narodov je posvetila temo letošnjega dneva otroka nastanitvi brezdomcev in zagotavljanju sta
posamezniki iz časov študija se nam je zdelo prav, da z zbranim denarjem pomagamo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Sredstva v višini 96,5
starega milijona dinarjev smo zaupali Rdečemu križu, naj jih ustrezno razdeli.« In kaj pravi na to predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Grad Darinka Bauer? »Pomoč je prišla nenadejano in se tačas še ne more-
izvesti, ker je bilo prizadeto območje veliko večje.
Za Gorgnjo Radgono velja podobno kot za Ljutomer: akcija zbiranja enodnevnih zaslužkov je uspela, veliko manj pa prostovoljnih prispevkov krajanov, ki aktivistom SZDL praviloma toži
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Še o solidarnosti
Lani pa tudi letos je bilo sprejetih več dopolnitev in sprememb pri nakazovanju in metodologiji izračuna solidarnostnih sredstev iz republike za družbene dejavnosti. Kot zelo dobro je to, da denar avtomatično nakazujejo, tako da ni več zastojev pri nakazilih in denar interesne skupnosti dobivajo pravočasno.
Pomurske občine, prejemnice solidarnostnega dinarja, pa sedaj upravičeno zahtevajo, da se ovrže tudi tisti del interventnega zakona, ki določa, da se solidarnostna sredstva prav tako upoštevajo pri omejevanju porabe. S tem denarjem torej več ne manjšajo razlik med razvitimi in nerazvitim:, kar naj bi bil njihov osnovni namen, ampak posredno razbremenjujejo gospodarstvo.
Po trenutnih veljavnih izhodiščih je rast dovoljene porabe za prvo polletje 103 odstotke. Zato je našemu združenemu delu treba zbrati, ob upoštevanju solidarnostnega dinarja, v soboški občini 91 odstotkov, v radgonski 100, v lendavski 88 in v ljutomerski 87 odstotkov. Razliko do 103 odstotkov torej pokrivajo s sredstvi solidarnosti..
mh
jo, da so škodo tudi sami utrpeli in zato ne morejo prispevati za solidarnost.
Razmere so glede škode še najugodnejše v lendavski občini, ki je skupaj utrpela za vsega 600 milijonov škode. Prav zato bi Lendavčani toliko bolj radi vedeli, kako bo porabljen denar, ki so ga podarili bodisi iz delovnih kolektivov ali krajevnih skupnosti. Odločili so se, da polovica zbranega denarja ostane v občini,
Vsem otrokom odprta vrata
novanjskih prostorov pod geslom Streha za brezdomce. Zveza organizacij za vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije pa je temo svetovnega dne otroka prilagodila našim družbenogospodarskim razmeram in zasnovi družbene skrbi za otroke ter jo poimenovala Otrok — demografska in migracijska gibanja. Kako malo so pri tem odrasli mislili na najmlajše, je razbrati že iz naslova, ki ga je težko približati otrokom zaradi neprevedljivosti tujk. Vsebina pa so raziskave, ki kažejo pri nas v razvoju prebivalstva odstopanja, kot so prevelika rod
mo odločiti, komu (poimensko) bomo dali ta sredstva. Sestal se bo odbor oz. komisija Rdečega križa in verjetno bomo denar razdelili na dve, tri družine ter jim ga izročili.«
Vse kaže, da ne bo ostalo zgolj pri enkratni solidarnostni pomoči, am-
pak nameravajo predstavniki obeh krajevnih skupnosti, Trboj in Grada, navezati trajnejše stike, kar bi gotovo lahko bilo koristno.
B. Žunec
drugo polovico pa bodo namenili trem pomurskim občinam, ki jih je naravna ujma bolj prizadela.
V zvezi z odpravo posledic nameravajo pri frontni organizaciji poleg v uvodu omenjenega sklepa narediti še vrsto drugih stvari. Tako za zimo skupaj z zavarovalnico načrtujejo povečanje števila zavarovanih posevkov,
kar je preventivno najučinkovitejše orožje proti naravi — posebno, ob tako neučinkovitem obrambnem sistemu pred točo, kot je bil letos. Eden sklepov SZDL je namreč tudi, da ga bodo naslednje leto spremenili — kako, je za zdaj še preuranjeno govoriti. Med drugim so na seji pohvalili delo Rdečega križa, ki pa naj svoje poslanstvo opravlja v sodelovanju in usklajeno s socialno službo.
Bojan Peček
nost v nekaterih delih države in kritično nizka v drugih (Kosovo : Slovenija na primer), ponovno naraščanje smrtnosti otrok, preseljevanje v tujino, velika preseljevanja znotraj države, predvsem iz vasi v mesta. Zaradi zgoščenosti prebivalstva prihaja v mestih do nezaposlenosti in do velikih socialnih razlik ter problemov, ki jih najbolj občutijo prav otroci. Položaj otrokaprise-ijenca je močno povezan s položajem družine: socialni in pravni položaj, odnosi v družini, življenjske razmere, možnosti za šolanje in drugo. Starši imajo velik vpliv na otroka, na njihovo izobraževanje in odnos do domovine. Kot je zapisano v gradivu Zveze prijateljev mladine Slovenije (ki je pred tednom otroka sklicala tiskovno konferenco in nanjo povabila tudi strokovnjake, ki so z različnih vidikov predstavili problematiko, povezano s temo tedna otroka 1987), je družina temeljna vez med otrokom in domovino, drugo pomembno povezavo pa ustvarjajo vrtci in šole.
V Pomurju smo se osredotočili na slednje (čeprav, glede na še vedno številno zdomstvo, ne bi bilo odveč pripraviti kakšnega strokovnega srečanja  o škodljivih posledicah zdomstva na otrocih) in vrata v vzgojno-varstvene organizacije odprli tudi za malč-
Še si podajajo žoge in držijo fige v žepu
Najbrž bi res kazalo dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja za to srednjeročno obdobje, ki ga je lansko pomlad podpisalo 21 gospodarskih in negospodarskih organizacij, objaviti, saj bi se tako lažje opredeljevali do skupnih (strateških) razvojnih usmeritev štirih občin z levega in desnega brega Mure.
Na nedavni prvi seji skupščine skupnosti pomurskih občin v Murski Soboti so nekajkrat ponovili, da se je treba zadržati na ključnih področjih, kot so kmetijstvo, turizem, energetika in drobno gospodarstvo, skladnejši regionalni razvoj, vloga in položaj medobčinskih ustanov, kakršne so medobčinska gospodarska zbornica, zavod za ekonomiko in urbanizem (pokrajinsko razvoj-no-raziskovalno jedro!), živinorej-sko-veterinarski zavod, pokrajinska in študijska knjižnica ter najbrž tudi zavod za časopisno in radijsko dejavnost. Dokaj zajetno pisno poročilo o uresničevanju dogovora lani in letos, ki so ga predložili in se ob njem razgovorili, se najprej ukvarja s preustrojem pomurske industrije, pri čemer ne bi kazalo podrobneje razčlenjevati tegob lesarjev, kovinarjev, belih rudarjev, kme-tijcev in drugih ter njihovih prizadevanj, da bi se zavihteli na zeleno vejo. O tem smo se namreč — in se še bomo — na veliko razpisovali. Omenjena je bila tako imenovana rdeča knjiga, kjer je na osnovi po
V tako imenovani rdeči knjigi gospodarske zbornice Slovenije so iz občine Murska Sobota med zelo dobre gospodarske enote uvrščeni: tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, Intesov tozd Mlinopek, Tovarna mlečnega prahu, Gozdno in lesno gospodarstvo in Agromerkur. Zaostajajočih je 12, ki se lahko kmalu znajdejo na seznamu izgubarjev, če ne bodo pravočasno ukrepali. Iz radgonske občine so med zelo uspešnimi Gorenjev tozd Proizvodnja anten in kablov, Intesov tozd Mura, tozd Gozdarstvo in temeljna organizacija kooperantov Gozdarstvo v Kmetijskem kombinatu. Zaostajajočih je 12. V občini Lendava je zelo dober Elektrokontaktov tozd Elektromaterial, zaostaja pa 7 gospodarskih enot (tozdov). V občini Ljutomer so tri zelo dobre organizacije (Mlekopromet, Imgradov tozd Montažni gradbeni elementi in Konusova usnjarna), 9 pa je zaostajajočih.
sebne metodologije izdelan spisek zelo uspešnih slovenskih gospodarskih enot — pripravila jo je gospodarska zbornica Slovenije — med njimi 13 iz Pomurja. Navedene so tudi zaostajajoče, kjer z ukrepi ni za odlašati. Kar se tiče izkoriščanja domačih naravnih danosti — kremenčev pesek, glina, geotermalna energija, biomasa, maščobe, živalski odpadki, naftni derivati, premog, mineralne vode in druge — je še vedno preveč cincanja in gotovo bi bilo smotrno izdelati katalog programov, ki jih je mogoče razviti na osnovi lastnih surovinskih virov. Lani in letos je bilo dokaj živahno na področju raziskovalne dejavnosti. Nastaja študija Dolgoročni razvoj območij ob Muri v občinah Gornja Radgona, Murska Sobota, Ljutomer in Lendava, bolj znan kot krajinska zasnova, za potrebe nameravane gradnje murske elektrarniške verige. V tej zvezi smo slišali povsem svežo informacijo, da je namreč Elektrogospodarstvo naposled dobilo primerjalno študijo o tem, kaj bi prinesle oziroma odnesle pretočne in kaj akumulacijske (zbiralne) vodne elektrarne na Muri. V kratkem naj bi zadevna študija priromala v našo pokrajino. Skupaj s kmetijsko (nosilec je mariborska višja agronomska šola) in gozdarsko raziskavo, ki sta v nastajanju, bo strokovanjakom soboškega zavoda za ekonomiko in urbanizem omogočila, da nadaljujejo z izdela-
ke, ki sicer niso v vrtcih. Izkušnje kažejo, daje odziv jionekod slab. Ravnateljica Francka Vidovič iz Ljutomera nam je povedala, da jim ne uspeva privabiti toliko otrok, kot bi želeli, čeprav v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine organizirajo zanimiv program za teden otroka. V njem vzgojiteljice najmlajše privabljajo s filmi, malčki lahko slikajo in razstavljajo svoja dela, še najraje pa očitno prihajajo na maškarado ob pustu in se srečajo z dedkom Mrazom pred prehodom iz starega v novo leto.
Zato so v lendavskih vrtcih teden raztegnili v čas od začetka septembra do konca septembra in otrokom na dvojezičnem območju omogočili, da so si v Lendavi, Lakošu in Dobrovniku pred kratkim ogledali predstave lutkarjev iz Subotice. Slovensko govoreče otroke pa je z gledališčem mačka Kljuke razveselil Igor Somrak, iz Ljubljane v predstavi Zakaj teče pes za zajcem? Z zanimanjem so mu poleg otrok iz vrtca in zunaj njega prisluhnili tudi učenci prvih in drugih razredov osnovnih šol v lendavski občini; tudi v Turnišču in Črenšovcih, program pa bodo imeli še na Bistricah, v Polani in Odrancih. Novembra bodo otrokom vrteli izbrani film, december pa bo v pričakovanju dedka z brado in darili. Predvsem pa
vo krajinske zasnove. Ta bo potem osnova za končno odločitev o usodi pomurskih elektrarn. Že zdaj pa je gotovo, da v tem srednjeročnem obdobju do leta 1990 nobena od elektrarn na Muri ne bo delovala. Morda pa bo pomurskim predstavnikom dotlej uspelo, da izposlujejo očiščenje močno onesnažene reke, podobno kot je tr> že uspelo Posavcem.
Večji del raziskovalnih nalog se vrti ravno okrog ekologije in energetike, pa tudi v turizmu naj bi kmalu dobili razvojno-raziskovalni program Oblikovanje turistične ponudbe in izdelava dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju. Pomembni premiki so doseženi v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu — o njih sproti poročamo in ne kaže ponavljati posameznih dosežkov pri zložbah zemljišč, tekoči pridelavi in predelavi in podobnih — manj pa je storjeno v drobnem gospodarstvu. Ni znan primer, da bi v tem pogledu v Pomurju kateri od večjih sistemov v svojih temeljih planov. opredelil pogoje za sodelovanje, za
gotovil sredstva za skupno vlaganje in pogoje za poslovno tehnično sodelovanje. Slednje je pravzaprav povezano z uresničevanjem skladnejšega regionalnega razvoja, o čemer namerava medobčinska gospodarska zbornica pripraviti temeljitejšo razpravo. Slednje se je zavoljo neugodnih obrestnih mer znašlo v slepi ulici in je tačas ustavljeno. V tej zvezi je omembe vredno jedro zborničnega delovanja, ki naj bi bilo v gospodarskem, tehnološkem in kadrovskem razvoju. Sicer pa: zbornica je takšna, kakršno je združeno delo.
Na seji skupščine skupnosti pomurskih občin v Murski Soboti smo. tudi ujeli že znano in staro zamisel o ustanovitvi razvojno-raziskoval-nega centra Pomurja ali vsaj oblikovanju strokovnih skupin, ki bi se v posameznih medobčinskih ustanovah, kot sta predvsem zavod za ekonomiko in urbanizem ter živino-rejsko-veterinarski zavod, ukvarjali s posameznimi razvojnimi problemi. Pobuda je še, naj bi izdelali dolgoročno projekcijo potreb po kadrih v združenem delu, saj ravno na njih sloni prihodnji razvoj tega dela severovzhodne Slovenije. In kar je še posebno pomembno: pri tem naj bi igrali z odprtimi kartami, da bi bilo manj podajanja žog in držanja fig v žepu, ki sta žal še vedno vse preveč hromeča dejavnika pomurskega dogovarjanja in sporazumevanja.	
Branko Zunec
bodo zdaj, v tednu otroka, odprta vrata vrtca tudi v vzgojno-var-stveni organizaciji Murska Sobota, ki v sodelovanju s knjižnico pripravlja razstavo Primerna knjiga za predšolskega otroka in razstavo otroških izdelkov. Slednja bo na ogled v izložbi zavarovalnice Triglav, knjige pa povsod po vrtcih, kjer bo le dovolj prostora zanje. Prav zaradi prostorske utesnjenosti posameznih enot bodo za zunanje otroke poskušali popestriti bivanje na prostem, in če jim bo vreme naklonjeno, bo program, ki so si ga zastavili v sodelovanju z občinsko zvezo prijateljev mladine, izvedljiv, otrokom pa prijetno. To pa je najpomembnejše, saj gre vsaj tokrat prav zanje.
Tega se zavedajo tudi v radgonski občini, kjer smo od ravnateljice vzgojno-varstvenih enot Viktorije Sluga zvedeli, da pripravljajo za teden otroka posebne dejavnosti po vzgojnem programu, da bi malčke dodatno spodbujali s sprostitvenimi igricami, glasbenimi točkami in zaposlitvami, ki se razlikujejo od vsakodnevnih v vrtcih. S tem želijo pritegniti njihovo pozornost; poleg vrteških otrok in tistih, ki obiskujejo malo šolo ter so deležni vzgojnega programa za petletne otroke, pa pritegniti tudi ostale. Težave so v tem, da starši v dopoldanskem času težko pripeljejo malčke, zato so se dvakrat tedensko odločili za popoldanski srečanji v vrtcu.
Brigita Bavčar
aktualno doma in po svetu
V ZALIVSKO VOJNO KORAKAJO NAJMLAJŠI — Morda se spominjate »otroškega križarjenja« mladih kadetov, ki. so morali paradirati v Teheranu ob osmi " obletnici izbruha vojne med Trakom in Iranom. Medtem ko si Združeni narodi močno prizadevajo za konec brezsmiselne-
 ga pobijanja, pa je Iran očitno aktiviral; zadnje rezerve v boju proti največjemu sovražniku — Iraku.
Mozaik se sestavlja
globus
Veliko odprtih vprašanj
Javna razprava o ustavnih amandmajih se bo začela šele oktobra, toda predhodna izražanja mnenj so se že začela. Že sedaj so vidne razlike, ki se kažejo predvsem pri dveh osrednjih vprašanjih. Eni menijo, da bodo v novi ustavi dali predvsem poudarek razvoju samoupravljanja, uveljavljanju trga in spoštovanju ekonomskih zakonitosti, in to po načelu sedanje ustave, da odgovarjajo za razvoj republike. Drugi pa se v pretirani meri ukvarjajo s federacijo, z vlogo oziroma avtonomnostjo republik in s poenotenjem sistema za vse dele Jugoslavije.
Pri vsem tem drobna jezikovna nedoslednost. Besedo avtonomija prevajamo kot samostojnost in kot samouprava. V kakšnem nasprotju se znajdejo zagovorniki centralizma. Na eni strani na ves glas prisegajo na samoupravo, hkrati pa so proti samostojnosti, ki je seveda osnovni sestavni del samouprave.
Logika teženj po centralizaciji je drugje. Dobro in napredno ustavno določilo o odgovornosti republik za lasten razvoj se je iz-
rodilo v uveljavljanju zaprtih republiških etatizmov. Centralisti zato menijo, da bodo le z večjo vlogo države odpravili republiške in občinske etatizme, ne da bi pri tem pomislili, daje potrebno spremeniti način vodenja in predvsem način političnega odločanja po republikah. Etatizmi so nastali zaradi zaviranja samoupravljanja in zaradi uveljavljanja odtujenih centrov moči. Končno, afera z Agrokomercem, neustrezne naložbe, kot sta Feni
Novi pogledi na socializem
 MOSKVA — Sovjetska zveza je, sodeč po pisanju tednika* No-voje vremja, dokončno zavrgla tezo o odgovornosti komunističnih strank določenih držav pred »socialistično skupnostjo« oziroma mednarodnim komunističnim in delavskim gibanjem.
Če gre za odgovornost stranke, potem ta obstaja le pred lastnim ljudstvom, piše Novoje vremja. To je po Hruščovu prvi primer javne kritike politične linije, ki jo KP SZ zastopa do drugih strank in socialističnih držav. Tednik poudarja, da ni treba sprejeti in priznati za normalne poskuse »kaznovanja držav za napake ali morebitne napake njihovega vodstva, kot se je to zgodilo konec 40. letih, ko je prišlo do prekinitve odnosov z Jugoslavijo«.
in Obrovac, so najboljši dokaz o moči odtujenih centrov odločanja. Centralisti ne bi storili nič drugega, kot prenesli moč odločanja iz republik na državo, kjer bi zopet v interesu posameznih republik odločala peščica ljudi. Napredka ne bomo dosegli s centralizacijo, pač pa le s samoupravno integracijo.
Pri tem še zanimiv pojav. Nekateri v Jugoslaviji se z zavzemanjem za centralizem posredno odrekajo svoji republiški avtonomnosti. Tudi svojevrstna logika. Zakaj naj bi mi v republiki prevzemali odgovornost za razvoj, ko pa lahko prek zvezne odgovornosti iztržimo precej več. To je do skrajnosti kratkovidna politika, ki je posledica trenutnih problemov in seveda tudi interesov. Slišati je celo očitke, da je ustava iz leta 1974 napisana za Slovenijo.
V teh prvih razpravah pa je slišati tudi pripombe, da sedanji trenutek ni ustrezen za spreminjanje ustave, češ da nas gospodarska in politična kriza lahko zapelje v sprejemanje neustreznih, celo nazadnjaških oziroma že preseženih odločitev. Obstaja namreč nevarnost, da bomo delali ustavo pod pritiski, in to ni dobro.
Ostavka Hamdije Pozderca, odpoklic Hakije Pozderca, postopek zoper Fikreta Abdiča in nazadnje ostavka Rotarja;niz izključitev l iz ZK in podobni postopki kažejo, da se mozaik odgovornosti za neustrezno gospodarjenje po zgledu agrokomercizma začenja sestavljati iz doslej nevidnih kamenčkov iz ne samo Agrokomerčeve afere, temveč tudi drugih podobnih afer, zgrešenih razvojnih potez, kakor je na primer smederevska železarna, pa varaždinski Vik in Artelin, ki sta tudi prispevala za 47 milijard nepokritih menic . .
Ker vse to sovpada z najrazličnejšimi zdrahami, kot je naprimer uporaba specialne enote milice v Makedonskih Vevčanih, teror v pa-r^činski vojašnici, že množična kršitev pooblastil med miličniki, je mnogim že kar naravna misel, da je vse to zadosten vzrok za sklicanje izrednega kongresa ZKJ in kajpak tudi po republikah, saj vendar ne smemo in ne moremo dovoliti, da bi se zadeve reševale s stavkami I in podobnim revoltom delavcev in delovnih ljudi ali z revanšizmom, kot ga ponujajo ne samo razbijači izložb lokalov v lasti Albancev po srbskih mestih. Še manj je priporočljivo računati z intervencijo vojske, kot se je zaletelo ne tako davno Branku Mikuliču, da ga je moral pokarati kar CK ZKJ.
Kakor je ob teh priložnostih dejal predsednik beograjskih komunistov, Pavlovič, ognja pač ne gasimo z ognjem, čeprav smo pripravljeni na izbijanje klina s klinom, ker vsega pač ni mogoče, niti ni potrebno posplošiti, saj je mogoče marsikaj rešiti, če postavimo stvari na svoja mesta,, tako kot se je z javnim obravnavanjem vdora Agro-komerčevih menic v naš gospodarski in politični sistem že zgodilo. Čim začne delovati zakonitost, nadzor finančnega in drugega poslovanja in delovanja, se odgovornost za to ali ono ne more več skrivati za ničemer in odgovorni za vsako nadrobnost pač morajo potegniti krajši konec, pa naj jim je to še tako neprijetno.
Za delovne ljudi je veliko zadovoljstvo vedeti, da tudi ljudje na najvišjem vrhu dežele niso več nedotakljivi, da kritika na račun njihovih napak ni ne kritika partije ne kritika države, kakor je to veljalo doslej in zaradi česar takim malim in velikim bogovom nihče ni mogel do živega, pa naj je imel še tako nespodbitne dokaze.
Vse kar se ta čas dogaja, vzbuja upanje, da bo tokrat tak prepih, da bo odneslo vsakogar in vse, kar ovira naravni razvoj samoupravljanja, osvobajanje dela, demokratizacijo družbe in sploh vsega, kar nas lahko vrne v stabilno družbo in popelje v naglejši napredek, kakor temu že od zdavnaj radi rečemo.
To je tisto, kar obetajo ostavke, sodni in drugi postopki, če drugače ne gre, saj ni bilo in ni res, da je krivec za vse v Agrokomercu in okrog njega samo Fikret Abdič, kot ni res, da so si železarno omislili sami delavci te železarne, in kot sploh ni res, da je samo posameznik Q kriv za vse. okolje pa ničesar.
Tako je tudi minil čas, ko so z vrha najraje vračali pritožbe ob-cc čanov v reševanje tja, kjer so nesporazumi nastali, saj Skupščina Ib SFRJ že kar pogosto sprejema delegacije tudi iz krajevnih skupnosti, w ne samo iz predvidenih mest in organizacij, kajti časi so taki, da tam, Q kjer nesporazumi nastajajo, teh sporazumov prečesto ne marajo rešiti Uj tisti, ki so jih povzročili v imenu ljudstva, pa čeprav je na dlani, da ni-so prav ravnali, kakor je bilo s tistim v Vevčanih, ko je miličnik jokal skupaj s tistimi, ki jih je millica pretepala.
Če se bo mozaik odgovornosti kmalu sestavil z odstranitvijo vseh tistih kamenčkov, ki so in še pačijo podobno pravno urejene dr-Q žave in revolucionarno usmerjene avandgarde, nemara izredni kon-greš ZKJ ne bo niti potreben; saj bodo potem imeli cekaji kaj poroča-ti rednim kongresom, saj se naposled tudi izredni kongres lahko spre-meni v še bolj razburjajoč sestanek najrazličnejših glasnogovornikov, ki svojega glasnogovorništva morda sploh nimajo možnosti dokazovati z zares ustvarjalnim delom.
Že v dosedanjih stiskah so delavci marsikaterega okolja menili, da je res dovolj razlogov tudi za kakšne večje stavke, odločnejše proteste, da pa je še večja nevarnost, da bi v takem delavsko bojevitost mnogi zlorabili za svoje povsem nedelavske namene, nacionalistične in drugačne apetite. To je vzrok za veliko potrpežljivost delavcev, ki s
OSLO — Po tukajšnjih ocenah bo približno 2.000 družb na Norveškem letos doživelo stečaj. To je absolutni rekord v številu propadlih podjetij; lani jih je bilo 1.450. V norveškem društvu posojilodajalcev trdijo, da je k temu treba dodati še dvakrat ali celo trikrat večje število družb, ki niso sposobne izpolniti svojih gospodarskih obveznosti, vendar so jim iz določenih razlogov še dovolili nadaljevanje poslovanja. Daleč največje število stečajnih družb (90 odstotkov) ima letni obtok pod petimi milijoni kron, število zaposlenih pa le redko presega pet ljudi.
BAHREIN — Iraška vojaška letala so zadela dva iranska tankerja v severnem delu Zaliva, nedaleč od iranskega otoka Kargo. Po sporočilih tujih časopisnih agencij so iraška letala bombardirala tankerje pozno ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Oba tankerja Korak cape in Širvan sta se vnela, požar pa so kmalu lokalizirali. za sedaj ni podatkov o morebitnih žrtvah. Iraški viri trdijo, da so letala zadela še en tanker, o čemer pa za zdaj še ni podatkov.
PRAGA — V Pragi se je končalo tridnevno zasedanje vojaškega sveta varšavskega sporazuma, ki ga je vodil komandant sil tega sveta maršal Viktor Kulikov. Uradno so sporočili, da je svet preučeval rezultate operativne vojne pripravljenosti združenih oboroženih sil in določil naloge za prihodnje leto. Narava teh nalog je v poročilu povezana z dokumentom držav članic o obrambnem značaju njihove vojaške doktrine, ki so ga sprejeli na zasedanju političnega posvetovalnega komiteja, najvišjega organa varšavskega sporazuma maja letos v Berlinu.
HAVANA — Kuba bo zaostrila kazni za gospodarski kriminal. To so sklenili na zaključnem plenumu najožjega vodstva kubanske komunistične stranke. Odgovorni vladni organi so dobili nalogo, naj vnesejo novosti v sedanji kazenski zakonik in ga predložijo skupščini. V sporočilu s plenuma poudarjajo, da bodo odgovornost poostrili predvsem za vodilne kadre, vendar ukrepov niso precizirali.
—s—-————i«!/ ŽARIŠČU DOGODKOV—————t
Bo Jugoslavija spet padla na izpitu?
Družbeni, politični konflikti, interesni spopadi, gospodarske afere in kar je še podobnih pojavov in izrazov družbene različnosti ali pluralizma, kot se temu danes reče, so bolj ali manj normalen in neizogiben pojav v vsaki družbi... Vprašanje pa je kako jih kje obravnavajo in razrešujejo, je zapisal v Naših razgledih Ljubo Bavcon, profesor kazenskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti. Povzemamo nekaj njegovih ugotovitev in trditev ob znanih primerih, ki zadnje čase razburkavajo jugoslovansko javnost.
Ne da bi se dotaknil vprašanja, kdo ima prav v zvezi z vodovodom od vasi Vevčani do vasi Oktisi (v Makedoniji), mislim, da je bila uporaba posebnih enot milice in njeno grobo ravnanje z ljudmi očitna in nedopustna zloraba nasilja za uveljavitev volje ene od strani v sporu. Po časopisnih navedbah sta se krajevni skupnosti obeh vasi že dogovorili o vodovodu in vse bi se morda rešilo mirno, če se v zadevo ne bi vmešala občinska oblast s svojimi posebnimi interesi. Ti interesi so lahko tudi povsem upravičeni in legitimni, toda za njihovo uveljavitev v naši družbi, ob njeni razglašeni samoupravni, demokratični družbeni ureditvi in ob veljavnih določbah ustave SFRJ in ustave SR Makedonije ni dovoljeno uporabiti nasilja.
Utemeljeno je pričakovati, da bo Jugoslavijo v prihodnje zajel val stavk in tudi siceršnjega nemira zaradi skrajnje neugodnega gospodarskega položaja in zakadi sicer nujno potrebne uveljavitve ekonomskih zakonitosti. Zato je treba že zdaj sprožiti alarm, kajti če bodo Vevčani in tam uporabljeno nasilje model za reševanje družbenih konfliktov, potem bo naša prihodnja usoda še veliko bolj negotova, kot je zdaj.
Dogodki v Vevčanih so povzročili utemeljeno zahtevo delegatke Vike Potočnik, naj skupščina SFRJ imenuje posebno komi
sijo za preiskavo v tem primeru. Odbor za notranjo politiko Skupščine je, kot je znano, sklepanje o tem odložil z argumentom, da še nima poročil vseh pristojnih organov. Prezgodaj je še za kakšno sodbo o tem ravnanju, je pa treba izraziti upanje, da Odbor za notranjo politiko ne bo ravnal tako, kot je ravnalo sodišče v Zagrebu, ko je za dokaz neresničnosti trditev D. Parage o razmerah v nekaterih zaporih štelo poročila prav tistih organov, ki so bili pravzaprav obtoženi, da so ravnali v nasprotju z ustavo in zakoni.
Državljani Jugoslavije moramo do takrat verjeti ne prebivalcem Vevčanov, ne novinarjem, ki so bili ob dogodku navzoči, ne upokojenemu polkovniku JLA, marveč neargumentiranim trditvam v objavljeni izjavi Predsedstva RK SZDL Makedonije. Toda če sploh je kakšen primer, ko bi se morala zdrzniti vodstva družbeno-političnih organizacij in na koncu tudi Skupščina SFRJ, potem je to »zadeva« Vevčani.
Afera »Agrokomerc« zbuja upravičeno vznemirjenje in ogorčenje vseh, ki bodo tako ali drugače plačali ta neizogibni rezultat dejansko delujočega, političnega in pravnega antisistema, ki ga imamo, in »junakov našega časa«, ki jih takšen sistem prav tako neizogibno poraja.
Toda tisto, kar me še posebej
vzmenirja, je politična »hajka«, kot smo temu včasih rekli, in pretežno represivno rožljanje, kar se dogaja ob tej aferi. Obsodbe domnevnih krivcev so pravzaprav že vnaprej izrečene; preiskava se še ni niti dobro začela in že je razglašeno, da gre za kontrarevolucionarno ogrožanje družbene ureditve po 114 členu Kazenskega zakonika SFRJ; z imeni domnevnih storilcev se operira brez najmanjše obzirnosti, sumničenja se širijo na vse strani in tipična gospodarska afera, kakršne, enako velike, še
----VIKA POTOČNIK V VEVČANIH----------------------
Prvi organiziran odpor zoper birokracijo
Že v prvem letu štiriletnega mandata je slovenska delegatka v zveznem zboru skupščine SFRJ Vika Potočnik, sicer iz Bučkovec pri Ljutomeru, sprožila nekaj »neprijetnih« vprašanj in pobud. Med njimi je najodmevnejša ta, naj posebna komisija razišče dogodke v makedonskih Vevčanih, kjer da je bila ob avgustovskih zapletih z vodovodom storjena — kot ugotavlja v zadnjih Naših razgledih tudi prof. dr. Ljubo Bavcon z ljubljanske pravne fakultete — »očitna in nedopustna zloraba nasilja za uveljavitev volje ene od strani v sporu«; posredovale so namreč posebne enote milice. »Po moje ne gre za obroben spor ali zgolj lokalen problem, marveč za najverjetneje prvi organiziran odpor neke krajevne skupnosti v Jugoslaviji zoper birokracijo. Voda je bila zgolj pika na i dogajanju. Je pa vse to klasičen, pri nas že utemeljen model
večje ali malo manjše pozna ves svet, je dobil politične, kontrarevolucionarne, sovražne in kar je še podobnih ideoloških oznak. Seveda ne bi bilo treba posegati glede primerov za takšno ravnanje iz Slovenije. Pred meseci se je v Novem mestu dogajalo nekaj povsem podobnega. Ko pa se je izpraznil napihnjeni balon, je ostalo zelo malo, če sploh kaj. A ostali so prizadeti ljudje, ki ne vedo prav dobro, v čigavem interesu in v imenu česa so postali žrtev, in povečuje se nezaupanje ljudstva v oblast.
funkcioniranja političnega sistema, ki so se mu v Vevčanih uprli,« nam je v pogovoru pojasnjevala Potočnikova. Srečala se je s prebivalci Vevčan, čeprav ne po uradni, pač pa bolj ilegalni poti. »Srečanje je bilo izredno zanimivo s tega vidika, ker je to ekonomsko zelo trdna krajevna skupnost in v bistvu iz tega izvira njena čvrsta notranja organiziranost oz. moč, da lahko postavlja določene zahteve Občini in republiki. Kot so mi zatrdili, ne iščejo nekih pravic, za katere vedo, da jih morajo sami urediti, ampak se zlasti sprašujejo, kaj so storili v tem sistemu in kakšna je pri tem njihova odgovornost, da je morala na tako drastičen način poseči policija. Šlo je za fizičen obračun in še do danes za fizične oz. psihične torture.«
Kot je znano, je makedonsko sobranje ocenilo, da je bil postopek organov za notranje zadeve zakonit, češ da druge iz-
Ni še minilo veliko let, ko je bila novinarka Ranka Čičak obsojena za sovražno propagando, ker je razkrila tako imenovano »svinjsko afero« nekje v Vojvo- -dini. Takrat so nekateri visoki predstavniki politike in pravosodja te pokrajine stali za to obsodbo in jo opravičevali kot nujno. Le največji napori kolegov novinarjev vse Jugoslavije in nekaterih drugih ljudi, ki so imeli pogum, da so se javno uprli tej »svinjariji«, je bilo mogoče izvleči R. Čičak iz krempljev občinske in pokrajinske politične, po
bite ni bilo. »Moja pobuda, da posebna komisija skupščine SFRJ razišče dogajanje v Vevčanih, je bila sprejeta. Sodim, da je vendarle posredi kršenje pristojnosti organov za notranje zadeve in da je tu še vrsta drugih pravno spornih zadev. Druga nevarnost je ta — očitali so mi jo tudi v zvezni skupščini — da se spuščam v zadeve, ki so v pristojnosti republike, v tem primeru Makedonije, na kar smo tudi Slovenci zelo občutljivi. Poudarim naj, da sprašujem in hočem, da se razčisti samo tisto, kar je v pristojnosti zveznega zbora. To pa je zlasti funkcija organov za notranje zadeve v Jugoslaviji in vprašanje, koga ščitijo,« nam je povedala Vika Potočnik. Da jo kot delegatko zveznega zbora pri vsem tem spremljajo vsakršni pritiski in da so recimo posamezniki iz makedonskega sobranja terjali njen odstop, oa ie že zakulisje.	B. Žunec
licijske in sodne zarote zoper demokratični socializem in načela pravne države.
Upam, da je iz povedanega jasno razvidno, za kaj se zavzemam: ne za blago kaznovanje, ne za zatiskanje oči, prizanesljivost ali kaj podobnega. Zavzemam ‘se za legitimnost kazenske represije, za njeno zakonitost in strokovno korektnost, za pravno varnost ljudi, za spoštovanje njihovih svoboščin, pravic in človeškega dostojanstva.
Tragedija v paračinski vojašnici je človeško pretresljiva predvsem zaradi mrtvih in ranjenih mladih fantov. V zadnjih dveh mesecih je paračinska tragedija tretja podobna na svetu. Dne 8. avgusta je v Melbournu devetnajstletni fant ubil šest ljudi in jih ranil štirinajst. V Angliji, Hungerfordu je 19. avgusta sedemindvajsetletnik ubil štirinajst ljudi, med njimi tudi svojo mater, in na koncu ustrelil še sebe. S takšnimi dogodki, skrajnje redkimi in nenavadnimi, s patološkimi mehanizmi v psihi človeka, ki je kaj takšnega storil, se v resnih državah ukvarjajo vrhunski strokovnjaki.
Kako pa pri nas? Po načelu »kolikor slabše, toliko bolje« pride nekaterim prav tudi takšna tragedija kot sredstvo za hujskanje enega naroda proti drugemu. Nekaterim ljudem, med njimi celo članom najvišjih državnih teles, je vse jasno. Brez najmanjšega dokaza razglasijo paračinsko tragedijo za »strel Albanca na Jugoslavijo«.
Tako so zdaj nacionalisti in šovinisti dobili še eno zastavo, pod katero se zbirajo, razbijajo in izvajajo druga nasilja.
Ali bomo našli dovolj moči, da se upremo nasilnemu primitivizmu, ekskluzivnim nacionalizmom, zlorabam moči in oblasti in podobnemu. Če tega ne bomo zmogli, potem nam bog pomagaj, vsem, krivim in nedolžnim.
STRAN 2
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
Zagotoviti množičnost in kakovost
Tako imenovane interesne dejavnosti v naših osnovnih in srednjih šolah so ena od poti za uspešno oblikovanje kreativne, samostojno raz-mišljujoče osebnosti, kar je eden prvih pogojev za kasnejše dobro in koristno opravljanje poklicnega dela. Zato je skrb za kakovostno izvajanje krožkov ob čim večji množičnosti kaj razumljiva — tudi s strani mladinske organizacije.
Soboška občinska konferenca na primer ugotavlja, da se mladi krožkov veliko pogosteje udeležujejo na osnovnih kot srednjih šolah, kar je slej ko prej posledica dejstva, da je to pri prvih obvezno. Največkrat je vzrok za nesodelovanje preobremenjenost, na drugem mestu pa je delo doma (kmetijstvo!) — vsega skupaj se udeležuje vsaj ene interesne dejavnosti 81 odstotkov osnovnošolcev in le četrtina srednješolcev. Slednji si želijo predvsem več samostojnega dela, nezadovoljni pa so tudi s tehnično opremljenostjo in mentorji, ki jih želijo izbirati sami. Predvsem jih zanimajo nove vsebine, ki so družbeno aktualne, v isti sapi pa zanje na šolah ni posebnega interesa, še manj pa materialnih možnosti za izvajanje tovrstnih krožkov.
Iz vsega opisanega je razvidno, da so na tem področju nujni nekateri premiki. Predsedstvo občinske konference ZSMS se je tako odločilo, da se morajo šole bolj povezati z delovnimi kolektivi, ki po potrebi lahko poskrbijo za mentorja. Udeležencem posameznih interesnih dejavnosti je nujno prepustiti izbiro časa in trajanja krožka. Tisti, ki so vezani na letni čas, se naj izvajajo sezonsko (spoznavanje narave, kmetijstvo .: .). Mladinsko vodstvo tudi meni, da je potrebno veliko več pozornosti kot doslej nameniti informiranju o delu interesnih skupin, tudi v sredstvih javnega obveščanja.
BOP
REGIJSKI POSVET O DELITVI DOHODKA
Medobčinski svet Zveze sindikatov za Pomurje je v Murski Soboti sklical regijski posvet o izvajanju družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji. Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskih izvršnih svetov, SDK, MGZ za Pomurje, družbeni pravobranilec samoupravljanja in drugi, so se dogovorili z enotne usmeritve in aktivnosti sindikatov, ki jih zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ne čakajo nič kaj lahke naloge.
Uvodničar, predsednik republiškega komiteja za delo, dr. Peter Toš, je najprej podrobno razčlenil težave pri uresničevanju resolucijskih določil v naši republiki. Poudaril je, da se v primerjavi z lanskim letom v letošnjem polletju razmere niso bistveno izboljšale, kajti srečujemo se še z večjo inflacijo. Poleg tega se je produktivnost dela v proizvodnji povečala le za pičla 0,2 odstotka, kar je znatno manj od resolucijskih predvidevanj, gospodarski odnosi s tujino pa niso dovolj spodbujevani. Vse to je vplivalo tudi na malenkostno rast dohodka, pri razporejanju dohodka pa so se povečale vse oblike porabe — od splošne do skupne. Sredstva za osebne dohodke so sicer narasla za 4,1 odstotka hitreje od primerljivega dohodka, toda delež akumulacije v dohodku se je znižal le na
12,3 odstotka. Ker so v zadnjem obdobju vendarle opazna boljša delitvena rezmerja, je opozoril dr. Peter Toš, lahko v SR Sloveniji pričakujemo, da bomo v drugem polletju dosegli načrtovano resolucijsko politiko in realno raven osebnih dohodkov. Vse to pa je seveda tesno povezano s kakovostnejšim delom v organizacijah združenega dela.
Pomurski sindikalni funkcionarji zagotavljajo, da so se poenotili glede spremljanja uresničevanja družbenih usmeritev v letu 1987, kakor tudi glede ravnanja do prekoračiteljev v rasti osebnih dohodkov, ki jih je največ v ljutomerski občini. Hkrati so v občinskih odborih za uresničevanje družbenega dogovora o dohodku ocenili postopke za spreminjanje samoupravnih splošnih aktov s področja delitve sredstev. To je namreč tesno povezano z
rl RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LENDAVA 
LETOS PET NALOG 
Ali v Pomurju res ne bo prekoračiteljev OD?
V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko se srečujemo z upadanjem družbenega standarda, postaja iz dneva v dan aktualnejše vprašanje izplačevanja osebnih dohodkov. Vemo, da je zakon o začasni prepovedi izplačevanja sredstev za osebne dohodke vnesel precej nemira med zaposlene, predvsem v družbenih dejavnostih. Znano pa je, da je le v okviru družbeno dovoljenih sredstev možno
Občinska raziskovalna skupnost Lendava v letošnjem letu  financira oziroma sofinancira 5 raziskovalnih nalog. Potem ko  so v tej občini dobili podatke iz prvotne študije, kako je z ob-  delanostjo kmetijskih zemljišč glede na sestavo gospodinjstev: (čista kmečka, polproletarska itd), hočejo zdaj zvedeti, kakšne M posledice utegne povzročiti nadaljnja drobitev kmetijskih zem-  Ijišč. Pravilno ugotavljajo, da še večja razparceliranost nika-  mor ne vodi, kvečjemu je »prispevek« k samooskrbi posameznih gospodinjstev. Od zemlje, ki pa je tako ali tako ni na pre-tek, pa je treba ustvariti kar največ tržnih presežkov, kajti le te- I daj se stroški pridelave glede na enoto pridelka ne bodo pove-  čevali. Odgovor na marsikatero vprašanje pridelka lahko da  tudi naslednja raziskovalna naloga: Reprodukcija domačih živali in zdravljenje jalovosti. Dejstvo je namreč, da je poporod-  ni premor pri domačih živalih (krave) prevelik, plodnostne  motnje pa menda povzročajo napake v vzreji in prehrani. V g posebno (novo) evidenco bodo vključili okrog 6 tisoč plemenskih živali.	k
Lendavska občinska raziskovalna skupnost letos sofinan-  čira tudi dve pomurski raziskovalni nalogi: Oblikovanje turi-  stične ponudbe in zasnova dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju, naslov druge študije pa je Hidrogeološke raziskave ter- m malnih voda v Pomurju. In kot peta, vsekakor tudi pomembna  naloga, je Motivacija za učenje in rabo maternega in drugega | jezika. Namen te raziskave je ugotoviti, kateri dejavniki spodbujajo (ali pa ne) učenje in rabo obeh jezikov v narodnostno  mešanem okolju.	Š. S. I
izplačevati osebne dohodke in da vsaka prekoračitev potegne za sabo ukrepe, in sicer poračunavanje preveč izplačanih osebnih dohodkov. Nad uresničitvijo teh usmeritev bdijo poleg Službe družbenega knjigovodstva tudi občinski izvršni sveti in sindikat.
Najnovejši podatki kažejo, da v Pomurju na splošno ne presegajo mase izplačanih osebnih dohodkov. Čeprav so sprva ugotovili 53 prekorači-
-------POJASNILO----------------------------------------------
V Vestniku 24. 9. 87 je bil objavljen intervju Borci v času izgubljenih vrednot. V njem je napačno napisana vsebina dejanskega pogovora.
Prosim urednika, da v naslednji številki objavi popravek vsebine zadnjega odstavka tega članka, in sicer:
Med drugo svetovno vojno je bila precejšnja razlika med bojem v Prekmurju in preostalimi kraji Slovenije. Okupatorju je uspelo zatreti odporniško gibanje že v letu 1941, ko je bil ubit organizator odpora Stefan Kovač, toda že v letu 1943 in kasneje se je odporniško gibanje ponovno razvijalo tako, daje v letu 1944 dobilo precejšnje razsežnosti. V letu 1945 pa so se v Prekmurju množično vključevali v že organizirane enote naši Prekmurci. Saj je bila že organizirana Prekmurska četa in po prihodu Rdeče armade tudi Prekmurska brigada.
V Murski Soboti je skupna grobnica RA itd.
Stefan Sabjan
SKLAD STAVBNIH
ZEMLJIŠČ OBČINE GORNJA RADGONA
RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovne stavbe — stare samopostrežne trgovine v Vidmu ob Ščavnici 24 vključno s pripadajočim stavbiščem pare, št. 646/5 k. o. Jama, v izmeri 234 m2 in dvorišče v izmeri 265 m2. Poslovni prostor se lahko uporablja za tiho obrtno dejavnost. Izklicna cena znaša 26.110.753,— din in se lahko poravna v treh obrokih z obračunanimi bančnimi obrestmi v roku 1 leta. Prvi obrok, to je ena tretjina, mora biti poravnan ob sklenitvi pogodbe.
Interesenti morajo plačati pred dražbo 10% kavcije od izklicne cene na žiroračun Sklada stavbnih zemljišč občine Gor. Radgona, št.: 51910-654-40019.
Javna dražba bo 20. oktobra 1987 ob 10. uri v Vidmu ob Šavnici 24.
Možnost ogleda stavbe bo 16. oktobra 1987 od 11.00—14.00. Podrobnejše informacije dobite pri strokovni službi Sklada stavbnih zemljišč vsak dan od 7.00 do 15.00 ali po telefonu (069) 74-671, interna 20.	UPRAVNI ODBOR
SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
POMURSKI SINDIKAT BDI NAD DRUŽBENIM DOGOVOROM
najnovejšimi spremembami in dopolnitvami samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Do 25. septembra je bil rok za izvedbo referendumov — ponekod tudi do konca meseca — kajti drugače jim grozi zajamčeni osebni dohodek.
Razpravljalci so razčlenjevali odnose v delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kjer so določene neusklajenosti tudi v družbenih dejavnostih v primerjavi z gospodarstvom. Ob doslednem spoštovanju družbenega dogovora bi se takim odklonom lahko izognili. Posebej je bil govor tudi o težavah družbenih dejavnosti, ki jih povzroča zvezni intervencijski zakon, predvsem pa o omejitvi sredstev skupne porabe. To pomeni, da bo treba v praksi odločneje uveljaviti spremembe, da bi združenemu delu ostalo več dohodka in bo imelo več samostojnosti in odgovornosti za razvojne odločitve. Zato bodo v pomurskih sindikatih, kot so se dogovorili na posvetu v Murski Soboti, bdeli nad uresničevanjem usmeritev iz družbenega dogovora, katerega resnični učinki bodo vidni šele v naslednjih mesecih. Milan Jerše
POBUDA MLADIM MURSKE SOBOTE:
Interesne delavnice
Za mesto Murska Sobota je bolj ali manj znano, da mladih ni — ali bolje: v utripu mesta jih ni čutiti. Zato so se na predsedstvu občinske mladinske organizacije odločili, da mladim v soboških krajevnih skupnostih predlagajo ustanovitev interesnih delavnic. Ob tem, da nameravajo preurediti že obstoječe prostore za dejavnost mladih (Klub mladih v soboškem gradu), kar naj bi prispevalo k množičnejšemu in ustvarjalnejše-mu delovanju mladine, je gotovo zelo koristna tudi misel o tem, da bi na neki način »aktivirali« mlade prav v vseh krajevnih skupnostih, ki bi delali v lastnih prostorih, česar doslej praviloma ni bilo.
Prvi so ustanovitev interesnih
teljev v rasti osebnih dohodkov, kar je 29 odstotkov organizacij združenega dela v Pomurju, so pozneje skoraj povsod uskladili osebne dohodke z rastjo dohodka. Tako je trenutno le še nekaj takih primerov, ki pa jih bodo po zagotovilih iz posameznih delovnih organizacij odpravili najkasneje do konca septembra.
Največji delež prekoračitev v izplačilu osebnih dohodkov odpade na ljutomersko občino, najmanjši pa na lendavsko. V tej občini ni nobenega kršitelja, ker so osebne dohodke tozdov uskladili na ravni delovne organizacije. Tudi v drugih dveh pomurskih občinah so sredi akcije za uskladitev osebnih dohodkov z rastjo dohodka, zato je pričakovati, da po letošnjih devetih mesecih nikjer v Pomurju ne bo treba izvajati ukrepov zoper kršitelje. Sicer pa v pokrajini ob Muri še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem, najbolj v radgonski občini, kjer so osebni dohodki za približno 15 odstotkov nižji. Pri vsem tem je treba seveda upoštevati rezultate gospodarjenja, ki v Pomurju niso rožnati. Od učinkovitosti tukajšnjega združenega dela pa bo odvisno, v kolikšni meri bo do konca leta možno zmanjšati zaostanek za slovenskim povprečjem.
Milan Jerše
delavnic pravzaprav predlagali mladinci iz KS Lendavska. V blokovskih naseljih je namreč veliko neizkoriščenih prostorov (kolesarnice, sušilnice ...), ki bi jih bilo potrebno le neznatno preurediti — in to za majhen denar — in že bi premagali oviro, ki jo je dandanes v delu mladinske organizacije najpogostejše slišati, tudi občutiti: pomanjkanje lastnih prostorov. Za zdaj je kar veliko pobudnikov ideje, ki se tako kaj lahko udejanji. Kaj naj bi mladi delali, gotovo ni težko ugotoviti: tu so literati, računalničarji, fotografi, plesalci, glasbeniki in drugi. »Inovatorji« iz Lendavske pa predlagajo tudi popoldansko varstvo šolskih in predšolskih otrok. Vsekakor pobuda, vredna pohvale, saj so težave v zvezi z otroškim varstvom prav v tej krajevni skupnosti na-jobčutnejše.
Beseda ni konj. Res je. A doslej je le-teh (besed namreč) primanjkovalo, vsaj kar zadeva dejavnost soboške mladine. Gotovo ne gre pričakovati prej dejanj kot besed. Zato je že pobuda za ustanovitev interesnih delavnic, ki jo podpira OK ZSMS Murska Sobota, vredna pozornosti.	BOP
Komisija za delovna razmerja TZO Kmetovalec Ljutomer
razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1.	Poslovodja trgovine Razkrižje
Pogoji:
— VKV delavec — trgovske smeri ali kmetijski tehnik
— najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri delih in nalogah v trgovski stroki
2.	Trgovski pomočnih za trgovino Razkrižje
Pogoji:
— KV trgovec ali kmetijski tehnik
— najmanj eno leto prakse v trgovski stroki
Pisne vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti »komisiji za delovna razmerja« na naslov: ABC Pomurka, KZ Ljutomer-Križevci, TZO Kmetovalec, Ljutomer, 69240 Ljutomer, v 8 dneh od objave razpisa.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja TZO Kmetovalec Ljutomer.
ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA
objavlja prosta dela in naloge
NOVINARJA
(v uredništvu Nepujsaga in Radia Murska Sobota, program v madžarskem jeziku, v Lendavi).
POGOJI: visokošolska izobrazba družboslovne smeri in aktivno znanje madžarskega jezika.
Predviden preskus znanja madžarskega jezika.
Stanovanje — garsonjera v Lendavi.
Vloge z dokazili o šolski izobrazbi pošljite do 16. oktobra 1987 na naslov:
Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi razpisa.
KMETIJSKA ZADRUGA
ABC POMURKA
KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA
TZO VIDEM-IVANJCI
po sklepu zadružnega sveta
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge
DIREKTORJA TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE VI-DEM-IVANJCI
za dobo 4 let
Za opravljanje razpisanih del in nalog se razen z zakonom določenih pogojev zahteva še:
— visoka ali višja izobrazba agronomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih vodilnih ali vodstvenih delih v kmetijskih organizacijah
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del, ki jih je kandidat opravljal, naj kandidati vložijo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov:
Kmetijska zadruga Radgona, 69250 Gornja Radgona, Partizanska 23, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za vlaganje prijav.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
V VERŽEJU
Odbor za medseoojna in delovna razmerja Vzgojno-izobraže-valnega zavoda Veržej
razpisuje na podlagi 144., 145., 146. člena statuta VIZA Veržej dela in naloge (reelekcija) dveh delavcev s posebnimi poobla-
— vodja doma
(polovična delovna obveza)
— vodja šole
(polovična delovna obveza)
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo: učitelj, specialni pedagog MVO, šolski svetovalni delavec
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušen pri vzgojnoizobraže-valnem delu
— da imajo sposobnost za organiziranje pedagoškega delovnega procesa
— da imajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja, moralne vrline in družbenopolitično razgledanost
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
NOVA GORCA
HOTELI  IGRALNICA • TURIZEM p.o.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
1.	VODJE KUHINJE (1 delavec)
Pogoji:
— končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola, smer kuharstvo — 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih
— poskusno delo 3 mesece
— možnost reševanja stanovanjskega problema
2.	VODJE IZMENE V KUHINJI (1 delavec)
Pogoji:
— končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola, smer kuharstvo — 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih
— poskusno delo 3 mesece
3.	KUHARJA (več delavcev)
Pogoji:
— končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola, smer kuharstvo — 6 mesecev delovnih izkušenj v kuharstvu
— poskusno delo 3 mesece
K SODELOVANJU VABIMO TUDI VSE TISTE, KI IMAJO VESELJE OZ. ŽELJO DELATI V GOSTINSTVU V KUHINJAH IN V STREŽBI. VSEM PONUJAMO DINAMIČNO IN ZANIMIVO DELO, PRIMERNE OSEBNE DOHODKE, MOŽNOST PRIDOBITVE KVALIFIKACIJE OZ. POLKVALIFIKACIJE. TISTIM, KI SE PRVIČ ZAPOSLUJEJO PO KONČANI ŠOLI, PA OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: HIT, p. o., Nova Gorica, IX. korpus 35, 65000 Nova Gorica, najkasneje v 8 dneh od dneva objave.
Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi oz. po telefonu (065) 21 324.
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 3
V pričakovanju
potresa
Pod geslom: vsi mislimo, vsi delamo, so se konec prejšnjega tedna v Mariboru na že tradicionalnem vsakoletnem srečanju dobili slovenski inovatorji. Tokrat je bilo to osmič na temo: načrtovanje inovativnega poslovanja. Med organizatorji omenimo mariborsko univerzo, medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje ter mestno zvezo društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, pokroviteljstvo pa je prevzelo predsedstvo SR Slovenije.
Sistem za bogove, ne za ljudi?
Ustvarjalnost je kot ptica selivka, ki se naseljuje v zdravih družbah, smo slišali in se vprašali, kdaj bo priletela v Pomurje. Morda je še čas, da se tudi v pomurskem gospodarstvu vrnejo k virom čiste studenčnice in se odžejajo ali z drugimi besedami, manj pesniško in bolj podjetniško, da uvidijo, kako so inovacije in z njimi povezano podjetništvo bistven spodbujevalec ekonomske in hkrati družbene dinamike. Toda bolje pozno kot nikoli, pri čemer ne gre za »juriš na nebo«, še manj za slepo vero v predpostavko zagrenjenega sociologa, da smo delali sistem za bogove, ne pa ljudi, marveč gre za to, da se inovativnost poslovanja odrazi v merljivi obliki.
Odtujevanje pod težo bremen
Slovitemu Pitagori, se je pošalil eden od uvodničarjev, je bilo lahko, ker mu matematika ni bila sredstvo, s katerim naj bi reševal praktične naloge, marveč le način za očiščenje duše in srečanje z bogom. Nas pa, vsakega posameznika in vse skupaj, težijo bremena, pod katerimi bi se šibili fizično in ekonomsko znatno močnejši ter pravno in moralno trdnejši kot se tačas mi kažemo sebi in svetu, pa moramo zato biti še kako praktično naravnani. Zato bi moralo biti načrtovanje inovativnega poslovanja, o čemer so dva dni zagreto razmišljali na tradicionalnem inova-torskem srečanju v Mariboru, že naša vsakdanja praksa. V resnici je tako, »da se na preveliko centralizacijo in prevelika pooblastila državnih organov in njihove pravice do prisile; ljudje ponavadi odzivajo s tem, da se pasivizirajo, odtujijo, namesto da bi aktivirali svoje sposobnosti,« je v imenu pokrovitelja v slavnostnem nagovoru dejal član predsedstva SR Slovenije Andrej Marinc.
Tehnološki viški delovne sile
Slovenska družba resda še nima strategije tehnološkega razvoja v obliki dokumenta, razpolaga pa z razvidnim tovrstnim konceptom. V tej zvezi je pred slehernim podjetjem (gospodarsko enoto), ki mora samo skrbeti za rast in razvojno strategijo, toliko pomembnejše poslanstvo. Eden od uvodnih razpravljalcev je razčlenil dva tipa sodobne organizacije z razvojno sestavino: v {5rvem primeru v razvojni enoti organizacije pripravijo nov izdelek in ga prenesejo v proizvodnjo, v drugem primeru se poslužijo projektnega pristopa, kar pomeni, da projektna skupina pripravi izdelek in z njegovo proizvodnjo preide, se preobrazi v proizvodno skupino. Razviti zahodni svet, kjer se že pojavljajo tehnološki presežki, viški delovne sile z vsemi posledicami in pada število zaposlenih v proizvodnji ob hkratnem strmem dviganju števila zaposlenih v razvoju, se zelo hitro preobraža v postindustrijsko, informacijsko družbo. Konkurenca delovno intenzivni industriji, ki je v pretežni meri razvita tudi v pomurskem gospodarskem prostoru, je čedalje hujša. Ali in doklej bo mogoče zdržati, če ne pride prej do preustroja na intenzivno industrijsko proizvodnjo z velikim vložkom znanja in ustvarjalnosti?
Biseri s posvetovanja
Svetovalec v predsedstvu SR Slovenije mag. Viktor Žakelj je povzel, ob številnih drugih iskrivih mislih, mnenje prof, dr. Antona Trstenjaka: »Ce je ustvarjalnost izraz splošne človeške dejavnosti, potem implicira tudi družbo kot poseben dejavnik, ker ni več rezervat kakšnih izjemnih od družbe odmaknjenih posebnežev, ob katerih bi morali odpirati celo vprašanje, ali so sploh normalni ali ne.« Dodal je sodbo Emila Milana Pintarja, namestnika predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ki jo je ta izrekel na lanskem posvetu:
»Inovativna je lahko le družba, ki ne priznava statičnih razmerij, ki ne pristaja na kastno organiziranost, ki se je pripravljena in sposobna sprotno odzivati na vse spremembe v okolju in v sebi sami.« V okviru razmišljanja o predlaganih ustavnih spremembah je Viktor Žakelj rekel: »Nekatere predlagane rešitve premalo sledijo ali so v direktnem nasprotju (ali ohranjajo neustrezne sedanje rešitve, kar je eno in isto) s svetovnimi trendi, ki jih prinaša tretja tehniško-tehnološka revolucija. Značilnost sodobnega sveta je namreč rastoča mikro-regulacija ne le ekonomije, ampak celotne družbe, ki temelji na visoki funkcionalni in lokalni avtonomiji proizvodnih in teritorialnih enot, (podčrtal B. Ž.) Te mikrocelice pa integrira trg preko skupne vrednostne orientacije in neoviranega pretoka blaga in storitev ter informacij. Predpogoj za to pa je na skupnih temeljih izvedena politična decentralizacija in pravna deregulacija družbenega in ekonomskega življenja, kar vse je predpogoj za funkcioniranje trga in resničnega samoupravljanja«.
Ko te zagrabi krokodil
Med kakimi 300 udeleženci smo zaman iskali kakšen znan pomurski obraz. Pač: prvi dan smo uspeli izslediti mag. Andreja Kralja iz sozda ABC Pomurka, ki nam je z njemu lastno ironijo navrgel: so me poslali. Dr. Matjaž Mulej iz Vek-ša je kot eden od najzaslužnejših za mariborska srečanja no-vatorjev ob tem dejal: »Upam, da so se čutili šibko informirani. Upam. Sploh sem razočaran nad udeležbo poslovodnih gospodarstvenikov. Kaže, da so se v gospodarstu odvadili, če so sploh kdaj bili navajeni, planiranje jemati resno in enako tudi inovacije. Zato je bilo tem nujneje pripraviti to posvetovanje. Ce skušamo doseči, da inovacije nehajo biti samo stvar slučajnostnega navdiha slučaj-nostnih tečnežev in preiti na sistematično, široko razmahnje-no inoviranje in inovativno poslovanje, je to zanje tuje in čudno, po drugi strani pa že morda antipatično ali celo nevarno. To bi namreč pomenilo, da morajo vsi tisti, ki so vplivni, veliko več osveževati svoje znanje in dolgoročno razmišljati o svojem poslovanju. Njim v prid pa moramo pošteno priznati, da jih sedanje gospodarske razmere silijo v reševanje številnih kratkoročnih in navidezno drobnih, v resnici pa za celoto pomembnih problemov in jim preprosto ne dajejo časa.
Zdi se mi, da je gospodarstvo prišlo v položaj kot v tisti grozljivi anekdoti, ko se je nekdo odpravil izsuševat močvirje, tam pa ga je zagrabil krokodil.
Reveža potem močvirje in izsuševanje sploh nista več zanimala, ampak samo to, kako sere-šiti iz gobca.« In še Pintarjeva puščica: »Potres se bo zgodil, če ne bo tehnološkega razvoja.« Saj nas že trese, mar ne?
Branko Žunec
inouaciie
Več končnih izdelkov
Na območju zemljiškega kompleksa, ki ga zavzema lendavska Ina Nafta, je dovolj prostora za nove proizvodne obrate. Prednost je tudi v tem, ker je bolj ali manj poskrbljeno za infrastrukturo (voda, elektrika, poti itd.). To pa so prednosti, ki jih kaže bolj kot doslej izkoristiti. Tega so se pred leti zavedli tudi v mariborskem Zlatorogu, katerega tozd Kozmetika je na »dvorišču« Nafte v Petišovcih uredil proizvodni obrat za plemenitenje maščob živalskega izvora z vodikom. V obratu, ki so ga predali namenu proti koncu 1985. leta, je zaposlenih 8 delavcev, ki letno s pomočjo strojev predelajo v polizdelke 5 tisoč ton maščob. Te pozneje dodelujejo v končne izdelke v Mariboru. Ker pa tam ni možnosti za širitev dejavnosti, zdaj tuhtajo, kje vzeti potrebna denarna sredstva za ureditev (oziroma preselitev) proizvodnje končnih izdelkov v neposredni bližini obrata v Petišovcih. Gre za ureditev možnosti za delovne procese, kot so hidroliza, destilacija, umiljevanje in drugo. Kot nam je povedal direktor tozda Kozmetika Matjaž Brandner, si v
2 5-letnica Cestnega podjetja
NOVA POTA POMURSKIH CESTARJEV
Od ustanovitve Cestnega podjetja Maribor, kamor sodi tudi Tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, ki skrbi za redno urejenost pomurskih cest, je minilo četrt stoletja. Ob tej priložnosti je bila večja slovesnost v soboto dopoldne na sedežu delovne organizacije v Mariboru, kjer je bil slavnostni govornik predsednik mestne konference SZDL Črtomir Mesarič. Tovariškega srečanja so se udeležili tudi številni pomurski cestarji, ki so prispevali velik delež k razvoju cestnega gospodarstva v tem delu severovzhodne Slovenije.
Mejniki v razvoju cestne dejavnosti
Jubilej je nedvomno dobra priložnost za obuditev spomina na prehojeno pot. Prav je, da omenimo vsaj nekatere pomembnejše mejnike na 25 let dolgi razvojni poti. Že od osvoboditve naprej je doživela organizacija cestne službe v naši republiki vrsto sprememb. Tako se je že leta 1946 direkcija za ceste preoblikovala in so na terenu nastale njene baze, med drugim tudi v Ljutomeru. Leta 1949 so skrb za vzdrževanje cest na svojem območju prevzeli okrajni ljudski odbori iir šele leta 1961 so bila skladno z zakonom o javnih cestah ustanovljena cestna podjetja. Tako je prišlo do formalnopravne ustanovitve Cestnega podjetja Maribor leta 1962. Vanj so se združile prejšnje cestne organizacije, med drugim tudi Okrajna cestna uprava v Murski Soboti. Po takratnem organizacijskem načrtu, po katerem so ceste postale osnovno sredstvo cestnih podjetij, so bili cestni delavci v Murski Soboti razporeja-ni v obrat 2 za vzdrževanje cest.
Cestarji so v minulih letih storili precej pri posodobitvi cest. Samo letos so obnovili okrog 42 kilometrov cest, lani pa 35, pri čemer je k tako dobrim dosežkom prispevala tudi lastna asfaltna baza. Foto: M. Jerše.
: Naslednji mejnik v razvoju cestnega gospodarstva je bilo leto 1967, ko je prenehal veljati zakon o cestnih podjetjih in je ceste prevzel v upravljanje Cestni sklad SR Slovenije. Ze leta 1971 je republiška skupščina sprejela nov zakon o javnih cestah. Upravni organ za magistralne, regionalne in lokalne ceste je postala po novi kategorizaciji republiška skupnost za ceste v Ljubljani. Poslej so lokalne ceste upravljale občine. Cestno podjetje Maribor, ki je bila enovita delovna organizacija, se je leta 1973 skladno z zakonom o združenem delu razdelilo na temeljne organizacije. Skupno je bilo 7 tozdov in med njimi tudi soboški. Leta 1981 so po novem postale kategorizirane ceste vnovič osnovno sredstvo cestnih podjetij, ustanovljene pa so bile samoupravne interesne skupnosti za ceste. Tega leta je mariborsko cestno podjetje začelo delovati v petih tozdih.
Zlatorogu prizadevajo problem rešiti s sovlaganji. Iz vsega tega se bo prej ko slej nekaj izcimilo, kajti neracionalno je prevažati polizdelke na progi Lendava— Maribor samo zato, da bi jih dodelali. Toliko bolj je nujna načrtovana rešitev, ker predvidevajo, da se bodo možnosti prodaje povečale.
V Zlatorogu pa se pripravljajo tudi na preselitev proizvodnje aerosolov (raznih razpr-šilnih sredstev) prav tako v Lendavo oziroma na območje Nafti-nih proizvodnih obratov v Petišovcih. Ta organizacija združenega dela (Nafta) začenja namreč izdelovati potisni plin za razpršilce, zato je nekako logično oziroma racionalno, da je v neposredni bližini še obrat aerosolov. Predvidoma do konca leta bodo v Zlatorogu naredili naložbeni načrt, potem pa še druge dokumente in skušali na različne načine zagotoviti denar. O višini naložbe za zdaj še ni podatkov, bo pa vsekakor cenejša, če bodo objekt in naprave postavili v neposredni bližini izvora surovine, prednosti pa so seveda Naftini infrastrukturni objekti.
Dobro vključevanje v pomurskem prostoru
»Vse do leta 1973 nismo imeli lastne mehanizacije, ampak smo si jo zagotavljali iz obrata v Mariboru, tega leta pa je dokončno prišlo do razdelitve mehanizacije. Obdobje od 1981 do 1987 pa je pomenilo za naš tozd posodabljanje s prevoznimi zmogljivostmi in strojnimi enotami. Prav tako smo se precej kadrovsko
IVAN IPŠA, direktor soboškega tozda za vzdrževanje in varstvo cest, gleda s ponosom na prehojeno pot pomurskih cestarjev.
okrepili. Leta 1985 pa smo v našem tozdu organizirali izdelavo asfalta, kar so dotlej opravljali v tozdu Gradnje prejšnje asfaltne baze v Lipovcih. Pohvaliti pa moram tudi dobro sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in vaškimi odbori, s katerimi smo našli skupni jezik. Prek občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za ceste pa smo se vključevali v širši pomurski prostor. »Tako pravi direktor Tozda za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti Ivan Ipša, ki ima veliko zaslug za nemoteno poslovanje te cestne organizacije.
Danes je v soboškem tozdu za vzdrževanje in varstvo cest zaposlenih 190 delavcev; od tega 5 inženirjev in diplomiranih inženirjev, 12 gladbenih tehnikov in 15 delovodij. Kvalifikacijska sestava se nenehno izboljšuje. Premorejo 45 transportnih enot, kar je dokaj obsežen prevozni parki s katerim tudi opravljajo celotno zimsko službo. Poleg tega pre-
Pa zaposlitve? V obratu za hidrogeniranje maščob oziroma v načrtovani tovarnici končnih izdelkov ter v novem obratu aerosolov se bo zaposlilo sicer nekaj novih delavcev, vendar ne bo množičnega zaposlovanja. Tudi to — 10 ali 20 zaposlitev — je za lendavsko občino kar precej, čeprav se s tem seznam iskalcev zaposlitve (okrog 500) ne bo bistveno zmanjšal. Se bo pa število hitreje zmanjševalo, če bodo v lendavski občini še naprej aktivni pri iskanju novih proizvodnih programov. Dokaj obetavni so dogovori z Iskro, ki bo predvidoma v to občino (v proizvodno halo Naftinega tozda Strojne delavnice) prenesla izdelavo zobnikov za vrtalne in druge stroje, dogovarjajo pa se še z drugimi organizacijami z razvitih slovenskih območij. Pri vsem tem pa se človek nekako ne more znebiti vtisa, da so pri vseh teh prizadevanjih za nove proizvodne programe še najbolj aktivni člani izvršnega sveta, veliko manj pa združeno delo, ki je pravzaprav nosilec gospodarskega razvoja občine. Vsa čast pa seveda izjemam!
Š. Sobočan
INA nafta, tozd j Rafinerija
morejo 38 strojnih enot. Letos računajo, da bo celotni prihodek znašal 5 milijard dinarjev in da bodo navedli okrog 60 tisoč ton asfalta. Hkrati pa jim je uspelo obnoviti 42 kilometrov pomurskih cest. To je v primerjavi z lanskim letom, ko so uredili 35 kilometrov cest in izdelali 43 tisoč ton asfalta, vsekakor pomemben dosežek.
In še kratek pogled naprej! Letos bodo znova uveljavljene spremembe v zakonu o cestah, s katerimi naj bi ločili redno vzdrževanje od obnove oziroma gradnje cest. »V našem tozdu opravljamo obe vrsti del v enem tozdu, sicer ločeno po sektorjih. Spremembe v zakonu o cestah pa terjajo krčitev teh dveh dejavnosti. Po novem bi namreč pri obnovi cest dražili oziroma zbirali ponudbe, kar terja prilagoditev tem spremembam. Tačas še ni znano, v kakšni organizacijski obliki bo deloval soboški tozd, vendar menimo, da bi moral ostati ta tozd v Murski Soboti. Tedaj se bomo tudi ustrezno organizirali,« je poudaril Ivan Ip-ša.
Milan Jerše
Izdelki za gospodinjstvo
V Naftini temeljni organizaciji združenega dela Rafinerija so začeli pripravljati nekatere izdelke v manjših količinah in s tem ustregli notrošnikom. Gre v glavnem, za izdelke, ki so jih doslej prodajali na veliko, in sicer kot surovine ali pa kot gotove izdelke. S tem, da poslej tudi sami nastopijo na tržišču s posameznimi izdelki v manjših »pakiranjih« (l do 10 litrov), so izpolnili tudi del sanacijskega programa, ki je predvidel čim boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in s tem povečanje dohodka. Za usposobitev polnilne linije so porabili 30 milijonov dinarjev, kar je pravzaprav malo, če bo trg pokazal velik interes za njihove izdelke.
Lendapet C 1 je namenjen čiščenju avtomobilskih, traktorskih in drugih motorjev. Lendapet C 2 je petrolej za razsvetljavo, uporaben tudi kot topilo in za odstranjevanje masti z raznih predmetov. Lendapet C 3 je sredstvo, ki poskrbi za tekoče stanje dieselskega goriva. Dodamo ga lahko kar 30 odstotkov in pozimi ne bo strahu, da dieseiski motor ne bi vžgal. Lendaben A 2 se uporablja za odstranjevanje mastnih madežev, Lendaben B 1 je redčilo oljnih barv in lakov. Lendaben B 2 pa je zlasti uporaben v mehaničnih delavnicah za čiščenje strojev in za odstranjevanje umazanije, tako s kovinskih kot lesenih predmetov, pred barvanjem. Nazadnje naj še omenimo, da v lendavski Rafineriji še destilirajo vodo za akumulatorje, hladilni sistem motorjev ali centralno s"*'	š. s.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona objavlja
še dodatne
pogoje
k natečaju za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, prostih in novozgrajenih v letu 1988, objavljenem v Vestniku št.: 37 dne 24. 9. 1987.
Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj:
a)	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so upravičenci do pridobitve solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na družino ne presega 55 % povprečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986, to je 67.353 din,
— da samski upravičenec ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986, to je 79.599 din,
— da upravičenec-samohranileč ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD v letu 1986, to je 79.599 din,
— da skupni mesečni dohodek na člana mlade družine ne presega 70 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986, to je 85.722 din.
SR Slovenije v letu 1986, to je 85.722 din.
(za mlado družino se šteje družina, katere noben zakonec ni starejši od 30 let in ima vsaj enega otroka).
b)	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, veljajo enaki pogoji kot za delavce pod točko a;
c)	za upokojence, invalide in borce NOV, kmete-borce NOV, vdove in pridobitno nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter za starejše in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, namenjenih za stanovanjsko gradnjo;
d)	za borce NOV in kmete-borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja tudi, če pridobivajo stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice za družbeno stanovanje.
Rok za sprejemanje vlog se podaljša do vključno 16. 10. 1987.
4
VESTI
kmetijska panorama
Manj sadja, zato pa dražje
Po lanskoletni takorekoč rekordni letini bo letos sadja precej manj. Lani smo v Sloveniji pridelali okrog 35 tisoč ton namiznega sadja in še 80 tisoč ton jabolk za predelavo, letos pa naj bi slovenski sadjarji po ocenah dali na trg le nekaj več kot 20 tisoč ton namiznega sadja, približno toliko pa naj bi ga dali tudi v predelavo industriji. Brez pridelka so takorekoč ostali ekstenzivni kmečki nasadi, zato se bo s problemom pomanjkanja sadja srečevala predvsem predelovalna industrija.
Zaradi pomanjkanja sadja bo to letos precej dražje, kljub temu pa so se na poslovnem odboru za promet s sadjem dogovorili, da s cenami ne bi pretiravali in da ne bi preveč prizadeli tistih, ki se odločajo za nakup ozimnice. Naj spomnimo, da so bila lani jabolka za ozimnico po 180 dinarjev kilogram v trgovinah in po 140 dinarjev na plantažah, letos pa bodo kljub vsemu precej dražja. Jabolka jonatan, zlati delišes in rdeči delišes naj bi v času ozimnice prodajali v trgovinah po drobnoprodajni ceni 600 dinarjev kilogram, za ozimnico pa naj
bi bila po 450 dinarjev kilogram bruto za neto. Nekoliko ceneje bodo prišli do ozimnice tiste, ki se bodo odločili za nakup pri pridelovalcih, saj bodo morali za kilogram teh jabolk odšteti 350 dinarjev. Jabolka idared, gloster, jonagold, elstar in mutsu naj bi v drobnoprodajnih trgovinah od 15. oktobra prodajali po 700 dinarjev kilogram, za ozimnico naj bi jih prodajali v trgovinah po 550 dinarjev, medtem ko bo pri pridelovalcih potrebno za kilogram teh vrst jabolk odšteti 450 dinarjev za kilogram. Vse te cene naj bi veljale do 15. oktobra, po-
Na podlagi 70. člena Statuta
Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1.	vodenje eksterne kontrole, ocene zaključnih računov in periodičnih obračunov ter ekonomsko-fina-čne revizije v podružnici
pogoji:
— strokovna izobrazba VII. stopnje: diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. čl. zakona o SDK
2.	vodenje ekspoziture v Lendavi
pogoji:
— strokovna izobrazba VI. stopnje: ekonomist, višji upravni delavec, pravnik ali organizator dela ali z delom pridobljena delovna zmožnost na ravni VI. stopnje izobrazbe
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. čl. zakona o SDK
Za opravljanje navedenih del in nalog se imenuje kandidat za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, 15 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje razpisanih del in nalog, bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
tem pa se bodo vsak mesec zvišale za 20 dinarjev pri kilogramu zaradi stroškov skladiščenja, na cene pa bodo vplivale seveda tudi razmere na trgu. Letos naj bi slovenski sadjarji spravili v hladilnice okrog 12 tisoč ton najboljših namiznih jabolk.
Letošnji pridelek sadja bo precej manjši tudi v Pomurju, poleg tega pa bo še slabše kakovosti. Prav na območjih v soboški občini. kjer so začeli intenzivno razvijati sadjarstvo, je toča opravila svoje in v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijske zadruge Panonka so se dogovorili, da bodo cene njihovega sadja nekoliko nižje od priporočenih. Napovedujejo, da bodo letos pridelali le 170 ton jabolk, zaradi slabše kakovosti bodo kar 100 ton prodali predelovalni industriji, preostalo pa bodo v glavnem jabolka drugega kakovostnega razreda in le nekaj prvega kakovostnega razreda. Tako bo za ozimnico moč kupiti jabolka jonatan in zlati delišes po 380 dinarjev kilogram prvega kakovostnega razreda in po 300 dinarjev kilogram drugega kakovostnega, razreda, medtem ko je kilogram jabolk jonagold, idared in gloster prvega kakovostnega razreda po 450 dinarjev in drugega kakovostnega razreda po 350 dinarjev. Vse cene veljajo bruto za neto, s prodajo ozimnice pa so začeli v začetku tedna. Tudi letos prodajajo jabolka v skladišču v Puconcih, kjer jih je moč kupiti vsak dan med 12. in 16. uro ter v Fokov-
cih, kjer jih prodajajo med 12. in 15. uro.
Zaradi manjšega pridelka in slabše kakovosti letos jabolk ne bodo izvažali, čeprav so že imeli sklenjeno pogodbo za izvoz 150 ton jabolk v Zvezno republiko Nemčijo. Kot so nam povedali v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo, imajo zdaj že 18 hektarjev lastnih rodnih nasadov jablan in 17 hektarjev nerodnih, v kooperaciji pa 4 hektarje rodnih in 6 in pol hektarja nerodnih nasadov, v prihodnjem letu pa nameravajo obnoviti še 10 hektarjev lastnih nasadov in prav toliko v kooperaciji. Ob tem bodo v prihodnjem letu uredili še 12 hektarjev nasadov črnega ribeza, malin, robid in industrijskih jabolk ter 3 hektarje lešnikov. Tako bodo imeli skupaj z drevesničarsko proizvodnjo že 78 hektarjev vseh lastnih nasadov in skupaj z vinogradi 63 hektarjev v kooperaciji, to pa so že površine, na katerih bodo pridelovali pomembne tržne presežke. Za leto 1991 načrtujejo, da bodo pridelali že čez 2 tisoč ton jabolk, to pa so količine, ki zahtevajo že tudi hladilnico-. Vendar v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo pa niti v Panonki sami za takšno naložbo niso sposobni, zato bo treba poiskati rešitev v okviru sozda ABC Pomurka. Če želimo sadjarstvo razvijati še naprej, potem moramo nujno razmišljati o hladilnici, pravijo v tozdu Sadjarstvo, saj nam bodo sicer še naprej smetano pobirali
L. Kovač
STROKOVNJAKI • SVETUJ EJO
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Nekaj napotkov pred trgatvijo
Trgatev se približuje, vendar bodo letos le redki vinogradniki opravili normalno trgatev. V marsikaterem vinogradu je že julijska toča opravila predtrgatev ali celo glavno trgatev. Ostali vinogradniki, ki jim je letos ta naravna nesreča prizanesla, pa se bojijo, da jim del pridelka vzame gniloba, ki se bo še močneje razširila po obilnem deževju prejšnjo soboto in nedeljo.
Že lani smo na kmetijski strani v Vestniku določene napotke za pripravo posode (sodov) že dali, zato bi jih ob tej priložnosti le na kratko ponovili. Leseni sodi so še vedno najbolj razširjeni med zasebnimi vinogradniki in verjetno bo še dolgo veljalo, da je dobro vzdrževana lesena posoda ena od osnov za kakovost viha. Novi sod moramo najprej oviniti (seveda, če ni parafiniran). Iz dog soda, ki so največkrat iz hrasta ali akacije, se nam mora izločiti tanin ki bi nam kasneje v vinu dal premočno trpkost in obarvanost. Izločitev tanina iz lesa soda najlažje dosežemo tako, da sod parimo ali ga obdelujemo z vročo vodo, dokler nam iz soda ne teče čista voda. Da pospešimo izločanje tanina, lahko dodamo v sod 1—2 kg sode na 100 litrov vode. Sod na koncu dobro splaknemo s hladno vodo. Priporočljivo je, da imamo prvo leto v novem sodu vino slabše kakovosti. Tudi sod, ki mu je sodar vstavil nova vratca ali dogo, je potrebno na novo oviniti. Sode, ki smo jih imeli čez leto krajši ali daljši čas prazne in smo jih suho konzervirali, teden dni pred trgatvijo, lahko tudi prej, izpiramo s hladno vodo seveda prej ugotovimo, če se v njih ni pojavila plesen. To izpiranje ponovimo dva do tri dni zapored, odvisno, kako dolgo smo imeli sod prazen in kako močno smo ga žveplali. Namen izpiranja je, da iz soda odstranimo staro žveplo, ki bi nam kasneje povzročalo težave v moštu in vinu (okus po žveplovi starini) in da ne bi mošta ali vina prežveplali. Sod, ki smo ga dobro izprali, pustimo, da se nam posuši; če ga takoj rabimo, zažveplamo in v njega točimo mošt ali vino.
Ce smo imeli sod konzerviran na moker način s 5 % žveplasto kislino, pa zadostuje, da tak sod pred uporabo izpraznimo in ga splaknemo z vodo in postopamo, kot je bilo že navedeno. Več težav in dela pa imamo, ko je sod zaradi slabega vzdrževanja ali nedoslednega žveplanja postal plesniv. Če se ta plesnivost ni močno razvila, zadostuje, da jo najprej odstranimo, s krtačo, potem pa sod splakujemo s hladno vodo. Pri močni plesnivosti pa je potrebna že krtača za železo, hladna in vroča voda ter soda. V skrajnem primeru pa je potrebno sod ponovno zbrusiti in s tem odstraniti plesen, ki se je že močno vtisnila v les. Tak sod lahko tudi parafi-niramo, vendar moramo vsako leto kontrolirati, če se ni parafinska obloga že kje poškodovala in jo je potrebno obnoviti.
Cena lesene vinske posode nas sili, da jo bolje vzdržujemo, vsaka 2—3 leta lahko prebarvamo obroče, in od zunaj premažemo leseni del s tanko plastjo lanenega olja in s tem sodu podaljšamo trajnost. Naj na koncu podam tudi rezultate meritev sladkorne stopnje in kisline za posamezne sorte vinske trte na območju Goričkega. Ti podatki so lahko vinogradniku dobra orientacija, kdaj bo posamezna sorta primerna za trgatev. Meritve so bile opravljene 26. 9. v različnih vinogradih po Goričkem.
Sorta	sladkorna	kislina
	stopnja v %	v g/1
šipon	10	16
1. rizling	11,5	13,8
beli pinot	15,0	13,0
souvignon	13,5	13,3
POLN SMELIH NAČRTOV
Največje zadovoljstvo za človeka je, če poklic, ki si ga je izbral, opravlja z veseljem. Za Jožeta Škodnika iz Gornjih Slaveč bi upal trditi, da je v svojem poklicu našel zadovoljstvo, saj so kljub težavam, s katerimi se v tem času ubadajo kmetijci, njegove besede polne optimizma, misli pa mu uhajajo k novim in še bolj smelim načrtom. Že kot otrok je vzljubil delo na zemlji in se po končani šoli tudi odločil, da ostane na kmetiji. Kot mnoge njegove vrstnike Jožeta ni zvabilo mesto in sla po lagodnejšem življenju, pač pa je v njem zmagala želja, da ustvari trdno kmetijo.
8 hektarjev obdelovalne zemlje ne sme zarasti plevel in odločil se je, da kmetijo preusmeri v živinorejo. Z malce negotovosti se je sicer lotil gradnje novega hleva, ki ga je dokončal z lastnimi sredstvi, brez posojil, le za nakup potrebne mehanizacije je najel nekaj posojila. Pa mu je zdaj že nekoliko žal, da se ni bolj smelo odločil za večje naložbe, saj so bili takrat kreditni pogoji
Pri Škodnlkovih večino krme pridelajo doma. Letos je Jože zgradil nov silos, načrtuje pa še gradnjo novega hleva za 50 glav govedi.
še dokaj ugodni in z odplačilom ne bi bilo težav.
V njegovem hlevu je zdaj 25 govejih pitancev, ki jih pita za soboško Mesno industrijo. Teleta so predraga, obresti pa previsoke, zato se je odločil za dopita-nje 200-kilogramskih bikcev. 530 dinarjev dobi za kilogram prirastka, vendar je ta cena le nekoliko prenizka. Vsaj 750 do 800 dinarjev bi moral dobiti po kilogramu, če bi želel, da bi mu po obračunu vseh stroškov ostalo nekaj več dohodka. Sicer pa Jože ni tak, da bi preveč tarnal in se pritoževal. Večino krme pridela doma, dokupuje le beljakovinske koncentrate, preveč pa seveda ne sme preračunavati.
Ob osmih hektarjih svoje obdelovalne zemlje ima v najemu še dva hektarja, pretežni del teh površin pa namenja koruzi. Letos jo ima na sedmih hektarjih, vendar tokrat z njo ni imel preveč sreče. Toča mu je pobrala dobršen del pridelka in koruzo z vseh teh površin bo moral silirati z rastlino. Običajno je polovico koruze požel za zrnje, tokrat pa bo slednje moral dokupiti. Pride-
Jože Škodnik iz Gornjih Slaveč je eden tistih redkih mladih kmetov, ki je svoj poklic zapisal kmetijstvu in kaže, da mu tega ni žal.
lek je imel sicer zavarovan, vendar je koruza zdaj že tri do štirikrat dražja, račun pa tako spet ne bo preveč spodbuden. Ker bo moral koruzo z vseh površin silirati z rastlino, je zgradil tudi nov silos prostornine 300 kubičnih metrov, kaže pa, da bo moral vhleviti še več pitancev, če bo želel pokrmiti vso silažo. Sicer pa ima Jože dokaj smele načrte, saj že ponovno razmišlja o gradnji še enega hleva za 50 glav živine, tako da bi lahko imel v enem turnusu 80 pitancev. Če se človek odloči za neko proizvodnjo, mora biti ta takšna, da daje primeren dohodek. To je njegovo vodilo, pravi pa, da se dela ne boji. Čeprav je sam s staro materjo, načrtuje, da bi dokupil še nekaj zemlje ali pa jo vzel v najem. Ima potrebno mehanizacijo, je pa pač tako, da kmet ne pozna osemurnega delavnika, pa tudi nedelj in praznikov ne.
Da mu volje do dela resnično ne manjka, potrjuje tudi to, da ima ob pitancih tudi hektar sladkorne pese, seje pa tudi ječmen in tritikale, manj pa pšenice, saj
cena ni spodbudna in je ne prodaja.
Če bi imeli pri nas veliko tako smelih mladih kmetov, kot je Jože Škodnik iz Gornjih Slaveč, se nam za prihodnost našega kmetijstva ne bi bilo treba bati. Žal pa je Jože le eden redkih mladih Pomurcev, ki vztrajajo na zemlji, ko se bo k Škodnikovi hiši priselila mlada gospodinja, pa bo prihodnost te kmetije zagotovljena.
Ludvik Kovač
V''
Turnišče: cene pujskov
Po zadnjem sejmu sodeč se povpraševanje po pujskih nekoliko povečuje. Minuli četrtek, 25. septembra, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 83 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Prodali so okrog 60 živali, za par pa so morali kupci odšteti od 40.000 do 55.000 dinarjev. Sejem v Turnišču se začenja ob 7. uri.
Kot lahko vidimo iz podatkov, je potrebno grozdju še mnogo sonca in vinogradnikove strpnosti, da bo primerno za trgatev. V prihodnji številki Vestnika bomo postregli z novimi podatki o dozorevanju grozdja na Goričkem.
VPRAŠANJE, KI NI ODVEČ:
Kaj bo
Medtem ko je lani ob polletnem obračunu poslovanja lendavski tozd Predelava lesa, ki posluje v okviru sozda ABC Pomurka, prikazal izgubo, je letošnja polletna bilanca ugodnejša: dohodek znaša 126 milijonov 472 tisoč dinarjev, akumulacija 8 milijonov 550 tisoč, povprečni osebni dohodki 168.626 dinarjev. Ne dvomimo, da bi bili dejanski rezultati drugačni, so pa bili
...JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
Ernest Novak, dipl. inž. agr.
z žago?
dvomljivci nekateri drugi, ki so se lani ob razpravi o poslovanju gospodarstva spraševali, ali morda računovodje občasno rezultatov ne prilagodijo tako, kot je za ta ali oni tozd (misel velja na splošno) ugodneje. To pomeni, da je včasih dobro prikazati tudi izgubo.
Kaj bo z žago? Da, z žago, saj se za sicer veliko obetajočim nazivom dejavnosti (predelava lesa) skriva le razrez hlodovine, torej najbolj enostavno delo. To pa upravičeno marsikoga bode v oči, saj iz Lendave odvažajo surovino; le zakaj ne bi zahtevnejšega izdelka? Kaže pa, da še stanje vsaj še nekaj časa ne bo spremenilo, kajti tudi v občinskem razvojnem dokumentu — družbenem planu za obdobje 1986/90 — ni nič obetavnega. »Tozd Predelava lesa — žaga bo dogradil decimemico za deklasi-rani les z namenom omogočiti predelavo manjvrednih desk v enostavnejše elemente za izvoz. Temeljna razvojna usmeritev tozda ostaja še naprej proizvodnja polfinalnih lesnih izdelkov in izdelkov žaganega lesa.« Kako neambiciozni znamo biti celo v pisnih dokumenti, v praksi pa še (ponavadi) damo manj od sebe. Ali pa je vse to neke vrste »zavarovanje« pred morebitno izgubo, s katero se sicer otepajo vsi nesposobni lesarji?
Š. S.
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 5
Vec končnih izdelkov
V pričakovanju potresa
Pod geslom: vsi mislimo, vsi delamo, so se konec prejšnjega tedna v Mariboru na že tradicionalnem vsakoletnem srečanju dobili slovenski inovatorji. Tokrat je bilo to osmič na temo: načrtovanje inovativnega poslovanja. Med organizatorji omenimo mariborsko univerze, medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje ter mestno zvezo društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, pokroviteljstvo pa je prevzelo predsedstvo SR Slovenije.
Sistem za bogove, ne za ljudi?
Ustvarjalnost je kot ptica selivka, ki se naseljuje v zdravih družbah, srno slišali in se vprašali, kdaj bo priletela v Pomurje. Morda je še čas, da se tudi v pomurskem gospodarstvu vrnejo k virom čiste studenčnice in se odžejajo ali z drugimi besedami, manj pesniško in bolj podjetniško, da uvidijo, kako so inovacije in z njimi povezano podjetništvo bistven spodbujevalec ekonomske in hkrati družbene dinamike. Toda bolje pozno kot nikoli, pri čemer ne gre za »juriš na nebo«, še manj za slepo vero v predpostavko zagrenjenega sociologa, da smo delali sistem za bogove, ne pa ljudi, marveč gre za to, da se inovativnost poslovanja odrazi v merljivi obliki.
Odtujevanje pod težo bremen
Slovitemu Pitagori, se je pošalil eden od uvodničarjev, je bilo lahko, ker mu matematika ni bila sredstvo, s katerim naj bi reševal praktične naloge, marveč le način za očiščenje duše in srečanje z bogom. Nas pa, vsakega posameznika in vse skupaj, težijo bremena, pod katerimi bi se šibili fizično in ekonomsko znatno močnejši ter pravno in moralno trdnejši kot se tačas mi kažemo sebi in svetu, pa moramo zato biti še kako praktično naravnani. Zato bi moralo biti načrtovanje inovativnega poslovanja, o čemer so dva dni zagreto razmišljali na tradicionalnem inova-torskem srečanju v Mariboru, že naša vsakdanja praksa. V resnici je tako, »da se na preveliko centralizacijo in prevelika pooblastila državnih organov in njihove pravice do prisile, ljudje ponavadi odzivajo s tem, da se pasivizirajo, odtujijo, namesto da bi aktivirali svoje sposobnosti,« je v imenu pokrovitelja v slavnostnem nagovoru dejal član predsedstva SR Slovenije Andrej Marinc.
Tehnološki viški delovne sile
Slovenska družba resda še nima strategije tehnološkega razvoja v obliki dokumenta, razpolaga pa z razvidnim tovrstnim konceptom. V tej zvezi je pred slehernim podjetjem (gospodarsko enoto), ki mora samo skrbeti za rast in razvojno strategijo, toliko pomembnejše poslanstvo. Eden od uvodnih razpravljalcev je razčlenil dva tipa sodobne organizacije z razvojno sestavino: v prvem primeru v razvojni enoti organizacije pripravijo nov izdelek in ga prenesejo v proizvodnjo, v drUgem primeru se poslužijo projektnega pristopa, kar pomeni, da projektna skupina pripravi izdelek in z njegovo proizvodnjo preide, se preobrazi v proizvodno skupino. Razviti zahodni svet, kjer se že pojavljajo tehnološki presežki, viški delovne sile z vsemi posledicami in pada število zaposlenih v proizvodnji ob hkratnem strmem dviganju števila zaposlenih v razvoju, se zelo hitro preobraža v postindustrijsko, informacijsko družbo. Konkurenca delovno intenzivni industriji, ki je v pretežni meri razvita tudi v pomurskem gospodarskem prostoru, je čedalje hujša. Ali in doklej bo mogoče zdržati, če ne pride prej do preustroja na intenzivno industrijsko proizvodnjo ž velikim vložkom znanja in ustvarjalnosti?
inouaciie
Biseri s posvetovanja
Svetovalec v predsedstvu SR Slovenije mag. Viktor Žakelj je povzel, ob številnih drugih iskrivih mislih, mnenje prof, dr. Antona Trstenjaka: »Ce je ustvarjalnost izraz splošne človeške dejavnosti, potem implicira tudi družbo kot poseben dejavnik, ker ni več rezervat kakšnih izjemnih od družbe odmaknjenih posebnežev, ob katerih bi morali odpirati celo vprašanje, ali so sploh normalni ali ne.« Dodal je sodbo Emila Milana Pintarja, namestnika predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ki jo je ta izrekel na lanskem posvetu:
»Inovativna je lahko le družba, ki ne priznava statičnih razmerij, ki ne pristaja na kastno organiziranost, ki se je pripravljena in sposobna sprotno odzivati na vse spremembe v okolju in v sebi sami.« V okviru razmišljanja o predlaganih ustavnih spremembah je Viktor Žakelj rekel: »Nekatere predlagane rešitve premalo sledijo ali so v direktnem nasprotju (ali ohranjajo neustrezne sedanje rešitve, kar je eno in isto) s svetovnimi trendi, ki jih prinaša tretja tehniško-tehnološka re
volucija. Značilnost sodobnega sveta je namreč rastoča mikro-regulacija ne le ekonomije, ampak celotne družbe, ki temelji na visoki funkcionalni in lokalni avtonomiji proizvodnih in teritorialnih enot, (podčrtal B. Ž.) Te mikrocelice pa integrira trg preko skupne vrednostne orientacije in neoviranega pretoka blaga in storitev ter informacij. Predpogoj za to pa je na skupnih temeljih izvedena politična decentralizacija in pravna deregulacija družbenega in ekonomskega življenja, kar vse je predpogoj za funkcioniranje trga in resničnega samoupravljanja«.
Ko te zagrabi krokodil
Med kakimi 300 udeleženci smo zaman iskali kakšen znan pomurski obraz. Pač: prvi dan smo uspeli izslediti mag, Andreja Kralja iz sozda ABC Pomurka, ki nam je z njemu lastno ironijo navrgel: so me poslali. Dr. Matjaž Mulej iz Vek-ša je kot eden od najzaslužnejših za mariborska srečanja no-vatorjev ob tem dejal: »Upam, da so se čutili šibko informirani. Upam. Sploh sem razočaran nad udeležbo poslovodnih gospodarstvenikov. Kaže, da so se v gospodarstu odvadili, če so sploh kdaj bili navajeni, planiranje jemati resno in enako tudi inovacije. Zato je bilo tem nujneje pripraviti to posvetovanje. Ce skušamo doseči, da inovacije nehajo biti samo stvar slučajnostnega navdiha slučaj-nostnih tečnežev in preiti na sistematično, široko razmahnje-no inoviranje in inovativno poslovanje, je to zanje tuje in čudno, po drugi strani pa že morda antipatično ali celo nevarno. To bi namreč pomenilo, da morajo vsi tisti, ki so vplivni, veliko več osveževati svoje znanje in dolgoročno razmišljati o svojem poslovanju. Njim v prid pa moramo pošteno priznati, da jih sedanje gospodarske razmere silijo v reševanje številnih kratkoročnih in navidezno drobnih, v resnici pa za j celoto pomembnih problemov in jim preprosto ne dajejo časa.
Zdi se mi, da je gospodarstvo prišlo v položaj kot v tisti gro- jj zljivi anekdoti, ko se je nekdo j odpravil izsuševat močvirje, ! tam pa ga je zagrabil krokodil.
Reveža potem močvirje in izsuševanje sploh nista več zanimala, ampak samo to, kako seT6-šiti iz gobca.« In še Pintarjeva puščica: »Potres se bo zgodil, če ne bo tehnološkega razvoja.« Saj nas že trese, mar ne?
Branko Žunec
Na območju zemljiškega kompleksa, ki ga zavzema lendavska Ina Nafta, je dovolj prostora za nove proizvodne obrate. Prednost je tudi v tem, ker je bolj ali manj poskrbljeno za infrastrukturo (voda, elektrika, poti itd.). To pa so prednosti, ki jih kaže bolj kot doslej izkoristiti. Tega so se pred leti zavedli tudi v mariborskem Zlatorogu, katerega tozd Kozmetika je na »dvorišču« Nafte v Petišovcih uredil proizvodni obrat za plemenitenje maščob živalskega izvora z vodikom. V obratu, ki so ga predali namenu proti koncu 1985. leta, je zaposlenih 8 delavcev, ki letno s pomočjo strojev predelajo v polizdelke 5 tisoč ton maščob. Te pozneje dodelujejo v končne izdelke v Mariboru. Ker pa tam ni možnosti za širitev dejavnosti, zdaj tuhtajo, kje vzeti potrebna denarna sredstva za ureditev (oziroma preselitev) proizvodnje končnih izdelkov v neposredni bližini obrata v Petišovcih. Gre za ureditev možnosti za delovne procese, kot so hidroliza, destilacija, umiljevanje in drugo. Kot nam je povedal direktor tozda Kozmetika Matjaž Brandner, si v
2 5-letnica Cestnega podjetja
NOVA POTA POMURSKIH CESTARJEV
Od ustanovitve Cestnega podjetja Maribor, kamor sodi tudi Tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, ki skrbi za redno urejenost pomurskih cest, je minilo četrt stoletja. Ob tej priložnosti je bila večja slovesnost v soboto dopoldne na sedežu delovne organizacije v Mariboru, kjer je bil slavnostni govornik predsednik mestne konference SZDL Črtomir Mesarič. Tovariškega srečanja so se udeležili tudi številni pomurski cestarji, ki so prispevali velik delež k razvoju cestnega gospodarstva v tem delu severovzhodne Slovenije.
Mejniki v razvoju cestne dejavnosti
Jubilej je nedvomno dobra priložnost za obuditev spomina na prehojeno pot. Prav je, da omenimo vsaj nekatere pomembnejše mejnike na 25 let dolgi razvojni poti. Že od osvoboditve naprej je doživela organizacija cestne službe v naši republiki vrsto sprememb. Tako se je že leta 1946 direkcija za ceste preoblikovala in so na terenu nastale njene baze, med drugim tudi v Ljutomeru. Leta 1949 so skrb za vzdrževanje cest na svojem območju prevzeli okrajni ljudski odbori in- šele leta 1961 so bila skladno z zakonom o javnih cestah ustanovljena cestna podjetja. Tako je prišlo do formalnopravne ustanovitve Cestnega podjetja Maribor leta 1962. Vanj so se združile prejšnje cestne organizacije, med drugim tudi Okrajna cestna uprava v Murski Soboti. Po takratnem organizacijskem načrtu, po katerem so ceste postale osnovno sredstvo cestnih podjetij, so bili cestni delavci v Murski Soboti razporejanj v obrat 2 za vzdrževanje cest.
Cestarji so v minulih letih storili precej pri posodobitvi cest. Samo letos so obnovili okrog 42 kilometrov cest, lani pa 35, pri čemer je k tako dobrim dosežkom prispevala tudi lastna asfaltna baza. Foto: M. Jerše.
: Naslednji mejnik v razvoju cestnega gospodarstva je bilo leto 1967, ko je prenehal veljati zakon o cestnih podjetjih in je ceste prevzel v upravljanje Cestni sklad SR Slovenije. Ze leta 1971 je republiška skupščina sprejela nov zakon o javnih cestah. Upravni organ za magistralne, regionalne in lokalne ceste je postala po novi kategorizaciji republiška skupnost za ceste v Ljubljani. Poslej so lokalne ceste upravljale občine. Cestno podjetje Maribor, ki je bila enovita delovna organizacija, se je leta 1973 skladno z zakonom o združenem delu razdelilo na temeljne organizacije. Skupno je bilo 7 tozdov in med njimi tudi soboški. Leta 198 L so po novem postale kategorizirane ceste vnovič osnovno sredstvo cestnih podjetij, ustanovljene pa so bile samoupravne interesne skupnosti za ceste. Tega leta je mariborsko cestno podjetje začelo delovati v petih tozdih.
Zlatorogu prizadevajo problem rešiti s sovlaganji. Iz vsega tega se bo prej ko slej nekaj izcimilo, kajti neracionalno je prevažati polizdelke na progi Lendava— Maribor samo zato, da bi jih dodelali. Toliko bolj je nujna načrtovana rešitev, ker predvidevajo, da se bodo možnosti prodaje povečale.
V Zlatorogu pa se pripravljajo tudi na preselitev proizvodnje aerosolov (raznih razpr-šilnih sredstev) prav tako v Lendavo oziroma na območje Nafti-nih proizvodnih obratov v Petišovcih. Ta organizacija združenega dela (Nafta) začenja namreč izdelovati potisni plin za razpršilce, zato je nekako logično oziroma racionalno, da je v neposredni bližini še obrat aerosolov. Predvidoma do konca leta bodo v Zlatorogu naredili naložbeni načrt, potem pa še druge dokumente in skušali na različne načine zagotoviti denar. O višini naložbe za zdaj še ni podatkov, bo pa vsekakor cenejša, če bodo objekt in naprave postavili v neposredni bližini izvora surovine, prednosti pa so seveda Naftini infrastrukturni objekti.
Dobro vključevanje v pomurskem prostoru
»Vse do leta 1973 nismo imeli lastne mehanizacije, ampak smo si jo zagotavljali iz obrata v Mariboru, tega leta pa je dokončno prišlo do razdelitve mehanizacije. Obdobje od 1981 do 1987 pa je pomenilo za naš tozd posodabljanje s prevoznimi zmogljivostmi in strojnimi enotami. Prav tako smo se precej kadrovsko
IVAN IPŠA, direktor soboškega tozda za vzdrževanje in varstvo cest, gleda s ponosom na prehojeno pot pomurskih cestarjev.
okrepili. Leta 1985 pa smo v našem tozdu organizirali izdelavo asfalta, kar so dotlej opravljali v tozdu Gradnje prejšnje asfaltne baze v Lipovcih. Pohvaliti pa moram tudi dobro sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in vaškimi odbori, s katerimi smo našli skupni jezik. Prek občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za ceste pa smo se vključevali v širši pomurski prostor. »Tako pravi direktor Tozda za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti Ivan Ipša, ki ima veliko zaslug za nemoteno poslovanje te cestne organizacije.
Danes je v soboškem tozdu za vzdrževanje in varstvo cest zaposlenih 190 delavcev; od tega 5 inženirjev in diplomiranih inženirjev, 12 gladbenih tehnikov in 15 delovodij. Kvalifikacijska sestava se nenehno izboljšuje. Premorejo 45 transportnih enot, kar je dokaj, obsežen prevozni park',' s katerim tudi opravljajo celotno zimsko službo. Poleg tega pre-
Pa zaposlitve? V obratu za hidrogeniranje maščob oziroma v načrtovani tovarnici končnih izdelkov ter v novem obratu aerosolov se bo zaposlilo sicer nekaj novih delavcev, vendar ne bo množičnega zaposlovanja. Tudi to — 10 ali 20 zaposlitev — je za lendavsko občino kar precej, čeprav se s tem seznam iskalcev zaposlitve (okrog 500) ne bo bistveno zmanjšal. Se bo pa število hitreje zmanjševalo, če bodo v lendavski občini še naprej aktivni pri iskanju novih proizvodnih programov. Dokaj obetavni so dogovori z Iskro, ki bo predvidoma v to občino (v proizvodno halo Naftinega tozda Strojne delavnice) prenesla izdelavo zobnikov za vrtalne in druge stroje, dogovarjajo pa se še z drugimi organizacijami z razvitih slovenskih območij. Pri vsem tem pa se človek nekako ne more znebiti vtisa, da so pri vseh teh prizadevanjih za nove proizvodne programe še najbolj aktivni člani izvršnega sveta, veliko manj pa združeno delo, ki je pravzaprav nosilec gospodarskega razvoja občine. Vsa čast pa seveda izjemam!
Š. Sobočan
morejo 38 strojnih enot. Letos računajo, da bo celotni prihodek znašal 5 milijard dinarjev in da bodo navedli okrog 60 tisoč ton asfalta. Hkrati pa jim je uspelo obnoviti 42 kilometrov pomurskih cest. To je v primerjavi z lanskim letom, ko so uredili 35 kilometrov cest in izdelali 43 tisoč ton asfalta, vsekakor pomemben dosežek.
In še kratek pogled naprej 1 Letos bodo znova uveljavljene spremembe v zakonu o cestah, s katerimi naj bi ločili redno vzdrževanje od obnove oziroma gradnje cest. »V našem tozdu opravljamo obe vrsti del v enem tozdu, sicer ločeno po sektorjih. Spremembe v zakonu o cestah pa terjajo krčitev teh dveh dejavnosti. Po novem bi namreč pri obnovi cest dražili oziroma zbirali ponudbe, kar terja prilagoditev tem spremembam. Tačas še ni znano, v kakšni organizacijski obliki bo deloval soboški tozd, vendar menimo, da bi moral ostati ta tozd v Murski Soboti. Tedaj se bomo tudi ustrezno organizirali,« je poudaril Ivan Ipša.
Milan Jerše
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona
objavlja
še dodatne
pogoje
k natečaju za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, prostih in novozgrajenih v letu 1988, objavljenem v Vestniku št.: 37 dne 24. 9. 1987.
Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj:
a)	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so upravičenci do pridobitve solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na družino ne presega 55 % povprečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986, to je 67.353 din,
— da samski upravičenec ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986, to je 79.599 din,
— da upravičenec-samohranileč ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD v letu 1986, to je 79.599 din,
— da skupni mesečni dohodek na člana mlade družine ne presega 70 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986, to je 85.722 din.
SR Slovenije v letu 1986, to je 85.722 din.
(za mlado družino se šteje družina, katere noben zakonec ni starejši od 30 let in ima vsaj enega otroka).
b)	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, veljajo enaki pogoji kot za delavce pod točko a;
c) za upokojence, invalide in borce NOV, kmete-borce NOV, vdove in pridobitno nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter za starejše, in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, namenjenih za stanovanjsko gradnjo;
d) za borce NOV in kmete-borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja tudi, če pridobivajo stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice za družbeno stanovanje.
Rok za sprejemanje vlog se podaljša do vključno 16. 10. 1987.
INA nafta, tozd 3 Rafinerija
Izdelki za gospodinjstvo
V Naftini temeljni organizaciji združenega dela Rafinerija so začeli pripravljati nekatere izdelke v manjših količinah in s tem ustregli notrošnikom. Gre v davnem, za izdelke, ki so jih doslej prodajali na veliko, in sicer kot surovine ali pa kot gotove izdelke. S tem, da poslej tudi sami nastopijo na- tržišču s posameznimi izdelki v manjših »pakiranjih« (1 do 10 litrov), so izpolnili tudi del sanacijskega programa, ki je predvidel čim boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in s tem povečanje dohodka. Za usposobitev polnilne linije so porabili 30 milijonov dinarjev, kar je pravzaprav malo, če bo trg pokazal velik interes za njihove izdelke.
Lendapet C I je namenjen čiščenju avtomobilskih, traktorskih in drugih motorjev. Lendapet C 2 je petrolej za razsvetljavo, uporaben tudi kot topilo in za odstranjevanje masti z raznih predmetov. Lendapet C 3 je sredstvo, ki poskrbi za tekoče stanje dieselskega goriva. Dodamo ga lahko kar 30 odstotkov in pozimi ne bo strahu, da dieselski motor ne bi vžgal. Lendaben A 2 se uporablja za odstranjevanje mastnih madežev, Lendaben B 1 je redčilo oljnih barv in lakov. Lendaben B 2 pa je zlasti uporaben v mehaničnih delavnicah za čiščenje strojev in za odstranjevanje umazanije, tako s kovinskih kot lesenih predmetov, pred barvanjem. Nazadnje naj še omenimo, da v lendavski Rafineriji še destilirajo vodo za akumulatorje, hladilni sistem motorjev ali centralno ) gretje.
STRAN 4
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
kmetijska panorama
Manj sadja, zato pa dražje
Po lanskoletni takorekoč rekordni letini bo letos sadja precej manj. Lani smo v Sloveniji pridelali okrog 35 tisoč ton namiznega sadja in še 80 tisoč ton jabolk za predelavo, letos pa naj bi slovenski sadjarji po ocenah dali na trg le nekaj več kot 20 tisoč ton namiznega sadja, približno toliko pa naj bi ga dali tudi v predelavo industriji. Brez pridelka so takorekoč ostali ekstenzivni kmečki nasadi, zato se bo s problemom pomanjkanja sadja srečevala predvsem predelovalna industrija.
Zaradi pomanjkanja sadja bo to letos precej dražje, kljub temu pa so se na poslovnem odboru za promet s sadjem dogovorili, da s cenami ne bi pretiravali in da ne bi preveč prizadeli tistih, ki se odločajo za nakup ozimnice. Naj spomnimo, da so bila lani jabolka za ozimnico po 180 dinarjev kilogram v trgovinah in po 140 dinarjev na plantažah, letos pa bodo kljub vsemu precej dražja. Jabolka jonatan, zlati delišes in rdeči delišes naj bi v času ozimnice prodajali v trgovinah po drobnoprodajni ceni 600 dinarjev kilogram, za ozimnico pa naj
bi bila po 450 dinarjev kilogram bruto za neto. Nekoliko ceneje bodo prišli do ozimnice tiste, ki se bodo odločili za nakup pri pridelovalcih, saj bodo morali za kilogram teh jabolk odšteti 350 dinarjev. Jabolka idared, gloster, jonagold, elstar in mutsu naj bi v drobnoprodajnih trgovinah od 15. oktobra prodajali po 700 dinarjev kilogram, za ozimnico naj bi jih prodajali v trgovinah po 550 dinarjev, medtem ko bo pri pridelovalcih potrebno za kilogram teh vrst jabolk odšteti 450 dinarjev za kilogram. Vse te cene naj bi veljale do 15. oktobra, po-
Na podlagi 70. člena Statuta
Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1.	vodenje eksterne kontrole, ocene zaključnih računov in periodičnih obračunov ter ekonomsko-fina-čne revizije v podružnici
pogoji:
— strokovna izobrazba VII. stopnje: diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. čl. zakona o SDK
2.	vodenje ekspoziture v Lendavi
pogoji:
— strokovna izobrazba VI. stopnje: ekonomist, višji upravni delavec, pravnik ali organizator dela ali z delom pridobljena delovna zmožnost na ravni VI. stopnje izobrazbe
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. čl. zakona o SDK
Za opravljanje navedenih del in nalog se imenuje kandidat za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpplnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, 15 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje razpisanih del in nalog, bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
cih, kjer jih prodajajo med 12. in 15. uro.
Zaradi manjšega pridelka in slabše kakovosti letos jabolk ne bodo izvažali, čeprav so že imeli sklenjeno pogodbo za izvoz 150 ton jabolk v Zvezno republiko Nemčijo. Kot so nam povedali v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo, imajo zdaj že 18 hektarjev lastnih rodnih nasadov jablan in 17 hektarjev nerodnih, v kooperaciji pa 4 hektarje rodnih in 6 in pol hektarja nerodnih nasadov, v prihodnjem letu pa nameravajo obnoviti še 10 hektarjev lastnih nasadov in prav toliko v kooperaciji. Ob tem bodo v prihodnjem letu uredili še 12 hektarjev nasadov črnega ribeza, malin, robid in industrijskih jabolk ter 3 hektarje lešnikov. Tako bodo imeli skupaj z drevesničarsko proizvodnjo že 78 hektarjev vseh lastnih nasadov in skupaj z vinogradi 63 hektarjev v kooperaciji, to pa so že površine, na katerih bodo pridelovali pomembne tržne presežke. Za leto 1991 načrtujejo, da bodo pridelali že čez 2 tisoč ton jabolk, to pa so količine, ki zahtevajo že tudi hladilnico. Vendar v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo pa niti v Panonki sami za takšno naložbo niso sposobni, zato bo treba poiskati rešitev v okviru sozda ABC Pomurka. Če želimo sadjarstvo razvijati še naprej, potem moramo nujno razmišljati o hladilnici, pravijo v tozdu Sadjarstvo, saj nam bodo sicer še naprej smetano pobirali
L. Kovač
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
tem pa se bodo vsak mesec zvišale za 20 dinarjev pri kilogramu zaradi stroškov skladiščenja, na Cene pa bodo vplivale seveda tudi razmere na trgu. Letos naj bi slovenski sadjarji spravili v hladilnice okrog 12 tisoč ton najboljših namiznih jabolk.
Letošnji pridelek sadja bo precej manjši tudi v Pomurju, poleg tega pa bo še slabše kakovosti. Prav na območjih v soboški občini, kjer so začeli intenzivno razvijati sadjarstvo,-je toča opravila svoje in v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijske zadruge Panonka so se dogovorili, da bodo cene njihovega sadja nekoliko nižje od priporočenih. Napovedujejo, da bodo letos pridelali le 170 ton jabolk, zaradi slabše kakovosti bodo kar 100 ton prodali predelovalni industriji, preostalo pa bodo v glavnem jabolka drugega kakovostnega razreda in le nekaj prvega kakovostnega razreda. Tako bo za ozimnico moč kupiti jabolka jonatan in zlati delišes po 380 dinarjev kilogram prvega kakovostnega razreda in po 300 dinarjev kilogram drugega kakovostnega, razreda, medtem ko je kilogram jabolk jonagold, idared in gloster prvega kakovostnega razreda po 450 dinarjev in drugega kakovostnega razreda po 350 dinarjev. Vse cene veljajo bruto za neto, s prodajo ozimnice pa so začeli v začetku tedna. Tudi letos prodajajo jabolka v skladišču v Puconcih, kjer jih je moč kupiti vsak dan med 12. in 16. uro ter v Fokov-
STROKOVNJAKI
SVETUJEJO W
‘t, < •' ' ..‘t	 ’V'' 'J* š
Nekaj napotkov pred trgatvijo
Trgatev se približuje, vendar bodo letos le redki vinogradniki opravili normalno trgatev. V marsikaterem vinogradu je že julijska toča opravila predtrgatev ali celo glavno trgatev. Ostali vinogradniki, ki jim je letos ta naravna nesreča prizanesla, pa se bojijo, da jim del pridelka vzame gniloba, ki se bo še močneje razširila po obilnem deževju prejšnjo soboto in nedeljo.
Že lani smo na kmetijski strani v Vestniku določene napotke za pripravo posode (sodov) že dali, zato bi jih ob tej priložnosti le na kratko ponovili. Leseni sodi so še vedno najbolj razširjeni med zasebnimi vinogradniki in verjetno bo še dolgo veljalo, da je dobro vzdrževana lesena posoda ena od osnov za kakovost viha. Novi sod moramo najprej oviniti (seveda, če ni parafiniran). Iz dog soda, ki so največkrat iz hrasta ali akacije, se nam mora izločiti tanin ki bi nam kasneje v vinu dal premočno trpkost in obarvanost. Izločitev tanina iz lesa soda najlažje dosežemo tako, da sod parimo ali ga obdelujemo z vročo vodo, dokler nam iz soda ne teče čista voda. Da pospešimo izločanje tanina, lahko dodamo v sod 1 —2 kg sode na 100 litrov vode. Sod na koncu dobro splaknemo s hladno vodo. Priporočljivo je, da imamo prvo leto v novem sodu vino slabše kakovosti. Tudi sod, ki mu je sodar vstavil nova vratca ali dogo, je potrebno na novo oviniti. Sode, ki smo jih imeli čez leto krajši ali daljši čas prazne in smo jih suho konzervirali, teden dni pred trgatvijo, lahko tudi prej, izpiramo s hladno vodo seveda prej ugotovimo, če se v njih ni pojavila plesen. To izpiranje ponovimo dva do tri dni zapored, odvisno, kako dolgo smo imeli sod prazen in kako močno smo ga žveplali. Namen izpiranja je, da iz soda odstranimo staro žveplo, ki bi nam kasneje povzročalo težave v moštu in vinu (okus po žveplovi starini) in da ne bi mošta ali vina prežveplali. Sod, ki smo ga dobro izprali, pustimo, da se nam posuši; če ga takoj rabimo, zažveplamo in v njega točimo mošt ali vino.
Ce smo imeli sod konzerviran na moker način s 5 % žveplasto kislino, pa zadostuje, da tak sod pred uporabo izpraznimo in ga splaknemo z vodo in postopamo, kot je bilo že navedeno. Več težav in dela pa imamo, ko je sod zaradi slabega vzdrževanja ali nedoslednega žveplanja postal plesniv. Če se ta plesnivost ni močno razvila, zadostuje, da jo najprej odstranimo, s krtačo, potem pa sod splakujemo s hladno vodo. Pri močni plesnivosti pa je potrebna že krtača za železo, hladna in vroča voda ter soda. V skrajnem primeru pa je potrebno sod ponovno zbrusiti in s tem odstraniti plesen, ki se je že močno vtisnila v les. Tak sod lahko tudi parafi-niramo, vendar moramo vsako leto kontrolirati, če se ni parafinska obloga že kje poškodovala in jo je potrebno obnoviti.
Cena lesene vinske posode nas sili, da jo bolje vzdržujemo, vsaka 2—3 leta lahko prebarvamo obroče, in od zunaj premažemo leseni del s tanko plastjo lanenega olja in s tem sodu podaljšamo trajnost. Naj na koncu podam tudi rezultate meritev sladkorne stopnje in kisline za posamezne sorte vinske trte na območju Goričkega. Ti podatki so lahko vinogradniku dobra orientacija, kdaj bo posamezna sorta primerna za trgatev. Meritve so bile opravljene 26. 9. v različnih vinogradih po Goričkem.
Sorta	sladkorna	kislina
stopnja v %	v g/1
šipon	10	16
1. rizling	11,5	13,8
beli pinot	15,0	13,0
souvignon	13,5	13,3
POLN SMELIH NAČRTOV
Največje zadovoljstvo za človeka je, če poklic, ki si ga je izbral, opravlja z veseljem. Za Jožeta Škodnika iz Gornjih Slaveč bi upal trditi, da je v svojem poklicu našel zadovoljstvo, saj so kljub težavam, s katerimi se v tem času ubadajo kmetijci, njegove besede polne optimizma, misli pa mu uhajajo k novim in še bolj smelim načrtom. Že kot otrok je vzljubil delo na zemlji in se po končani šoli tudi odločil, da ostane na kmetiji. Kot mnoge njegove vrstnike Jožeta ni zvabilo mesto in sla po lagodnejšem življenju, pač pa je v njem zmagala želja, da ustvari trdno kmetijo.
8 hektarjev obdelovalne zemlje ne sme zarasti plevel in odločil se je, da kmetijo preusmeri v živinorejo. Z malce negotovosti se je sicer lotil gradnje novega hleva, ki ga je dokončal z lastnimi sredstvi, brez posojil, le za nakup potrebne mehanizacije je najel nekaj posojila. Pa mu je zdaj že nekoliko žal, da se ni bolj smelo odločil za večje naložbe, saj so bili takrat kreditni pogoji
Pri Škodnikovih večino krme pridelajo doma. Letos je Jože zgradil nov silos, načrtuje pa še gradnjo novega hleva za 50 glav govedi.
še dokaj ugodni in z odplačilom ne bi bilo težav.
V njegovem hlevu je zdaj 25 govejih pitancev, ki jih pita za soboško Mesno industrijo. Teleta so predraga, obresti pa previsoke, zato seje odločil za dopita-nje 200-kilogramskih bikcev. 530 dinarjev dobi za kilogram prirastka, vendar je ta cena le nekoliko prenizka. Vsaj 750 do 800 dinarjev bi moral dobiti po kilogramu, če bi želel, da bi mu po obračunu vseh stroškov ostalo nekaj več dohodka. Sicer pa Jože ni tak, da bi preveč tarnal in se pritoževal. Večino krme pridela doma, dokupuje le beljakovinske koncentrate, preveč pa seveda ne sme preračunavati.
Ob osmih hektarjih svoje obdelovalne zemlje ima v najemu še dva hektarja, pretežni del teh površin pa namenja koruzi. Letos jo ima na sedmih hektarjih, vendar tokrat z njo ni imel preveč sreče. Toča mu je pobrala dobršen del pridelka in koruzo z vseh teh površin bo moral silirati z rastlino. Običajno je polovico koruze požel za zrnje, tokrat pa bo slednje moral dokupiti. Pride-
Jože Škodnik iz Gornjih Slaveč je eden tistih redkih mladih kmetov, ki je svoj poklic zapisal kmetijstvu in kaže, da mu tega ni žal.
lek je imel sicer zavarovan, vendar je koruza zdaj že tri do štirikrat dražja, račun pa tako spet ne bo preveč spodbuden. Ker bo moral koruzo z vseh površin silirati z rastlino, je zgradil tudi nov silos prostornine 300 kubičnih metrov, kaže pa, da bo moral vhleviti še več pitancev, če bo želel pokrmiti vso silažo. Sicer pa ima Jože dokaj smele načrte, saj že ponovno razmišlja o gradnji še enega hleva za 50 glav živine, tako da bi lahko imel v enem turnusu 80 pitancev. Če se človek odloči za neko proizvodnjo, mora biti ta takšna, da daje primeren dohodek. To je njegovo vodilo, pravi pa, da se dela ne boji. Čeprav je sam s staro materjo, načrtuje, da bi dokupil še nekaj zemlje ali pa jo vzel v najem. Ima potrebno mehanizacijo, je pa pač tako, da kmet ne pozna osemurnega delavnika, pa tudi nedelj in praznikov ne.
Da mu volje do dela resnično ne manjka, potrjuje tudi to, da ima ob pitancih tudi hektar sladkorne pese, seje pa tudi ječmen in tri tikale, manj pa pšenice, saj
cena ni spodbudna in je ne prodaja.
Če bi imeli pri nas veliko tako smelih mladih kmetov, kot je Jože Škodnik iz Gornjih Slaveč, se nam za prihodnost našega kmetijstva ne bi bilo treba bati. Žal pa je Jože le eden redkih mladih Pomurcev, ki vztrajajo na zemlji, ko se bo k Škodnikovi hiši priselila mlada gospodinja, pa bo prihodnost te kmetije zagotovljena.
Ludvik Kovač
Turnišče: cene pujskov
Po zadnjem sejmu sodeč se povpraševanje po pujskih nekoliko povečuje. Minuli četrtek, 25. septembra, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 83 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Prodali so okrog 60 živali, za par pa so morali kupci odšteti od 40.000 do 55.000 dinarjev. Sejem v Turnišču se začenja ob 7. uri.
Kot lahko vidimo iz podatkov, je potrebno grozdju še mnogo sonca in vinogradnikove strpnosti, da bo primerno za trgatev. V prihodnji številki Vestnika bomo postregli z novimi podatki o dozorevanju grozdja na Goričkem.
VPRAŠANJE, KI NI ODVEČ:
Kaj bo
Medtem ko je lani ob polletnem obračunu poslovanja lendavski tozd Predelava lesa, ki posluje v okviru sozda ABC Pomurka, prikazal izgubo, je letošnja polletna bilanca ugodnejša: dohodek znaša 126 milijonov 472 tisoč dinarjev, akumulacija 8 milijonov 550 tisoč, povprečni osebni dohodki 168.626 dinarjev. Ne dvomimo, da bi bili dejanski rezultati drugačni, so pa bili
...JEPAČ PAŠTETA KEKEC!
Ernest Novak, dipl. inž. agr.
z žago?
dvomljivci nekateri drugi, ki so se lani ob razpravi o poslovanju gospodarstva spraševali, ali morda računovodje občasno rezultatov ne prilagodijo tako, kot je za ta ali oni tozd (misel velja na splošno) ugodneje. To pomeni, da je včasih dobro prikazati tudi izgubo.
Kaj bo z žago? Da, z žago, saj se za sicer veliko obetajočim nazivom dejavnosti (predelava lesa) skriva le razrez hlodovine, torej najbolj enostavno delo. To pa upravičeno marsikoga bode v oči, saj iz Lendave odvažajo surovino; le zakaj ne bi zahtevnejšega izdelka? Kaže pa, da se stanje vsaj še nekaj časa ne bo spremenilo, kajti tudi v občinskem razvojnem dokumentu — družbenem planu za obdobje 1986/90 — ni nič obetavnega. »Tozd Predelava lesa — žaga bo dogradil decimernico za deklasi-rani les z namenom omogočiti predelavo manjvrednih desk v enostavnejše elemente za izvoz. Temeljna razvojna usmeritev tozda ostaja še naprej proizvodnja polfinalnih lesnih izdelkov in izdelkov žaganega lesa.« Kako neambiciozni znamo biti celo v pisnih dokumenti, v praksi pa še (ponavadi) damo manj od sebe. Ali pa je vse to neke vrste »zavarovanje« pred morebitno izgubo, s katero se sicer otepajo vsi nesposobni lesarji?
Š. S.
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 5
aktualno doma in po svetu
Mozaik se sestavlja
globus
V ZALIVSKO VOJNO KORAKAJO NAJMLAJŠI — Morda se spominjate »otroškega križarjenja« mladih kadetov, .ki-so morali paradi- ' t Tati v’ Teheranu ob osmi obletnici izbruha vojne med Irakom in Iranom. Medtem ko si Združeni  narodi močno prizadeva-jo za konec brezsmiselnega pobijanja, pa je Iran očitno aktiviral zadnje rezerve v boju proti naj-večjemu sovražniku — Iraku.
Veliko odprtih vprašanj
Javna razprava o ustavnih amandmajih se bo začela šele oktobra, toda predhodna izražanja mnenj so se že začela. Že sedaj so vidne razlike, ki se kažejo predvsem pri dveh osrednjih vprašanjih. Eni menijo, da bodo v novi ustavi dali predvsem poudarek razvoju samoupravljanja, uveljavljanju trga in spoštovanju ekonomskih zakonitosti, in to po načelu sedanje ustave, da odgovarjajo za razvoj republike. Drugi pa se v pretirani meri ukvarjajo s federacijo, z vlogo oziroma avtonomnostjo republik in s poenotenjem sistema za vse dele Jugoslavije.
Pri vsem tem drobna jezikovna nedoslednost. Besedo avtonomija prevajamo kot samostojnost in kot samouprava. V kakšnem nasprotju se znajdejo zagovorniki centralizma. Na eni strani na ves glas prisegajo na samoupravo, hkrati pa so proti samostojnosti, ki je seveda osnovni sestavni del samouprave.
Logika teženj po centralizaciji je drugje. Dobro in napredno ustavno določilo o odgovornosti republik za lasten razvoj se je iz-
rodilo v uveljavljanju zaprtih republiških etatizmov. Centralisti zato menijo, da bodo le z večjo vlogo države odpravili republiške in občinske etatizme, ne da bi pri tem pomislili, da je potrebno spremeniti način vodenja in predvsem način političnega odločanja po republikah. Etatizmi so nastali zaradi zaviranja samoupravljanja in zaradi uveljavljanja odtujenih centrov moči. Končno, afera z Agrokomercem, neustrezne naložbe, kot sta Feni
Novi pogledi na socializem
- MOSKVA — Sovjetska zveza je, sodeč po pisanju tednika iNo-voje vretnja, dokončno zavrgla tezo o odgovornosti komunističnih strank določenih držav pred »socialistično skupnostjo« oziroma mednarodnim komunističnim in delavskim gibanjem.
Če gre za odgovornost stranke, potem ta obstaja le pred lastnim ljudstvom, piše Novoje vremja. To je po Hruščovu prvi primer javne kritike politične linije, ki jo KP ŠZ zastopa do drugih strank in socialističnih držav. Tednik poudarja, da ni treba sprejeti in priznati za normalne poskuse »kaznovanja držav za napake ali morebitne napake njihovega vodstva, kot se je to zgodilo konec 40. letih, ko je prišlo do prekinitve odnosov z Jugoslavijo«.
in Obrovac, so najboljši dokaz o moči odtujenih centrov odločanja. Centralisti ne bi storili nič drugega, kot prenesli moč odločanja iz republik na državo, kjer bi zopet v interesu posameznih republik odločala peščica ljudi. Napredka ne bomo dosegli s centralizacijo, pač pa le s samoupravno integracijo.
Pri tem še zanimiv pojav. Nekateri v Jugoslaviji se z zavzemanjem za centralizem posredno odrekajo svoji republiški avtonomnosti. Tudi svojevrstna logika. Zakaj naj bi mi v republiki prevzemali odgovornost za razvoj, ko pa lahko prek zvezne odgovornosti iztržimo precej več. To je do skrajnosti kratkovidna politika, kije posledica trenutnih problemov in seveda tudi interesov. Slišati je celo očitke, da je ustava iz leta 1974 napisana za Slovenijo.
V teh prvih razpravah pa je slišati tudi pripombe, da sedanji trenutek ni ustrezen za spreminjanje ustave, češ da nas gospodarska in politična kriza lahko zapelje v sprejemanje neustreznih, celo nazadnjaških oziroma že preseženih odločitev. Obstaja namreč nevarnost, da bomo delali ustavo pod pritiski, in to ni dobro.
Ostavka Hamdije Pozderca, odpoklic Hakije Pozderca, postopek zoper Fikreta Abdiča in nazadnje ostavka Rotarja, 'niz izključitev iz ZK in podobni postopki kažejo, da se mozaik odgovornosti za neustrezno gospodarjenje po zgledu agrokomercizma začenja sestavljati iz doslej nevidnih kamenčkov iz ne samo Agrokomerčeve afere, temveč tudi drugih podobnih afer, zgrešenih razvojnih potez, kakor je na primer smederevska železarna, pa varaždinski Vik in Artelin, ki sta tudi prispevala za 47 milijard nepokritih menic. . .
Ker vse to sovpada z najrazličnejšimi zdrahami, kot je naprimer uporaba specialne enote milice v Makedonskih Vevčanih, teror v pa-r^činski vojašnici, že množična kršitev pooblastil med miličniki, je mnogim že kar naravna misel, da je vse to zadosten vzrok za sklicanje izrednega kongresa ZKJ in kajpak tudi po republikah, saj vendar ne smemo in ne moremo dovoliti, da bi se zadeve reševale s stavkami in podobnim revoltom delavcev in delovnih ljudi ali z revanšizmom, kot ga ponujajo ne samo razbijači izložb lokalov v lasti Albancev po srbskih mestih. Še manj je priporočljivo računati z intervencijo vojske, kot se je zaletelo ne tako davno Branku Mikuliču, da ga je moral pokarati kar CK ZKJ.
Kakor je ob teh priložnostih dejal predsednik beograjskih komunistov, Pavlovič, ognja pač ne gasimo z ognjem, čeprav smo pripravljeni na izbijanje klina s klinom, ker vsega pač ni mogoče, niti ni potrebno posplošiti, saj je mogoče marsikaj rešiti, če postavimo stvari na svoja mesta,, tako kot se je z javnim obravnavanjem vdora Agro-komerčevih menic v naš gospodarski in politični sistem že zgodilo. Čim začne delovati zakonitost, nadzor finančnega in drugega poslovanja in delovanja, se odgovornost za to ali ono ne more več skrivati za ničemer in odgovorni za vsako nadrobnost pač morajo potegniti krajši konec, pa naj jim je to še tako neprijetno.
Za delovne ljudi je veliko zadovoljstvo vedeti, da tudi ljudje na najvišjem vrhu dežele niso več nedotakljivi, da kritika na račun njihovih napak ni ne kritika partije ne kritika države, kakor je to veljalo doslej in zaradi česar takim malim in velikim bogovom nihče ni mogel do živega, pa naj je imel še tako nespodbitne dokaze.
Vse kar se ta čas dogaja, vzbuja upanje, da bo tokrat tak prepih, da bo odneslo vsakogar in vse, kar ovira naravni razvoj samoupravljanja, osvobajanje dela, demokratizacijo družbe in sploh vsega, kar nas lahko vrne v stabilno družbo in popelje v naglejši napredek, kakor temu že od zdavnaj radi rečemo.
To je tisto, kar obetajo ostavke, sodni in drugi postopki, če drugače ne gre, saj ni bilo in ni res, da je krivec za vse v Agrokomercu in okrog njega samo Fikret Abdič, kot ni res, da so si železarno omislili sami delavci te železarne, in kot sploh ni res. da je samo posameznik Q kriv za vse, okolje pa ničesar.
w Tako je tudi minil čas, ko so z vrha najraje vračali pritožbe ob-cc čanov v reševanje tja, kjer so nesporazumi nastali, saj Skupščina 55 SFRJ že kar pogosto sprejema delegacije tudi iz krajevnih skupnosti, w ne samo iz predvidenih mest in organizacij, kajti časi so taki, da tam, O kjer nesporazumi nastajajo, teh sporazumov prečesto ne marajo rešiti Ul tisti, ki so jih povzročili v imenu ljudstva, pa čeprav je na dlani, da ni-CQ so prav ravnali, kakor je bilo s tistim v Vevčanih, ko je miličnik jokal  skupaj s tistimi, ki jih je millica pretepala.
Če se bo mozaik odgovornosti kmalu sestavil z odstranitvijo vseh tistih kamenčkov, ki so in še pačijo podobno pravno urejene dr-Q žave in revolucionarno usmerjene avandgarde, nemara izredni kon-greš ZKJ ne bo niti potreben, saj bodo potem imeli cekaji kaj poroča-?Z ti rednim kongresom, saj se naposled tudi izredni kongres lahko spreti^ meni v še bolj razburjajoč sestanek najrazličnejših glasnogovornikov, ki svojega glasnogovorništva morda sploh nimajo možnosti dokazovati z zares ustvarjalnim delom.
Že v dosedanjih stiskah so delavci marsikaterega okolja menili, da je res dovolj razlogov tudi za kakšne večje stavke, odločnejše proteste, da pa je še večja nevarnost, da bi v takem delavsko bojevitost mnogi zlorabili za svoje povsem nedelavske namene, nacionalistične in drugačne apetite. To je vzrok za veliko potrpežljivost delavcev, ki s
tem kažejo zares veliko zrelost.
Viktor Širec
OSLO — Po tukajšnjih ocenah bo približno 2.000 družb na Norveškem letos doživelo stečaj. To je absolutni rekord v številu propadlih podjetij; lani jih je bilo 1.450. V norveškem društvu posojilodajalcev trdijo, da je k temu treba dodati še dvakrat ali celo trikrat večje število družb, ki niso sposobne izpolniti svojih gospodarskih obveznosti, vendar so jim iz določenih razlogov še dovolili nadaljevanje poslovanja. Daleč največje število stečajnih družb (90 odstotkov) ima letni obtok pod petimi milijoni kron, število zaposlenih pa le redko presega pet ljudi.
BAHREIN — Iraška vojaška letala so zadela dva iranska tankerja v severnem delu Zaliva, nedaleč od iranskega otoka Kargo. Po sporočilih tujih časopisnih agencij so iraška letala bombardirala tankerje pozno ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Oba tankerja Korak cape in Širvan sta se vnela, požar pa so kmalu lokalizirali. za sedaj ni podatkov o morebitnih žrtvah. Iraški viri trdijo, da so letala zadela še en tanker, o čemer pa za zdaj še ni podatkov.
PRAGA — V Pragi se je končalo tridnevno zasedanje vojaškega sveta varšavskega sporazuma, ki ga je vodil komandant sil tega sveta maršal Viktor Kulikov. Uradno so sporočili, da je svet preučeval rezultate operativne vojne pripravljenosti združenih oboroženih sil in določil naloge za prihodnje leto. Narava teh nalog je v poročilu povezana z dokumentom držav članic o obrambnem značaju njihove vojaške doktrine, ki so ga sprejeli na zasedanju političnega posvetovalnega komiteja, najvišjega organa varšavskega sporazuma maja letos v Berlinu.
HAVANA — Kuba bo zaostrila kazni za gospodarski kriminal. To so sklenili na zaključnem plenumu najožjega vodstva kubanske komunistične stranke. Odgovorni vladni organi so dobili nalogo, naj vnesejo novosti v sedanji kazenski zakonik in ga predložijo skupščini. V sporočilu s plenuma poudarjajo, da bodo odgovornost poostrili predvsem za vodilne kadre, vendar ukrepov niso precizirali.
—i|/ ŽARIŠČU DOGODKOV—
Družbeni, politični konflikti, interesni spopadi, gospodarske afere in kar je še podobnih pojavov in izrazov družbene različnosti ali pluralizma, kot se temu danes reče, so bolj ali manj normalen in neizogiben pojav v vsaki družbi... Vprašanje pa je kako jih kje obravnavajo in razrešujejo, je zapisal v Naših razgledih Ljubo Bavcon, profesor kazenskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti. Povzemamo nekaj njegovih ugotovitev in trditev ob znanih primerih, ki zadnje čase razburkavajo jugoslovansko javnost.
Ne da bi se dotaknil vprašanja, kdo ima prav v zvezi z vodovodom od vasi Vevčani do vasi Oktisi (v Makedoniji), mislim, da je bila uporaba posebnih enot milice in njeno grobo ravnanje z ljudmi očitna in nedopustna zloraba nasilja za uveljavitev volje ene od strani v sporu. Po časopisnih navedbah sta se krajevni skupnosti obeh vasi že dogovorili q vodovodu in vse bi se morda rešilo mimo, če se v zadevo ne bi vmešala občinska oblast s svojimi posebnimi interesi. Ti interesi so lahko tudi povsem upravičeni in legitimni, toda za njihovo uveljavitev v naši družbi, ob njeni razglašeni samoupravni, demokratični družbeni ureditvi in ob veljavnih določbah ustave SFRJ in ustave SR Makedonije ni dovoljeno uporabiti nasilja.
Utemeljeno je pričakovati, da bo Jugoslavijo v prihodnje zajel val stavk in tudi siceršnjega nemira zaradi skrajnje neugodnega gospodarskega položaja in zakadi sicer nujno potrebne uveljavitve ekonomskih zakonitosti. Zato je treba že zdaj sprožiti alarm, kajti če bodo Vevčani in tam uporabljeno nasilje model za reševanje družbenih konfliktov, potem bo naša prihodnja usoda še veliko bolj negotova, kot je zdaj.
Dogodki v Vevčanih so povzročili utemeljeno zahtevo delegatke Vike Potočnik, naj skupščina SFRJ imenuje posebno komi-
Bo Jugoslavija spet padla na izpitu?
sijo za preiskavo v tem primeru. Odbor za notranjo politiko Skupščine je, kot je znano, sklepanje o tem odložil z argumentom, da še nima poročil vseh pristojnih organov. Prezgodaj je še za kakšno sodbo o tem ravnanju, je pa treba izraziti upanje, da Odbor za notranjo politiko ne bo ravnal tako, kot je ravnalo sodišče v Zagrebu, ko je za dokaz neresničnosti trditev D. Parage o razmerah v nekaterih zaporih štelo poročila prav tistih organov, ki so bili pravzaprav obtoženi, da so ravnali v nasprotju z ustavo in zakoni.
Državljani Jugoslavije moramo do takrat verjeti ne prebivalcem Vevčanov, ne novinarjem, ki so bili ob dogodku navzoči, ne upokojenemu polkovniku JLA, marveč neargumentiranim trditvam v objavljeni izjavi Predsedstva RK SZDL Makedonije. Toda če sploh je kakšen primer, ko bi se morala zdrzniti vodstva družbeno-političnih organizacij in na koncu tudi Skupščina SFRJ, potem je to »zadeva« Vevčani.
Afera »Agrokomerc« zbuja upravičeno vznemirjenje in ogorčenje vseh, ki bodo tako ali drugače plačali ta neizogibni rezultat dejansko delujočega, političnega in pravnega antisistema, ki ga imamo, in »junakov našega časa«, ki jih takšen sistem prav tako neizogibno poraja.
Toda tisto, kar me še posebej
vzmenirja, je politična »hajka«, kot smo temu včasih rekli, in pretežno represivno rožljanje, kar se dogaja ob tej aferi. Obsodbe domnevnih krivcev so pravzaprav že vnaprej izrečene; preiskava se še ni niti dobro začela in že je razglašeno, da gre za kontrarevolucionarno ogrožanje družbene ureditve po 114 členu Kazenskega zakonika SFRJ; z imeni domnevnih storilcev se operira brez najmanjše obzirnosti, sumničenja se širijo na vse strani in tipična gospodarska afera, kakršne, enako velike, še
VIKA POTOČNIK V VEVČANIH----------------------
Pni organiziran odpor zoper birokracijo
Že v prvem letu štiriletnega mandata je slovenska delegatka v zveznem zboru skupščine SFRJ Vika Potočnik, sicer iz Bučkovec pri Ljutomeru, sprožila nekaj »neprijetnih« vprašanj in pobud. Med njimi je najodmevnejša ta, naj posebna komisija razišče dogodke v makedonskih Vevčanih, kjer da je bila ob avgustovskih zapletih z vodovodom storjena — kot ugotavlja v zadnjih Naših razgledih tudi prof. dr. Ljubo Bavcon z ljubljanske pravne fakultete — »očitna in nedopustna zloraba nasilja za uveljavitev volje ene od strani v sporu«; posredovale so namreč posebne enote milice. »Po moje ne gre za obroben spor ali zgolj lokalen problem, marveč za najverjetneje prvi organiziran odpor neke krajevne skupnosti v Jugoslaviji zoper birokracijo. Voda je bila zgolj pika na i dogajanju. Je pa vse to klasičen, pri nas že utemeljen model
večje ali malo manjše pozna ves svet, je dobil politične, kontrarevolucionarne, sovražne in kar je še podobnih ideoloških oznak. Seveda ne bi bilo treba posegati glede primerov za takšno ravnanje iz Slovenije. Pred meseci se je v Novem mestu dogajalo nekaj povsem podobnega. Ko pa se je izpraznil napihnjeni balon, je ostalo zelo malo, če sploh kaj. A ostali so prizadeti ljudje, ki ne vedo prav dobro, v čigavem interesu in v imenu česa so postali žrtev, in povečuje se nezaupanje ljudstva v oblast.
funkcioniranja političnega sistema, ki so se mu v Vevčanih uprli,« nam je v pogovoru pojasnjevala Potočnikova. Srečala se je s prebivalci Vevčan, čeprav ne po uradni, pač pa bolj ilegalni poti. »Srečanje je bilo izredno zanimivo s tega vidika, ker je to ekonomsko zelo trdna krajevna skupnost in v bistvu iz tega izvira njena čvrsta notranja organiziranost oz. moč, da lahko postavlja določene zahteve občini in republiki. Kot so mi zatrdili, ne iščejo nekih pravic, za katere vedo, da jih morajo sami urediti, ampak se zlasti sprašujejo, kaj so storili v tem sistemu in kakšna je pri tem njihova odgovornost, da je morala na tako drastičen način poseči policija. Šlo je za fizičen obračun in še do danes za fizične oz. psihične torture.«
Kot je znano, je makedonsko sobranje ocenilo, da je bil postopek organov za notranje zadeve zakonit, češ da druge iz-
Ni še minilo veliko let, ko je bila novinarka Ranka Čičak obsojena za sovražno propagando, ker je razkrila tako imenovano »svinjsko afero« nekje v Vojvodini. Takrat so nekateri visoki predstavniki politike in pravosodja te pokrajine stali za to obsodbo in jo opravičevali kot nujno. Le največji napori kolegov novinarjev vse Jugoslavije in nekaterih drugih ljudi, ki so imeli pogum, da so se javno uprli tej »svinjariji«, je bilo mogoče izvleči R. Čičak iz krempljev občinske in pokrajinske politične, po-
bire ni bilo. »Moja pobuda, da posebna komisija skupščine SFRJ razišče dogajanje v Vevčanih, je bila sprejeta. Sodim, da je vendarle posredi kršenje pristojnosti organov za notranje zadeve in da je tu še vrsta drugih pravno spornih zadev. Druga nevarnost je ta — očitali so mi jo tudi v zvezni skupščini — da se spuščam v zadeve, ki so v pristojnosti republike, v tem primeru Makedonije, na kar smo tudi Slovenci zelo občutljivi. Poudarim naj, da sprašujem in hočem, da se razčisti samo tisto, kar je v pristojnosti zveznega zbora. To pa je zlasti funkcija organov za notranje zadeve v Jugoslaviji in vprašanje, koga ščitijo,« nam je povedala Vika Potočnik. Da jo kot delegatko zveznega zbora pri vsem tem spremljajo vsakršni pritiski in da so recimo posamezniki iz makedonskega sobranja terjali njen odstop, pa ie že zakulisje.	B. Žunec
licijske in sodne zarote zoper demokratični socializem in načela pravne države.
Upam, da je iz povedanega jasno razvidno, za kaj se zavzemam; ne za blago kaznovanje, ne za zatiskanje oči, prizanesljivost ali kaj podobnega. Zavzemam se za legitimnost kazenske represije, za njeno zakonitost in strokovno korektnost, za pravno varnost ljudi, za spoštovanje njihovih svoboščin, pravic in človeškega dostojanstva.
Tragedija v paračinski vojašnici je človeško pretresljiva predvsem zaradi mrtvih in ranjenih mladih fantov. V zadnjih dveh mesecih je paračinska tragedija tretja podobna na svetu. Dne 8. avgusta je v Melbournu devetnajstletni fant ubil šest ljudi in jih ranil štirinajst. V Angliji, Hungerfordu je 19. avgusta sedemindvajsetletnik ubil štirinajst ljudi, med njimi tudi svojo mater, in na koncu ustrelil še sebe. S takšnimi dogodki, skrajnje redkimi in nenavadnimi, s patološkimi mehanizmi v psihi človeka, ki je kaj takšnega storil, se v resnih državah ukvarjajo vrhunski strokovnjaki.
Kako pa pri nas? Po načelu »kolikor slabše, toliko bolje« pride nekaterim prav tudi takšna tragedija kot sredstvo za hujskanje enega naroda proti drugemu. Nekaterim ljudem, med njimi celo članom najvišjih državnih teles, je vse jasno. Brez najmanjšega dokaza razglasijo paračinsko tragedijo za »strel Albanca na Jugoslavijo«.
Tako so zdaj nacionalisti in šovinisti dobili še eno zastavo, pod katero se zbirajo, razbijajo in izvajajo druga nasilja.
Ali bomo našli dovolj moči, da se upremo nasilnemu primitivizmu, ekskluzivnim nacionalizmom, zlorabam moči in oblasti in podobnemu. Če tega ne bomo zmogli, potem nam bog pomagaj, vsem, krivim in nedolžnim.
STRAN 2
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
Zagotoviti množičnost in kakovost
Tako imenovane interesne dejavnosti v naših osnovnih in srednjih šolah so ena od poti za uspešno oblikovanje kreativne, samostojno raz-mišljujoče osebnosti, kar je eden prvih pogojev za kasnejše dobro in koristno opravljanje poklicnega dela. Zato je skrb za kakovostno izvajanje krožkov ob čim večji množičnosti kaj razumljiva — tudi s strani mladinske organizacije.
Soboška občinska konferenca na primer ugotavlja, da se mladi krožkov veliko pogosteje udeležujejo na osnovnih kot srednjih šolah, kar je slej ko prej posledica dejstva, da je to pri prvih obvezno. Največkrat je vzrok za nesodelovanje preobremenjenost, na drugem mestu pa je delo doma (kmetijstvo!) — vsega skupaj se udeležuje vsaj ene interesne dejavnosti 81 odstotkov osnovnošolcev in le četrtina srednješolcev. Slednji si želijo predvsem več samostojnega dela, nezadovoljni pa so tudi s tehnično opremljenostjo in mentorji, ki jih želijo izbirati sami. Predvsem jih zanimajo nove vsebine, ki so družbeno aktualne, v isti sapi pa zanje na šolah ni posebnega interesa, še manj pa materialnih možnosti za izvajanje tovrstnih krožkov.
Iz vsega opisanega je razvidno, da so na tem področju nujni nekateri premiki. Predsedstvo občinske konference ZSMS seje tako odločilo, da se morajo šole bolj povezati z delovnimi kolektivi, ki po potrebi lahko poskrbijo za mentorja. Udeležencem posameznih interesnih dejavnosti je nujno prepustiti izbiro časa in trajanja krožka. Tisti, ki so vezani na letni čas, se naj izvajajo sezonsko (spoznavanje narave, kmetijstvo .:.). Mladinsko vodstvo tudi meni, da je potrebno veliko več pozornosti kot doslej nameniti informiranju o delu interesnih skupin, tudi v sredstvih javnega obveščanja.
BOP
Medobčinski svet Zveze sindikatov za Pomurje je v Murski Soboti sklical regijski posvet o izvajanju družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji. Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskih izvršnih svetov, SDK, MGZ za Pomurje, družbeni pravobranilec samoupravljanja in drugi, so se dogovorili z enotne usmeritve in aktivnosti sindikatov, ki jih zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ne čakajo nič kaj lahke naloge.
Uvodničar, predsednik republiškega komiteja za delo, dr. Peter Toš, je najprej podrobno razčlenil težave pri uresničevanju resolucijskih določil v naši republiki. Poudaril je, da se v primerjavi z lanskim letom v letošnjem polletju razmere niso bistveno izboljšale, kajti srečujemo se še z večjo inflacijo. Poleg tega se je produktivnost dela v proizvodnji povečala le za pičla 0,2 odstotka, kar je znatno manj od resolucijskih predvidevanj, gospodarski odnosi s tujino pa niso dovolj spodbujevani. Vse to je vplivalo tudi na malenkostno rast dohodka, pri razporejanju dohodka pa so se povečale vse oblike porabe — od splošne do skupne. Sredstva za osebne dohodke so sicer narasla za 4,1 odstotka hitreje od primerljivega dohodka, toda delež akumulacije v dohodku se je znižal le na
12,3 odstotka. Ker so v zadnjem obdobju vendarle opazna boljša delitvena rezmerja, je opozoril dr. Peter Toš, lahko v SR Sloveniji pričakujemo, da bomo v drugem polletju dosegli načrtovano resolucijsko politiko in realno raven osebnih dohodkov. Vse to pa je seveda tesno povezano s kakovostnejšim delom v organizacijah združenega dela.
Pomurski sindikalni funkcionarji zagotavljajo, da so se poenotili glede spremljanja uresničevanja družbenih usmeritev v letu 1987, kakor tudi glede ravnanja do prekoračiteljev v rasti osebnih dohodkov, ki jih je največ v ljutomerski občini. Hkrati so v občinskih odborih za uresničevanje družbenega dogovora o dohodku ocenili postopke za spreminjanje samoupravnih splošnih aktov s področja delitve sredstev. To je namreč tesno povezano z
Ali v Pomurju res ne bo prekoračiteljev OD?
V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko se srečujemo z upadanjem družbenega standarda, postaja iz dneva v dan aktualnejše vprašanje izplačevanja osebnih dohodkov. Vemo, da je zakon o začasni prepovedi izplačevanja sredstev za osebne dohodke vnesel precej nemira med zaposlene, predvsem v družbenih dejavnostih. Znano pa je, da je le v okviru družbeno dovoljenih sredstev možno
rl RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LENDAVA 
LETOS PET NALOG 
I Občinska raziskovalna skupnost Lendava v letošnjem letu  financira oziroma sofinancira 5 raziskovalnih nalog. Potem ko  so v tej občini dobili podatke iz prvotne študije, kako je z ob-  delanostjo kmetijskih zemljišč glede na sestavo gospodinjstev-
I (čista kmečka, polproletarska itd), hočejo zdaj zvedeti, kakšne M posledice utegne povzročiti nadaljnja drobitev kmetijskih zem- I Ijišč. Pravilno ugotavljajo, da še večja razparceliranost nika- £ mor ne vodi, kvečjemu je »prispevek« k samooskrbi posameznih gospodinjstev. Od zemlje, ki pa je tako ali tako ni na pre-
Itek, pa je treba ustvariti kar največ tržnih presežkov, kajti le te- H daj se stroški pridelave glede na enoto pridelka ne bodo pove-  čevali. Odgovor na marsikatero vprašanje pridelka lahko da  tudi naslednja raziskovalna naloga: Reprodukcija domačih ži-
Ivali in zdravljenje jalovosti. Dejstvo je namreč, daje poporod-  ni premor pri domačih živalih (krave) prevelik, plodnostne I motnje pa menda povzročajo napake v vzreji in prehrani. V £ posebno (novo) evidenco bodo vključili okrog 6 tisoč plemen-
Iskih živali.	k
Lendavska občinska raziskovalna skupnost letos sofinan- I čira tudi dve pomurski raziskovalni nalogi: Oblikovanje turi-  stične ponudbe in zasnova dolgoročnega razvoja turizma v Po-Imurju, naslov druge študije pa je Hidrogeološke raziskave ter-  malnih voda v Pomurju. In kot peta, vsekakor tudi pomembna I naloga, je Motivacija za učenje in rabo maternega in drugega | jezika. Namen te raziskave je ugotoviti, kateri dejavniki spod-rbujajo (ali pa ne) učenje in rabo obeh jezikov v narodnostno  mešanem okolju.	Š. S. I
izplačevati ošebne dohodke in da vsaka prekoračitev potegne za sabo ukrepe, in sicer poračunavanje preveč izplačanih osebnih dohodkov. Nad uresničitvijo teh usmeritev bdijo poleg Službe družbenega knjigovodstva tudi občinski izvršni sveti in sindikat.
Najnovejši podatki kažejo, da v Pomurju na splošno ne presegajo mase izplačanih osebnih dohodkov. Čeprav so sprva ugotovili 53 prekorači-
-------POJASNILO----------------------------------------------
V Vestniku 24. 9. 87 je bil objavljen intervju Borci v času izgubljenih vrednot. V njem je napačno napisana vsebina dejanskega pogovora.
Prosim urednika, da v naslednji številki objavi popravek vsebine zadnjega odstavka tega članka, in sicer:
Med drugo svetovno vojno je bila precejšnja razlika med bojem v Prekmurju in preostalimi kraji Slovenije. Okupatorju je uspelo zatreti odporniško gibanje že v letu 1941, ko je bil ubit organizator odpora Stefan Kovač, toda že v letu 1943 in kasneje se je odporniško gibanje ponovno razvijalo tako, da je v letu 1944 dobilo precejšnje razsežnosti. V letu 1945 pa so se v Prekmurju množično vključevali v že organizirane enote naši Prekmurci. Saj je bila že organizirana Prekmurska četa in po prihodu Rdeče armade tudi Prekmurska brigada.
V Murski Soboti je skupna grobnica RA itd.
Stefan Sabjan
SKLAD STAVBNIH
ZEMLJIŠČ OBČINE GORNJA RADGONA
RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovne stavbe — stare samopostrežne trgovine v Vidmu ob Ščavnici 24 vključno s pripadajočim stavbiščem pare, št. 646/5 k. o. Jama, v izmeri 234 m’ in dvorišče v izmeri 265 m’. Poslovni prostor se lahko uporablja za tiho obrtno dejavnost. Izklicna cena znaša 26.110.753,— din in se lahko poravna v treh obrokih z obračunanimi bančnimi obrestmi v roku 1 leta. Prvi obrok, to je ena tretjina, mora biti poravnan ob sklenitvi pogodbe.
Interesenti morajo plačati pred dražbo 10% kavcije od izklicne cene na žiroračun Sklada stavbnih zemljišč občine Gor. Radgona, št.: 51910-654-40019.
Javna dražba bo 20. oktobra 1987 ob 10. uri v Vidmu ob Šavnici 24.
Možnost ogleda stavbe bo 16. oktobra 1987 od 11.00—14.00. Podrobnejše informacije dobite pri strokovni službi Sklada stavbnih zemljišč vsak dan od 7.00 do 15.00 ali po telefonu (069) 74-671, interna 20.	UPRAVNI ODBOR
SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
REGIJSKI POSVET O DELITVI DOHODKA
POMURSKI SINDIKAT BDI NAD DRUŽBENIM DOGOVOROM
najnovejšimi spremembami in dopolnitvami samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Do 25. septembra je bil rok za izvedbo referendumov — ponekod tudi do konca meseca — kajti drugače jim grozi zajamčeni osebni dohodek.
Razpravljale! so razčlenjevali odnose v delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kjer so določene neusklajenosti tudi v družbenih dejavnostih v primerjavi z gospodarstvom. Ob doslednem spoštovanju družbenega dogovora bi se takim odklonom lahko izognili. Posebej je bil govor tudi o težavah družbenih dejavnosti, ki jih povzroča zvezni intervencijski zakon, predvsem pa o omejitvi sredstev skupne porabe. To pomeni, da bo treba v praksi odločneje uveljaviti spremembe, da bi združenemu delu ostalo več dohodka in bo imelo več samostojnosti in odgovornosti za razvojne odločitve. Zato bodo v pomurskih sindikatih, kot so se dogovorili na posvetu v Murski Soboti, bdeli nad uresničevanjem usmeritev iz družbenega dogovora, katerega resnični učinki bodo vidni šele v naslednjih mesecih. Milan Jerše
POBUDA MLADIM MURSKE SOBOTE:
Interesne delavnice
Za mesto Murska Sobota je bolj ali manj znano, da mladih ni — ali bolje: v utripu mesta jih ni čutiti. Zato so se na predsedstvu občinske mladinske organizacije odločili, da mladim v soboških krajevnih skupnostih predlagajo ustanovitev interesnih delavnic. Ob tem, da nameravajo preurediti že obstoječe prostore za dejavnost mladih (Klub mladih v soboškem gradu), kar naj bi prispevalo k množičnejšemu in ustvarjalnejše-mu delovanju mladine, je gotovo zelo koristna tudi misel o tem, da bi na neki način »aktivirali« mlade prav v vseh krajevnih skupnostih, ki bi delali v lastnih prostorih, česar doslej praviloma ni bilo.
Prvi so ustanovitev interesnih
teljev v rasti osebnih dohodkov, kar je 29 odstotkov organizacij združenega dela v Pomurju, so pozneje skoraj povsod uskladili osebne dohodke z rastjo dohodka. Tako je trenutno le še nekaj takih primerov, ki pa jih bodo po zagotovilih iz posameznih delovnih organizacij odpravili najkasneje do konca septembra.
Največji delež prekoračitev v izplačilu osebnih dohodkov odpade na ljutomersko občino, najmanjši pa na lendavsko. V tej občini ni nobenega kršitelja, ker so osebne dohodke tozdov uskladili na ravni delovne organizacije. Tudi v drugih dveh pomurskih občinah so sredi akcije za uskladitev osebnih dohodkov z rastjo dohodka, zato je pričakovati, da po letošnjih devetih mesecih nikjer v Pomurju ne bo treba izvajati ukrepov zoper kršitelje. Sicer pa v pokrajini ob Muri še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem, najbolj v radgonski občini, kjer so osebni dohodki za približno 15 odstotkov nižji. Pri vsem tem je treba seveda upoštevati rezultate gospodarjenja, ki v Pomurju niso rožnati. Od učinkovitosti tukajšnjega združenega dela pa bo odvisno, v kolikšni meri bo do konca leta možno zmanjšati zaostanek za slovenskim povprečjem.
Milan Jerše
delavnic pravzaprav predlagali mladinci iz KS Lendavska. V blokovskih naseljih je namreč veliko neizkoriščenih prostorov (kolesarnice, sušilnice...), ki bi jih bilo potrebno le neznatno preurediti — in to za majhen denar — in že bi premagali oviro, ki jo je dandanes v delu mladinske organizacije najpogostejše slišati, tudi občutiti : pomanjkanje lastnih prostorov. Za zdaj je kar veliko pobudnikov ideje, ki se tako kaj lahko udejanji. Kaj naj bi mladi delali, gotovo ni težko ugotoviti: tu so literati, računalničarji, fotografi, plesalci, glasbeniki in drugi. »Inovatorji« iz Lendavske pa predlagajo tudi popoldansko varstvo šolskih in predšolskih otrok. Vsekakor pobuda, vredna pohvale, saj so težave v zvezi z otroškim varstvom prav v tej krajevni skupnosti na-jobčutnejše.
Beseda ni konj. Res je. A doslej je le-teh (besed namreč) primanjkovalo, vsaj kar zadeva dejavnost soboške mladine. Gotovo ne gre pričakovati prej dejanj kot besed. Zato je že pobuda za ustanovitev interesnih delavnic, ki jo podpira OK ZSMS Murska Sobota, vredna pozornosti.	BOP
Komisija za delovna razmerja TZO Kmetovalec Ljutomer
razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1.	Poslovodja trgovine Razkrižje
Pogoji:
— VKV delavec — trgovske smeri ali kmetijski tehnik
— najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri delih in nalogah v trgovski stroki
2.	Trgovski pomočnih za trgovino Razkrižje
Pogoji:
— KV trgovec ali kmetijski tehnik
— najmanj eno leto prakse v trgovski stroki
Pisne vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti »komisiji za delovna razmerja« na naslov: ABC Pomurka, KZ Ljutomer-Križevci, TZO Kmetovalec, Ljutomer, 69240 Ljutomer, v 8 dneh od objave razpisa.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja TZO Kmetovalec Ljutomer.
ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA
objavlja prosta dela in naloge
NOVINARJA
(v uredništvu Nepujsaga in Radia Murska Sobota, program v madžarskem jeziku, v Lendavi).
POGOJI: visokošolska izobrazba družboslovne smeri in aktivno znanje madžarskega jezika.
Predviden preskus znanja madžarskega jezika.
Stanovanje — garsonjera v Lendavi.
Vloge z dokazili o šolski izobrazbi pošljite do 16. oktobra 1987 na naslov:
Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/I.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi razpisa.
KMETIJSKA ZADRUGA
ABC POMURKA
KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA
TZO VIDEM-IVANJCI
po sklepu zadružnega sveta
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge
DIREKTORJA TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE VIDEM-IVANJCI
za dobo 4 let
Za opravljanje razpisanih del in nalog se razen z zakonom določenih pogojev zahteva še:
— visoka ali višja izobrazba agronomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih vodilnih ali vodstvenih delih v kmetijskih organizacijah
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del, ki jih je kandidat opravljal, naj kandidati vložijo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov:
Kmetijska zadruga Radgona, 69250 Gornja Radgona, Partizanska 23, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za vlaganje prijav.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD
V VERŽEJU
Odbor za medseoojna in delovna razmerja Vzgojno-izobraže-valnega zavoda Veržej
razpisuje na podlagi 144., 145., 146. člena statuta VIZA Veržej dela in naloge (reelekcija) dveh delavcev s posebnimi pooblastili
— vodja doma
(polovična delovna obveza)
— vodja šole
(polovična delovna obveza)
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo: učitelj, specialni pedagog MVO, šolski svetovalni delavec
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušen pri vzgojnoizobraže-valnem delu
— da imajo sposobnost za organiziranje pedagoškega delovnega procesa
— da imajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja, moralne vrline in družbenopolitično razgledanost
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
NOVA GORCA
HOTELI • IGRALNICA  TURIZEM p.o.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
I.	VODJE KUHINJE (1 delavec)
Pogoji:
— končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola, smer kuharstvo — 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih
— poskusno delo 3 mesece
— možnost reševanja stanovanjskega problema
2.	VODJE IZMENE V KUHINJI (1 delavec)
Pogoji:
— končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola, smer kuharstvo — 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih
— poskusno delo 3 mesece
3.	KUHARJA (več delavcev)
Pogoji:
— končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola, smer kuharstvo — 6 mesecev delovnih izkušenj v kuharstvu
— poskusno delo 3 mesece
K SODELOVANJU VABIMO TUDI VSE TISTE, KI IMAJO VESELJE OZ. ŽELJO DELATI V GOSTINSTVU V KUHINJAH IN V STREŽBI. VSEM PONUJAMO DINAMIČNO IN ZANIMIVO DELO, PRIMERNE OSEBNE DOHODKE, MOŽNOST PRIDOBITVE KVALIFIKACIJE OZ. POLKVALIFIKACIJE. TISTIM, KI SE PRVIČ ZAPOSLUJEJO PO KONČANI ŠOLI, PA OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: HIT, p. o., Nova Gorica, IX. korpus 35, 65000 Nova Gorica, najkasneje v 8 dneh od dneva objave.
Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi oz. po telefonu (065) 21 324.
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 3
£
(
Vec končnih izdelkov
INA nafta, :
tozd j •
Rafinerija
V pričakovanju
potresa
Pod geslom: vsi mislimo, vsi delamo, so se konec prejšnjega tedna v Mariboru na že tradicionalnem vsakoletnem srečanju dobili slovenski inovatorji. Tokrat je bilo to osmič na temo: načrtovanje inovativnega poslovanja. Med organizatorji omenimo mariborsko univerze, medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje ter mestno zvezo društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, pokroviteljstvo pa je prevzelo predsedstvo SR Slovenije.
Sistem za bogove, ne za ljudi?
Ustvarjalnost je kot ptica selivka, ki se naseljuje v zdravih družbah, smo slišali in se vprašali, kdaj bo priletela v Pomurje. Morda je še čas, da se tudi v pomurskem gospodarstvu vrnejo k virom čiste studenčnice in se odžejajo ali z drugimi besedami, manj pesniško in bolj podjetniško, da uvidijo, kako so inovacije in z njimi povezano podjetništvo bistven spodbujevalec ekonomske in hkrati družbene dinamike. Toda bolje pozno kot nikoli, pri čemer ne gre za »juriš na nebo«, še manj za slepo vero v predpostavko zagrenjenega sociologa, da smo delali sistem za bogove, ne pa ljudi, marveč gre za to, da se inovativnost poslovanja odrazi v merljivi obliki.
Odtujevanje pod težo bremen
Slovitemu Pitagori, se je pošalil eden od uvodničarjev, je bilo lahko, ker mu matematika ni bila sredstvo, s katerim naj bi reševal praktične naloge, marveč le način za očiščenje duše in srečanje z bogom. Nas pa, vsakega posameznika in vse skupaj, težijo bremena, pod katerimi bi se šibili fizično in ekonomsko znatno močnejši ter pravno in moralno trdnejši kot se tačas mi kažemo sebi in svetu, pa moramo zato biti še kako praktično naravnani. Zato bi moralo biti načrtovanje inovativnega poslovanja, o čemer so dva dni zagreto razmišljali na tradicionalnem inova-torskem srečanju v Mariboru, že naša vsakdanja praksa. V resnici je tako, »da se na preveliko centralizacijo in prevelika pooblastila državnih organov in njihove pravice do prisile, ljudje ponavadi odzivajo s tem, da se pasivizirajo, odtujijo, namesto da bi aktivirali svoje sposobnosti,« je v imenu pokrovitelja v slavnostnem nagovoru dejal član predsedstva SR Slovenije Andrej Marinc.
Tehnološki viški delovne sile
Slovenska družba resda še nima strategije tehnološkega razvoja v obliki dokumenta, razpolaga pa z razvidnim tovrstnim konceptom. V tej zvezi je pred slehernim podjetjem (gospodarsko enoto), ki mora samo skrbeti za rast in razvojno strategijo, toliko pomembnejše poslanstvo. Eden od uvodnih razpravljalcev je razčlenil dva tipa sodobne organizacije z razvojno sestavino: v prvem primeru v razvojni enoti organizacije pripravijo nov izdelek in ga prenesejo v proizvodnjo, v drugem primeru se poslužijo projektnega pristopa, kar pomeni, da projektna skupina pripravi izdelek in z njegovo proizvodnjo preide, se preobrazi v proizvodno skupino. Razviti zahodni svet, kjer se že pojavljajo tehnološki presežki, viški delovne sile z vsemi posledicami in pada število zaposlenih v proizvodnji ob hkratnem strmem dviganju števila zaposlenih v razvoju, se zelo hitro preobraža v postindustrijsko, informacijsko družbo. Konkurenca delovno intenzivni industriji, ki je v pretežni meri razvita tudi v pomurskem gospodarskem prostoru, je čedalje hujša. Ali in doklej bo mogoče zdržati, če ne pride prej do preustroja na intenzivno industrijsko proizvodnjo ž velikim vložkom znanja in ustvarjalnosti?
inovnu[e
Biseri s posvetovanja
Svetovalec v predsedstvu SR Slovenije mag. Viktor Žakelj je povzel, ob številnih drugih iskrivih mislih, mnenje prof, dr. Antona Trstenjaka: »Ce je ustvarjalnost izraz splošne človeške dejavnosti, potem implicira tudi družbo kot poseben dejavnik, ker ni več rezervat kakšnih izjemnih od družbe odmaknjenih posebnežev, ob katerih bi morali odpirati celo vprašanje, ali so sploh normalni ali ne.« Dodal je sodbo Emila Milana Pintarja, namestnika predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ki jo je ta izrekel na lanskem posvetu:
»Inovativna je lahko le družba, ki ne priznava statičnih razmerij, ki ne pristaja na kastno organiziranost, ki se je pripravljena in sposobna sprotno odzivati na vse spremembe v okolju in v sebi sami.« V okviru razmišljanja o predlaganih ustavnih spremembah je Viktor Žakelj rekel: »Nekatere predlagane rešitve premalo sledijo ali so v direktnem nasprotju (ali ohranjajo neustrezne sedanje rešitve, kar je eno in isto) s svetovnimi trendi, ki jih prinaša tretja tehniško-tehnološka revolucija. Značilnost sodobnega sveta je namreč rastoča mikro-regulacija ne le ekonomije, ampak celotne družbe, ki temelji na visoki funkcionalni in lokalni avtonomiji proizvodnih in teritorialnih enot, (podčrtal B. Ž.) Te mikrocelice pa integrira trg preko skupne vrednostne orientacije in neoviranega pretoka blaga in storitev ter informacij. Predpogoj za to pa je na skupnih temeljih izvedena politična decentralizacija in pravna deregulacija družbenega  in ekonomskega življenja, kar vse je predpogoj za funkcioniranje trga in resničnega samoupravljanja«.
Ko te zagrabi krokodil
Med kakimi 300 udeleženci smo zaman iskali kakšen znan pomurski obraz. Pač: prvi dan smo uspeli izslediti mag. Andreja Kralja iz sozda ABČ Pomurka, ki nam je z njemu lastno ironijo navrgel: so me po- • slali. Dr. Matjaž Mulej iz Vek-ša je kot eden od najzaslužnejših za mariborska srečanja no-vatorjev ob tem dejal: »Upam, da so se čutili šibko informirani. Upam. Sploh sem razočaran nad udeležbo poslovodnih gospodarstvenikov. Kaže, da so se v gospodarstu odvadili, če so sploh kdaj bili navajeni, planiranje jemati resno in enako tudi inovacije. Zato je bilo tem nujneje pripraviti to posvetovanje. Ce skušamo doseči, da inovacije nehajo biti samo stvar slučajnostnega navdiha slučaj-nostnih tečnežev in preiti na sistematično, široko razmahnje-no inoviranje in inovativno poslovanje, je to zanje tuje in čudno, po drugi strani pa že morda antipatično ali celo nevarno. To bi namreč pomenilo, da morajo vsi tisti, ki so vplivni, veliko več osveževati svoje znanje in dolgoročno razmišljati o svojem poslovanju. Njim v prid pa moramo pošteno priznati, da jih sedanje gospodarske razmere silijo v reševanje številnih kratkoročnih in navi- I dežno drobnih, v resnici pa za celoto pomembnih problemov in jim preprosto ne dajejo časa.
Zdi se mi, da je gospodarstvo prišlo v položaj kot v tisti gro- j zljivi anekdoti, ko se je nekdo 3 odpravil izsuševat močvirje, ! tam pa ga je zagrabil krokodil.
Reveža potem močvirje in izsuševanje sploh nista več zanimala, ampak samo to, kako semeJ-šiti iz gobca.« In še Pintarjeva puščica: »Potres se bo zgodil, če ne bo tehnološkega razvoja.« Saj nas že trese, mar ne?
Branko Žunec
Na območju zemljiškega kompleksa, ki ga zavzema lendavska Ina Nafta, je dovolj prostora za nove proizvodne obrate. Prednost je tudi v tem, ker je bolj ali manj poskrbljeno za infrastrukturo (voda, elektrika, poti itd.). To pa so prednosti, ki jih kaže bolj kot doslej izkoristiti. Tega so se pred leti zavedli tudi v mariborskem Zlatorogu, katerega tozd Kozmetika je na »dvorišču« Nafte v Petišovcih uredil proizvodni obrat za plemenitenje maščob živalskega izvora z vodikom. V obratu, ki so ga predali namenu proti koncu 1985. leta, je zaposlenih 8 delavcev, ki letno s pomočjo strojev predelajo v polizdelke 5 tisoč ton maščob. Te pozneje dodelujejo v končne izdelke v Mariboru. Ker pa tam ni možnosti za širitev dejavnosti, zdaj tuhtajo, kje vzeti potrebna denarna sredstva za ureditev (oziroma preselitev) proizvodnje končnih izdelkov v neposredni bližini obrata v Petišovcih. Gre za ureditev možnosti za delovne procese, kot so hidroliza, destilacija, umiljevanje in drugo. Kot nam je povedal direktor tozda Kozmetika Matjaž Brandner, si v
25-letnica Cestnega podjetja
NOVA POTA POMURSKIH CESTARJEV
Od ustanovitve Cestnega podjetja Maribor, kamor sodi tudi Tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, ki skrbi za redno urejenost pomurskih cest, je minilo četrt stoletja. Ob tej priložnosti je bila večja slovesnost v soboto dopoldne na sedežu delovne organizacije v Mariboru, kjer je bil slavnostni govornik predsednik mestne konference SZDL Črtomir Mesarič. Tovariškega srečanja so se udeležili tudi številni pomurski cestarji, ki so prispevali velik delež k razvoju cestnega gospodarstva v tem delu severovzhodne Slovenije.
Mejniki v razvoju cestne dejavnosti
Jubilej je nedvomno dobra priložnost za obuditev spomina na prehojeno pot. Prav je, da omenimo vsaj nekatere pomembnejše mejnike na 25 let dolgi razvojni poti. Že od osvoboditve naprej je doživela organizacija cestne službe v naši republiki vrsto sprememb. Tako se je že leta 1946 direkcija za ceste preoblikovala in so na terenu nastale njene baze, med drugim tudi v Ljutomeru. Leta 1949 so skrb za vzdrževanje cest na svojem območju prevzeli okrajni ljudski odbori in-šele leta 1961 so bila skladno z zakonom o javnih cestah ustanovljena cestna podjetja. Tako je prišlo do formalnopravne ustanovitve Cestnega podjetja Maribor leta 1962. Vanj so se združile prejšnje cestne organizacije, med drugim tudi Okrajna cestna uprava v Murski Soboti. Po takratnem organizacijskem načrtu, po katerem so ceste postale osnovno sredstvo cestnih podjetij, so bili cestni delavci v Murski Soboti razporejanj v obrat 2 za vzdrževanje cest.
Cestarji so v minulih letih storili precej pri posodobitvi cest. Samo letos so obnovili okrog 42 kilometrov cest, lani pa 35, pri čemer je k tako dobrim dosežkom prispevala tudi lastna asfaltna baza. Foto: M. Jerše.
. Naslednji mejnik v razvoju cestnega gospodarstva je bilo leto 1967, ko je prenehal veljati zakon o cestnih podjetjih in je ceste prevzel v upravljanje Cestni sklad SR Slovenije. že leta 1971 je republiška skupščina sprejela nov zakon o javnih cestah. Upravni organ za magistralne, regionalne in lokalne ceste je postala po novi kategorizaciji republiška skupnost za ceste v Ljubljani. Poslej so lokalne ceste upravljale občine. Cestno podjetje Maribor, ki je bila enovita delovna organizacija, se je leta 1973 skladno z zakonom o združenem delu razdelilo na temeljne organizacije. Skupno je bilo 7 tozdov in med njimi, tudi soboški. Leta 1981 so po novem postale kategorizirane ceste vnovič osnovno sredstvo cestnih podjetij, ustanovljene pa so bile samoupravne interesne skupnosti za ceste. Tega leta je mariborsko cestno podjetje začelo delovati v petih tozdih.
Zlatorogu prizadevajo problem rešiti s sovlaganji. Iz vsega tega se bo prej ko slej nekaj izcimilo, kajti neracionalno je prevažati polizdelke na progi Lendava— Maribor samo zato, da bi jih dodelali. Toliko bolj je nujna načrtovana rešitev, ker predvidevajo, da se bodo možnosti prodaje povečale.
V Zlatorogu pa se pripravljajo tudi na preselitev proizvodnje aerosolov (raznih razpr-šilnih sredstev) prav tako v Lendavo oziroma na območje Nafti-nih proizvodnih obratov v Petišovcih. Ta organizacija združenega dela (Nafta) začenja namreč izdelovati potisni plin za razpršilce, zato je nekako logično oziroma racionalno, da je v neposredni bližini še obrat aerosolov. Predvidoma do konca leta bodo v Zlatorogu naredili naložbeni načrt, potem pa še druge dokumente in skušali na različne načine zagotoviti denar. O višini naložbe za zdaj še ni podatkov, bo pa vsekakor cenejša, če bodo objekt in naprave postavili v neposredni bližini izvora surovine, prednosti pa so seveda Naftini infrastrukturni objekti.
Dobro vključevanje v pomurskem prostoru
»Vse do leta 1973 nismo imeli lastne mehanizacije, ampak smo si jo zagotavljali iz obrata v Mariboru, tega leta pa je dokončno prišlo do razdelitve mehanizacije. Obdobje od 1981 do 1987 pa je pomenilo za naš tozd posodabljanje s prevoznimi zmogljivostmi in strojnimi enotami. Prav tako smo se precej kadrovsko
IVAN IPŠA, direktor soboškega tozda za vzdrževanje in varstvo cest, gleda s ponosom na prehojeno pot pomurskih cestarjev.
okrepili. Leta 1985 pa smo v našem tozdu organizirali izdelavo asfalta, kar so dotlej opravljali v tozdu Gradnje prejšnje asfaltne baze v Lipovcih. Pohvaliti pa moram tudi dobro sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in vaškimi odbori, s katerimi smo našli skupni jezik. Prek občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za ceste pa smo se vključevali v širši pomurski prostor. »Tako pravi direktor Tozda za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti Ivan Ipša, ki ima veliko zaslug za nemoteno poslovanje te cestne organizacije.
Danes je v soboškem tozdu za vzdrževanje in varstvo cest zaposlenih 190 delavcev; od tega 5 inženirjev in diplomiranih inženirjev, 12 gladbenih tehnikov in 15 delovodij. Kvalifikacijska sestava se nenehno izboljšuje. Premorejo 45 transportnih enot, kar je dokaj, obsežen prevozni park',' s katerim tudi opravljajo celotno zimsko službo. Poleg tega pre-
Pa zaposlitve? V obratu za hidrogeniranje maščob oziroma v načrtovani tovarnici končnih izdelkov ter v novem obratu aerosolov se bo zaposlilo sicer nekaj novih delavcev, vendar ne bo množičnega zaposlovanja. Tudi to — 10 ali 20 zaposlitev — je za lendavsko občino kar precej, čeprav se s tem seznam iskalcev zaposlitve (okrog 500) ne bo bistveno zmanjšal. Se bo pa število hitreje zmanjševalo, če bodo v lendavski občini še naprej aktivni pri iskanju novih proizvodnih programov. Dokaj obetavni so dogovori z Iskro, ki bo predvidoma v to občino (v proizvodno halo Naftinega tozda Strojne delavnice) prenesla izdelavo zobnikov za vrtalne in druge stroje, dogovarjajo pa se še z drugimi organizacijami z razvitih slovenskih območij. Pri vsem tem pa se človek nekako ne more znebiti vtisa, da so pri vseh teh prizadevanjih za nove proizvodne programe še najbolj aktivni člani izvršnega sveta, veliko manj pa združeno delo, ki je pravzaprav nosilec gospodarskega razvoja občine. Vsa čast pa seveda izjemam!
Š. Sobočan
morejo 38 strojnih enot. Letos računajo, da bo celotni prihodek znašal 5 milijard dinarjev in da bodo navedli okrog 60 tisoč ton asfalta. Hkrati pa jim je uspelo obnoviti 42 kilometrov pomurskih cest. To je v primerjavi z lanskim letom, ko so uredili 35 kilometrov cest in izdelali 43 tisoč ton asfalta, vsekakor pomemben dosežek.
In še kratek pogled naprej! Letos bodo znova uveljavljene spremembe v zakonu o cestah, s katerimi naj bi ločili redno vzdrževanje od obnove oziroma gradnje cest. »V našem tozdu opravljamo obe vrsti del v enem tozdu, sicer ločeno po sektorjih. Spremembe v zakonu o cestah pa terjajo krčitev teh dveh dejavnosti. Po novem bi namreč pri obnovi cest dražili oziroma zbirali ponudbe, kar terja prilagoditev tem spremembam. Tačas še ni znano, v kakšni organizacijski obliki bo deloval soboški tozd, vendar menimo, da bi moral ostati ta tozd v Murski Soboti. Tedaj se bomo tudi ustrezno organizirali,« je poudaril Ivan Ip-ša.
Milan Jerše
Izdelki za gospodinjstvo
V Naftini temeljni organizaciji združenega dela Rafinerija so začeli pripravljati nekatere izdelke v manjših količinah in s tem ustregli notrošnikom. Gre v davnem, za izdelke, ki so jih doslej prodajali na veliko, in sicer kot surovine ali pa kot gotove izdelke. Š tem, da poslej tudi sami nastopijo na tržišču s posameznimi izdelki v manjših »pakiranjih« (l do 10 litrov), so izpolnili tudi del sanacijskega programa, ki je predvidel čim boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in s tem povečanje dohodka. Za usposobitev polnilne linije so porabili 30 milijonov dinarjev, kar je pravzaprav malo, če bo trg pokazal velik interes za njihove izdelke.
Lendapet C 1 je namenjen čiščenju avtomobilskih, traktorskih in drugih motorjev. Lendapet C 2 je petrolej za razsvetljavo, uporaben tudi kot topilo in za odstranjevanje masti z raznih predmetov. Lendapet C 3 je sredstvo, ki poskrbi za tekoče stanje dieseiskega goriva. Dodamo ga lahko kar 30 odstotkov in pozimi ne bo strahu, da dieselski motor ne bi vžgal. Lendaben A 2 se uporablja za odstranjevanje mastnih madežev, Lendaben B 1 je redčilo oljnih barv in lakov. Lendaben B 2 pa je zlasti uporaben v mehaničnih delavnicah za čiščenje strojev in za odstranjevanje umazanije, tako s kovinskih kot lesenih predmetov, pred barvanjem. Nazadnje naj še omenimo, da v lendavski Rafineriji še destilirajo vodo za akumulatorje, hladilni sistem motorjev ali centralno gretje.
Š. S.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona
objavlja
še dodatne
pogoje
k natečaju za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, prostih in novozgrajenih v letu 1988, objavljenem v Vestniku št.: 37 dne 24. 9. 1987.
Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj:
a)	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so upravičenci do pridobitve solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na družino ne presega 55 % povprečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986, to je 67.353 din,
— da samski upravičenec ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986, to je 79.599 din,
— da upravičenec-samohranileč ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD v letu 1986, to je 79.599 din,
— da skupni mesečni dohodek na člana mlade družine ne presega 70 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986, to je 85.722 din.
SR Slovenije v letu 1986, to je 85.722 din.
(za mlado družino se šteje družina, katere noben zakonec ni starejši od 30 let in ima vsaj enega otroka).
b)	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in. delovnih skupnostih, veljajo enaki pogoji kot za delavce pod točko a;
c)	za upokojence, invalide in borce NOV, kmete-borce NOV, vdove in pridobitno nespo'sobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter za starejše in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, namenjenih za stanovanjsko gradnjo;
d)	za borce NOV in kmete-borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcčv NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja tudi, če pridobivajo stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice za družbeno stanovanje.
Rok za sprejemanje vlog se podaljša do vključno 16. 10. 1987.
VESTNIK 1. OKTOBRA
Kmetijska panorama
Manj sadja,
Po lanskoletni takorekoč rekordni letini bo letos sadja precej manj. Lani smo v Sloveniji pridelali okrog 35 tisoč ton namiznega sadja in še 80 tisoč ton jabolk za predelavo, letos pa naj bi slovenski sadjarji po ocenah dali na trg le nekaj več kot 20 tisoč ton namiznega sadja, približno toliko pa naj bi ga dali tudi v predelavo industriji. Brez pridelka so takorekoč ostali ekstenzivni kmečki nasadi, zato se bo s problemom pomanjkanja sadja srečevala predvsem predelovalna industrija.
zato pa dražje
Zaradi pomanjkanja sadja bo to letos precej dražje, kljub temu pa so se na poslovnem odboru za promet s sadjem dogovorili, da s cenami ne bi pretiravali in da ne bi preveč prizadeli tistih, ki se odločajo za nakup ozimnice. Naj spomnimo, da so bila lani jabolka za ozimnico po 180 dinarjev kilogram v trgovinah in po 140 dinarjev na plantažah, letos pa bodo kljub vsemu precej dražja. Jabolka jonatan, zlati delišes in rdeči delišes naj bi v času ozimnice prodajali v trgovinah po drobnoprodajni ceni 600 dinarjev kilogram, za ozimnico pa naj
bi bila po 450 dinarjev kilogram bruto za neto. Nekoliko ceneje bodo prišli do ozimnice tiste, ki se bodo odločili za nakup pri pridelovalcih, saj bodo morali za kilogram teh jabolk odšteti 350 dinarjev. Jabolka idared, gloster, jonagold, elstar in mutsu naj bi v drobnoprodajnih trgovinah od 15. oktobra prodajali po 700 dinarjev kilogram, za ozimnico naj bi jih prodajali v trgovinah po 550 dinarjev, medtem ko bo pri pridelovalcih potrebno za kilogram teh vrst jabolk odšteti 450 dinarjev za kilogram. Vse te cene naj bi veljale do 15. oktobra, po-
Na podlagi 70. člena Statuta
Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1.	vodenje eksterne kontrole, ocene zaključnih računov in periodičnih obračunov ter ekonomsko-fina-čne revizije v podružnici
pogoji:
— strokovna izobrazba VII. stopnje: diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. čl. zakona o SDK
2.	vodenje ekspoziture v Lendavi
pogoji:
— strokovna izobrazba VI. stopnje: ekonomist, višji upravni delavec, pravnik ali organizator dela ali z delom pridobljena delovna zmožnost na ravni VI. stopnje izobrazbe
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. čl. zakona o SDK
Za opravljanje navedenih del in nalog se imenuje kandidat za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, 15 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje razpisanih del in nalog, bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
tem pa se bodo vsak mesec zvišale za 20 dinarjev pri kilogramu zaradi stroškov skladiščenja, na cene pa bodo vplivale seveda tudi razmere na trgu. Letos naj bi slovenski sadjarji spravili v hladilnice okrog 12 tisoč ton najboljših namiznih jabolk.
Letošnji pridelek sadja bo precej manjši tudi v Pomurju, poleg tega pa bo še slabše kakovosti. Prav na območjih v soboški občini, kjer so začeli intenzivno razvijati sadjarstvo, je toča opravila svoje in v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijske zadruge Panonka so se dogovorili, da bodo cene njihovega sadja nekoliko nižje od priporočenih. Napovedujejo, da bodo letos pridelali le 170 ton jabolk, zaradi slabše kakovosti bodo kar 100 ton prodali predelovalni industriji, preostalo pa bodo v glavnem jabolka drugega kakovostnega razreda in le nekaj prvega kakovostnega razreda. Tako bo za ozimnico moč kupiti jabolka jonatan in zlati delišes po 380 dinarjev kilogram prvega kakovostnega razreda in po 300 dinarjev kilogram drugega kakovostnega, razreda, medtem ko je kilogram jabolk jonagold, idared in gloster prvega kakovostnega razreda po 450 dinarjev in drugega kakovostnega razreda po 350 dinarjev. Vse cene veljajo bruto za neto, s prodajo ozimnice pa so začeli v začetku tedna. Tudi letos prodajajo jabolka v skladišču v Puconcih, kjer jih je moč kupiti vsak dan med 12. in 16. uro ter v Fokov-
cih, kjer jih prodajajo med 12. in 15. uro.
Zaradi manjšega pridelka in slabše kakovosti letos jabolk ne bodo izvažali, čeprav so že imeli sklenjeno pogodbo za izvoz 150 ton jabolk v Zvezno republiko Nemčijo. Kot so nam povedali v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo, imajo zdaj že 18 hektarjev lastnih rodnih nasadov jablan in 17 hektarjev nerodnih, v kooperaciji pa 4 hektarje rodnih in 6 in pol hektarja nerodnih nasadov, v prihodnjem letu pa nameravajo obnoviti še 10 hektarjev lastnih nasadov in prav toliko v kooperaciji. Ob tem bodo v prihodnjem letu uredili še 12 hektarjev nasadov črnega ribeza, malin, robid in industrijskih jabolk ter 3 hektarje lešnikov. Tako bodo imeli skupaj z drevesničarsko proizvodnjo že 78 hektarjev vseh lastnih nasadov in skupaj z vinogradi 63 hektarjev v kooperaciji, to pa so že površine, na katerih bodo pridelovali pomembne tržne presežke. Za leto 1991 načrtujejo, da bodo pridelali že čez 2 tisoč ton jabolk, to pa so količine, ki zahtevajo že tudi hladilnico-. Vendar v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo pa niti v Panonki sami za takšno naložbo niso sposobni, zato bo treba poiskati rešitev v okviru sozda ABC Pomurka. Če želimo sadjarstvo razvijati še naprej, potem moramo nujno razmišljati o hladilnici, pravijo v tozdu Sadjarstvo, saj nam bodo sicer še naprej smetano pobirali dru®L	L. Kovač
STROKOVNJAKI SVETUJEJO M
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Nekaj napotkov pred trgatvijo
Trgatev se približuje, vendar bodo letos le redki vinogradniki opravili normalno trgatev. V marsikaterem vinogradu je že julijska toča opravila predtrgatev ali celo glavno trgatev. Ostali vinogradniki, ki jim je letos ta naravna nesreča prizanesla, pa se bojijo, da jim del pridelka vzame gniloba, ki se bo še močneje razširila po obilnem deževju prejšnjo soboto in nedeljo.
Že lani smo na kmetijski strani v Vestniku določene napotke za pripravo posode (sodov) že dali, zato bi jih ob tej priložnosti le na kratko ponovili. Leseni sodi so še vedno najbolj razširjeni med zasebnimi vinogradniki in verjetno bo še dolgo veljalo, da je dobro vzdrževana lesena posoda ena od osnov za kakovost viha. Novi sod moramo najprej oviniti (seveda, če ni parafiniran). Iz dog soda, ki so največkrat iz hrasta ali akacije, se nam mora izločiti tanin ki bi nam kasneje v vinu dal premočno trpkost in obarvanost. Izločitev tanina iz lesa soda najlažje dosežemo tako, da sod parimo ali ga obdelujemo z vročo vodo, dokler nam iz soda ne teče čista voda. Da pospešimo izločanje tanina, lahko dodamo v sod 1—2 kg sode na 100 litrov vode. Sod na koncu dobro splaknemo s hladno vodo. Priporočljivo je, da imamo prvo leto v novem sodu vino slabše kakovosti. Tudi sod, ki mu je sodar vstavil nova vratca ali dogo, je potrebno na novo oviniti. Sode, ki smo jih imeli čez leto krajši ali daljši čas prazne in smo jih suho konzervirali, teden dni pred trgatvijo, lahko tudi prej, izpiramo s hladno vodo seveda prej ugotovimo, če se v njih ni pojavila plesen. To izpiranje ponovimo dva do tri dni zapored, odvisno, kako dolgo smo imeli sod prazen in kako močno smo ga žveplali. Namen izpiranja je, da iz soda odstranimo staro žveplo, ki bi nam kasneje povzročalo težave v moštu in vinu (okus po žveplovi starini) in da ne bi mošta ali vina prežveplali. Sod, ki smo ga dobro izprali, pustimo, da se nam posuši; če ga takoj rabimo, zažveplamo in v njega točimo mošt ali vino.
Ce smo imeli sod konzerviran na moker način s 5 % žveplasto kislino, pa zadostuje, da tak sod pred uporabo izpraznimo in ga splaknemo z vodo in postopamo, kot je bilo že navedeno. Več težav in dela pa imamo, ko je sod zaradi slabega vzdrževanja ali nedoslednega žveplanja postal plesniv. Če se ta plesnivost ni močno razvila, zadostuje, da jo najprej odstranimo, s krtačo, potem pa sod splakujemo s hladno vodo. Pri močni plesnivosti paje potrebna že krtača za železo, hladna in vroča voda ter soda. V skrajnem primeru pa je potrebno sod ponovno zbrusiti in s tem odstraniti plesen, ki se je že močno vtisnila v les. Tak sod lahko tudi parafi-niramo, vendar moramo vsako leto kontrolirati, če se ni parafinska obloga že kje poškodovala in jo je potrebno obnoviti.
Cena lesene vinske posode nas sili, da jo bolje vzdržujemo, vsaka 2—3 leta lahko prebarvamo obroče, in od zunaj premažemo leseni del s tanko plastjo lanenega olja in s tem sodu podaljšamo trajnost. Naj na koncu podam tudi rezultate meritev sladkorne stopnje in kisline za posamezne sorte vinske trte na območju Goričkega. Ti podatki so lahko vinogradniku dobra orientacija, kdaj bo posamezna sorta primerna za trgatev. Meritve so bile opravljene 26. 9. v različnih vinogradih po Goričkem.
Sorta	sladkorna	kislina
	stopnja v %	v g/1
šipon	10	16
1. rizling	11,5	13,8
beli pinot	15,0	13,0
souvignon	13,5	13,3
POLN SMELIH NAČRTOV
Največje zadovoljstvo za človeka je, če poklic, ki si ga je izbral, opravlja z veseljem. Za Jožeta Škodnika iz Gornjih Slaveč bi upal trditi, da je v svojem poklicu našel zadovoljstvo, saj so kljub težavam, s katerimi se v tem času ubadajo kmetijci, njegove besede polne optimizma, misli pa mu uhajajo k novim in še bolj smelim načrtom. Že kot otrok je vzljubil delo na zemlji in se po končani šoli tudi odločil, da ostane na kmetiji. Kot mnoge njegove vrstnike Jožeta ni zvabilo mesto in sla po lagodnejšem življenju, pač pa je v njem zmagala želja, da ustvari trdno kmetijo.
8 hektarjev obdelovalne zemlje ne sme zarasti plevel in odločil se je, da kmetijo preusmeri v živinorejo. Z malce negotovosti se je sicer lotil gradnje novega hleva, ki ga je dokončal z lastnimi sredstvi, brez posojil, le za nakup potrebne mehanizacije je najel nekaj posojila. Pa mu je zdaj že nekoliko žal, da se ni bolj smelo odločil za večje naložbe, saj so bili takrat kreditni pogoji
Pri Škodnlkovih večino krme pridelajo doma, letos je Jože zgradil nov silos, načrtuje pa še gradnjo novega hleva za 50 glav govedi.
še dokaj ugodni in z odplačilom ne bi bilo težav.
V njegovem hlevu je zdaj 25 govejih pitancev, ki jih pita za soboško Mesno industrijo. Teleta so predraga, obresti pa previsoke, zato se je odločil za dopita-nje 200-kilogramskih bikcev. 530 dinarjev dobi za kilogram prirastka, vendar je ta cena le nekoliko prenizka. Vsaj 750 do 800 dinarjev bi moral dobiti po kilogramu, če bi želel, da bi mu po obračunu vseh stroškov ostalo nekaj več dohodka. Sicer pa Jože ni tak, da bi preveč tarnal in se pritoževal. Večino krme pridela doma, dokupuje le beljakovinske koncentrate, preveč pa seveda ne sme preračunavati.
Ob osmih hektarjih svoje obdelovalne zemlje ima v najemu še dva hektarja, pretežni del teh površin pa namenja koruzi. Letos jo ima na sedmih hektarjih, vendar tokrat z njo ni imel preveč sreče. Toča mu je pobrala dobršen del pridelka in koruzo z vseh teh površin bo moral silirati z rastlino. Običajno je polovico koruze požel za zrnje, tokrat pa bo slednje moral dokupiti. Pride-
Jože Škodnik iz Gornjih Slaveč je eden tistih redkih mladih kmetov, ki je svoj poklic zapisal kmetijstvu in kaže, da mu tega ni žal.
lek je imel sicer zavarovan, vendar je koruza zdaj že tri do štirikrat dražja, račun pa tako spet ne bo preveč spodbuden. Ker bo moral koruzo z vseh površin silirati z rastlino, je zgradil tudi nov silos prostornine 300 kubičnih metrov, kaže pa, da bo moral vhleviti še več pitancev, če bo želel pokrmiti vso silažo. Sicer pa ima Jože dokaj smele načrte, saj že ponovno razmišlja o gradnji še enega hleva za 50 glav živine, tako da bi lahko imel v enem turnusu 80 pitancev. Če se človek odloči za neko proizvodnjo, mora biti ta takšna, da daje primeren dohodek. To je njegovo vodilo, pravi pa, da se dela ne boji. Čeprav je sam s staro materjo, načrtuje, da bi dokupil še nekaj zemlje ali pa jo vzel v najem. Ima potrebno mehanizacijo, je pa pač tako, da kmet ne pozna osemurnega delavnika, pa tudi nedelj in praznikov ne.
Da mu volje do dela resnično ne manjka, potrjuje tudi to, da ima ob pitancih tudi hektar sladkorne pese, seje pa tudi ječmen in tritikale, manj pa pšenice, saj
cena ni spodbudna in je ne prodaja.
Če bi imeli pri nas veliko tako smelih mladih kmetov, kot je Jože Škodnik iz Gornjih Slaveč, se nam za prihodnost našega kmetijstva ne bi bilo treba bati. Žal pa je Jože le eden redkih mladih Pomurcev, ki vztrajajo na zemlji, ko se bo k Škodnikovi hiši priselila mlada gospodinja, pa bo prihodnost te kmetije zagotovljena.
Ludvik Kovač
Turnišče: cene pujskov
Po zadnjem sejmu sodeč se povpraševanje po pujskih nekoliko povečuje. Minuli četrtek, 25. septembra, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 83 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Prodali so okrog 60 živali, za par pa so morali kupci odšteli od 40.000 do 55.000 dinarjev. Sejem v Turnišču se začenja ob 7. uri.
Kot lahko vidimo iz podatkov, je potrebno grozdju še mnogo sonca in vinogradnikove strpnosti, da bo primerno za trgatev. V prihodnji številki Vestnika bomo postregli z novimi podatki o dozorevanju grozdja na Goričkem.
Ernest Novak, dipl. inž. agr.
VPRAŠANJE, KI NI ODVEČ:
Kaj bo
Medtem ko je lani ob polletnem obračunu poslovanja lendavski tozd Predelava lesa, ki posluje v okviru sozda ABC Pomurka, prikazal izgubo, je letošnja polletna bilanca ugodnejša: dohodek znaša 126 milijonov 472 tisoč dinarjev, akumulacija 8 milijonov 550 tisoč, povprečni osebni dohodki 168.626 dinarjev. Ne dvomimo, da bi bili dejanski rezultati drugačni, so pa bili
...JEPAČ PAŠTETA KEKEC! y
z žago?
dvomljivci nekateri drugi, ki so se lani ob razpravi o poslovanju gospodarstva spraševali, ali morda računovodje občasno rezultatov ne prilagodijo tako, kot je za ta ali oni tozd (misel velja na splošno) ugodneje. To pomeni, da je včasih dobro prikazati tudi izgubo.
Kaj bo z žago? Da, z žago, saj se za sicer veliko obetajočim nazivom dejavnosti (predelava lesa) skriva le razrez hlodovine, torej najbolj enostavno delo. To pa upravičeno marsikoga bode v oči, saj iz Lendave odvažajo surovino ; le zakaj ne bi zahtevnejšega izdelka? Kaže pa, da se stanje vsaj še nekaj časa ne bo spremenilo, kajti tudi v občinskem razvojnem dokumentu — družbenem planu za obdobje 1986/90 — ni nič obetavnega. »Tozd Predelava lesa — žaga bo dogradil decimernico za deklasi-rani les z namenom omogočiti predelavo manjvrednih desk v enostavnejše elemente za izvoz. Temeljna razvojna usmeritev tozda ostaja še naprej proizvodnja polfinalnih lesnih izdelkov in izdelkov žaganega lesa.« Kako neambiciozni znamo biti celo v pisnih dokumenti, v praksi pa še (ponavadi) damo manj od sebe. Ali pa je vse to neke vrste »zavarovanje« pred morebitno izgubo, s katero se sicer otepajo vsi nesposobni lesarji?
Š. S.
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 5
PROGRAM
UKREPOV ZA ODPRAVO POSLEDIC PO TOČI, NEURJU IN POPLAVAH V OBČINI MURSKA SOBOTA
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota bodo na seji dne 8. oktobra 1987 obravnavali Poročila o ocenjeni škodi po neurju, toči in poplavah v občini Murska Sobota, ter program ukrepov za sanacijo škode. Poročilo o ocenjeni škodi je bilo objavljeno v 6. številki Delegatskega vestnika, dne 24. septembra 1987. V nadaljevanju objavljamo Program ukrepov IS Skupščine občine Murska Sobota za odpravo posledic po toči, neurju in poplavah v občini M. Sobota.
Po neurju in toči na območju občine Murska Sobota z dne 25. 7. 1987 ter poplavah z dne 5. 8. 1987 so bili takoj sprejeti določeni sanacijski ukrepi s ciljem, da se prepreči nastajanje na-daljne škode in da se v čim krajšem času normalizira stanje. Osnovni cilj predvidenih ukrepov je ohranitev obsega obstoječe proizvodnje.
Takoj po ujmi se je pristopilo k začasni usposobitvi poškodovanih cest, PTT in elektroenergetskih objektov, k popravilu vseh stanovanjskih in gospodarskih objektov, odstranjevanju polomljenih in izruvanih dreves in zagotavljanju reprodukcijskega materiala za kmetijstvo.
Predlagani in sprejeti so sledeči sanacijski ukrepi:
KMETIJSTVO:
I.	faza:
osnovni namen je bil preprečevanje nadaljnega nastajanja škode in ohranitev kmetijske proizvodnje. K izvajanju te faze se je pristopilo takoj, zaključilo pa se bo konec septembra 1987.
IZKORIŠČENO
1.1.	setev strniščnih dosevkov — nakup semena z regresom v A coni 90 %, v B 50 %
1.2.	dognojevanje travnikov, sladkorne pese, vrtnin s KAN v A coni 90%, v B 50 % regresa
1.3.	foliarno gnojenje sladkorne pese 100% v A coni za foliarno gnojilo
1.4.	škropljenje trajnih intenzivnih nasadov 100 % regres za fungicide in storitev v A coni
1.5.	plačilo delnih stroškov za žetev poškodovanih žitnih posevkov v A coni po 25.000 din/ha — z obračunom ob prevzemu reprodukcijskega materiala za jesensko setev
1.6.	krmila — koruza, sačma, U super, otrobi, krmilna moka ... regres v A| coni 90 %, v A2 80 %
28,913.414
191,798.347
1,096.000
9,231.992
36,402.880
763,056.419
SKUPAJ:
II.	faza
2.1.	Jesenska setev
Toča, neurje in poplave so poškodovale in uničile nepožete posevke pšenice in rži. Zaradi obilnih in dolgotrajnih padavin je bila žetev poškodovanih posevkov težavna, pridelki pa neznatni in uporabni le za živinsko krmo.
Na prizadetem območju bo za obseg nepožetih površin regresirana oskrba z reprodukcijskim materialom in sicer:
2.3.3. Krmilo za plemenske svinje
Regres v din/kg	Količina	Regres
A|	A2	krme	v din
330 kg/žival koruze	100	50	271 t	21,675.000
100 kg/žival koncentr.	200	100 2.3.4. Krma za pitanje prašičev za samooskrbo	901	14,450.000
600 kg/kmetija koruze 100 din/kg regresa v A coni 75.000.000		
750 t
REGRESI ZA KRMILA SKUPAJ
1,087.392.500
2.4.	ODPRAVA POSLEDIC V TRAJNIH NASADIH
2.4.1.	Odprava posledic v trajnih nasadih v zasebnem sektorju
aj Za intenzivne nasade na skupni površini 119 ha bo regresirani nakup mineralnih gnojil in sicer 600 kg NPK/ha
Vrednost 75 % regresa znaša	9,430.155
b)	Nakup ustreznih sadik za nadomestno
saditev in izpopolnitev »ogradov«
10.000 kom — 75 % regresa	7,500.000
c)	Gnojilo za intenzivne vinograde
180 ha x 1.200 kg NPK — 75 % regres	28,528.200
d)	nakup trsnih cepljenk za izpopolnitev
obstoječih poškodovanih trajnih
nasadov 80.000 kom — 75 % regres	60,000.000
e)	Nakup reprodukcijskega materiala
za obnovo drevoredov
4.000.000 din — 75 % regres
3,000.000
2.4.2.	Odprava posledic v trajnih nasadih družbenega sektorja
a)	gnojenje poškodovanih nasadov
9.640 — 600 kg NPK — 75 % regres	752.827
b)	gnojenje vinogradov 20 ha x
1.200 kg NPK — 75 % regres	3,169.800
1,030,498.952
REGRESI V TRAJNIH NASADIH SKUPAJ:	112,380.982
2.5. Odlok plačila tekočih anuitet v A| za dobo enega — nadomestilo za obresti	leta 30,000.000
GOZDARSTVO:	
Poškodovana in izruvana drevesa iglavcev in listavcev je nujno čim-prej odstraniti zaradi varovanja gozdov pred škodljivci. Za delno kritje povečanih stroškov za sečnjo in izdelavo manj vrednih sortimen-tov je zagotovljeno 6.000 din/m3 v zasebnem sektorju in 13.000 din/ m1 za izdelavo v režiji TOK, skupaj
72,000.000 din
Iz izbranih sredstev solidarnosti je možno pokriti le manjši del programov, zato bodo vsi izvajalci zaprosili za pomoč ustrezne SIS. Delno pa bodo izvajalci potrebe pokrili s sredstvi solidarnosti in sicer bodo prejeli v ta namen:
DO za PTT promet M. Sobota	8,000.000 din
TOZD Elektro Murska Sobota	20.000.000 din
za sanacijo vodnogospodarskih objektov predvsem tistih, ki so v lasti KS je namenjeno	19,000.000 din.
STANOVANJSKI OBJEKTI IN PLAZOVI V ZASEBNEM SEKTORJU:
Za odpravo posledic na stanovanjskih objektih bodo prizadeti občani v skladu z odlokom Izvršnega sveta SR Slovenije lahko najeli pri LB Pomurski banki kredite po obrestni meri 50%. Za pokrivanje razlike med bančno in dejansko obrestno mero je namenjeno 20.000.000 din, razliko pa bo pokrila banka z lastnimi sredstvi. Na ta način bo možno dodeliti kreditov v skupni vrednosti do 70,000.000 din.
Za odpravo posledic po plazovih pa je iz zbranih sredstev solidarnosti namenjeno 12,300.000 din. Samo ta sredstva v celoti ne bodo zadostovala, zato bo neobhodna tudi pomoč KS in neposredno prizadetih.
POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM OBČANOM:
Center za socialno delo in občinska organizacija rdečega križa sta takoj začela ugotavljati ali so v posledicah po neurju nekateri občani tudi socialno ogroženi. Po dogovoru IS SO Murska Sobota in OK SZDL bo delo na tem področju koordiniral OK SZDL. Svoje dosedanje ugotovitve bosta Center za socialno delo in občinska organizacija Rdečega križa strnile v skupni program. Poleg sredstev, ki se zbirajo z namenom pomoči socialno ogroženim, na račun Rdečega križa Slovenije in bodo dodeljena občinski organizaciji je iz zbranih sredstev solidarnosti namenjeno izvajanje tega programa 20,000.000 din.
	regres	v coni	količina	regresi v
	A	B	repromat.	din
— seme pšenice in rži 500 kg/ha - gnojilo NPK 9:18:18	90%	50%	622,61	87,600.540
500 kg/ha — škropivo — Dikuran	70%	30%	1.037,51	96,934.550
3 kg/ha v zasebnem sektorju	90%	—	3,91	15,083.798
REGRESI SKUPAJ.				199,618.888
V TOZD Vrtnarstvo Murska Sobota so po poplavah v rastlinjakih in plastenikih sanirali uničeni in poškodovani del proizvodnje z ponovnim zasajanjem ter dodatnimi razkuževanji, škropljenji in foliarnimi gnojenji. Za delno kritje stroškov se zagotavlja
2,467.716 din
VRTNARSTVO:
CIVILNA ZAŠČITA:
CESTE:
Ob neurju 25. 7. 1987 in poplavah 5. 8. 1987 je prišlo do polnega izraza delovanja civilne zaščite. Pripadniki civilne zaščite so v marsiče-mer uspeli ublažiti posledice, saj so delovali hitro in organizirano. Žal pa se je izkazalo, da civilna zaščita za učinkovitejše delovanje nima potrebnih materialnih sredstev. Ker se podobne nesreče, sicer v manjšem obsegu, dogajajo skoraj vsako leto je neobhodno, da se štab civilne zaščite vsaj delno dodatno opremi. V tem cilju je namenjeno za nabavo potrebne opreme 25,000.000 din.
2.2.	Spomladanska setev:
Zmanjšani, poškodovani ter uničeni pridelek silažne koruze in koruze za zrno je možno nadoknaditi in ublažiti le z povečanim pridelkom v prihodnjem letu z uporabo kvalitetnega semena, optimalno količino mineralnih gnojil in doslednim izvajanjem vseh agrotehničnih ukrepov, zato bo regresirani reprodukcijski material pod sledečimi pogoji:
	regresi v coni			količina repromat.	Regresi v din
	A|	a2	B		
— seme koruze za zrno 28 kg na ha	90%	50%	25%	82,61	143,367.000
— seme koruze za 'silažo 28 kg/ha	90%	50%	25%	33,81	59.220.000
— seme koruze v družbenem sekt. 28 kg/ha	90%	50%	25%	28,71	31,605.000
— mineralno gnoj. 600 kg/ha	50%	20%	—	1.803 t	133,512.500
SKUPAJ:					367,704.500
2.3.	Krma
Za ohranitev staleža v živinoreji in s tem pridelave mesa in mleka je nujno zagotavljanje določenih količin regresirane koruze do spravila lastne krme v naslednjem letu. Osnova za regresiranje je tržna proizvodnja in minimalna samooskrba.
2.3.1.	Krmila za govejo živino:
	regres v din/kg		Količina krme	Vrednost regresov
	Ai	a2		
— 550 kg koruze za kravo, pitanca	100	50	7.498 t	467,330.000
— 150 kg sačme na kravo, pitanca	200	100	2.0451	345,737.500
2.3.2. Koruza za silažo Evidentirane potrebe za		150 ha	regres v	A coni
80% = 163,200.000
Prva takojšnja začasna usposobitev je bila izvedena takoj po neurju, to je predvsem odstranitev Ovir. Sledilo je izravnava ceste in delni na-voz materiala na najbolj poškodovane dele ceste. Za nadaljno in dokončno sanacijo so sprejeti programi, določene prioritete in predračuni. Delo bi moralo biti izvedeno še pred zimo. Za nujno sanacijo najbolj prizadetih lokalnih in regionalnih cest, plazov in objektov (mostovi, propusti) na teh sestah je nujno potrebnih sredstev (mosto 550.000.000 din. Ker je obseg potrebnih sredstev znatno višji, kot jih je mogoče zagotoviti iz sredstev solidarnosti, je občinska SIS za ceste zaprosila pomoč tudi Skupnost za ceste Slovenije. Poleg regionalnih in lokalnih cest so zelo prizadete ceste, ki so v upravljanju KS, katere ne razpolagajo z potrebnimi viri za saniranje cest. Za ureditev teh cest bo potrebno zagotoviti vsaj 22.000 m3 gramoza in očistiti cca 20.000 m obcestnih jarkov.
Skupaj je za sanacijo cest iz sredstev solidarnosti namenjeno 360.000.000 din. Za saniranje cest v upravljanju KS bo iz sredstev solidarnosti nabavljeno 22.000 m’ gramoza, poleg tega pa bodo pokriti stroški prevoza gramoza pri razdalji nad 15 km, s čimer bodo vse KS v enakopravnem položaju. Razlika, ki bo ostala do 360.000.000 din bo uporabljena za saniranje lokalnih in regionalnih cest, po programih CP Maribor, TOZD VVC M. Sobota.
PTT, ELEKTROENERGETSKI IN OSTALI OBJEKTI INFRASTRUKTURE:
Začasna usposobitev PTT in elektroenergetskega omrežja je bila izvedena neposredno po neurju, vendar kot takšna ne zagotavlja zanesljivega in varnega obratovanja.
Za trajnejšo sanacijo obeh omrežij sta DO za PTT promet in TOZD Elektro Murska Sobota izdelala program trajne sanacije, ki mora biti realiziran še pred zimo. Prav tako je izdelal program ukrepov za odpravo posledic po poplavah TOZD Vodnogospodarska enota-Mura Murska Sobota.
REKAPITULACIJA
KMETIJSTVO:
I. faza
realizirani del	1,030.498.952
II. faza	
jesenska setev	199.618.888
spomladanska setev	367.704.500
krma za živino	1,087.392.500
trajni nasadi	112.380.982
nadomestila za obresti	30.000.000
GOZDARSTVO	72.000.000
VRTNARSTVO	2.467.716
CESTE	360.000.000
PTT	8.000.000
ELEKTRO	20.000.000
VODNOGOSPODARSKI OBJEKTI	19.000.000
STANOVANJSKI OBJEKTI	20.000.000
PLAZOVI — zasebni sektor	12.300.000
POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM	20.000.000
CIVILNA ZAŠČITA	25.000.000
SKUPAJ:	3,386.363.538
Za izvedbo L in II. faze ukrepov so sredstva zagotovljena, ob tem pa za naslednjo fazo ukrepov obseg razpoložjivih sredstev še ni znan. Ko bo Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč dokončno sprejel poročilo in sklep o dodelitvi sredstev bo možno finančno ovrednotiti1 program ukrepov III. faze.
STRAN 6
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
kulturna obzorja
In memoriam J vgustu Loparniku
Ko smo beležili spomine dirigenta A vgusta Loparnika na ljutomersko godbo, nismo slutili, da ga bo kruta usoda tako hitro iztrgala svetu in da bo tako hitro zamrlo življenje nam dragega človeka. Zdaj ga ni več med živimi in fotografija je dobila črni okvir žalosti, ki nas preveva ob izgubi kulturnika, ki je večino svojega življenja posveti! glasbi.
Prijeten, čeprav redkobeseden sogovornik, se je profesor A vgust Loparnik raje kot z besedami potrjeval z govorico glasbe. Kot dirigent je tudi po upokojitvi nekaj časa vodil ljutomerski pihalni orkester. In na zadnjem gostovanju v Freidburgu (v A vstriji) je od tamkajšnjega župana preje! spominsko darilo.
Pihalni orkester kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera je pod vodstvom dirigenta Avgusta Loparnika prejel tudi številna druga priznanja in odlikovanja, kar priča o kakovosti orkestra in dela pokojnega glasbenika. Med najpomembnejša vsekakor sodi odlikovanje red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, s katerim je dirigenta in orkester odlikoval predsednik Tito.
Ljutomerska godba včeraj in danes
Pihalni orkester Kuda Ivan Kaučič iz Ljutomera slavi v letošnjem letu 65 let obstoja. Ne glede na današnji položaj in razmere, ki vladajo v orkestru in kulturi nasploh, je ta ansambel že od začetka opravljal pomembno poslanstvo pri širjenju kulture, kulturne dediščine in dvigu zavesti Ljutomerčanov. Prav zaradi orkestra, ustanovljenega leta 1922, so v Ljutomeru začeli s pripravami na začetek organiziranega pouka instrumentov in ustanovili tudi glasbeno šolo, v kateri so vzgajali predvsem učence, ki so igrali enega od instrumentov, katere so rabili v godbi. Delovanje od začetka in do druge svetovne vojne bi lahko imenovali obdobje uveljavljanja in obdobje, v katerem je bil pihalni orkester s Francem Zacherlom središče kulturnega dogajanja. Po drugi svetovni vojni pa je bilo potrebno začeti skoraj od začetka. Takrat je prevzel vajeti v roke profesor Avgust Loparnik, ki je vse do pred nekaj leti aktivno vodil pihalni orkester in obenem tudi Glasbeno šolo Slavnko Osterc v Ljutomeru. Takšni so njegovi spomini na prva povojna leta:
»Vse skupaj je takrat izgledalo dovolj žalostno. Takratni okupatorji so celoten instrumentarij pihalnega orkestra in glasbene šole uničili, zato smo morali začeti znova. Nekateri kmetje so instrumente poskrili in zato smo začeli iskati po senikih in skrivališčih. Moj prijatelj Blaž Arnič (slovenski skladatelj, op. p.) sicer Korošec, mi je povedal, da so imeli v njegovi vasi (Luče) gasilsko godbo, ki so jo ukinili, in tam smo dobili tudi nekaj instrumentov. Približno tako smo potem opremili vso ljutomersko godbo.«
Tako je bilo z instrumenti, kaj pa godbeniki?
»Godbeniki so bili, skoraj večina, ki je bila pred vojno v pihalnem orkestru, v glavnem doma. Bili so pravi amaterji, saj večina ni poznala not, učili pa so se po posluhu.«
Z godbo ste prevzeli tudi glasbeno šolo in nadaljevali z usmeritvijo, da vzgajate, učence za potrebe pihalnega orkestra.«
»Mogoče je bilo prav na tem področju nekoliko teže, kajti mladi so hoteli igrati harmoniko ali kaj drugega, zato je bilo potrebno nekaj prepričevanja, sicer ne preveč, mladi so bili takrat navdušeni. Posebno takrat, ko smo se v godbi toliko ujeli in izobrazili, da smo lahko šli kam ven, recimo razna gostovanja v bližnji in daljni okolici, potem smo v 60-ih začeli hoditi po tekmovanjih in dosegali visoke ali
celo najboljše uvrstitve v najtežjih kategorijah. Vse to je bila mladim in takratnim godbenikom velika spodbuda. Prišla so tudi gostovanja v tujini, predvsem v Avstriji.«
Poleg trdega dela v glasbeni šoli in godbi (o tem pričajo omenjeni uspehi na tekmovanjih in gostovanjih) je godba gojila tudi družabnost. Leta 1954 ste se kot prva godba v Sloveniji povzpeli skupaj z instrumenti tudi na vrh Triglava?
»To družabno življenje je bilo tudi eden od vzrokov in razlogov, ki je pritegoval mlade. Seveda ni bil Triglav edini, ki smo ga osvojili, takrat smo imeli vsako leto izlete v planine (prof. Loparnik je bil obenem dolgoletni predsednik Planinskega društva Ljutomer, op. p.). Poleg izletov smo pripravljali tudi druga družabna srečanja in večere. Menim, da je takšno življenje nujno potrebno za skladno in harmonično življenje nekega ansambla.« Orkester pa je bil, kot smo že omenili, tudi glasnik kulture izven naših meja?
»V Sloveniji smo imeli stike z Ravensko godbo, ki je bila takrat med boljšimi, imeli smo stike z Varaždinci, izven domovine pa smo navezali prijateljske odnose z godbami v Avstriji — Kapfenberg in Friedberg. S to zadnjo godbo imajo Ljutomerčani še sedaj izmenjave.«
Iz Glasbene šole in pihalnega orkestra pa so prišli godbeniki in glasbeniki, ki danes nekaj pomenijo v slovenskem in jugoslovanskem glasbenem svetu?
»Naj naštejem nekaj imen: Emil in Ljubo Glavnik, dva odlična glasbenika, Emil pa je poleg tega še znan skladatelj. Jože Hri-beršek, dirigent godbe Milice v Ljubljani, sedaj član Slovenske filharmonije, Anica Bratuževa, odlična glasbenica, Liljana Novak, ki je danes flavtistka evropskega formata in prebiva v Franciji, Ivanka Mulec-Ploj, glasbena urednica Radia Maribor in še veliko drugih imen, ki jih ne morem našteti naenkrat.«
'Godba v Ljutomeru je bila in bo?
»Težko bi si predstavljal Ljutomer brez pihalnega orkestra. Vse večje proslave in prireditve so povezane z njim. Upam, da bo orkester ostal in se bo razvijal, seveda ne sam, saj potrebuje v današnjem času močno podporo celotne okolice. Le če bo razumevanje, se bo, pihalni orkester tudi ohranil.«
25. FESTIVAL KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA RADENCI 87
Festival — dvostransko okno
Največ čestitk zasluži slavljenec sam. V četrt stoletja je zrasel, dozorel in se uveljavil po starem, dobrem pravilu: Non multa, sed multum (mnogo, ne mnogokaj). Prireditev, ne velikih mer, a dobrega glasu, prireditev, ki je v prid in čast naši glasbeni misli, ustvarjalnosti in želji po glasbi, prireditev, ki je okence z razgledom v svet, skozi katero tudi svet gleda k nam, prireditev torej, ki ima v našem kulturnem življenju svoje mesto, zato smo nanjo navezani, potrebujemo jo in jo želimo imeti tudi v prihodnje. Naj se torej v letošnje praznične zvoke v čast jubilantu nikomur ne pritika misel o njenem koncu. Rajši vsi skupaj premislimo kje, kako in kdaj bi z njo nadaljevali. Naj o tem razmislijo vsi, ki jim je pri srcu slovenska glasba. To je moje voščilo slavljencu za njegov okrogli rojstni dan.	Vladimir Kavčič.
Taka je bila napotnica v pismu, ki ga je prebrala Mira Markova, in z željo, naj festival vendarle ostane, pospremila to glasbeno inštitucijo na svoj 25. pohod. Direktor Radenske, Herbert Šefer, pa je štirim zvestim sodelavcem v programskem odboru, dr. prof. Danilu Pokornu, Bredi Žnidarič, prof. Ladislavu Vorošu in Alojzu Jureši, izročil priznanja za 25-letno plodno sodelovanje.
Sobotni koncert je začel saksofonski kvartet Rascher iz Tiibin-gena, po obnašanju nekoliko ekstravaganten, po glasbeni plati pa izjemen sestav štirih saksofonistov (Carina Rascher — so-pran-saksofon, John Edward Kelly — altsaksofon, Bruce Ein-berger — tenorsaksofon in Linda Bangs — baritonsaksofon). Čeprav so navzočim lepo razložili
Rascher saksophone quartet sodi med vrhunske glasbene ansamble v Evropi in prav zaradi njega je letošnji festival ohranil stalnost v svojem programskem hotenju — predstaviti tudi kakovostne tuje ansamble.
Godalni kvartet Slovenske filharmonije je ustanovljen pred kratkim, sestavljajo pa ga odlični glasbeniki; z njimi je v Radencih gostovala altistka Sabira Hajdarovič.
osnove glasbe (razliko med pol in četrt tona), bi lahko vedeli, da je Slavko Osterc, naš domačin in utemeljitelj četrtonske glasbe pri nas že leta 1935 napisal in posvetil Sonato za saksofon in klavir prav njim — med številnimi drugimi znanimi glasbenimi imeni.
Drugi koncert je izvedel mlad
XIII. DELOVNO SREČANJE KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV
Zidanje mostov med sosedi
Prevod je kot ženska: kadar je zvest, takrat ni lep; če pa je lep, potem ni zvest. (Jiri Levy)
Teme tridnevnega srečanja v Moravskih ToplČicah in Murski Soboti so bile: Kritika prevajanja, Vuk Ka-radžič in prevajanje ter Prevajalci Pomurja in Porabja. Tokrat so prvič podelili Potokarjeve listine v spomin na slovenskega prevajalca Toneta Poto^-karja, ki je prevajal iz srbohrvaščine v slovenščino in narobe ter tako ustvaril vez med obema narodoma. Dobili sojih: Bistrica Mirkulovska iz Makedonije, Josip Osti iz Bosne in Hercegovine in Gojko Janjuševič iz Vojvodine.
Kaj je torej boljše: zvestoba ali lepota?
Ob otvoritvi razstave Pomurski prevajalci in poslušanju referatov — prvi dan so bili predavatelji Franc Kuzmič, Jože Vugrinec, Janko Moder, Urška Gallos, Franc Šrimpf in Mihael Kuzmič — smo med brskanjem po zato priložnost izdanem Potokarjevem zborniku naleteli na eno od Čap-kovih zgodb, ki na zelo zanimiv način odgovarja na vprašanje, v čem je smisel prevajanja iz slovenske književnosti v t. i. velike jezike.
Sorodniki podarijo nekemu moškemu pujska. Da bi ga vzredil in kasneje zaklal. Te živinoreje se veseli vsa družina, ki pujska v mislih že predeluje v šunke in klobase. A pujs kot pujs ne zraste kar čez noč in nanj se nehote navadijo, dajo mu celo ime: Anton. Dnevi ob njem jim zdaj minevajo bolj veselo. Tistega dne pa, ko napoči čas za koline, vsi začudeni nenadoma spoznajo, da pujsa z imenom Anton vendar ne morejo zaklati, zgodba se tako konča.
Zgodovina prevajanja je zgodovina dobrih in slabih prevodov.
Po tem, ko smo pobliže spoznali pomurske in porabske prevajalce (Franc Temlin, Stevan in Mikloš Kuzmič, Jožef Košič, Franc Ivanocy, Jožef Borovnjak, Avgust Pavel, Stanko Vraz, Peter Dajnko in drugi), smo pozorno prisluhnili Mihaelu Kuzmiču, ki je predstavil prevajalca Aleksa Kardoša in njegovo delovanje med ameriškimi prekmurskimi Slovenci, čeprav je v bistvu šele na začetku proučevanj, kaže, da se bo dokopal do nekaterih novih spoznanj, ki bodo
in obetaven klavirist Bojan Gorišek, koncert pa so v nedeljo dopoldne končali člani Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije z gostjo, altistko Sabiro Hajdaro-vič. Ta kvartet je tudi med našimi mlajšimi glasbenimi ansambli, sestavljajo pa ga Darko Lina-rič (L violina — koncertni mojster SF), Romeo Drucker (II. violina — vodja drugih violin), Cvetko Demšar (viola — vodja viol) in Miloš Mlejnik (violončelo — soloviolončelist SF).
In kakšen je pravzaprav pomen festivala komorne glasbe XX. stoletja v Radencih? Najbolj točen odgovor daje prof. dr. Andrej Rijavec:
»Poleg Zagrebškega bienala je to edini festival v Jugoslaviji, ki je posvečen sodobni glasbeni ustvarjalnosti. Čeprav je v ne
kem smislu mini festival, ki se ukvarja s komorno glasbo, je kljub temu naše okno v svet in okno sveta v naš prostor. Ta festival je bil v začetku tesno povezan z generacijo skladateljev, ki je izšla iz Pro mušice vive in se potem predvsem zbirala okoli ansambla Slavko Osterc. V to ge-
ke in predpostavke o prekmurskih Slovencih tako doma kot na oni strani velike luže.
Prevajanje je umetnost osamljenih odločitev: sleherna vrstica, sleherna beseda nas postavlja pred nova vprašanja, za katera ni vnaprej pripravljenih rešitev. (Karl Dedacius)
Drugi dan srečanja so književni prevajalci med drugim razčlenjevali Vukov model književnosti (dr. Jože Pogačnik), njegov prevajalski delež (Aleksander Spasič) in prevajalsko koncepcijo (dr. Sava Babič) ter stilistiko prevajanja in Vukovo staro zavezo (Matej Rode). Svojevrsten dogodek je pomenil nastop profesorja kitajščine na beograjski univerzi dr. Di-ao Shaohua, ki se je v devetih mesecih, kolikor je v Beogradu, toliko naučil srbohrvaščine, da je pripravil referat o Francetu Prešernu na Kitajskem.
Bojan	Golija razstavlja
Obrobja, odmaknjena od pomembnejših umetnostnih tokov, spretni ustvarjalci izrabljajo kot patrimony novih virov umetniškega izraza, v katerem je najti nekakšno lastno-svojsko ikonografijo; pogosten pojav, v veliki meri transparenten, kajti skorajda po pravilu išče opus posameznega ustvaralca potrditve in odzive zunaj duhovnega prostora, ki je neposredno pogojeval nastalo delo. Redkeje pa se zgodi, da bi avtorjevo delo iskalo poistovetenje in sintezo v komparativnem postopku, med neposrednim umetniškim zapisom, odzivanjem nanj ter. nazadnje, preverjanja umetnikove intence v »matičnem« duhovnem prostoru. Sinteza se potem kaže v disproporcih odzivanja na ustvarjalčevo delo, posebej uspelo, če se le-to konstituira kot osmišljeno; podobno, in vendarle ne na identičen način, gledam na ciklus barvnih linorezov Iz mojega vrta Bojana Golije, profesorja na mariborski Pedagoški akademiji.
Mimo patetičnega prizvoka in opevanja virov navdiha za nastanek lino-reznega ciklusa Iz mojega vrta Bojana Golije, namreč krajine, ki je še vedno prepoznavna, se zdi, da si je avtor prizadeval — z likovno trdno zgrajeno govorico — abstraktno čisto »odslikati« duhovni prostor »neke« pokrajine. Na ravni formalne opredelitve, kjer se kaže v prvi vrsti prizadevanje grafika po sinte-tizirnju grafičnih elementov in prevajanju v prefinjeno teksturo, učinkujejo ti barvni linorezi dekorativno, kajpak zaradi prevladujoče stilizacije likovnih znakov. Morda se v teh linorezih celotna grafična površina razčlenjuje v množico likovnih simbolov, ki zabrisujejo narativno pomenskost in so zavezani oblikovni drugačnosti, se umetnikovo prizadevanje združuje v pomenljivem poimenovanju ciklusa. Tako serija linorezov Iz mojega vrta Bojana Golije odpira bralcu likovnih del možnosti različnih interpretacij, ob vseh odgovorih pa predvsem prepričljivo estetsko doživetje.
In še to: upajmo, da razstava linorezov Bojana Golije ne bo šia neopaženo mimo ljubiteljev likovne umetnosti, saj se kdaj pa kdaj kaže odreči ugodju centra in se popeljati v krajine lepega; morda tudi zaradi drugačnosti okolja, ki postavlja sodobno likovno ustvarjalnost v čisto drugačne okvirje, kot smo navajeni.	(	’	Janez Balažič
republiškega komiteja za kulturo
neracijo sodi tudi prof. Voroš in je bila nosilka tega povezovanja s svetom, je bila zlata generacija slovenskih skladateljev, ki je uspela v svetu, in to gotovo zato, ker so bili ne samo dobri, ampak tudi stilno, tehnično in glasbeno vzporejeni s svetom. To pomeni, da je tudi Radenski festival (tu je bilo marsikatero delo tudi krščeno) prispeval v tej smeri, se pravi, da je pomagal v svet tudi naši skladateljski generaciji, ki je bila rojena okoli leta 1930 in pozneje. Na drugi strani je seveda festival prinašal novosti t. i. velikega sveta. Morda smo včasih preskromni, ampak dejstvo je, da ni vse zlato, kar je v tujini, mislim pa, da so bili Radenci pomembni za vzporeditev tega, kar se pri nas skladateljsko dela s tistim, kar je zunaj.«
O samem pomenu festivala torej ni dvomiti. Dvomimo pa lahko o moči tistih, ki so za festival odgovorni, da se tega zavedajo, da se zavedajo pomena in da združijo svoje sposobnosti, da bi ga ohranili.
Dušan Loparnik
Vsekakor je bilo že zavoljo geografskega prostora, kjer si je društvo slovenskih književnikov prevajalcev omislilo tokratno srečanje, »krono vsakoletne dejavnosti društva« (tako predsednica organizacijskega odbora Ani Bitenc!), eno od vprašanj, kako je s prevajanjem t.i. zamejske književnosti, pri čemer prihaja do izraza spor med tradicijo in modernizmom. Že Cankar je razglašal, da samozavesti naroda ne tvori le govorjeno narečje, ampak predvsem praznična jezikovna posoda, ki se dviga nad vsakdanjost.
Upamo, da bomo vse predstavljene referate in tehtnejše razprava na XII-II. delovnem srečanju književnih prevajalcev v Moravskih Toplicah in Murski Soboti kmalu lahko brali v zborniku.
B. Žunec
kulturni
: koledar ;
NEDELJA, 4. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA - Občinska Zveza kulturnih organizacij organizira abonmajski ogled tragične farse Tri sestre, ki jo bo v nedeljo ob 16.00 uprizorilo Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Odhod avtobusa je ob 14.30, abonmajska vstopnice pa bodo razdeljene na poti v gledališče, kjer bodo skušali igralci predstaviti nekatere nove vidike besedila znamenitega ruskega klasika Antona Pavloviča Čehova.
razstave
MURSKA SOBOTA - V osrednji dvorani galerije Kulturnega centra Miško Kranjec je do 4. oktobra na ogled razstava Maksim Gaspari — ilustrator. Od 29. septembra do 10. oktobra pa je (v prvi dvorani) odprta razstava o Miklošu Kiizmiču
Pokrajinski muzej od odprt med 10. in 12. uro, arheološka, etnološka in zbirka NOB pa so na ogled vsak dan, razen v ponedeljek.
LENDAVA — V galeriji Lendava so še vedno razstavljene grafike akademskega slikarja, domačina Štefana Galiča iz obdobja 1972—1987.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak si le še do 4. oktobra lahko ogledate razstavo olj akademskega slikarja Jožeta Kumer-ja.
Lutke KIMEKOMI Radencih
V avli hotela Radin je na ogled razstava lutk KIMEKOMI, ki jih edina v Evropi izdeluje Tatjana Koprol iz Ljubljane. Študirala je umetnostno zgodovino, v Avstraliji pa končala Kyugetsu school of Japanese doll making. Razstava bo odprta do 23. oktobra, bp
JEZIK NI/ JE MAČEHA
Tako imenovani glagoli s se so v (Toporišičevi) Slovenski slovnici (1976) obdelani na strani 294. Ustavil se bom ob enem, ki je v našem samoupravljalskem sporazumevanju silno pogost. To je dogovoriti oz. dogovoriti se.
Dogovarjamo se — se pravi: z dogovorom skušamo doseči soglasje — o vseh mogočih rečeh. V našem okolju pa, zlasti na sestankih, ta glagol kar naprej poslušamo v nemogoči obliki, ki bi jo sicer lahko prinesli iz kakšne silno stare knjige, a ne verjamem, da bi jih kdo prebiral. Poglejmo, kaj pomeni.
1	.dogovoriti: končati govorjenje (ko je dogovoril, so mu ploskali)
2	. dogovoriti se: z dogovorom doseči soglasje (dogovorila sva se za sestanek).
za sestanek).
Pri našem vsakdanjem (sestan-karskem) občevanju glagola v prvem pomenu skoraj ne omenjamo, saj raje rečemo: povedal je svoje; pri drugem pomenu (dogovoriti se) pa nesrečni se po navadi izpade. Toda zelo zastarelo in v današnjem jeziku povsem neustrezno je reči: dogovorili bomo sestanek, dogovorili bomo to stvar, dogovorili bomo načrte, to bomo dogovorili. Namesto tega bomo odslej torej slišali samo še: dogovorili se bomo za sestanek, dogovorili se bomo o tej stvari, dogovorili se bomo o načrtih, o tem se bomo dogovorili. Z upanjem, da ne bo kdo pribil: dogovorili bomo ta dogovor.
(mm)
. OKTOBRA 1987
STRAN 7
Vec končnih izdelkov
V pričakovanju potresa
Pod geslom: vsi mislimo, vsi delamo, so se konec prejšnjega tedna v Mariboru na že tradicionalnem vsakoletnem srečanju dobili slovenski inovatorji. Tokrat je bilo to osmič na temo: načr-
tovanje inovativnega poslovanja. Med organizatorji omenimo mariborsko univerzo, medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje ter mestno zvezo društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, pokroviteljstvo pa je prevzelo predsedstvo SR Slovenije.
Sistem za bogove, ne za ljudi?
Ustvarjalnost je kot ptica selivka, ki se naseljuje v zdravih družbah, smo slišali in se vprašali, kdaj bo priletela v Pomurje. Morda je še čas, da se tudi v pomurskem gospodarstvu vrnejo k virom čiste studenčnice in se odžejajo ali z drugimi besedami, manj pesniško in bolj podjetniško, da uvidijo, kako so inovacije in z njimi povezano podjetništvo bistven spodbujevalec ekonomske in hkrati družbene dinamike. Toda bolje pozno kot nikoli, pri čemer ne gre za »juriš na nebo«, še manj za slepo vero v predpostavko zagrenjenega sociologa, da smo delali sistem za bogove, ne pa ljudi, marveč gre za to, da se inovativnost poslovanja odrazi v merljivi obliki.
Odtujevanje pod težo bremen
Slovitemu Pitagori, se je pošalil eden od uvodničarjev, je bilo lahko, ker mu matematika ni bila sredstvo, s katerim naj bi reševal praktične naloge, marveč le način za očiščenje duše in srečanje z bogom. Nas pa, vsakega posameznika in vse skupaj, težijo bremena, pod katerimi bi se šibili fizično in ekonomsko znatno močnejši ter pravno in moralno trdnejši kot se tačas mi kažemo sebi in svetu, pa moramo zato biti še kako praktično naravnani. Zato bi moralo biti načrtovanje inovativnega poslovanja, o čemer so dva dni zagreto razmišljali na tradicionalnem inova-torskem srečanju v Mariboru, že naša vsakdanja praksa. V resnici je tako, »da se na preveliko centralizacijo in prevelika pooblastila državnih organov in njihove pravice do prisile, ljudje ponavadi odzivajo s tem, da se pasivizirajo, odtujijo, namesto da bi aktivirali svoje sposobnosti,« je v imenu pokrovitelja v slavnostnem nagovoru dejal član predsedstva SR Slovenije Andrej Marinc.
Tehnološki viški delovne sile
Slovenska družba resda še nima strategije tehnološkega razvoja v obliki dokumenta, razpolaga pa z razvidnim tovrstnim konceptom. V tej zvezi je pred slehernim podjetjem (gospodarsko enoto), ki mora samo skrbeti za rast in razvojno strategijo, toliko pomembnejše poslanstvo. Eden od uvodnih razpravljalcev je razčlenil dva tipa sodobne organizacije z razvojno sestavino: v prvem primeru v razvojni enoti organizacije pripravijo nov izdelek in ga prenesejo v proizvodnjo, v drugem primeru se poslužijo projektnega pristopa, kar pomeni, da projektna skupina pripravi izdelek in z njegovo proizvodnjo preide, se preobrazi v proizvodno skupino. Razviti zahodni svet, kjer se že pojavljajo tehnološki presežki, viški delovne sile z vsemi posledicami in pada število zaposlenih v proizvodnji ob hkratnem strmem dviganju števila zaposlenih v razvoju, se zelo hitro preobraža v postindustrijsko, informacijsko družbo. Konkurenca delovno intenzivni industriji, ki je v pretežni meri razvita tudi v pomurskem gospodarskem prostoru, je čedalje hujša. Ali in doklej bo mogoče zdržati, če ne pride prej do preustroja na intenzivno industrijsko proizvodnjo i velikim vložkom znanja in ustvarjalnosti?
inouociie
Biseri s posvetovanja
Svetovalec v predsedstvu SR Slovenije mag. Viktor Žakelj je povzel, ob številnih drugih iskrivih mislih, mnenje prof, dr. Antona Trstenjaka: »Če je ustvarjalnost izraz splošne človeške dejavnosti, potem implicira tudi družbo kot poseben dejavnik, ker ni več rezervat kakšnih izjemnih od družbe odmaknjenih posebnežev, ob katerih bi morali odpirati celo vprašanje, ali so sploh normalni ali ne.« Dodal je sodbo Emila Milana Pintarja, namestnika predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ki jo je ta izrekel na lanskem posvetu:
»Inovativna je lahko le družba, ki ne priznava statičnih razmerij, ki ne pristaja na kastno organiziranost, ki se je pripravljena in sposobna sprotno odzivati na vse spremembe v okolju in v sebi sami.« V okviru razmišljanja o predlaganih ustavnih spremembah je Viktor Žakelj rekel: »Nekatere predlagane rešitve premalo sledijo ali so v direktnem nasprotju (ali ohranjajo neustrezne sedanje rešitve, kar je eno in isto) s svetovnimi trendi, ki jih prinaša tretja tehniško-tehnološka revolucija. Značilnost sodobnega sveta je namreč rastoča mikro-regulacija ne le ekonomije, ampak celotne družbe, ki temelji na visoki funkcionalni in lokalni avtonomiji proizvodnih in teritorialnih enot, (podčrtal B. Ž.) Te mikrocelice pa integrira trg preko skupne vrednostne orientacije in neoviranega pretoka blaga in storitev ter informacij. Predpogoj za to pa je na skupnih temeljih izvedena politična decentralizacija in pravna deregulacija družbenega  in ekonomskega življenja, kar vse je predpogoj za funkcioniranje trga in resničnega samoupravljanja«.
Ko te zagrabi krokodil
Med kakimi 300 udeleženci smo zaman iskali kakšen znan pomurski obraz. Pač: prvi dan smo uspeli izslediti mag. Andreja Kralja iz sozda ABC Pomurka, ki nam je z njemu lastno ironijo navrgel: so me poslali. Dr. Matjaž Mulej iz Vek-ša je kot eden od najzaslužnejših za mariborska srečanja no-vatorjev ob tem dejal: »Upam, da so se čutili šibko informirani. Upam. Sploh sem razočaran nad udeležbo poslovodnih gospodarstvenikov. Kaže, da so se v gospodarstu odvadili, če so sploh kdaj bili navajeni, planiranje jemati resno in enako tudi inovacije. Zato je bilo tem nujneje pripraviti to posvetovanje. Ce skušamo doseči, da inovacije nehajo biti samo stvar slučajnostnega navdiha slučaj-nostnih tečnežev in preiti na sistematično, široko razmahnje-no inoviranje in inovativno poslovanje, je to zanje tuje in čudno, po drugi strani pa že morda antipatično ali celo nevarno. To bi namreč pomenilo, da morajo vsi tisti, ki so vplivni, veliko več osveževati svoje znanje in dolgoročno razmišljati o svojem poslovanju. Njim v prid pa moramo pošteno priznati, da jih sedanje gospodarske razmere silijo v reševanje številnih kratkoročnih in navi- J dežno drobnih, v resnici pa za j celoto pomembnih problemov ? in jim preprosto ne dajejo časa, j
Zdi se mi, da je gospodarstvo j prišlo v položaj kot v tisti gro- (j zljivi anekdoti, ko se je nekdo . 3 odpravil izsuševat močvirje, 1 tam pa ga je zagrabil krokodil.
Reveža potem močvirje in izsuševanje sploh nista več zanimala, ampak samo to, kako se~re-šiti iz gobca.« In še Pintarjeva puščica: »Potres se bo zgodil, če ne bo tehnološkega razvoja.« Saj nas že trese, mar ne?
Branko Žunec
Na območju zemljiškega kompleksa, ki ga zavzema lendavska Ina Nafta, je dovolj prostora za nove proizvodne obrate. Prednost je tudi v tem, ker je bolj ali manj poskrbljeno za infrastrukturo (voda, elektrika, poti itd.). To pa so prednosti, ki jih kaže bolj kot doslej izkoristiti. Tega so se pred leti zavedli tudi v mariborskem Zlatorogu, katerega tozd Kozmetika je na »dvorišču« Nafte v Petišovcih uredil proizvodni obrat za plemenitenje maščob živalskega izvora z vodikom. V obratu, ki so ga predali namenu proti koncu 1985. leta, je zaposlenih 8 delavcev, ki letno s pomočjo strojev predelajo v polizdelke 5 tisoč ton maščob. Te pozneje dodelujejo v končne izdelke v Mariboru. Ker pa tam ni možnosti za širitev dejavnosti, zdaj tuhtajo, kje vzeti potrebna denarna sredstva za ureditev (oziroma preselitev) proizvodnje končnih izdelkov v neposredni bližini obrata v Petišovcih. Gre za ureditev možnosti za delovne procese, kot so hidroliza, destilacija, umiljevanje in drugo. Kot nam je povedal direktor tozda Kozmetika Matjaž Brandner, si v
2 5-letnica Cestnega podjetja
NOVA POTA POMURSKIH CESTARJEV
Od ustanovitve Cestnega podjetja Maribor, kamor sodi tudi Tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, ki skrbi za redno urejenost pomurskih cest, je minilo četrt stoletja. Ob tej priložnosti je bila večja slovesnost v soboto dopoldne na sedežu delovne organizacije v Mariboru, kjer je bil slavnostni govornik predsednik mestne konference SZDL Črtomir Mesarič. Tovariškega srečanja so se udeležili tudi številni pomurski cestarji, ki so prispevali velik delež k razvoju cestnega gospodarstva v tem delu severovzhodne Slovenije.
Mejniki v razvoju cestne dejavnosti
Jubilej je nedvomno dobra priložnost za obuditev spomina na prehojeno pot. Prav je, da omenimo vsaj nekatere pomembnejše mejnike na 25 let dolgi razvojni poti. Že od osvoboditve naprej je doživela organizacija cestne službe v naši republiki vrsto sprememb. Tako se je že leta 1946 direkcija za ceste preoblikovala in so na terenu nastale njene baze, med drugim tudi v Ljutomeru. Leta 1949 so skrb za vzdrževanje cest na svojem območju prevzeli okrajni ljudski odbori iir šele leta 1961 so bila skladno z zakonom o javnih cestah ustanovljena cestna podjetja. Tako je prišlo do formalnopravne ustanovitve Cestnega podjetja Maribor leta 1962. Vanj so se združile prejšnje cestne organizacije, med drugim tudi Okrajna cestna uprava v Murski Soboti. Po takratnem organizacijskem načrtu, po katerem so ceste postale osnovno sredstvo cestnih podjetij, so bili cestni delavci v Murski Soboti razporejanj v obrat 2 za vzdrževanje cest.
Cestarji so v minulih letih storili precej pri posodobitvi cest. Samo letos so obnovili okrog 42 kilometrov cest, lani pa 35, pri čemer je k tako dobrim dosežkom prispevala tudi lastna asfaltna baza. Foto: M. Jerše.
 Naslednji mejnik v razvoju cestnega gospodarstva je bilo leto 1967, ko je prenehal veljati zakon o cestnih podjetjih in je ceste prevzel v upravljanje Cestni sklad SR Slovenije. Ze leta 1971 je republiška skupščina sprejela nov zakon o javnih cestah. Upravni organ za magistralne, regionalne in lokalne ceste je postala po novi kategorizaciji republiška skupnost za ceste v Ljubljani. Poslej so lokalne ceste upravljale občine. Cestno podjetje Maribor, ki je bila enovita delovna organizacija, se je leta 1973 skladno z zakonom o združenem delu razdelilo na temeljne organizacije. Skupno je bilo 7 tozdov in med njimi tudi soboški. Leta 1981 so po novem postale kategorizirane ceste vnovič osnovno sredstvo cestnih podjetij, ustanovljene pa so bile samoupravne interesne skupnosti za ceste. Tega leta je maribdrsko cestno podjetje začelo delovati v petih tozdih.
Zlatorogu prizadevajo problem rešiti s sovlaganji. Iz vsega tega se bo prej ko slej nekaj izcimilo, kajti neracionalno je prevažati polizdelke na progi Lendava— Maribor samo zato, da bi jih dodelali. Toliko bolj je nujna načrtovana rešitev, ker predvidevajo, da se bodo možnosti prodaje povečale.
V Zlatorogu pa se pripravljajo tudi na preselitev proizvodnje aerosolov (raznih razpr-šilnih sredstev) prav tako v Lendavo oziroma na območje Nafti-nih proizvodnih obratov v Petišovcih. Ta organizacija združenega dela (Nafta) začenja namreč izdelovati potisni plin za razpršilce, zato je nekako logično oziroma racionalno, da je v neposredni bližini še obrat aerosolov. Predvidoma do konca leta bodo v Zlatorogu naredili naložbeni načrt, potem pa še druge dokumente in skušali na različne načine zagotoviti denar. O višini naložbe za zdaj še ni podatkov, bo pa vsekakor cenejša, če bodo objekt in naprave postavili v neposredni bližini izvora surovine, prednosti pa so seveda Naftini infrastrukturni objekti.
Dobro vključevanje v pomurskem prostoru
»Vse do leta 1973 nismo imeli lastne mehanizacije, ampak smo si jo zagotavljali iz obrata v Mariboru, tega leta pa je dokončno prišlo do razdelitve mehanizacije. Obdobje od 1981 do 1987 pa je pomenilo za naš tozd posodabljanje s prevoznimi zmogljivostmi in strojnimi enotami. Prav tako smo se precej kadrovsko
IVAN IPŠA, direktor soboškega tozda za vzdrževanje in varstvo cest, gleda s ponosom na prehojeno pot pomurskih cestarjev.
okrepili. Leta 1985 pa smo v našem tozdu organizirali izdelavo asfalta, kar so dotlej opravljali v tozdu Gradnje prejšnje asfaltne baze v Lipovcih. Pohvaliti pa moram tudi dobro sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in vaškimi odbori, s katerimi smo našli skupni jezik. Prek občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za ceste pa smo se vključevali v širši pomurski prostor. »Tako pravi direktor Tozda za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti Ivan Ipša, ki ima veliko zaslug za nemoteno poslovanje te cestne organizacije.
Danes je v soboškem tozdu za vzdrževanje in varstvo cest zaposlenih 190 delavcev; od tega 5 inženirjev in diplomiranih inženirjev, 12 gladbenih tehnikov in 15 delovodij. Kvalifikacijska sestava se nenehno izboljšuje. Premorejo 45 transportnih enot, kar je dokaj obsežen prevozni park) s katerim tudi opravljajo celotno zimsko službo. Poleg tega pre-
Pa zaposlitve? V obratu za hidrogeniranje maščob oziroma v načrtovani tovarnici končnih izdelkov ter v novem obratu aerosolov se bo zaposlilo sicer nekaj novih delavcev, vendar ne bo množičnega zaposlovanja. Tudi to — 10 ali 20 zaposlitev — je za lendavsko občino kar precej, čeprav se s tem seznam iskalcev zaposlitve (okrog 500) ne bo bistveno zmanjšal. Se bo pa število hitreje zmanjševalo, če bodo v lendavski občini še naprej aktivni pri iskanju novih proizvodnih programov. Dokaj obetavni so dogovori z Iskro, ki bo predvidoma v to občino (v proizvodno halo Naftinega tozda Strojne delavnice) prenesla izdelavo zobnikov za vrtalne in druge stroje, dogovarjajo pa se še z drugimi organizacijami z razvitih slovenskih območij. Pri vsem tem pa se človek nekako ne more znebiti vtisa, da so pri vseh teh prizadevanjih za nove proizvodne programe še najbolj aktivni člani izvršnega sveta, veliko manj pa združeno delo, ki je pravzaprav nosilec gospodarskega razvoja občine. Vsa čast pa seveda izjemam!
Š. Sobočan
INA nafta tozd ‘ ; Rafinerija
morejo 38 strojnih enot. Letos računajo, da bo celotni prihodek znašal 5 milijard dinarjev in da bodo navedli okrog 60 tisoč ton asfalta. Hkrati pa jim je uspelo obnoviti 42 kilometrov pomurskih cest. To je v primerjavi z lanskim letom, ko so uredili 35 kilometrov cest in izdelali 43 tisoč ton asfalta, vsekakor pomemben dosežek.
In še kratek pogled naprej! Letos bodo znova uveljavljene spremembe v zakonu o cestah, s katerimi naj bi ločili redno vzdrževanje od obnove oziroma gradnje cest. »V našem tozdu opravljamo obe vrsti del v enem tozdu, sicer ločeno po sektorjih. Spremembe v zakonu o cestah pa terjajo krčitev teh dveh dejavnosti. Po novem bi namreč pri obnovi cest dražili oziroma zbirali ponudbe, kar terja prilagoditev tem spremembam. Tačas še ni znano, v kakšni organizacijski obliki bo deloval soboški tozd, vendar menimo, da bi moral ostati ta tozd v Murski Soboti. Tedaj se bomo tudi ustrezno organizirali,« je poudaril Ivan Ip-ša.
Milan Jerše
Izdelki za gospodinjstvo
V Naftini temeljni organizaciji združenega dela Rafinerija so začeli pripravljati nekatere izdelke v manjših količinah in s tem ustregli notrošnikom. Gre v slavnem, za izdelke, ki so jih doslej prodajali na veliko, in sicer kot surovine ali pa kot gotove izdelke. S tem, da poslej tudi sami nastopijo na- tržišču s posameznimi izdelki v manjših »pakiranjih« (1 do 10 litrov), so izpolnili tudi del sanacijskega programa, ki je predvidel čim boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in s tem povečanje dohodka. Za usposobitev polnilne linije so porabili 30 milijonov dinarjev, kar je pravzaprav malo, če bo trg pokazal velik interes za njihove izdelke.
Lendapet C 1 je namenjen čiščenju avtomobilskih, traktorskih in drugih motorjev. Lendapet C 2 je petrolej za razsvetljavo, uporaben tudi kot topilo in za odstranjevanje masti z raznih predmetov. Lendapet C 3 je sredstvo, ki poskrbi za tekoče stanje dieseiskega goriva. Dodamo ga lahko kar 30 odstotkov in pozimi ne bo strahu, da dieselski motor ne bi vžgal. Lendaben A 2 se uporablja za odstranjevanje mastnih madežev, Lendaben B 1 je redčilo oljnih barv in lakov. Lendaben B2 pa je zlasti uporaben v mehaničnih delavnicah za čiščenje strojev in za odstranjevanje umazanije, tako s kovinskih kot lesenih predmetov, pred barvanjem. Nazadnje naj še omenimo, da v lendavski Rafineriji še destilirajo vodo za akumulatorje, hladilni sistem motorjev ali centralno gretje.
Š.S.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona
objavlja
še dodatne
pogoje
k natečaju za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, prostih in novozgrajenih v letu 1988, objavljenem v Vestniku št.: 37 dne 24. 9. 1987.
Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj:
a)	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so upravičenci do pridobitve solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na družino ne presega 55 % povprečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986, to je 67.353 din,
— da samski upravičenec ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986, to je 79.599 din,
— da upravičenec-samohranileč ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD v letu 1986, to je 79.599 din,
— da skupni mesečni dohodek na člana mlade družine ne presega 70 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986, to je 85.722 din.
SR Slovenije v letu 1986, to je 85.722 din.
(za mlado družino se šteje družina, katere noben zakonec ni starejši od 30 let in ima vsaj enega otroka).
b)	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in.delovnih skupnostih, veljajo enaki pogoji kot za delavce pod točko a;
c)	za upokojence, invalide in borce NOV, kmete-borce NOV, vdove in pridobitno nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter za starejše in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, namenjenih za stanovanjsko gradnjo;
d)	za borce NOV in kmete-borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja tudi, če pridobivajo stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice za družbeno stanovanje.
Rok za sprejemanje vlog se podaljša do vključno 16. 10. 1987.
kmetijska panorama
Manj sadja, zato pa dražje
Po lanskoletni takorekoč rekordni letini bo letos sadja precej manj. Lani smo v Sloveniji pridelali okrog 35 tisoč ton namiznega sadja in še 80 tisoč ton jabolk za predelavo, letos pa naj bi slovenski sadjarji po ocenah dali na trg le nekaj več kot 20 tisoč ton namiznega sadja, približno toliko pa naj bi ga dali tudi v predelavo industriji. Brez pridelka so takorekoč ostali ekstenzivni kmečki nasadi, zato se bo s problemom pomanjkanja sadja srečevala predvsem predelovalna industrija.
Zaradi pomanjkanja sadja bo to letos precej dražje, kljub temu pa so se na poslovnem odboru za promet s sadjem dogovorili, da s cenami ne bi pretiravali in da ne bi preveč prizadeli tistih, ki se odločajo za nakup ozimnice. Naj spomnimo, da so bila lani jabolka za ozimnico po 180 dinarjev kilogram v trgovinah in po 140 dinarjev na plantažah, letos pa bodo kljub vsemu precej dražja. Jabolka jonatan, zlati delišes in rdeči delišes naj bi v času ozimnice prodajali v trgovinah po drobnoprodajni ceni 600 dinarjev kilogram, za ozimnico pa naj
bi bila po 450 dinarjev kilogram bruto za neto. Nekoliko ceneje bodo prišli do ozimnice tiste, ki se bodo odločili za nakup pri pridelovalcih, saj bodo morali za kilogram teh jabolk odšteti 350 dinarjev. Jabolka idared, gloster, jonagold, elstar in mutšu naj bi v drobnoprodajnih trgovinah od 15. oktobra prodajali po 700 dinarjev kilogram, za ozimnico naj bi jih prodajali v trgovinah po 550 dinarjev, medtem.ko bo pri pridelovalcih potrebno za kilogram teh vrst jabolk odšteti 450 dinarjev za kilogram. Vse te cene naj bi veljale do 15. oktobra, po-
Na podlagi 70. člena Statuta
Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1.	vodenje eksterne kontrole, ocene zaključnih računov in periodičnih obračunov ter ekonomsko-fina-čne revizije v podružnici
pogoji:
— strokovna izobrazba VII. stopnje: diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. čl. zakona o SDK
2.	vodenje ekspoziture v Lendavi
pogoji:
— strokovna izobrazba VI. stopnje: ekonomist, višji upravni delavec, pravnik ali organizator dela ali z delom pridobljena delovna zmožnost na ravni VI. stopnje izobrazbe
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— prenehanje pravnih posledic obsodbe po 176. čl. zakona o SDK
Za opravljanje navedenih del in nalog se imenuje kandidat za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, 15 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje razpisanih del in nalog, bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
tem pa se bodo vsak mesec zvišale za 20 dinarjev pri kilogramu zaradi stroškov skladiščenja, na Cene pa bodo vplivale seveda tudi razmere na trgu. Letos naj bi slovenski sadjarji spravili v hladilnice okrog 12 tisoč ton najboljših namiznih jabolk.
Letošnji pridelek sadja bo precej manjši tudi v Pomurju, poleg tega pa bo še slabše kakovosti. Prav na območjih v soboški občini, kjer so začeli intenzivno razvijati sadjarstvo, je toča opravila svoje in v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo Kmetijske zadruge Panonka so se dogovorili, da bodo cene njihovega sadja nekoliko nižje od priporočenih. Napovedujejo, da bodo letos pridelali le 170 ton jabolk, zaradi slabše kakovosti bodo kar 100 ton prodali predelovalni industriji, preostalo pa bodo v glavnem jabolka drugega kakovostnega razreda in le nekaj prvega kakovostnega razreda. Tako bo za ozimnico moč kupiti jabolka jonatan in zlati delišes po 380 dinarjev kilogram prvega kakovostnega razreda in po 300 dinarjev kilogram drugega kakovostnega, razreda, medtem ko je kilogram jabolk jonagold, idared in gloster prvega kakovostnega razreda po 450 dinarjev in drugega kakovostnega razreda po 350 dinarjev. Vse cene veljajo bruto za neto, s prodajo ozimnice pa so začeli v začetku tedna. Tudi letos prodajajo jabolka v skladišču v Puconcih, kjer jih je moč kupiti vsak dan med 12. in 16. uro ter v Fokov-
cih, kjer jih prodajajo med 12. in 15. uro.
Zaradi manjšega pridelka in slabše kakovosti letos jabolk ne bodo izvažali, čeprav so že imeli sklenjeno pogodbo za izvoz 150 ton jabolk v Zvezno republiko Nemčijo. Kot so nam povedali v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo, imajo zdaj že 18 hektarjev lastnih rodnih nasadov jablan in 17 hektarjev nerodnih, v kooperaciji pa 4 hektarje rodnih in 6 in pol hektarja nerodnih nasadov, v prihodnjem letu pa nameravajo obnoviti še 10 hektarjev lastnih nasadov in prav toliko v kooperaciji. Ob tem bodo v prihodnjem letu uredili še 12 hektarjev nasadov črnega ribeza, malin, robid in industrijskih jabolk ter 3 hektarje lešnikov. Tako bodo imeli skupaj z drevesničarsko proizvodnjo že 78 hektarjev vseh lastnih nasadov in skupaj z vinogradi 63 hektarjev v kooperaciji, to pa so že površine, na katerih bodo pridelovali pomembne tržne presežke. Za leto 1991 načrtujejo, da bodo pridelali že čez 2 tisoč ton jabolk, to pa so količine, ki zahtevajo že tudi hladilnica. Vendar v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo pa niti v Panonki sami za takšno naložbo niso sposobni, zato bo treba poiskati rešitev v okviru sozda ABC Pomurka. Če želimo sadjarstvo razvijati še naprej, potem moramo nujno razmišljati o hladilnici, pravijo v tozdu Sadjarstvo, saj nam bodo sicer še naprej smetano pobirali dru^	L. Kovač
STR O KO VN J AKI l .SVETUJ E J O 4
Nekaj napotkov pred trgatvijo
Trgatev se približuje, vendar bodo letos le redki vinogradniki opravili normalno trgatev. V marsikaterem vinogradu je že julijska toča opravila predtrgatev ali celo glavno trgatev. Ostali vinogradniki, ki jim je letos ta naravna nesreča prizanesla, pa se bojijo, da jim del pridelka vzame gniloba, ki se bo še močneje razširila po obilnem deževju prejšnjo soboto in nedeljo.
Ze lani smo na kmetijski strani v Vestniku določene napotke za pripravo posode (sodov) že dali, zato bi jih ob tej priložnosti le na kratko ponovili. Leseni sodi so še vedno najbolj razširjeni med zasebnimi vinogradniki in verjetno bo še dolgo veljalo, da je dobro vzdrževana lesena posoda ena od osnov za kakovost viha. Novi sod moramo najprej oviniti (seveda, če ni parafiniran). Iz dog soda, ki so največkrat iz hrasta ali akacije, se nam mora izločiti tanin ki bi nam kasneje v vinu dal premočno trpkost in obarvanost. Izločitev tanina iz lesa soda najlažje dosežemo tako, da sod parimo ali ga obdelujemo z vročo vodo, dokler nam iz soda ne teče čista voda. Da pospešimo izločanje tanina, lahko dodamo v sod 1—2 kg sode na 100 litrov vode. Sod na koncu dobro splaknemo s hladno vodo. Priporočljivo je, da imamo prvo leto v novem sodu vino slabše kakovosti. Tudi sod, ki mu je sodar vstavil nova vratca ali dogo, je potrebno na novo oviniti. Sode, ki smo jih imeli čez leto krajši ali daljši čas prazne in smo jih suho konzervirali, teden dni pred trgatvijo, lahko tudi prej, izpiramo s hladno vodo seveda prej ugotovimo, če se v njih ni pojavila plesen. To izpiranje ponovimo dva do tri dni zapored, odvisno, kako dolgo smo imeli sod prazen in kako močno smo ga žveplali. Namen izpiranja je, da iz soda odstranimo staro žveplo, ki bi nam kasneje povzročalo težave v moštu in vinu (okus po žveplovi starini) in da ne bi mošta ali vina prežveplali. Sod, ki smo ga dobro izprali, pustimo, da se nam posuši; če ga takoj rabimo, zažveplamo in v njega točimo mošt ali vino.
Ce smo imeli sod konzerviran na moker način s 5 % žveplasto kislino, pa zadostuje, da tak sod pred uporabo izpraznimo in ga splaknemo z vodo in postopamo, kot je bilo že navedeno. Več težav in dela pa imamo, ko je sod zaradi slabega vzdrževanja ali nedoslednega žveplanja postal plesniv. Če se ta plesnivost ni močno razvila, zadostuje, da jo najprej odstranimo, s krtačo, potem pa sod splakujemo s hladno vodo. Pri močni plesnivosti pa je potrebna že krtača za železo, hladna in vroča voda ter soda. V skrajnem primeru pa je potrebno sod ponovno zbrusiti in s tem odstraniti plesen, ki se je že močno vtisnila v les. Tak sod lahko tudi parafi-niramo, vendar moramo vsako leto kontrolirati, če se ni parafinska obloga že kje poškodovala in jo je potrebno obnoviti.
Cena lesene vinske posode nas sili, da jo bolje vzdržujemo, vsaka 2—3 leta lahko prebarvamo obroče, in od zunaj premažemo leseni del s tanko plastjo lanenega olja in s tem sodu podaljšamo trajnost. Naj na koncu podam tudi rezultate meritev sladkorne stopnje in kisline za posamezne sorte vinske trte na območju Goričkega. Ti podatki so lahko vinogradniku dobra orientacija, kdaj bo posamezna sorta primerna za trgatev. Meritve so bile opravljene 26. 9. v različnih vinogradih po Goričkem.
Sorta	sladkorna	kislina
	stopnja v %	v g/1
šipon	10	16
1. rizling	11,5	13,8
beli pinot	15,0	13,0
souvignon	13,5	13,3
POLN SMELIH NAČRTOV
Največje zadovoljstvo za človeka je, če poklic, ki si ga je izbral, opravlja z veseljem. Za Jožeta Škodnika iz Gornjih Slaveč bi upal trditi, da je v svojem poklicu našel zadovoljstvo, saj so kljub težavam, s katerimi se v tem času ubadajo kmetijci, njegove besede polne optimizma, misli pa mu uhajajo k novim in še bolj smelim načrtom. Že kot otrok je vzljubil delo na zemlji in se po končani šoli tudi odločil, da ostane na kmetiji. Kot mnoge njegove vrstnike Jožeta ni zvabilo mesto in sla po lagodnejšem življenju, pač pa je v njem zmagala želja, da ustvari trdno kmetijo.
8 hektarjev obdelovalne zemlje ne sme zarasti plevel in odločil se je, da kmetijo preusmeri v živinorejo. Z malce negotovosti se je sicer lotil gradnje novega hleva, ki ga je dokončal z lastnimi sredstvi, brez posojil, le za nakup potrebne mehanizacije je najel nekaj posojila. Pa mu je zdaj že nekoliko žal, da se ni bolj smelo odločil za večje naložbe, saj so bili takrat kreditni pogoji
Pri Skodnikovih večino krme pridelajo doma. Letos je Jože zgradil nov silos, načrtuje pa še gradnjo novega hleva za 50 glav govedi.
še dokaj ugodni in z odplačilom ne bi bilo težav.
V njegovem hlevu je zdaj 25 govejih pitancev, ki jih pita za soboško Mesno industrijo. Teleta so predraga, obresti pa previsoke, zato se je odločil za dopita-nje 200-kilogramskih bikcev. 530 dinarjev dobi za kilogram prirastka, vendar je ta cena le nekoliko prenizka. Vsaj 750 do 800 dinarjev bi moral dobiti po kilogramu, če bi želel, da bi mu po obračunu vseh stroškov ostalo nekaj več dohodka. Sicer pa Jože ni tak, da bi preveč tarnal in se pritoževal. Večino krme pridela doma, dokupuje le beljakovinske koncentrate, preveč pa seveda ne sme preračunavati.
Ob osmih hektarjih svoje obdelovalne zemlje ima v najemu še dva hektarja, pretežni del teh površin pa namenja koruzi. Letos jo ima na sedmih hektarjih, vendar tokrat z njo ni imel preveč sreče. Toča mu je pobrala dobršen del pridelka in koruzo z vseh teh površin bo moral silirati z rastlino. Običajno je polovico koruze požel za zrnje, tokrat pa bo slednje moral dokupiti. Pride-
Jože Škodnik iz Gornjih Slaveč je eden tistih redkih mladih kmetov, ki je svoj poklic zapisal kmetijstvu in kaže, da mu tega ni žal.
lek je imel sicer zavarovan, vendar je koruza zdaj že tri do štirikrat dražja, račun pa tako spet ne bo preveč spodbuden. Ker bo moral koruzo z vseh površin silirati z rastlino, je zgradil tudi nov silos prostornine 300 kubičnih metrov, kaže pa, da bo moral vhleviti še več pitancev, če bo želel pokrmiti vso silažo. Sicer pa ima Jože dokaj smele načrte, saj že ponovno razmišlja o gradnji še enega hleva za 50 glav živine, tako da bi lahko imel v enem turnusu 80 pitancev. Če se človek odloči za neko proizvodnjo, mora biti ta takšna, da daje primeren dohodek. To je njegovo vodilo, pravi pa, da se dela ne boji. Čeprav je sam s staro materjo, načrtuje, da bi dokupil še nekaj zemlje ali pa jo vzel v najem. Ima potrebno mehanizacijo, je pa pač tako, da kmet ne pozna osemurnega delavnika, pa tudi nedelj in praznikov ne.
Da mu volje do dela resnično ne manjka, potrjuje tudi to, da ima ob pitancih tudi hektar sladkorne pese, seje pa tudi ječmen in tritikale, manj pa pšenice, saj
cena ni spodbudna in je ne prodaja.
Če bi imeli pri nas veliko tako smelih mladih kmetov, kot je Jože Škodnik iz Gornjih Slaveč, se nam za prihodnost našega kmetijstva ne bi bilo treba bati. Žal pa je Jože le eden redkih mladih Pomurcev, ki vztrajajo na zemlji, ko se bo k Škodnikovi hiši priselila mlada gospodinja, pa bo prihodnost te kmetije zagotovljena.
Ludvik Kovač
Turnišče: cene pujskov
Po zadnjem sejmu sodeč se povpraševanje po pujskih nekoliko povečuje. Minuli četrtek, 25. septembre, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 83 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Prodali so okrog 60 živali, za par pa so morali kupci odšteti od 40.000 do 55.000 dinarjev. Sejem v Turnišču se začenja ob 7. uri.
Kot lahko vidimo iz podatkov, je potrebno grozdju še mnogo sonca in vinogradnikove strpnosti, da bo primerno za trgatev. V prihodnji številki Vestnika bomo postregli z novimi podatki o dozorevanju grozdja na Goričkem.
Ernest Novak, dipl. inž. agr.
VPRAŠANJE, KI NI ODVEČ:
Kaj bo z žago?
Medtem ko je lani ob polletnem obračunu poslovanja lendavski tozd Predelava lesa, ki posluje v okviru sozda ABC Pomurka, prikazal izgubo, je letošnja polletna bilanca ugodnejša: dohodek znaša 126 milijonov 472 tisoč dinarjev, akumulacija 8 milijonov 550 tisoč, povprečni osebni dohodki 168.626 dinarjev. Ne dvomimo, da bi bili dejanski rezultati drugačni, so pa bili
...JEPAČ PAŠTETA KEKEC!
dvomljivci nekateri drugi, ki so se lani ob razpravi o poslovanju gospodarstva spraševali, ali morda računovodje občasno rezultatov ne prilagodijo tako, kot je za ta ali oni tozd (misel velja na splošno) ugodneje. To pomeni, da je včasih dobro prikazati tudi izgubo.
Kaj bo z žago? Da, z žago, saj se za sicer veliko obetajočim nazivom dejavnosti (predelava lesa) skriva le razrez hlodovine, torej najbolj enostavno delo. To pa upravičeno marsikoga bode v oči, saj iz Lendave odvažajo surovino; le zakaj ne bi zahtevnejšega izdelka? Kaže pa, da še stanje vsaj še nekaj časa ne bo spremenilo, kajti tudi v občinskem razvojnem dokumentu — družbenem planu za obdobje 1986/90 — ni nič obetavnega. »Tozd Predelava lesa — žaga bo dogradil decimernico za deklasi-rani les z namenom omogočiti predelavo manjvrednih desk v enostavnejša elemente za izvoz. Temeljna razvojna usmeritev tozda ostaja še naprej proizvodnja polfinalnih lesnih izdelkov in izdelkov žaganega lesa.« Kako neambiciozni znamo biti celo v pisnih dokumenti, v praksi pa še "(ponavadi) damo manj od sebe. Ali pa je vse to neke vrste »zavarovanje« pred morebitno izgubo, s katero se sicer otepajo vsi nesposobni lesarji?
Š. S.
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 5
PROGRAM
UKREPOV ZA ODPRAVO POSLEDIC PO TOČI, NEURJU IN POPLAVAH V OBČINI MURSKA SOBOTA
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota bodo na seji dne 8. oktobra 1987 obravnavali Poročila o ocenjeni škodi po neurju, toči in poplavah v občini Murska Sobota, ter program ukrepov za sanacijo škode. Poročilo o ocenjeni škodi je bilo objavljeno v 6. številki Delegatskega vestnika, dne 24. septembra 1987. V nadaljevanju objavljamo Program ukrepov IS Skupščine občine Murska Sobota za odpravo posledic po toči, neurju in poplavah v občini M. Sobota.
Po neurju in toči na območju občine Murska Sobota z dne 25. 7. 1987 ter poplavah z dne 5. 8. 1987 so bili takoj sprejeti določeni sanacijski ukrepi s ciljem, da se prepreči nastajanje na-daljne škode in da se v čim krajšem času normalizira stanje. Osnovni cilj predvidenih ukrepov je ohranitev obsega obstoječe proizvodnje.
Takoj po ujmi se je pristopilo k začasni usposobitvi poškodovanih cest, PTT in elektroenergetskih objektov, k popravilu vseh stanovanjskih in gospodarskih objektov, odstranjevanju polomljenih in izruvanih dreves in zagotavljanju reprodukcijskega materiala za kmetijstvo.
Predlagani in sprejeti so sledeči sanacijski ukrepi:
KMETIJSTVO:
I.	faza:
osnovni namen je bil preprečevanje nadaljnega nastajanja škode in ohranitev kmetijske proizvodnje. K izvajanju te faze se je pristopilo takoj, zaključilo pa se bo konec septembra 1987.
IZKORIŠČENO
1.1.	setev strniščnih dosevkov — nakup semena z regresom v A coni 90 %, v B 50 %
1.2.	dognojevanje travnikov, sladkorne pese, vrtnin s KAN v A coni 90%, v B 50 % regresa
1.3.	foliarno gnojenje sladkorne pese 100 % v A coni za foliarno gnojilo
1.4.	škropljenje trajnih intenzivnih nasadov 100 % regres za fungicide in storitev v A coni
1.5.	plačilo delnih stroškov za žetev poškodovanih žitnih posevkov v A coni po 25.000 din/ha — z obračunom ob prevzemu reprodukcijskega materiala za jesensko setev
1.6.	krmila — koruza, sačma, U super, otrobi, krmilna moka ... regres v A| coni 90 %, v A2 80 %
28,913.414
191,798.347
1,096.000
9,231.992
36,402.880
763,056.419
SKUPAJ:
II.	faza
2.1.	Jesenska setev
Toča, neurje in poplave so poškodovale in uničile nepožete posevke pšenice in rži. Zaradi obilnih in dolgotrajnih padavin je bila žetev poškodovanih posevkov težavna, pridelki pa neznatni in uporabni le za živinsko krmo.
Na prizadetem območju bo za obseg nepožetih površin regresirana oskrba z reprodukcijskim materialom in sicer:
2.3.3. Krmilo za plemenske svinje		
Regres v din/kg	Količina	Regres
A|	A2	krme	v din
330 kg/žival koruze	100	50	271 t	21,675.000
100 kg/žival koncentr.	200	100 2.3.4. Krma za pitanje prašičev za samooskrbo	901	14,450.000
600 kg/kmetija koruze 100 din/kg regresa v A coni 75.000.000		
750 t		
REGRESI ZA KRMILA SKUPAJ
1,087.392.500
2.4.	ODPRAVA POSLEDIC V TRAJNIH NASADIH
2.4.1. Odprava posledic v trajnih nasadih v zasebnem sektorju
a) Za intenzivne nasade na skupni površini 119 ha bo regresirani nakup mineralnih gnojil in sicer 600 kg NPK/ha
Vrednost 75 % regresa znaša	9,430.155
b) Nakup ustreznih sadik za nadomestno saditev in izpopolnitev »ogradov«	
10.000 kom — 75 % regresa	7,500.000
c) Gnojilo za intenzivne vinograde	
180 ha x 1.200 kg NPK — 75 % regres	28,528.200
d) nakup trsnih cepljenk za izpopolnitev obstoječih poškodovanih trajnih	
nasadov 80.000 kom — 75 % regres	60,000.000
e) Nakup reprodukcijskega materiala za obnovo drevoredov	
4.000.000 din — 75 % regres
3,000.000
2.4.2.	Odprava posledic v trajnih nasadih družbenega sektorja
a)	gnojenje poškodovanih nasadov
9.640 — 600 kg NPK - 75 % regres	752.827
b)	gnojenje vinogradov 20 ha x
1.200 kg NPK — 75 % regres	3,169.800
1,030,498.952
REGRESI V TRAJNIH NASADIH SKUPAJ:	112,380.982
2.5. Odlok plačila tekočih anuitet v A| za dobo enega	leta
— nadomestilo za obresti	30,000.000
GOZDARSTVO:	
Poškodovana in izruvana drevesa iglavcev in listavcev je nujno čim-prej odstraniti zaradi varovanja gozdov pred škodljivci. Za delno kritje povečanih stroškov za sečnjo in izdelavo manj vrednih sortimen-tov je zagotovljeno 6.000 din/m3 v zasebnem sektorju in 13.000 din/ m3 za izdelavo v režiji TOK, skupaj
72,000.000 din
Iz izbranih sredstev solidarnosti je možno pokriti le manjši del programov, zato bodo vsi izvajalci zaprosili za pomoč ustrezne SIS. Delno pa bodo izvajalci potrebe pokrili s sredstvi solidarnosti in sicer bodo prejeli v ta namen:
DO za PTT promet M. Sobota	8,000.000 din
TOZD Elektro Murska Sobota	20.000.000 din
za sanacijo vodnogospodarskih objektov predvsem tistih, ki so v lasti KS je namenjeno	19,000.000 din.
STANOVANJSKI OBJEKTI IN PLAZOVI V ZASEBNEM SEKTORJU:
Za odpravo posledic na stanovanjskih objektih bodo prizadeti občani v skladu z odlokom Izvršnega sveta SR Slovenije lahko najeli pri LB Pomurski banki kredite po obrestni meri 50%. Za pokrivanje razlike med bančno in dejansko obrestno mero je namenjeno 20.000.000 din, razliko pa bo pokrila banka z lastnimi sredstvi. Na ta način bo možno dodeliti kreditov v skupni vrednosti do 70,000.000 din.
Za odpravo posledic po plazovih pa je iz zbranih sredstev solidarnosti namenjeno 12,300.000 din. Samo ta sredstva v celoti ne bodo zadostovala, zato bo neobhodna tudi pomoč KS in neposredno prizadetih.
POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM OBČANOM:
Center za socialno delo in občinska organizacija rdečega križa sta takoj začela ugotavljati ali so v posledicah po neurju nekateri občani tudi socialno ogroženi. Po dogovoru IS SO Murska Sobota in OK SZDL bo delo na tem področju koordiniral OK SZDL. Svoje dosedanje ugotovitve bosta Center za socialno delo in občinska organizacija Rdečega križa strnile v skupni program. Poleg sredstev, ki se zbirajo z namenom pomoči socialno ogroženim, na račun Rdečega križa Slovenije in bodo dodeljena občinski organizaciji je iz zbranih sredstev solidarnosti namenjeno izvajanje tega programa 20,000.000 din.
— seme pšenice in rži 500 kg/ha	regres v coni		količina repromat.	regresi v din
	A	B		
	90%	50%	622,61	87,600.540
- gnojilo NPK 9:18:18 500 kg/ha	70%	30%	1.037,51	96,934.550
— škropivo — Dikuran 3 kg/ha v zasebnem sektorju	90%	—	3,91	15,083.798
REGRESI SKUPAJ:				199,618.888
V TOZD Vrtnarstvo Murska Sobota so po poplavah v rastlinjakih in plastenikih sanirali uničeni in poškodovani del proizvodnje z ponovnim zasajanjem ter dodatnimi razkuževanji, škropljenji in foliarnimi gnojenji. Za delno kritje stroškov se zagotavlja
2,467.716 din
VRTNARSTVO:
CIVILNA ZAŠČITA:
CESTE:
Ob neurju 25. 7. 1987 in poplavah 5. 8. 1987 je prišlo do polnega izraza delovanja civilne zaščite. Pripadniki civilne zaščite so v marsiče-mer uspeli ublažiti posledice, saj so delovali hitro in organizirano. Žal pa se je izkazalo, da civilna zaščita za učinkovitejše delovanje nima potrebnih materialnih sredstev. Ker se podobne nesreče, sicer v manjšem obsegu, dogajajo skoraj vsako leto je neobhodno, da se štab civilne zaščite vsaj delno dodatno opremi. V tem cilju je namenjeno za nabavo potrebne opreme 25,000.000 din.
2.2.	Spomladanska setev:
Zmanjšani, poškodovani ter uničeni pridelek silažne koruze in koruze za zrno je možno nadoknaditi in ublažiti le z povečanim pridelkom v prihodnjem letu z uporabo kvalitetnega semena, optimalno količino mineralnih gnojil in doslednim izvajanjem vseh agrotehničnih ukrepov, zato bo regresirani reprodukcijski material pod sledečimi pogoji:
	regresi v coni			količina repromat.	Regresi v din
	A)	a2	B		
— seme koruze za zrno 28 kg na ha	90%	50%	25%	82,61	143,367.000
— seme koruze za silažo 28 kg/ha	90%	50%	25%	33,81	59.220.000
— seme koruze v družbenem sekt. 28 kg/ha	90%	50%	25%	28,71	31,605.000
— mineralno gnoj. 600 kg/ha	50%	20%	—	1.803 t	133,512.500
SKUPAJ:					367,704.500
2.3.	Krma
Za ohranitev staleža v živinoreji in s tem pridelave mesa in mleka je nujno zagotavljanje določenih količin regresirane koruze do spravila lastne krme v naslednjem letu. Osnova za regresiranje je tržna proizvodnja in minimalna samooskrba.
2.3.1.	Krmila za govejo živino:
	regres v din/kg		Količina krme	Vrednost regresov
	Ai	a2		
— 550 kg koruze za				
kravo, pitanca — 150 kg sačme na	100	50	7.4981	467,330.000
kravo, pitanca 2.3.2. Koruza za silažo	200	100	2.0451	345,737.500
Evidentirane potrebe za 80% = 163,200.000		150 ha	regres v	A coni
Prva takojšnja začasna usposobitev je bila izvedena takoj po neurju, to je predvsem odstranitev Ovir. Sledilo je izravnava ceste in delni na-voz materiala na najbolj poškodovane dele ceste. Za nadaljno in dokončno sanacijo so sprejeti programi, določene prioritete in predračuni. Delo bi moralo biti izvedeno še pred zimo. Za nujno sanacijo najbolj prizadetih lokalnih in regionalnih cest, plazov in objektov (mostovi, prepusti) na teh sestah je nujno potrebnih sredstev (mosto 550.000.000 din. Ker je obseg potrebnih sredstev znatno višji, kot jih je mogoče zagotoviti iz sredstev solidarnosti, je občinska SIS za ceste zaprosila pomoč tudi Skupnost za ceste Slovenije. Poleg regionalnih in lokalnih cest so zelo prizadete ceste, ki so v upravljanju KS, katere ne razpolagajo z potrebnimi viri za saniranje cest. Za ureditev teh cest bo potrebno zagotoviti vsaj 22.000 m3 gramoza in očistiti cca 20.000 m obcestnih jarkov.
Skupaj je za sanacijo cest iz sredstev solidarnosti namenjeno 360.000.000 din. Za saniranje cest v upravljanju KS bo iz sredstev solidarnosti nabavljeno 22.000 m3 gramoza, poleg tega pa bodo pokriti stroški prevoza gramoza pri razdalji nad 15 km, s čimer bodo vse KS v enakopravnem položaju. Razlika, ki bo ostala do 360.000.000 din bo uporabljena za saniranje lokalnih in regionalnih cest, po programih CP Maribor, TOZD VVC M. Sobota.
PTT, ELEKTROENERGETSKI IN OSTALI OBJEKTI INFRASTRUKTURE:
Začasna usposobitev PTT in elektroenergetskega omrežja je bila izvedena neposredno po neurju, vendar kot takšna ne zagotavlja zanesljivega in varnega obratovanja.
Za trajnejšo sanacijo obeh omrežij sta DO za PTT promet in TOZD Elektro Murska Sobota izdelala program trajne sanacije, ki mora biti realiziran še pred zimo. Prav tako je izdelal program ukrepov za odpravo posledic po poplavah TOZD Vodnogospodarska enota-Mura Murska Sobota.
REKAPITULACIJA
KMETIJSTVO:
I. faza
realizirani del	1,030.498.952
II. faza	
jesenska setev	199.618.888
spomladanska setev	367.704.500
krma za živino	1,087.392.500
trajni nasadi	112.380.982
nadomestila za obresti	30.000.000
GOZDARSTVO	72.000.000
VRTNARSTVO	2.467.716
CESTE	360.000.000
PTT	8.000.000
ELEKTRO	20.000.000
VODNOGOSPODARSKI OBJEKTI	19.000.000
STANOVANJSKI OBJEKTI	20.000.000
PLAZOVI — zasebni sektor	12.300.000
POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM	20.000.000
CIVILNA ZAŠČITA	25.000.000
SKUPAJ:	3,386.363.538
Za izvedbo L in II. faze ukrepov so sredstva zagotovljena, ob tem pa za naslednjo fazo ukrepov obseg razpoložjivih sredstev še ni znan. Ko bo Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč dokončno sprejel poročilo in sklep o dodelitvi sredstev bo možno finančno ovrednotiti'program ukrepov III. faze.
STRAN 6
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
E3
S
kulturna obzorja
In memoriam A ygustu Loparniku
Ko smo beležili spomine dirigenta Avgusta Loparnika na ljutomersko godbo, nismo slutili, da ga bo kruta usoda tako hitro iztrgala svetu in da bo tako hitro zamrlo življenje nam dragega človeka. Zdaj ga ni več med živimi in fotografija je dobila črni okvir žalosti, ki nas preveva ob izgubi kulturnika, ki je večino svojega življenja posvetil glasbi.
Prijeten, čeprav redkobeseden sogovornik, se je profesor Avgust Loparnik raje kot z besedami potrjeval z govorico glasbe. Kot dirigent je tudi po upokojitvi nekaj časa vodil ljutomerski pihalni orkester. In na zadnjem gostovanju v Freidburgu (v Avstriji) je od tamkajšnjega župana prejel spominsko darilo.
Pihalni orkester kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera je pod vodstvom dirigenta Avgusta Loparnika prejel tudi številna druga priznanja in odlikovanja, kar priča o kakovosti orkestra in dela pokojnega glasbenika. Med najpomembnejša vsekakor sodi odlikovanje red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, s katerim je dirigenta in orkester odlikoval predsednik Tito.
Ljutomerska godba včeraj in danes
Pihalni orkester Kuda Ivan Kaučič iz Ljutomera slavi v letošnjem letu 65 let obstoja. Ne glede na današnji položaj in razmere, ki vladajo v orkestru in kulturi nasploh, je ta ansambel že od začetka opravljal pomembno poslanstvo pri širjenju kulture, kulturne dediščine in dvigu zavesti Ljutomerčanov. Prav zaradi orkestra, ustanovljenega leta 1922, so v Ljutomeru začeli s pripravami na začetek organiziranega pouka instrumentov in ustanovili tudi glasbeno šolo, v kateri so vzgajali predvsem učence, ki so igrali enega od instrumentov, katere so rabili v godbi. Delovanje od začetka in do druge svetovne vojne bi lahko imenovali obdobje uveljavljanja in obdobje, v katerem je bil pihalni orkester s Francem Zacherlom središče kulturnega dogajanja. Po drugi svetovni vojni pa je bilo potrebno začeti skoraj od začetka. Takrat je prevzel vajeti v roke profesor Avgust Loparnik, ki je vse do pred nekaj leti aktivno vodil pihalni orkester in obenem tudi Glasbeno šolo Slavnko Osterc v Ljutomeru. Takšni so njegovi spomini na prva povojna leta:
»Vse skupaj je takrat izgledalo dovolj žalostno. Takratni okupatorji so celoten instrumentarij pihalnega orkestra in glasbene šole uničili, zato smo morali začeti znova. Nekateri kmetje so instrumente poskrili in zato smo začeli iskati po senikih in skrivališčih. Moj prijatelj Blaž Arnič (slovenski skladatelj, op. p.) sicer Korošec, mi je povedal, da so imeli v njegovi vasi (Luče) gasilsko godbo, ki so jo ukinili, in tam smo dobili tudi nekaj instrumentov. Približno tako smo potem opremili vso ljutomersko godbo.«
Tako je bilo z instrumenti, kaj pa godbeniki?
»Godbeniki so bili, skoraj večina, ki je bila pred vojno v pihalnem orkestru, v glavnem doma. Bili so pravi amaterji, saj večina ni poznala not, učili pa so se po posluhu.«
Z godbo ste prevzeli tudi glasbeno šolo in nadaljevali z usmeritvijo, da vzgajate, učence za potrebe pihalnega orkestra.«
»Mogoče je bilo prav na tem področju nekoliko teže, kajti mladi so hoteli igrati harmoniko ali kaj drugega, zato je bilo potrebno nekaj prepričevanja, sicer ne preveč, mladi so bili takrat navdušeni. Posebno takrat, ko smo se v godbi toliko ujeli in izobrazili, da smo lahko šli kam ven, recimo razna gostovanja v bližnji in daljni okolici, potem smo v 60-ih začeli hoditi po tekmovanjih in dosegali visoke ali
celo najboljše uvrstitve v najtežjih kategorijah. Vse to je bila mladim in takratnim godbenikom velika spodbuda. Prišla so tudi gostovanja v tujini, predvsem v Avstriji.«
Poleg trdega dela v glasbeni šoli in godbi (o tem pričajo omenjeni uspehi na tekmovanjih in gostovanjih) je godba gojila tudi družabnost. Leta 1954 ste se kot prva godba v Sloveniji povzpeli skupaj z instrumenti tudi na vrh Triglava?
»To družabno življenje je bilo tudi eden od vzrokov in razlogov, ki je pritegoval mlade. Seveda ni bil Triglav edini, ki smo ga osvojili, takrat smo imeli vsako leto izlete v planine (prof. Loparnik je bil obenem dolgoletni predsednik Planinskega društva Ljutomer, op. p.). Poleg izletov smo pripravljali tudi druga družabna srečanja in večere. Menim, da je takšno življenje nujno potrebno za skladno in harmonično življenje nekega ansambla.« Orkester pa je bil, kot smo že omenili, tudi glasnik kulture izven naših meja?
»V Sloveniji smo imeli stike z Ravensko godbo, ki je bila takrat med boljšimi, imeli smo stike z Varaždinci, izven domovine pa smo navezali prijateljske odnose z godbami v Avstriji — Kapfenberg in Friedberg. S to zadnjo godbo imajo Ljutomerčani še sedaj izmenjave.«
Iz Glasbene šole in pihalnega orkestra pa so prišli godbeniki in glasbeniki, ki danes nekaj pomenijo v slovenskem in jugoslovanskem glasbenem svetu?
»Naj naštejem nekaj imen: Emil in Ljubo Glavnik, dva odlična glasbenika, Emil pa je poleg tega še znan skladatelj. Jože Hri-beršek, dirigent godbe Milice v Ljubljani, sedaj član Slovenske Filharmonije, Anica Bratuževa, odlična glasbenica, Liljana Novak, ki je danes flavtistka evropskega formata in prebiva v Franciji, Ivanka Mulec-Ploj, glasbena urednica Radia Maribor in še veliko drugih imen, ki jih ne morem našteti naenkrat.«
'Godba v Ljutomeru je bila in bo?
»Težko bi si predstavljal Ljutomer brez pihalnega orkestra. Vse večje proslave in prireditve so povezane z njim. Upam, da bo orkester ostal in se bo razvijal, seveda ne sam, saj potrebuje v današnjem času močno podporo celotne okolice. Le če bo razumevanje, se bo, pihalni orkester tudi ohranil.«
25. FESTIVAL KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA RADENCI 87
Festival — dvostransko okno
Največ čestitk zasluži slavljenec sam. V četrt stoletja je zrasel, dozorel in se uveljavil po starem, dobrem pravilu: Non multa, sed multum (mnogo, ne mnogokaj). Prireditev, ne velikih mer, a dobrega glasu, prireditev, ki je v prid in čast naši glasbeni misli, ustvarjalnosti in želji po glasbi, prireditev, ki je okence z razgledom v svet, skozi katero tudi svet gleda k nam, prireditev torej, ki ima v našem kulturnem življenju svoje mesto, zato smo nanjo navezani, potrebujemo jo in jo želimo imeti tudi v prihodnje. Naj se torej v letošnje praznične zvoke v čast jubilantu nikomur ne pritika misel o njenem koncu. Rajši vsi skupaj premislimo kje, kako in kdaj bi z njo nadaljevali. Naj o tem razmislijo vsi, ki jim je pri srcu slovenska glasba. To je moje voščilo slavljencu za njegov okrogli rojstni dan.	Vladimir Kavčič,
predsednik republiškega komiteja za kulturo
Taka je bila napotnica v pismu, ki ga je prebrala Mira Markova, in z željo, naj festival vendarle ostane, pospremila to glasbeno inštitucijo na svoj 25. pohod. Direktor Radenske, Herbert Šefer, pa je štirim zvestim sodelavcem v programskem odboru, dr. prof. Danilu Pokornu, Bredi Žnidarič, prof. Ladislavu Vorošu in Alojzu Jureši, izročil priznanja za 25-letno plodno sodelovanje.
Sobotni koncert je začel saksofonski kvartet Rascher iz Tiibin-gena, po obnašanju nekoliko ekstravaganten, po glasbeni plati pa izjemen sestav štirih saksofonistov (Carina Rascher — so-pran-saksofon, John Edward Kelly — altsaksofon, Bruce Ein-berger — tenorsaksofon in Linda Bangs — baritonsaksofon). Čeprav so navzočim lepo razložili
Rascher saksophone quartet sodi med vrhunske glasbene ansamble v Evropi in prav zaradi njega je letošnji festival ohranil stalnost v svojem programskem hotenju — predstaviti tudi kakovostne tuje ansamble.
Godalni kvartet Slovenske filharmonije je ustanovljen pred kratkim, sestavljajo pa ga odlični glasbeniki; z njimi je v Radencih gostovala altistka Sabira Hajdarovič.
osnove glasbe (razliko med pol in četrt tona), bi lahko vedeli, da je Slavko Osterc, naš domačin in utemeljitelj četrtonske glasbe pri nas že leta 1935 napisal in posvetil Sonato za saksofon in klavir prav njim — med številnimi drugimi znanimi glasbenimi imeni.
Drugi koncert je izvedel mlad
XIII. DELOVNO SREČANJE KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV
Zidanje mostov med sosedi
Prevod je kot ženska: kadar je zvest, takrat ni lep; če pa je lep, potem ni zvest. (Jiri Levy)
Teme tridnevnega srečanja v Moravskih Toplčicah in Murski Soboti so bile: Kritika prevajanja, Vuk Karadzic in prevajanje ter Prevajalci Pomurja in Porabja. Tokrat so prvič podelili Potokarjeve listine v spomin na slovenskega prevajalca Toneta Poto^ karja, ki je prevajal iz srbohrvaščine v slovenščino in narobe ter tako ustvaril vez med obema narodoma. Dobili sojih: Bistrica Mirkulovska iz Makedonije, Josip Osti iz Bosne in Hercegovine in Gojko Janjuševič iz Vojvodine.
Kaj je torej boljše: zvestoba ali lepota?
Ob otvoritvi razstave Pomurski prevajalci in poslušanju referatov — prvi dan so bili predavatelji Franc Kuzmič, Jože Vugrinec, Janko Moder, Urška Gallos, Franc Šrimpf in Mihael Kuzmič — smo med brskanjem po zato priložnost izdanem Potokarjevem zborniku naleteli na eno od Čap-kovih zgodb, ki na zelo zanimiv način odgovarja na vprašanje, v čem je smisel prevajanja iz slovenske književnosti v t. i. velike jezike.
Sorodniki podarijo nekemu moškemu pujska. Da bi ga vzredil in kasneje zaklal. Te živinoreje se veseli vsa družina, ki pujska v mislih že predeluje v šunke in klobase. A pujs kot pujs ne zraste kar Čez noč in nanj se nehote navadijo, dajo mu celo ime: Anton. Dnevi ob njem jim zdaj minevajo bolj veselo. Tistega dne pa, ko napoči čas za koline, vsi začudeni nenadoma spoznajo, da pujsa z imenom Anton vendar ne morejo zaklati, zgodba se tako konča.
Zgodovina prevajanja je zgodovina dobrih in slabih prevodov.
Po tem, ko smo pobliže spoznali pomurske in porabske prevajalce (Franc Temlin, Stevan in Mikloš Kuzmič, Jožef Košič, Franc Ivanocy, Jožef Borovnjak, Avgust Pavel, Stanko Vraz, Peter Dajnko in drugi), smo pozorno prisluhnili Mihaelu Kuzmiču, ki je predstavil prevajalca Aleksa Kardoša in njegovo delovanje med ameriškimi prekmurskimi Slovenci, čeprav je v bistvu šele na začetku proučevanj, kaže, da se bo dokopal do nekaterih novih spoznanj, ki bodo
in obetaven klavirist Bojan Gorišek, koncert pa so v nedeljo dopoldne končali člani Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije z gostjo, altistko Sabiro Hajdaro-vič. Ta kvartet je tudi med našimi mlajšimi glasbenimi ansambli, sestavljajo pa ga Darko Lina-rič (1. violina — koncertni mojster SF), Romeo Drucker (II. violina — vodja drugih violin), Cvetko Demšar (viola — vodja viol) in Miloš Mlejnik (violončelo — soloviolončelist SF).
In kakšen je pravzaprav pomen festivala komorne glasbe XX. stoletja v Radencih? Najbolj točen odgovor daje prof. dr. Andrej Rijavec:
»Poleg Zagrebškega bienala je to edini festival v Jugoslaviji, ki je posvečen sodobni glasbeni ustvarjalnosti. Čeprav je v ne
kem smislu mini festival, ki se ukvarja s komorno glasbo, je kljub temu naše okno v svet in okno sveta v naš prostor. Ta festival je bil v začetku tesno povezan z generacijo skladateljev, ki je izšla iz Pro mušice vive in se potem predvsem zbirala okoli ansambla Slavko Osterc. V to ge-
ke in predpostavke o prekmurskih Slovencih tako doma kot na oni strani velike luže.
Prevajanje je umetnost osamljenih odločitev: sleherna vrstica, sleherna beseda nas postavlja pred nova vprašanja, za katera ni vnaprej pripravljenih rešitev. (Karl Dedacius)
Drugi dan srečanja so književni prevajalci med drugim razčlenjevali Vukov model književnosti (dr. Jože Pogačnik), njegov prevajalski delež (Aleksander Spasič) in prevajalsko koncepcijo (dr. Sava Babič) ter stilistiko prevajanja in Vukovo staro zavezo (Matej Rode). Svojevrsten dogodek je pomenil nastop profesorja kitajščine na beograjski univerzi dr. Di-ao Shaohua, ki se je v devetih mesecih, kolikor je v Beogradu, toliko naučil srbohrvaščine, da je pripravil referat o Francetu Prešernu na Kitajskem.
Bojan	Golij a razstavlja
Obrobja, odmaknjena od pomembnejših umetnostnih tokov, spretni ustvarjalci izrabljajo kot patrimonij novih virov umetniškega izraza, v katerem je najti nekakšno lastno-svojsko ikonografijo; pogosten pojav, p veliki meri transparenten, kajti skorajda po pravilu išče opus posameznega ustvaralca potrditve in odzive zunaj duhovnega prostora, ki je neposredno pogojeval nastalo delo. Redkeje pa se zgodi, da bi avtorjevo delo iskalo poistovetenje in sintezo v komparativnem postopku, med neposrednim umetniškim zapisom, odzivanjem nanj ter, nazadnje, preverjanja umetnikove intence v »matičnem« duhovnem prostoru. Sinteza se potem kaže v disproporcih odzivanja na ustvarjalčevo delo, posebej uspelo, če se le-to konstituira kot osmišljeno; podobno, in vendarle ne na identičen način, gledam na ciklus barvnih linorezov Iz mojega vrta Bojana Golije, profesorja na mariborski Pedagoški akademiji.
Mimo patetičnega prizvoka in opevanja virov navdiha za nastanek lino-reznega ciklusa Iz mojega vrta Bojana Golije, namreč krajine, ki je še vedno prepoznavna, se zdi, da si je avtor prizadeval — z likovno trdno zgrajeno govorico — abstraktno čisto »odslikati« duhovni prostor »neke« pokrajine. Na ravni formalne opredelitve, kjer se kaže v prvi vrsti prizadevanje grafika po sinte-tizirnju grafičnih elementov in prevajanju v prefinjeno teksturo, učinkujejo ti barvni linorezi dekorativno, kajpak zaradi prevladujoče stilizacije likovnih znakov. Morda se v teh linorezih celotna grafična površina razčlenjuje v množico likovnih simbolov, ki zabrisujejo narativno pomenskost in so zavezani oblikovni drugačnosti, se umetnikovo prizadevanje združuje v pomenljivem poimenovanju ciklusa. Tako serija linorezov Iz mojega vrta Bojana Golije odpira bralcu likovnih del možnosti različnih interpretacij, ob vseh odgovorih pa predvsem prepričljivo estetsko doživetje.
In še to: upajmo, da razstava linorezov Bojana Golije ne bo šia neopaženo mimo ljubiteljev likovne umetnosti, saj se kdaj pa kdaj kaže odreči ugodju centra in se popeljati v krajine lepega; morda tudi zaradi drugačnosti okolja, ki postavlja sodobno likovno ustvarjalnost v čisto drugačne okvirje, kot smo navajeni.	(	‘	'	Janez Balažič
neracijo sodi tudi prof. Voroš in je bila nosilka tega povezovanja s svetom, je bila zlata generacija slovenskih skladateljev, ki je uspela v svetu, in to gotovo zato, ker so bili ne samo dobri, ampak tudi stilno, tehnično in glasbeno vzporejeni s svetom. To pomeni, da je tudi Radenski festival (tu je bilo marsikatero delo tudi krščeno) prispeval v tej smeri, se pravi, da je pomagal v svet tudi naši skladateljski generaciji, ki je bila rojena okoli leta 1930 in pozneje. Na drugi strani je seveda festival prinašal novosti t. i. velikega sveta. Morda smo včasih preskromni, ampak dejstvo je, da ni vse zlato, kar je v tujini, mislim pa, da so bili Radenci pomembni za vzporeditev tega, kar se pri nas skladateljsko dela s tistim, kar je zunaj.«
O samem pomenu festivala torej ni dvomiti. Dvomimo pa lahko o moči tistih, ki so za festival odgovorni, da se tega zavedajo, da se zavedajo pomena in da združijo svoje sposobnosti, da bi ga ohranili.
Dušan Loparnik
Vsekakor je bilo že zavoljo geografskega prostora, kjer si je društvo slovenskih književnikov prevajalcev omislilo tokratno srečanje, »krono vsakoletne dejavnosti društva« (tako predsednica organizacijskega odbora Ani Bitenc!), eno od vprašanj, kako je s prevajanjem t.i. zamejske književnosti, pri čemer prihaja do izraza spor med tradicijo in modernizmom. Že Cankar je razglašal, da samozavesti naroda ne tvori le govorjeno narečje, ampak predvsem praznična jezikovna posoda, ki se dviga nad vsakdanjost.
Upamo, da bomo vse predstavljene referate in tehtnejše razprava na XII-II. delovnem srečanju književnih prevajalcev v Moravskih Toplicah in Murski Soboti kmalu lahko brali v zborniku.
B. Žunec
kulturni r koledar
NEDELJA, 4. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA — Občinska Zveza kulturnih organizacij organizira abonmajski ogled tragične farse Tri sestre, ki jo bo v nedeljo ob 16.00 uprizorilo Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Odhod avtobusa je ob 14.30, abonmajska vstopnice pa bodo razdeljene na poti v gledališče, kjer bodo skušali igralci predstaviti nekatere nove vidike besedila znamenitega ruskega klasika Antona Pavloviča Čehova.
razstave
MURSKA SOBOTA — V osrednji dvorani galerije Kulturnega centra Miško Kranjec je do 4. oktobra na ogled razstava Maksim Gaspari — ilustrator. Od 29. septembra do 10. oktobra pa je (v prvi dvorani) odprta razstava o Miklošu Kuzmiču
Pokrajinski muzej od odprt med 10. in 12. uro, arheološka, etnološka in zbirka NOB pa so na ogled vsak dan, razen v ponedeljek.
LENDAVA — V galeriji Lendava so še vedno razstavljene grafike akademskega slikarja, domačina Štefana Galiča iz obdobja 1972-1987.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak si le še do 4. oktobra lahko ogledate razstavo olj akademskega slikarja Jožeta Kumer-ja.
Lutke KIMEKOMI Radencih
V avli hotela Radin je na ogled razstava lutk KIMEKOMI, ki jih edina v Evropi izdeluje Tatjana Koprol iz Ljubljane. Študirala je umetnostno zgodovino, v Avstraliji pa končala Kyugetsu school of Japanese doll making. Razstava bo odprta do 23. oktobra, bp
JEZIKNI/ JEMAČEHA
Tako imenovani glagoli s se so v (Toporišičevi) Slovenski slovnici (1976) obdelani na strani 294. Ustavil se bom ob enem, ki je v našem samoupravljalskem sporazumevanju silno pogost. To je dogovoriti oz. dogovoriti se.
Dogovarjamo se — se pravi: z dogovorom skušamo doseči soglasje — o vseh mogočih rečeh. V našem okolju pa, zlasti na sestankih, ta glagol kar naprej poslušamo v nemogoči obliki, ki bi jo sicer lahko prinesli iz kakšne silno stare knjige, a ne verjamem, da bi jih kdo prebiral. Poglejmo, kaj pomeni.
1	.dogovoriti: končati govorjenje (ko je dogovoril, so mu ploskali)
2	. dogovoriti se: z dogovorom doseči soglasje (dogovorila sva se za sestanek).
za sestanek).
Pri našem vsakdanjem (sestan-karskem) občevanju glagola v prvem pomenu skoraj ne omenjamo, saj raje rečemo: povedal je svoje: pri drugem pomenu (dogovoriti se) pa nesrečni se po navadi izpade. Toda zelo zastarelo in v današnjem jeziku povsem neustrezno je reči: dogovorili bomo sestanek, dogovorili bomo to stvar, dogovorili bomo načrte, to bomo dogovorili. Namesto tega bomo odslej torej slišali samo še: dogovorili se bomo za sestanek, dogovorili se bomo o tej stvari, dogovorili se bomo o načrtih, o tem se bomo dogovorili. Z upanjem, da ne bo kdo pribil: dogovorili bomo ta dogovor.
(mm)
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
Iran proti kadilcem
Iranski parlament je zahteval od svoje vlade, da pripravi navodila o prepovedi gojenja in uvoza tobaka in da postopoma opusti domačo proizvodnjo. Ker bo vlada tako ob dohodek, ji predlagajo višjo ceno cigaret, ki* naj tem bolj narašča, manj ko jih bo na voljo. Nove predpise mora pripraviti v treh mesecih.
Cigarete so v Iranu že zdaj zelo drage: škatlica najbolj iskanega tira stane štiri dolarje v državnih prodajalnah, na črno pa dvakrat več, za škatlico winstona, marlbora ali kenta pa je treba odšteti okoli dvanajst dolarjev.
Glavni razlog za preganjanje tobaka je vrtoglava vsota, ki uhaja iz državne blagajne, saj kdor le more, tihotapi cigarete iz tujine.
znak ki vam daje
GARANCIJO kvalitete
iZOlA€«E SERVIS & CO __________PTUJ____________
SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postali HAJDINA
psohaodnitofh H««
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO
GARANCIJO vaša cenjena j naročila lahko oddate i nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vaSem domu !; ne zaračunavamo KILOMETRINE
Zamrznitev — medicina prihodnosti
Z zamrzovanjem in prebujanjem preprostih živih organizmov ni nobenih problemov. V naravi potekajo podobni procesi vsako zimo, ko številni plazilci, insekti, dvoživke in druge živali otrpnejo in se prebude šele čez nekaj mesecev. Težave se začno pri višje razvitih toplokrvnih bitjih. Poznamo sicer tako imenovano zimsko spanje nekaterih sesalcev, vendar to ni povsem isto kot dolgotrajna zamrznitev.
V naravne zakone, ki niso naklonjeni ohlajevanju teplokrvnih živih bitij, so se začeli vtikati raziskovalci in znanstveniki. Najprej jim je uspelo obdržati pri življenju umetno podhlajenega hrčka, potem pa so se lotili še psov. Prvi štirinožec, ki je nedolgo od tega popolnoma zdrav prestal ohladitev, je angleški brak, pes z imenom Miles. Prijazni kuža se je uspešno in predvsem popolnoma zdrav vrnil v življenje iz hladnega preddverja smrti.
Zanimiv poskus so izpeljali strokovnjaki na kalifornijski univerzi. Psa so najprej omrtvili in ga položili na ledeno ležišče, dokler mu ni telesna temperatura padla na 20 stopinj. Nato so mu izsesali vso kri in jo zamenjali s čisto umetno krvjo. Potem so žival ohlajevali naprej do 10 stopinj. Pes je otrpnil, umetna kri pa je ostala v tekočem stanju. Cez nekaj časa so psa začeli počasi odhlajati. Pri določeni temperaturi so mu vbrizgali nazaj pravo kri in ga povsem oživili. Brak Miles se ie vrnil v življenje.
Drugi psi, ki so bili na vrsti prej Milesom, niso imeli takšne sreče. Po ohladitvi so nekateri doživeli usodne epileptične napade, pri drugih, so nastopile težave z dihali, precej jih je staknilo pljučnico. Miles se ima za zdravo vrnitev v življenje zahvaliti predvsem uporabi posebnega katetra, ki mu je med ohladitvijo
o	. TzL'lzC^
Leta 185S je ena od" prvih angleških turističnih agencij priredila skupinski izlet do Bodmina, londonskega predmestja, kjer so si turisti ogledali javno obešanje.
•
Skupina osnovnošolcev je obiskala muzej v grofiji Durham v Angliji. V stekleni vitrini so jim med drugim kazali tudi »srebrni rimski novec, skovan v rimski kovnici med leti 135 in 138«. Devetletna Fiona Gordon je kustusu muzeja skromno pripomnila, da za steklom ni rimski srebrnik, ampak žeton, ki ga neka angleška tovarna brezalkoholnih pijač deli otrokom za reklamo. Fiona je imela prav in pravi srebrnik sedaj iščejo.
pa se vendarle zgodi
Leta 1910 je Šved Olav Olavson denarno pristal tako nizko, da se je odločil svoje truplo (po smrti seveda) za primerno odškodnino odstopiti Karolinškemu inštitutu. Ta bi ga uporabil v znanstvene namene. V nekaj mesecih pa je Olavson z nekimi meglenimi kupčijami nenadoma obogatel. Sklenil je, da svoje, sicer že prodano truplo, odkupi od inštituta. Tam pa niso bili nič kaj popustljivi. Šele dejstvo, da si je dal populiti piškave zobe, ki jih je zamenjal z novimi, mu je pripomoglo, da se je odkupil, kajti s tem je pomembno spremenil svojo podobo, kar pa je bilo po pogodbi prepovedano.
odvajal tekočino iz pljuč, in že omenjeni umetni krvi. Raziskovalci so jo pripravili iz tekočine, soli, glukoze, škroba, antikoagu-lantov (snovi, ki preprečujejo strjevanje) in iz posebnih snovi, ki nadzorujejo nabiranje kislin. Naravna kri bi se pri ohladitvi začeta strjevati v kepice, v nji bi se sprožili procesi zastrupljanja, kar bi bilo usodno, umetna pa je' ostala tekoča in čista.
»Zdaj, ko je pes tako dobro preživel zamrzovanje, bomo prešli na poskuse z opicami,« pravi Hal Sternberg, eden od »zamrzo-valcev«. Ti poskusi bodo pokazali, kaj vse bo še potrebno storiti, predno bo strokovnjakom uspelo zamrzniti prvega človeka.
Ce odmislimo oddaljeno in zaenkrat še fantastično izrabo ohlajevanja ljudi za dolgotrajne vesoljske polete, potem si od poskusov lahko še največ in najprej obetajo zdravniki. Nekajurne ohlaauve, pri katerih .se iz telesa odvzame vsa kri in se nadomesti z umetno tekočino, bodo kirurgom omogočile izvajati najbolj zahtevne posege brez težav, ki jih imajo sedaj zaradi krvavenja bolnika in nevarnosti možnega izkrvavitvenega šoka. Prav tako bodo porabili pri dolgih operativnih posegih občutno manj transfuzijske krvi. V najboljšem primeru je sploh ne bodo potrebovali, saj bodo po končani operaciji bolnika odhladili in mu vrnili njegovo lastno kri.
Trgovca za predsednika?
Lastnik verige francoskih veleblagovnic Edouard Leclerc je oznanil, da bo na volitvah leta 1988 kandidiral za predsednika republike. Leclercovo ime je napisano nad vhodi približno šeststotih veleblagovnic po vsej Franciji. Pravi, da bo osnova njegove predvolilne kampanje dogajanje na Bližnjem vzhodu, saj je prepričan, da je svet na pragu tretje svetovne vojne. Leclerc se ogreva za vlado narodne enotnosti in za dvakratno povečanje vojaškega proračuna, Novinarjem je izjavil, da je zbral petsto podpisov, kolikor je potrebno za kandidaturo.
Francoski veletrgovec je hotel kandidirati za predsednika že leta 1981. vendar takrat ni zbral dovolj podpisov.
tti• V• v •	•	•
Klica življenja je priletela na meteorjih
Le malokdo je verjel, da slavni Francis Crick, soodkritelj »opek življenja« — DNA, misli povsem resno, ko je govoril o usmerjenem panspermiju. Po tej njegovi teoriji naj bi se življenje na Zemlji začelo iz mikroorganizma, ki ga je na naš planet poslala neka višja civilizacija iz globin vesolja. Fantastika?
Res je slišati tako. Toda ni rečeno, da se slavni znanstvenik povsem moti in da je teorija o panspermiju preveč fantastična, da bi lahko bila resnična. Ali je sicer splošna sprejeta teorija o streli, izbruhu ultravijoličnih žarkov ali o udarnem valu, ki naj bi zadel preproste molekule v primernem zemeljskem ozračju in jih spremenil v bolj zapletene organske molekule, kaj manj fantastična?
Tupamari delijo hrano
Pred kratkim so pripadniki perujske levičarske gverilske organizacije v Limi ustavili tovornjak, ki je prevažal več tisoč piščancev in jih razdelili siromašnim prebivalcem barakarskega naselja v predmestju Lime.
Vodja »sodobnih Robinov Hoodov« je dejal, da je to, kar počenjajo, le zaplemba tistega, kar pripada narodu, in zaklical: »Naj živi revolucionarno gibanje tupamarov!« To gibanje je marksistično usmerjeno in ima glavni štab prav v Limi. V zadnjem času so tupamari izvedli več napadov v sabotaž. Nazadnje so napadli hotel Sheraton in več bančnih uradov v perujskem glavnem mestu.
Tudi v preteklosti so gverilci ustavljali tovornjake s hrano, sladkarijami in obleko in zaseženo blago delili revežem.
Grozljiv običaj
V severozahodnem delu indijske države Radžastan imajo še vedno navado ubijati novorojene deklice takoj po rojstvu. Časopis Times of India piše, da komaj rojena dekletca morijo zato, ker vlada prepričanje, da samo jedo in .so povsem nekoristne.
Takoj, ko se deklice rodijo, jim »babice« stlačijo v usta majhne vrečice, ki so napolnjene
s peskom, in nesrečni otrok se
Petrov krompir
Ni vsak za kmetovanje in vsak kmet nima debelega krompirja! Tako bi lahko malo sprevračali besede iz pregovora in iz »aktualnega politiziranja«. No, pa šalo na stran. Žižkov Peter iz Ižakovec se je dal fotografirati z debelim krompirjem z očetove njive. Žal, ostaja skrivnost, ali ima Peter kaj zaslug za debeli krompir, ne vemo pa tudi, ali bo s pomočjo krompirja zrasel v trdnega slovenskega kmeta. Zagotovo vemo le, da krompir na fotografiji tehta tri četrt kilograma.
zaduši. Kot piše omenjeni časopis, živi v vaseh na meji s Pakistanom približno tisoč hindujskih družin, ki še vedno spoštujejo to nečloveško, že več stoletij staro navado.
Policija se zaman spopada s to grozljivo tradicijo, vendar pa se nekaterim meteram včasih le posreči rešiti novorojeno deklico,
Dvigovanje predmetov iz globine razburja
Odkar so odkrili, kje ležijo ostanki slovite prekooceanke Titanic, na tistem območju severnega Atlantika ni več miru. Mešana francosko-britanska odprava že več kot mesec dni dviga iz potopljene ladje najrazličnejše predmete, od buteljk, kosov pohištva in jedilnega pribora db krožnikov in kovancev. Med drugim so na površje sprayil! tudi manjšo železno blagajno. Nameravali so jo odpreti v Monte Carlu pred televizijskimi kamerami, vendar pa so javni rompompom opustili, kei^so strokovnjaki povedali, da nikakor ne gre za ladijsko blagajno, v kateri naj bi bile shranjene dragocenosti, nakit, denar in vrednostni papirji.
Kaj so v nji našli, se ne ve, a zanesljivo ne zaklada.	.	.	.
Kljub temu predstavljajo predmetov s Titanica niti ga sprejeli v svoje zbirke. Ameriški senat pa je sprejel zakonski osnutek, ki prepoveduje prodajo ali razstavljanje predmetov s Ti-
VAŠ DIMNIK!
Z vami sta scliiedel®
ca
M
Znanost ima dovolj potrditev, da je scenarij nastanka življenja lahko tekel na tak način. A znanstveniki imajo v rokah tudi dokaze o tem, da se je življenje prav tako lahko zaneslo na naš planet iz vesolja.
Dokaz takšne možnosti je že leta 1969 priletel izpod neba in se zaril v zemljo blizu Murchiso-na v Avstraliji. ’ Kot na drugih meteoritih so tudi v tem našli delce aminokislin, kakršnih doslej ne Zemlji niso poznali. K nam so priletele iz vesoljskih globin. Aminokisline so organske spojine, brez katerih si težko predstavljamo nastanek živih organizmov. Odkritje delcev aminokislin v meteoritih potrjuje možnost prenosa življenjske klice iz zunanjega vesolja.
Vendar pa to ni najpomembnejša novost avstralskega meteorita, Aminske kisline so odkrili tudi na drugih meteoritih. Avstralski je predvsem pomagal odgovoriti na zelo pomembno vprašanje, kako stare so organske snovi v meteoritih.
Znanstveniki so doslej domnevali, da so delci organskih snovi v meteoritih ostanki kemičnih re
Le kaj me tako neumno gledaš. . .
predmeti s Titanica, četudi so to zgolj krožniki ali buteljke, dragocenost. Na javnih dražbah bodo zanje gotovo iztržili lepe denarce, saj ni ladje, ki bi tako slovela, kot po vsem svetu slovi nesrečni Titanic. Hkrati je dviganje predmetov iz Titanica izjemen tehnološki podvig, ki seveda tudi izredno veliko stane.
Brskanje po potopljeni preko-oceanki pa ne zanje zgolj občudovanja in ne zbuja le radovednosti. Vse močnejši je v javnosti glas tistih, ki vidijo v početju odprave nemoralno dejanje, ropanje grobov, v članih odprave pa vampirske iskalce zakladov. Predstavniki velikih ameriških muzejev ter britanskega pomorskega muzeja so že izjavili, da ne bodo razstavili nobenega od
DANES POMISLITE NA
akcij iz zgodnjih stopenj tvorjenja osončij. John Cronin in njegovi sodelovaici pa menijo, da so meteoritske aminokisline mnogo starejše. Raziskali so namreč aminokisline iz omenjenega meteorita iz odkrili v njih takšna razmerja devterija, kot so jih odkrili' z meritvami v oblakih medzvezdnega prahu.
»Če so snovi iz medzvezdnega prahu, potem gre njihova rodovna linija daleč v čas pred tvorbo osončja,« pravi Cronin.
Smiselno je domnevati, da so meteoriti prinesli organske spojine na površje Zemlje, prav tako pa so lahko raznesli »seme« življenja tudi po drugih svetovih. Medzvezdni oblaki so ogromni in iz njih so vse zvezde in planeti. Ker je po sedanjih izračunih neznansko veliko takšnih svetov, kjer bi lahko nastalo življenje, lahko z veliko verjetnostjo domnevamo, da so se organske snovi, razsejane po širnem vesoljskem prostoru z meteoriti, razvile v takšne ali drugačne žive oblike še kje drugje.
»Kar se je zgodilo tu, se je moralo prav tako dogoditi tudi kje drugje,« trdi Cronin.
tanica za dobiček. Kljub temu pa je za prihodnji mesec že napovedana posebna mednarodna televizijska oddaja, na kateri bodo prikazali, kaj je odprava našla in kai so počeli.
Clam odprave se zagovarjajo, da niso nobeni vampirji in skrunilci grobov, marveč raziskovalci. Trdijo tudi, da z malo podmornico, ki lahko dela v velikih globinah, pobirajo le predmete, ki so raztreseni okoli razbitin Ti-tanica, notranjost ladje da ostaja nedotaknjena.
Navsezadnje zares čudi, da je Titanic zavit v tako svetost. Javnost ni protestirala, ko so potapljači dvigali predmete s potopljene prekooceanke Andree Dorie, ki je potonila leta 1956 in potegnila s seboj v mokri grob 51 ljudi. Tudi ni slisati, da so arheologi skrunilci grobov, pa vendar odpirajo grobove, predmete iz njih pa razstavljajo vsi muzeji po svetu.
GRADNJA ŽALEC tel. (063) 701 011
STRAN 8
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
za vsakogar nekaj
POMEMBNO ZA OTROKE
Izostanki izjemoma!
Če otrok iz zdravstvenih razlogov ne sme sodelovati pri telovadbi, rečemo, da je oproščen — kakor da bi bila šolska telovadba kazen. Pri tem so športniki in otroški zdravniki enakega mnenja: Pri mnogih boleznih, motnjah v krvnem obtoku in slabi drži je gibanje najboljša terapija. Zato priporočajo, da otroka izločimo od telovadbe le začasno in le pri nekaterih športih. Pri pouku naj kljub temu sodeluje, kajti teorijo lahko dojema tudi z opazovanjem. Kdor otroka oprosti telovadbe le iz naklonjenosti, mu ne naredi usluge: starši, učitelj in otrok naj raje skupaj premislijo, kako bi lahko premagali otrokov strah ali odpor do športa.
0 nohtih vemo malo
Žepna elektrarna
O lahki, močni, prenosni elektrarnici so donedavna ljudje lahko samo sanjali. Taka naprava bi prišla zelo prav geologom, raziskovalcem, turistom, pa tudi drugim.
In zakaj je ne bi bilo mogoče narediti?
Znanstvenikom misel ni dala miru in končno so jo naredili. Takšna mini centrala potre-' buje samo gorski potoček. Iz njega napeljejo 100 metrov dolgo cev iz nepremočljive ja-drovine, voda požene neveliko turbino in že priteče tok standardne napetosti 220 voltov. Mimogrede zavre čaj, lahko priključijo tudi žarnice. Žar-, nic je lahko do 15 in lahko imajo po 100 vatov. Takšna centrala ima moč 1,5 kilovata, tehta pa 85 kg. Naredili so že tudi miniaturno varianto, ki je seveda šibkejša. Tok iz takšne priročne centrale je 20-krat cenejši kot tisti iz bencinskega agregata enake moči.
Kaj sploh so nohti? Nohti se-stojijo iz beljakovinske snovi, imenovane keratin. Tako kot lasje niso nič drugega, kot kožna tvorba brez živcev in žil. Zato nas ne boli, kadar si jih režemo. Pač pa je živo tkivo nohtni koren, ki ga hrani krvni obtok. K urejenosti sodijo tudi negovane roke in čisti nohti. Roke so mnogokrat v središču pozornosti, ker so pomembno izrazno sredstvo. Nehote se pogled ustavi tudi na nohtih. Če so čisti, učinkujejo negovano, črno obrobljeni kažejo na nemarnost in lenobo. In to še preradi prenesamo na celega človeka. Je potrebno vtirati kremo v nohte? Da, vsekakor. Če
vtiramo kremo (po možnosti vsak večer) si priborimo dve prednosti. Prvič, nohtna kožica ni nikoli razpokana. In drugič, nohti postanejo manj lomljivi, ker so vedno dovolj namaščeni. Kreme za nohte vsebujejo mnogo proteinov in so nekoliko žilave, zato jih je treba močneje vtirati, s tem pa pospešujemo prekrvavitev, in samo koristimo kakovosti nohtov. Kaj pa lakiranje? Lakiranje nikakor ni škodljivo, nasprotno, nohte celo varuje. Iz česa sestoji lak za nohte? Osnova vseh lakov je tako imenovani tvorec filma iz nitrocelu-loze. Dodatki so umetne smole, da se lak blešči, ricinovo olje, da ostaja voljan in se ne lomi, topila, da ostaja tekoč.
Kalcij in krvni tlak
Dve nizozemski raziskavi potrjujeta, da kalcij znižuje krvni tlak. V študiji univerze Erazmus, ki je zajela 2300 oseb, je ugotovljeno, da se je krvni tlak pri udeležencih zniževal ob povečanju količine s hrano zaužitega kalcija. V drugi študiji iste univerze so potrdili, da je dodajanje kalcija koristilo mlajšim osebam s povišanim krvnim tlakom. Diastolični krvni tlak se je opazno znižal pri tistih, ki so jemali po 1.000 miligramov kalcija na dan (diastonični pritisk kaže druga, nižja številka; sodijo, da je pomembnejša). Izsledki študije zbujajo upanje, vendar še ne dokazujejo. da več zaužitega kalcija res zmanjšuje tlak. Natančnejše rezultate pričakujejo od nadaljnjih raziskav. Za zdaj je najbolje upoštevati nasvet, naj bo dovolj kalcija v hrani. Priporočajo 800 miligramov na dan za odraslega človeka. Veliko kalcija je v siru, mleku in mlečnih izdelkih z malo maščob in temnozeleni zelenjavi.
9*1
5 NAJ
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
1.	LIVING DAYLIGHT - A-ha
2.	I CANT STOP LOVING YOU — Michael Jackson
3.	I WANNA DANCE WITH SOMEBODY - Whitney Huston
4.	AMERIKA - Bazar
5.	BELI PORSHE - Finese
Lestvica nastaja v sodelovanju s hi-fi videostudiom na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota: 25-577	T
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslove: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Ali odstranjevalec laka škoduje? Sedanji odstranjevalec laka ne bi smel biti škodljiv. Krivdo za prejšnji slab glas odstranjevalcev nosi aceton. Ta lak razmehča in razkrije naravne maščobe, ki delajo nohte voljne, ter jih odstrani s površine. Posledica so krhki nohti.
Sedanji odstranjevalci vsebujejo le malo acetona, najnovejši pa sploh nič več. Bolj oljnati so in maščobni in preprečujejo izsuševanje nohtov. Skoda: odstranjevanje laka je težje, ker iz odstranjevalca in laka najprej nastane kašnata snov.
DIŠAVNI VRT V KUHINJI
Dišavnice, kot so peteršilj, rožmarin, bazilika, majaron, drobnjak in še kaj, imamo vedno pri roki, če si omislimo v kuhinji kakšen delovni pult. Dišavna zelišča so kuhinji tudi v okras, omarico z vdelanimi pogreznjenimi cvetličnimi koriti pa nam mora po meri izdelati mizar.
PRIPOROČAMO VAM
Jajca v paštetni omaki
Trdo kuhana jajca prerežite na pol in zložite v ognjevarno posodo. Na raztopljeno margarino dajte pašteto in hren, posolite, popoprajte, vse skupaj premešajte in na koncu dodajte kislo smetano. Omako na hitro prekuhajte in z njo prelijte trdo kuhana jajca. V vroči pečici pecite približno 15 minut. Ponudite kot topel obrok ali toplo predjed.
Potrebujete: 4 trdo kuhana jajca, lonček kisle smetane, 3 žličke hrena, 75 g kokošje paštete, sol, poper, 40 g margarine.
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 8. oktobra 1987 na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Čaka ga težka tura. Sestopa z vrha v neznano smer. (Janez M.)
— Fikret, ne drži se tako kislo, saj ne bodo rezali glav, pa tudi ob premoženje ne boš. (Marija V.)
— Počakam, da vse vrag odnese, potem začnem vse na novo.
(Martin M.)
--GLEDANJE TELEVIZIJE-----------
KAKO SEDI VAŠ OTROK?
Slike vam prikazujejo nekaj načinov. K slikam: tako lahko otroci gledajo televizijo, ne da bi prišlo do okvar na hrbtenici ali mišicah. Pomembno je, da lahko svojo držo vsakih nekaj minut spremenijo. Če že gledajo televizijo, naj otroci to počenjajo vsaj v položaju, ki njihovemu organizmu ne škoduje.
Sedeži in sedežne garniture so za otroško hrbtenico neprimerni predvsem zato, ker so narejeni po telesnih merah odraslih. Pri gledanju televizije naj imajo otroci možnost premikanja. Važna je tudi razdalja od televizorja; ta naj bo enaka petkratni diagonali ekrana. Pri 66-centimetrskem ekranu torej 3,30 metra.
ZAKAJ SO VRTNINE TAKO ZDRAVE?
Oglejmo si, kaj je v posameznih vrstah.
Cvetača: kalij, fosfor vitamina B in C. Lajša bronhitis, kronični kašelj in astmo.
Kumare: encimi, fosor, železo, jod in kalcij. Žene na vodo in pospešuje prebavo.
Krompir: vitamini C, B2, in Bs, kalij, fluor in škrob. Koristenje za črevesje.
Por: eterična olja, rudninske snovi, železo in vitamini B] , B2 in C. Spodbuja, odplavlja iz telesa strupe, ker pospešuje prebavo in izločanje vode.
Paradižnik: oksalna kislina, alkaloidi, tomatin, klor, železo, kalcij, magnezij in vitamini A, B2, Bs, B!, C. Čisti kri in pospešuje prebavo.
Čebula: eterična olja, čreslovina, encimi, vitamini in minerali. Sprošča sluz, žene na vodo in poživlja.
Opozorilo: ne kuhajte zelenjave v nedogled. Biti mora čvrsta, da imajo zobje kaj ugrizniti. Mnoge vrtnine so najbolj zdrave, če jih pou-žijemo presne.
0 diabetesu
Vse več je ljudi, ki se morajo poleg vsakdanjih skrbi ubadati še s kakšno od bolezni, ki jih prinašata sodoben način življenja in civilizacija nasploh. Ker gre za trajna obolenja, se bolniki velikokrat uspešno organizirajo, da bi lažje kljubovali nevšečnostim bolezni, predvsem pa zato, da bi dlje in bolje živeli. Soboško društvo za boj proti sladkorni bolezni je pripravilo javno predavanje diabetologa o sladkorni bolezni. Na predavanje, ki bo 6. oktobra 1987 ob enih popoldne v veliki dvorani skupščine občine Murska Sobota, vabijo vse občane, še posebno pa člane.
MNOGI, KI SO GAZE POSKUSILI, PRAVIJO:
TO JE...	_
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
MURSKA SOBOTA
SESTAVIL MARKO NAPAST	SLOVENSKI GRAFIK IN KARIKATURIST	PORTUGALSKO MESTO JEZERO IN DISTRIKT	LASTNIK ALI ZAKUPNIK RESTA- VRACIJE	MAKEDONSKI PESNIK (GRIGOR)	FIATOV AVTO	OSKRBA, NEGOVANJE	FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC DELON
OROŽJE ZA LOV NA KITE							
FRANCOSK FILMSKI IGRALEC (DANIEL)							
NEENOTNOST, NE-SLOŽNOST							
NAJVEČJI MORSKI Sesalci					ANTON INGOLIČ IVAN TAVČAR		
LJUDJE, KI ORJEJO						NORVEŠKA ZEMELJSKO DELO, NASIP	
ČRNSKO NASELJE V JAR							GLASBENI INTERVAL
RIMSKO ŠTEVILO TISOČ		RUDOLF VALDEC TURŠKI DRŽAVNIK			KOŠARKAR SKI KLUB DEL TROLEJBUSA		
MATI BOGOV V GRŠKEM MITU				TOVARIŠ PRAOČE EDOMITOV			
MUZA INSTRUMENTALNE GLASBE							
ZAUPANJE, VERO-. IZPOVED						REAUMUR JADRANSKI OTOK	
KAMNIT METEORIT							
RADON			MAZILO, KREMA				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: razvada, aviatik, kantina, orka, AD, via, Ore, O, gram, drama, dar, dan, Ena, ara, Lika, Er, enakost, kanasta.
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 9
križem po naših šolah
Nekaj o počitnicah
Ko smo še imeli pouk, sem nestrpno čakala počitnice. V šoli sem že premišljevala, kaj bom delala takrat. Prišel je tisti trenutek, da smo dobili izkaze. Izdelala sem z odličnim uspehom. Ko sem prišla domov, je bila mama vesela mojega uspeha in si želi, da bi bila vedno tako kot zdaj.
. V začetku počitnic sem bila pri stricu. Z njim sem se šla večkrat kopat v (Male) Moravce. Mnogo smo se tudi žogali z otroki. Ko sem prišla domov, sem pomagala babici pospravljati po stanovanju. Pomagala sem tudi mami na vrtu. Potem je prišel čas za šolo. Mama mi je kupila vse šolske stvari. Kmalu sem morala dati torbo na ramo in počitnice so-se končale.
Melita KRANJC COŠ Jože KERENČIČ GORNJA RADGONA
SPOMIN NA DAN, KO SEM POSTALA PIONIRKA - Napisala Sonja Pečnik, 2. razred OŠ Jože Hedžet, Šafarsko.
POČITNIŠKI PIKNIK
V počitnicah marsikdo doživi veliko lepih trenutkov. Tudi jaz sem jih. Najbolj mi je ostal v spominu nedeljski piknik ob Frasovi gramoznici. Zbralo se nas je kar veliko, saj nam je bilo vreme naklonjeno, pa tudi voda je bila za kopanje odlična. Pritoževali smo se le nad komarji in obadi, ki jih je kar mrgolelo. Daleč naokoli je bilo slišati otroški vik in krik. Največ smo bili v vodi mi, »ta večji«. Ker je bil to piknikj %tnb si pekli perutke, proti, večeru pa tudi ribe in krompir. Skoraj,vsakdo od povabljenih je nekaj prinesel. Da nam ne bi bil dolgčas, srrKpposlušali radio in se vozili z jadralno desko. Tekmovali smo tudi, kdo hitreje preplava gramoznico. Večinoma so zmagovali fantje, čeprav smo se dekleta dobro kosale z njimi. Tako seje časzelo hitro iztekal. Treba je bilo še pospraviti pribor in se preobleči, kajti doma nas je že nestrpno pričakovala živina. Ko smo nahranili živino, smo se umili in odšli gledat televizijo. Večerjati nam ni bilo treba, kajti na pikniku smo veliko pojedli. Vendar nas je spanec kmalu vse zalotil.	Mateja Gaberc, 8. raz.
OS Veržej
MOJ PROSTI CAS
Ker nimamo kmetije, se vedno najde dovolj prostega časa. Takrat najraje ribim. Za ta hobi je potrebno žrtvovati veliko časa.
Vstati je treba, ko se dani. Z očetom si pripraviva pribor, čr
ve, skuhava žgance in vse ostalo. Ko imava vse pripravljeno, se odpraviva k jezeru ali k reki Muri. Najprej vrževa vabo. Črve nastavljava za androge, krape, ščuke in amurje. Če se odločiva, da bova lovila krapa, je treba čakati precej časa. Vmes tudi malicava in se krepčava s pijačo, ker je včasih vroče, se morava primerno obleči in si pokriti glavo. Ko se riba ujame, morava biti previdna, da nama ne uide. Dajeva jih v mrežo in v vodo, da ne poginejo. Domov prineseva včasih še žive ribe. Čiščenje je vedno, moje delo. Mama jih nato oku-
Naša družina — gobarska družina
Gobarska družina — kaj je to? Zasvojenci z gobami? Ne! To je čisto navadna družina, ki rada nabira gobe.
Kaj je posebnega, če je kdo strasten gobar? Nič. Tudi jaz sem eden izmed njih. Ko drugi ljudje počenjajo vse mogoče in nemogoče stvari, jaz pač odidem v gozd po gobe. Takšni so tudi drugi člani naše družine. Posledica vsega tega je, da pozno spomladi, vse poletje in zgodnjo jesen vsi štirje ob sobotah in nedeljah odidemo v gozd. Mama, ki je doma, hodi v gozd tudi med tednom. In kaj nabiramo ? Ja, teh gob pa je kar precej vrst. Začnemo z marčevkami, potem nadaljujemo z gobani, lisičkami, golobicami, polževkami, medenkami, dežnika-ricami in končamo s sivkami. Če smo se že kdaj zastrupili? Potem tega ne bi mogel napisati, mar ne? Z gobarjenjem smo začeli pred približno osmimi leti, ko smo prišli v te kraje, kajti tam, kjer smo živeli prej, gob ni bilo. V šoli sem tudi član gobarske sekcije, ki pripravlja razstave gob. Priporočam vam, da postanete gobarji, kajti to je lep in koristen hobi.
Tomaž Domanjko, 8. r. OŠ KAPELA
a
Najlepši dan v Baški
Opisala bom dan, ki se mi je zdel od vseh dvanajstih najlepši in drugačen od vseh drugih.
Zjutraj me je zbudila prijetna glasba iz zvočnika. Prva stvar, ki sem jo naredila, je bila, da sem pogledala skozi okno. Bilo je deževno. Potem so se zbudile tudi druge prijateljice in vse v en glas smo se razveselile dneva. Bile smo vesele, da ne gremo na plažo, kajti tam smo bili vsak dan in vedno je bilo vroče kot v peklu. Vse smo se hitro oblekle, se umile in odšle na zajtrk v jedilnico. Hitro smo se najedle in se vrnile v sobo. Z nami je bila tudi tovarišica. Povedala namie, da se bodo v jedilnici začele razne igre. Nekateri so igrali šah ... Čez uro je bila že dopoldanska malica. S prijateljicami smo se zmenile, da bomo ostale v sobi. Monika nam je povedala novico, da se je zaljubila v nekega Avstrijca. Pogovarjale smo se o vsem, kar nam je pač prišlo na misel. Na vrsto je prišlo spet kosilo. A ko sem prišla do kosila, sem slišala, da me neka tovarišica kliče. Morala sem v neko sobo. Tam mi je tovarišica pokazala na telefonsko slušalko. Iz nje sem zaslišala stričev glas: »Halo!« Oglasila sem se: »Halo«. Stric pa: »ALENKA, DOBILA SI BRATCA!« Nisem mogla verjeti, zato sem mu povedala, da to ni mogoče, saj mamica mora roditi komaj čez en mesec. Spet se oglasi stric: »Res je, ne verjameš, DOBILA SI BRATCA!« Tako sem končno verjela. Najprej sem vprašala, če je vse v redu z mamo in bratcem. Bilo je na srečo vse v redu. Poslovila sem se in odložila slušalko. Tovarišice so me nekaj spraševale, vendar od sreče nisem slišala nič. Iz sobe sem odšla s solzami v očeh, ki pa so bile solze sreče. Prijateljice so me najprej vprašale, če je mama rodila. Pogledala sem jih in se jim kimajoče nasmehnila.
S tem dnevom sem komaj čakala odhod iz Baške.
SOČIČ ALENKA, 6. raz.
OŠ K. D. KAJUH, M. Sobota
sno pripravi.
V ribolovu zelo uživam, se spočijem, nasončim in se zadovoljen vračam domov.
Sandi Šafarič, 8. r. OŠ KAPELA
Lendavska trgatev
V Lendavi, v kraju, ki ga krog in okrog obdajajo gorice, živijo moji stari starši. Vsako leto v mesecu septembru imajo tu prireditve, znano pod imenom Lendavska trgatev. Letos sem si jo tudi jaz z zanimanjem ogledala.
Prireditev se je pričela ob desetih dopoldne in se je odvijala v centru mesta. Prikazani so bili stari običaji obdelovanja vinogradov, obiranja grozdja, preša-nja ... Vozove so v glavnem vlekli traktorji, bilo pa je tudi nekaj krav in konj. Ljudje, ki so sodelovali v prireditvi, so bili oblečeni kot v starih časih. Prepevali so stare ljudske pesmi in obiskovalcem ponujali razne dobrote, značilne za te kraje (gibanice, pereče, meso...). V povorki je bil tudi viničar, ki se je selil s kopico otrok v Novi Tomaž. Sodelovala so tudi kulturno umetniška društva iz okoliških krajev — Beltinec, Polane, Dolge vasi, Gaberja ... Proti večeru so prišle na vrsto razne zabavne igre. Sodelovali so tudi znani humoristi. Na svoj račun je prišla tudi mladina, kajti po ulicah so bila razna zabavišča, pa tudi disko. V zabavnem delu je sodeloval tudi znani ansambel Čudežna polja.
Prireditev je uspela in mi je bila zelo všeč. Domov, v Mursko Soboto, sem se vrnila z lepimi spomini. Martina Koltaj, 6. b OŠ K. D.-Kajuh, Murska Sobota
Na obrobju Černelavec
ZA ZDAJ NEKAJ ŽIVLJENJU PODOBNEGA
Romske zaselke mnogi ocenjujejo po tem, kakšni so videti s ceste, in že to jim je dovolj, premalo pa vedo, kako v majavih hišicah — brez primernega vodnega vira, večina brez času primernih sanitarij in kopalnic — teče življenje ali nekaj življenju podobnega. Se bo vse skupaj, kar se že ni, podrlo, ali pa se bo vendarle kdo zganil?!
Na obrobju Černelavec, kjer na majhni površini v dvajsetih razpadajočih hišicah živi 80 Romov, so se nekateri od zaposlenih že pred leti začeli ogre-
vati za gradnje novih domov na zemljišču med zaselkom in gozdičem ob cesti proti Polani, čeprav so jim nekateri odsvetovali, češ da tisti teren ni predviden za zidavo, so, v upanju, da se bo vse nekako izteklo, kupili osem'parcel in jih uporabljali za pridelavo vrtnin. Letos pa je vseh osem vložilo prošnje za lokacijska dovoljenja, saj so si nekateri zagotovili že precej gradbenega materiala. Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve Murska Sobota je sredi poletja poslal va-
Hišica pri hišici, vse pokrpano, podprto in založeno, dvorišča pa tako utesnjena, da si že po dveh korakih na sosedovem. Ljudje, ki so se enakopravno vključili v družbeno koristno delo, želijo, da bi z družinami kmalu zaživeli v urejenem in zdravem okolju.	>	.	e i
Milan Zrinski:
POLETNI ZAPIS Z GOSTOVANJA MALIH BELTINSKIH FOLKLORISTOV NA 27. FESTIVALU OTROKA V ŠIBENI-
KU
In možakar je svojemu prijatelju dobesedno zrecitiral poleg te še cel kup Prešernovih pesmi! Vsekakor se nam je prikupil, še bolj pa po prireditvi, ko je prišel s širokim nasmehom na licih čestitat našim malim za njihov prispevek na proslavi. In to dokaj v pravilni slovenščini!
Edino, kar je nekatere motilo na tej proslavi, je bil morda za spoznanje predolg govornik: vendar je povedal veliko zanimivih reči, ne le iz novejše zgodovine mesta in okolice (zanimiv podatek, ki povsem pojasni, čemu Šibeničani tako negujejo revolucionarne tradicije: z območja te občine je delovalo v NOB v minuli vojni okoli 18.000 prebivalcev, skoraj pol pa jih je dalo tudi svoja življenja), v drugem delu pa je jasno in razločno predstavi! odnos občanov Šibenika do današnjih dogajanj v naši družbi in izrazil podporo prizadevanjem za bratstvo in enotnost v SFRJ, za kar so prav Šibeničani plačevali krvave davke v svoji 900-letni zgodovini. . .
Po proslavi se je vsa množica polnoštevilno zbrala na pristni ljudski manifestaciji sredi glavnega trga, kjer so v zelo posrečeni obliki postavili pravcat partizanski taborni ogenj, ob njem pa so se zvrstile poleg nastopov, predvsem otrok iz različnih krajev naše dežele, tudi druge točke: pesniki so brali priložnostne pesmi, borci so pripovedovali o svojih doživetjih, plesalo, pelo in igralo je staro in mlado ... In ko so ljudje že polagoma zapuščali prizorišče, je v svitu pojemajočega ognja raztegnil svoj meh naš mali Matej, preglasil celo disko čez cesto, ki se je tudi vključil v prireditev in ponovno privabil množico k ognju. Slišati je bilo le vzklike občudovanja o »junaku, malom Slovencu, kako ti taj cipa tu harmoniku ...«, kar je spet privabilo še druge, da so v improviziranem nastopu pokazali še kaj svojega . . . Kdo ne bi, kljub utrujenosti in pekočemu hrbtu, odhajal od tam navdušen in ponosen ob zavesti, da je nastopal na tako enkratni prireditvi, pa še pred vrsto sijočih uniform armadnih oficirjev (dekleta so si bila edina, da jih pred mornarji pač ni!) in neštetimi bliskavicami turističnih fotoaparatov, da ne govorimo o enkratni publiki, ki je plesala, pela, živela z nastopajočimi!
In ko nam je upravnik Pera v domu zagotovil, da lahko podaljšamo bivanje pri njih še za en dan. saj bi radi videli sklepno prireditev festivala, pa še kopali bi se malo, je bilo razpoloženje na višku. Spali smo sladko, saj so bili tokrat naši sosedje povsem mirni.
Po zajtrku naslednjega dne pa smo se odpeljali na plažo v Sola
škemu odboru odgovor, v katere med drugim piše: »Zemljišča, na katerih želijo graditi hiše navedeni občani, niso zazidljiva po srednjeročnem družbenem planu in tudi z dolgoročnim planom niso predvidena za pozidavo, ker je navedeno območje opredeljeno kot I. kategorija kmetijskega zemljišča.«
Začeli so se moledovalski pohodi, trkanja na marsikatera vrata, iskanje koga, ki bi pomagal, svetoval. Mnogokje so bili celo veseli, če so delegacijo po hitrem postopku napotili na drug naslov, nihče pa se ni potrudil, da bi jim temeljito svetoval. Nič čudnega, če so v takem brezupju, ko se jim bivališča podirajo, gradbeni material pa propada in leze v močvirnata tla, začeli groziti s črnimi gradnjami.
Končno so z nejevoljo opozorili nase koordinacijski odbor za pospešeno vključevanje Romov v družbeno življenje pri predsedstvu oč. konference SZDL v Murski Soboti, ki seje problema lotil na pravi način. Na sejo so poleg prizadetih, predstavnikov KK SZDL in krajevne skupnosti Černelavci povabili vse, ki bi lahko predlagali najboljšo pot k rešitvi ali vsaj ublažitvi problema. Po temeljiti razpravi so se dogovorili, da bo odbor, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami
iČa ova dica znade...
ris. Malo smo se bali navala na naša tri srca, če bi se vrnili v Vodice, nekoliko pa nas je vleklo tudi pripovedovanje, češ da je tudi v Solarisu plaža čudovita. Kakorkoli je že bilo, pripovedi so držale. Prijeten borov gozdiček, v katerem smo se to pot bolj senčili, kot sončili na pomolu — izkušnje od včeraj! —, čista plaža, ježkov nobenih, za neplavalce še bazen v bližnjem hotelu, pa predvsem dokaj solidne cene pijač, vsekakor nižje od naših doma, vmes skok na okusno kosilo v dom, pa spet kopanje — in akcija za Radensko. Tokrat smo jo izvedli ob bazenu, ki je bil na mah poln čofotajočih otrok in rdečih src, pa ob obali, kjer so plavalci v boju za srca izvajali prave akrobacije ... Toliko zanimanja za Radensko zlepa ni bilo, mi pa smo tudi pridno skrbeli, da smo slehernemu mimoidočemu na vsa usta pojasnjevali, opisovali, svetovali, kaj in kdo je naš pokrovitelj s tremi srci. In torbe smo spet komaj obvarovali!
Krona vsega doživetja v Šibeniku pa je bila brez dvoma sklepna slovesnost 27. jugoslovenskega festivala otroka. Gledališče je bilo polno že uro pred začetkom, prišlo je najmanj tisoč ljudi, če štejemo le tiste, ki so vztrajali tudi na stojiščih. Originalna režijska zamisel . — povezovalca sta bila maskirana v zajčka in kužo — s skoraj izključno otroškimi izvajalci (nekje do 12 let starosti), pri katerih so naj-prepričljiveje delovali prav predšolski otroci, je postavila v ospredje USTVARJALNOST OTROKA, pristno, nepotvorjeno, prisrčno, pri čemer sicer ni bilo opaziti vsiljenih mentorskih posegov. Najsi je šlo za recitatorje, dramatizacije, pri katerih je požela največ uspeha ritmično-govorna točka o mornarjih in njihovi ladji, ki je bila pač najbolj avtentična, ali pa za akrobatske telovadne točke, petje ali glasbo — vse je bilo sproščeno, otroško. In ko je desetina mornarjev slavnostno spustila in odnesla festivalsko zastavo na počitek do naslednjega leta, je bilo slišati vzklike obžalovanja, da je čudovitega večera, polnega pisanih barv in prešernosti, že konec. V splošni gneči medsebojnega poslavljanja in čestitk organizatorjem, ki so jih hvaležni gledalci kar obkolili in jih vsevprek trepljali, smo se le nekako prerinili do direktorja festivala in mu izročili spominsko darilce ter se mu zahvalili za izjemno doživetje. In imeli smo občutek, da je mož kljub dežju vprašanj, ki so padala nanj, z zanimanjem sprejel našo pozornost in iskreno izrazil zahvalo za naš prispevek . ..
Končan je bil torej otroški festival v Šibeniku. In Zdenka, Mateja, Milena, Svetlana, Tineta, obe Metki, Bojana, Romanca, Moni
Na gredicah černelavskih Romov se počasi pogreza v močvirna tla gradbeni material, ki so ga kupili s težko prisluženim denarjem. Se bo končno le kaj premaknilo, da se bodo lahko lotili gradenj, napeljali vodovod, dobili vsaj en
telefon ...?
in krajevno skupnostjo poslal izvršnemu svetu Skupščine občine Murska Sobota predlog za spremembo načrta. Zdaj bodo pač skušali po nekoliko zaviti poti rešiti tisto, kar bi lahko ob zavzetosti krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij enostavno naredili pred sprejetjem planov. Zaradi tistega koščka zemljišča, ki je po kdo ve čigavi zaslugi uvrščeno v tako visoko kategorijo, ne bo nihče oškodovan, Romi pa bodo imeli možnost, da z delom zaslužen denar — iz zaselka jih je zaposlenih že 24 — porabijo
za gradnjo primernih hiš. Takšen je torej predlog in prizadeti upajo, da ga izvršni svet in skupščina ne bosta zavrnila.
Hkrati z reševanjem tega problema pa bodo morali v Cernelavcih ustvariti možnosti za bolj zavzeto vključevanje Romov v družbeno življenje. Sami namreč pravijo, da se včasih čutijo preveč odrinjene. Pri tem bodo morali tudi sami pokazati več prodornosti, ker se bodo lahko le tako hitreje bližali željenim ciljem.
, Janko Stolnik,
ka, Helenca, pa Jožek, Borut, oba Boštjana, Matej, Hotimir, Gorazd, Izidor, Milan, Slavko, Dejan. Aleš, njihovih pet spremljevalcev s tovarišico Jelko na čelu in prizadevnim šoferjem Miho so bili srečni, da so doživeli to manifestacijo otroškega sveta. Še ko smo se po dobro prespani noči in prisrčnem slovesu od prijaznega upravnika Pere in njegovega osebja naslednje jutro napotili po ovinkasti cesti proti Skradinskemu buku, da bi si ogledali čudež narave — slapove Krke — je bilo v avtobusu slišati živahne komentarje o doživetjih preteklih dni. »Šli bi nazaj, tovarišica,« je marsikdo vzdihnil, ko smo v prijetno svežem sončnem vremenu, ki je ob slapovih Krke vse kaj drugega kot na vroči obali, posedeli ob pijači, kupovali spominke za domače in se dali ob divji naravi seveda slikati za spomin. Gotovo bi nam bilo prijetneje ostati v svežem okolju neoskrunjene narave, a v srcih se nam je že oglašalo domotožje. Doma je le najlepše, čeprav te čaka še ure in ure utrujajoče, soparne vožnje! Pa bo že šlo, smo si rekli, saj nam je tovariš Pera primaknil malico na pot, pa še velik kos šunke, ki so nam jo podarili v Ravenkini blagovnici, smo morali »uničiti«, naša zaloga treh src, ki smo si jo primerno ohladili, pa nam tudi še m zmanjkala . . . Tako nas je naš Miha brez posebnih težav dokaj hitro pripeljal domov. Utrujenost pa ni izbrisala niti trohice bogatih doživetij.
Kaj bi rekli za konec?
Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili to doživetje: vsem, ki so imeli besedo pri izbiri naše skupine za ta nastop, posebno Ediju Majaronu, ki je bil navdušen nad nami že po prvem nastopu, pa Radenski, brez katere naše počutje ne bi bilo na višku, prijaznemu upravniku Peri, ki si je zares prizadeval. da bi nam v vsem ugodil, pa našemu Mihi, ki se je trudil, da bi bile posledice nesreče čim manj občutne, ne nazadnje pa tudi tistim, ki so nam pomagali najti čim cenejšo inačico potovanja — tovarišem iz Slovenijaturista v M. Soboti; predvsem pa številnim neimenovanim obiskovalcem prireditve v Šibeniku, ki so nas nenadejano prisrčno spodbujali z aplavzi.
Resda Jugoslovani ne premoremo Minimundusa ali Disneylan-da. Imamo pa otroški festival v Šibeniku. Škoda, da le štirinajst dni v letu! Vsi, ki smo ga imeli priložnost obiskati, želimo to vsem otrokom naše dežele, vsega sveta. Nemara bi morali več energije namenjati tovrstnim rečem, če že drugega ne moremo ponuditi najmlajšim. Ali jim navsezadnje ne dolgujemo tega?
Konec
STRAN 10
VESTNIK 1.
šport
------5. mednarodni košarkarski turnir za paraplegike
ZMAGA DUNAJU - SLOVENIJA TRETJA
V telovadnici Mure in Srednješolskega centra v Murski Soboti je bil dvodnevni mednarodni košarkarski turnir za paraplegike, na kateretn je nastopilo 9 ekip iz šestih držav. Udeležence turnirja je pozdravil Bela Banfi, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje, Andrej Gerenčer, predsednik občinske skupščine, pa je v imenu pokroviteljice — občin-
ske skupščine — odprl dvodnevno tekmovanje.
V Jugoslaviji živi trenutno 10000 paraplegikov, v Sloveniji okrog 700 in v Pomurju okrog 60 — podatki sami ne povedo dovolj, zato je pomembna izjava Ivana Peršaka, predsednika slovenske zveze paraplegikov, ki pravi, da paraplegiki namesto zdravil uporabljajo telesno kulturo in jim zaradi tega ni
Z mednarodnega turnirja paraplegikov v košarki v Murski Soboti.
Foto: A. Abraham
---NOGOMET---------------------------------
Mura premagala Triglav
V šestem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostila kranjski Triglav in ga premagala z 2:1. Strelca golov sta bila Savič in Jančar. Sobočani so tokrat pokazali pravo borbenost, imeli pobudo in tudi nekaj priložnosti za gol, ki pa jih napadalci niso izkoristili. To še posebej velja za Jančarja in Gaborja. Sicer pa sta dež in spolzko igrišče vplivala na potek igre. Pred okrog 200 gledalci je sodil Koletnik z Raven na Koroškem. Mura je s 7 točkami na petem mestu, v naslednjem kolu pa igra v Titovem Velenju.
---HOKEJ NA TRAVI---------- ---------------
USPEŠNA NASTOPA ABC POMURKE
V nadaljevanju prvenstva v medrepubliški ligi v hokeju na travi je ABC Pomurka med tednom igrala z ekipo Partizana iz Zeline neodločeno, 1:1. Gol je dosegel Fujs. Ekipa Partizana sodi med najboljš ekipe lige. V nedeljo pa je ABC Pomurka premagala zagrebško Mladost z 2:0. Oba gola je dosegel Čerpnjak. Ekipa Mladosti je nastopila oslabljena. ABC Pomurka ima po štirih kolih 5 točk, v naslednjem kolu pa igra v Zagrebu z vodečo ekipo Marathona.	L. Z.
---ROKOMET---------------------------------
Pomembna zmaga Bakovec
V tretjem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi so Bakovci premagali Inles iz Ribnice in dosegli pomembno zmago 31:22. Bakovčani so prikazali lepo in požrtvovalno igro, tako da je njihova zmaga več kot zaslužena. Gole za Bakovce so dosegli: Katona 9, Koželj 8, Merčnik 5, Smodiš 4, Lovenjak 3, Horvat in Antolin po enega. Bakovci so s 4 točkami na četrtem mestu, v naslednjem kolu pa igrajo zopet doma z vodečimi Prulami.
V slovenski ženski rokometni ligi je Polana gostovala v Ljubljani in izgubila z Olimpijo z 20:31. Gole za Polano so dosegle: Vugrinčeva 7, Horvatova in Gamzetova po 4, Hozjanova 2, Kavaševa, Bačvičeva in Viragova po enega. Polana je z 2 točkama na devetem mestu, v naslednjem kolu pa igra doma z Novim mestom. V slovenski mladinski rokometni ligi je Fužinar premagal Polano s 15:9. V drugi republiški ženski rokometni ligi — vzhod je Beltinka premagala Dravo s Ptuja s 17:12. Najboljše strelke pri Beltinki: Tkalčeva 5, Kociprova, Žugljeva in Baševa po 3. V drugi republiški moški rokometni ligi — vzhod je Šempeter premagal Radgono s 26:19. Želodec je dosegel 6, Mauko 3 in Cajnkar 3 gole za Radgono. Velika Nedelja pa je premagala Toko iz Črenšovec s 34:22. Najučinkovitejša pri Toku sta bila Žugelj in Šer-nek.
---NAMIZNI TENIS---------------------------
KUZMA MED 16
Zvezni članski turnir MEMORIAL VILIM HARANGOZO, ki je bil letos v Zemunu, je pri članih zbral 180 igralcev iz vse Jugoslavije in z izjemo Lupuleska vse najboljše igralce. Z igro treh Sobočanov — Benko, Kuzma, Benkovič — smo lahko zadovoljni, Kuzma pa je z uvrstitvijo med najboljših 16 igralcev dosegel lep uspeh.
Kuzma je premagal Kneževiča (Osijek) z 2:1, Štebiha (Maribor) z 2:1, Radiča (Valjevo) z 2:0 in za vstop med osmerico izgubil z Duja-kovičem (Bosna) z 0:2. Benko je v drugem kolu premagal enega izmed nosilcev in zmagovalca v dvojicah na tem turnirju, Gavriloviča (Vojvodina) z 2:1, vendar je za vstop med 16 nekoliko nepričakovano izgubil s Stevičem (Partizan —Beograd) z 0:2. Benkovič seje tudi uvrstil v tretje kolo, kjer je za vstop med 16 izgubil z Rojničem (Pula) z 1:2.	M. U.
---ATLETIKA--------------------------------
Pergarjeva druga
V Mariboru je bil finale mladinskega atletskega pokala Slovenije, kamor se v vsaki disciplini uvrsti po 12 tekmovalcev s kvalifikacij. Sodelovalo je tudi nekaj atletov in atletinj iz AK Pomurja iz Murske Sobote. Najuspešnejša med njimi je bila Manuela Pergar, ki je v teku na 1500 m z novim pomurskim rekordom 4:53,4 zasedla drugo mesto. V teku na 800 m je bila šesta. Izkazala se je tudi Marija Števanec, ki je 200 m prav tako pretekla v času novega pomurskega rekorda (26,4) in zasedla četrto mesto. V teku na 800 m je bila enajsta. Bojan Šebjan je tekel na 100 m in s časom 11,7 zasedel enajsto mesto. Mladinke Pomurja v postavi Pergar, Sluga, Banfi in Števanec so se prvič preskusile v štafetnem teku 4 x 400 m in zasedle šesto mesto.	-ms-
treba živeti v postelji. Janez Češnovar, napovedovalec na prireditvi in tudi paraplegik, pa je dejal, da bi bilo 14-urno sedenje naporno za zdravega človeka, kaj šele za paraplegika, zaradi tega je telesna kultura izredno pomembna za ohranjanje zdravja za nadaljnje življenje.
Rezultati turnirja niso bili v ospredju, a je bil turnir pripravljen tudi zato, da se ob športni tekmi srečajo in ugotovijo nekoliko boljše. Finalni rezultati: Dunaj —Ravensburg 59:45, Slovenija —Praga 40:18, Varšava—Budimpešta 40:14, Hrvaška—Srbija 44:17, Vojvodina—Srbija 12:17.
Vrstni red: 1. Dunaj, 2. Ravensburg, 3. Slovenija, 4. Praga, 5. Varšava, 6. Budimpešta, 7. Hrvaška, 8. Srbija, 9. Vojvodina.
Med posamezniki so podelili kristalno vazo najmlajšemu Vikiju Brglesu (Slovenija), najboljši igralec Georg Belschler (ZRN) in najboljši strelec Alois Grieb (Avstrija) sta dobila pokala, le-tega pa tudi reprezentanca Madžarske za.fair play.
tg
--KAJAKAŠTVO ---------
Utroša zmagal
Eden izmed najbolj obetajočih kajakašev BD Bistrica Andrej Utroša, sicer še pionir, je naposled v svoji kategoriji zmagal, in sicer na mednarodnem maratonskem spustu po reki Muri od Gradca do Wildona. V isti konkurenci je Zvonko Gabor osvojil 4., Zlatko Horvat 5., Stanko Utroša 6. in Andrej Kolenko 7. mesto. Pionirka Anita Gjerek se je uvrstila na 3., Maja Žižek pa na 6. mesto. V dokaj močni mladinski konkurenci je bil Alojz Ozbetič 7., med turisti se je Stanislav Donko uvrstil na 4., Ivan Copot na 6.’ in Jože Graj na 9. mesto. Tekmovalo je 60 kajakašev iz 7 klubov iz Avstrije in Jugoslavije.	-aj
Varga tretji
Člani Brodarskega društva Mura Krog so se udeležili mednarodnega maratonskega spusta po reki Savi od Brežic do Zagreba. V zelo močni članski konkurenci je Štefan Varga osvojil 3. mesto z majhnim zaostankom za zmagovalcem iz Italije. Nastopili so še 3 pionirji; Janez Gomboši je bil 10., Iztok Horvat 19. in Tonček Škraban 28.
J. G.
MOTOKROS
Kampuš že republiški prvak
V Jastrebarskem bi morala biti včeraj dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 80 ccm, a je zaradi slabega vremena odpadla. Tako še narej vodi Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice s 36 točkami prednosti in je blizu državnemu naslovu. Mladi tekmovalec pa je že osvojil naslov republiškega prvaka. Pred zadnjo dirko, ki bo v nedeljo v Orehovi vasi, ima prednost 60 točk, tako da ga ne more dohiteti nobeden.
-NAMIZNI TENIS---------
Pomurci povprečni
Regijski kvalifikacijski turnir za pionirje in pionirke, ki je bil na Ptuju, je Pomurcem prinesel povprečne uvrstitve. Najboljši med njimi je bil Lenarčič, ki je osvojil tretje mesto, Tratnjek je bil peti, Tkalec sedmi in Sapač enajsti. Pri pionirkah je bila Balantičeva deveta, Koroščeva deseta in S. Režonjeva enajsta, to pa je manj, kot smo od deklet pričakovali. Na republiškem kvalifikacijskem turnirju za pionirje, ki bo čez dva tedna v Beltincih, bodo tako verjetno nastopili samo štirje Pomurci in nobena od deklet.
M. U.
PRL -	moški
REZULTATI - 3. KOLO	
Bistrica:Polana	25:20
Krog-vet.:Razkrižje	45:14
Krog ILBakovci II	10:0
Mladinec:Bakovci-vet.	19:24	
Krog-vet.	3 3 0 0 123:58 6
Krog II	3 3 0 0 73:39 6
Bakovci II	3 2 0 1 56.51 4
Bistrica	3 2 0 1 72:82 4
Bakovci-vet.	2 1 0 1 52:50 2
Mladinec	3 0 0 3 56:79 0
Polana	3 0 0 3 70:95 0
Razkrižje	2 0 0 2 30:78 0
PNL	
REZULTATI - 5. KOLO	
ČrenšovciTišina	1:7
Hotiza:Beltinka	1:2
Renkovci:Bakovci	2:1
Dokležovje:Odranci	1:1
VeržejMladost	4:2
Tumišče:Dobrovnik	3:1
Mladost	5 4 0 1 14:6 8
Veržej	5 3 2 0 9:4 8
Dobrovnik	5 3 11 12:6 7
Turnišče	5 3 11 11:5 7
Beltinka	5 3 11 13:9 7
Tišina	5 2 12 15:9 5
Bakovci	5 2 0 3 10:8 4
Renkovci	5 2 0 3 9:12 4
Crenšovci	5 1 2 2 7:12 4
Hotiza	5 1 0 4 9:12 2
Odranci	5 0 2 3 6:17 2
Dokležovje	5 0 2 3 2:15 2
1. MNL MS	
REZULTATI - 5. KOLO	
LjutomenČarda	1:0
Tešanovci:Cankova	0:3
TromejnikFilovci	5:3
Puconci:Radgona	4:4
Lipa:Gančani	5:1
Rakičandžakovci	3:2
Lipa	5 2 2 1 16:10 6
Cankova	4 3 0 1 8:3 6
Čarda	5 3 0 2 9:6 6
Ljutomer	4 2 2 0 6:4 6
Tromejnik	4 2 11 9:8 5
Rakičan	5 2 1 2 8:12 5
Ižakovci	4 12 1 9:7 4
Radgona	5 12 2 12:14 4
Filovci	5 2 0 3 8:10 4
Gančani	4 12 1 4:7 4
Puconci	5 0 3 2 11:13 3
Tešanovci	4 0 1 3 2:8 1
II. MNL MS	
REZULTATI - 6. KOLO	
VrelecApače	1:0
Serdica:Bogojina	1:2
Prosenjak:Bratonci	2:2
Rogašovci:Hodoš	0:0
Romah:Šalovci	2:4
Grad:Križevci	2:1
REZULTATI - 7. KOLO	
Apače:Bogojina	1:1
Bratonci:Salovci	5:0
Selo:Rogašovci	0:4
Romah:Križevci	2:1
Hodoš:Prosenjak.	6:0
Serdica:Grad	0:5
Rogašovci	7 5 2 0 19:6 12
Hodoš	7 5 1 1 27:9 11
Bratonci	7 4 2 1 20:8 10
Šalovci	7 3 2 2 18:19 8
Bogojina	7 3 2 2 19:17 8
Romah	6 3 12 17:18 7
Vrelec	6 3 12 13:15 7
Prosenjak.	7 3 1 3 15:20 7
Grad	6 3 0 3 20:17 6
Selo	6 2 13 12:16 5
Serdica	6 10 5 10:18 2
Apače	6 0 1 5 6:14 1
Križevci	6 0 0 6 6:25 0
1. ONL Lendava	
REZULTATI - 4. KOLO	
Nedelica:Lakoš	5:0
Nafta BPolana	0:5
MostjePetišovci	2:2
Bistrica.Kobilje	2:4
Polana	4 2 11 8:3 5
Bistrica	4 2 11 9:8 5
Lakoš	4 2 11 7:10 5
Petišovci	4 12 1 12:7 4
Nedelica	4 12 1 6:2 4
Kobilje	4 12 1 11:10 4
Mostje	4 12 1 10:10 4
Nafta B	4 0 1 3 4:17 1
II. ONL Lendava	
REZULTATI - 4. KOLO	
Olimpija:Zvezda	5:1
PanonijaŽitkovci	5:2
Kapca:Graničar	2:5
Olimpija	4 3 10 17:7 7
Graničar	3 3 0 0 12:3 6
Panonija	4 2 11 12:7 5
Zvezda	3 2 0 1 11:9 4
Žitkovci	4 0 0 4 7:17 0
Kapca	4 0 0 4 6:22 0
^-LUDVIK JANŽA - DOBITNIK ZLATE ZNAČKE ŠŠD-Priznanje ni samo zahvala, je tudi spodbuda za naprej
Med letošnjimi petimi mentorji ŠŠD Slovenije, ki so prejeli zlate značke kot najvišje priznanje na področju telesne kulture, ki jih podeljuje Republiški center ŠŠD, je bil tudi učitelj telesne vzgoje na Osnovni šoli 17. oktober Beltinci, Ludvik Janža. To je bil tudi povod za pogovor.
— Program vašega šolskega športnega društva Enotnost je zelo obsežen. Katere aktivnosti vse izvajate?
»Na Osnovni šoli v Beltincih je bilo leta 1958 ustanovljeno športno društvo FABOŠ (Fiz-kulturni aktiv beltinske osnovne šole). V začetku so gojili le rokomet in altetiko, pozneje pa tudi druge panoge. Z ustanavljanjem šolskih športnih društev se je FABOŠ preimenoval v ŠŠD Enotnost. V času delovanja društva so bili doseženi vidni rezultati, o čemer pričajo številni pokali in priznanja v vitrinah na hodniku šole. Najvidnejši rezultati pa so bili doseženi v rokometu, kjer so pionirke leta 1963 osvojile tretje, leta 1966 pa prvo mesto v republiki. Sicer pa so člani našega ŠŠD osvojili vrsto prvih mest na raznih tekmovanjih. Z zgraditvijo telovadnice pa imamo možnosti tudi za druge športne panoge, kot denimo odbojko, kjer v zadnjem času dosegamo razveseljive rezultate v občini in regiji, lani pa smo na republiškem prvenstvu, kjer smo nastopali pod imenom OK Pomurje, postali republiški prvak. Zadnja leta imamo tudi lepe uspehe v atletiki. Tako smo skoraj na vseh tekmovanjih od krosa, štafetnega teka okrog spomenika v Murski Soboti, do atletskega pionirskega pokala osvojili skoraj vsa prva mesta. V našem društvu pa ne namenjamo pozornosti samo tekmovalnemu športu, temveč omogočamo, da učenci zadovoljujejo svoje potrebe po športni aktivnosti v dvanajstih sekcijah, ki so razdeljene na štiriindvajset skupin, kjer je povprečno po dvajset učencev. Letno
STRELSTVO
TEKMOVANJE BO V NEDELJO
Strelska družina Gančani, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, je morala zaradi slabega vremena odpovedati tekmovanje z malokalibrsko puško, ki bi mora-
odigramo približno 200 medra-zrednih, prijateljskih in prvenstvenih tekem. Poleg tega pa smo organizatorji raznih sektorskih, občinskih, republiških in mednarodnih tekmovanj. Da bi pritegnili k aktivnosti vse učence, že od začetka delovanja društva organiziramo tek- ; movanja za športno značko druge in tretje stopnje. Vsako leto podelimo čez 300 bronastih, srebrnih in zlatih značk. Letos smo bili že osemnajstič vključeni v republiško tekmovanje za najbolj množično in samoupravno organizirano ŠŠD in prejeli zlato plaketo.«
— Kakšna pa je vloga mentorja v ŠŠD?
»Naloga mentorja je, da s prizadevnim in kakovostnim delom prispeva k širjenju teles-nokulturne dejavnosti med šolsko mladino, uveljavljanju samoupravnih odnosov v društvu, kraju in širšem okolju, skratka pomaga in svetuje učencem pri vodenju društva.«
— Kaj pa vam pomeni priznanje, ki ste ga prejeli?
»Pridružujem se misli, ki je bila že ničkolikokrat izrečena, da priznanje ni samo zahvala za dosedanje delo, ampak tudi spodbuda za naprej. Povedati tudi moram, da takih uspehov ne bi dosegli brez pomoči sodelavcev, predvsem učiteljev telesne vzgoje na šoli.«
Feri Maučec
lo biti preteklo nedeljo. Tekmovanje s proslavo bo prihodnjo nedeljo dopoldne na strelišču v Gančanih.
---ŠPORTNA REKREACIJA-----------------------------
Ali tudi v prihodnje vaške igre?
Športna rekreacija je v soboški občini dobro razvita. Število nosilcev te dejavnosti se nenehno povečuje, uveljavljajo pa se tudi nekatere nove oblike organiziranosti in združevanja. Tudi v letošnjem letu so osnovne telesnokulturne organizacije izvedle številne aktivnosti, kot so hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, streljanje, smučanje, igre z žogo in drugo. Uspešno so bile izvedene zlasti aktivnosti kot so tek, kjer je sodelovalo skupaj s krosi nad 11.300 udeležencev, ter igre z žogo, v katerih prevladuje nogomet. Pestra pa je tudi strelska dejavnost. Žal pa v športni rekreaciji vse preveč prevladuje tekmovalni duh, kar pa tudi negativno vpliva na to dejavnost. V soboški občini imajo tudi dobro zastavljeno tekmovanje za športno značko L skupine v vzgojno-varstvenih zavodih, ki poteka organizirano in načrtno. To značko je osvojilo 433 otrok iz 28 vzgojno-varstvenih zavodov ob štirih skrajšanih programih. Značko IL in III. skupine v osnovnih šolah pa je letos osvojilo skupaj 758 učencev. Poudariti pa je potrebno, da se tekmovanja za športno značko II. III. skupine šole lotevajo zelo različno. V porastu je tekmovanje v nižjih razredih osnovne šole, medtem ko v višjih upada. To tekmovanje pa je zanemarjeno v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja.
V minulem obdobju so se v soboški občini tudi uveljavile vaške igre krajevnih skupnosti, ki jih vodi poseben odbor pri Zvezi telesnokulturnih organizacij. Letos so tekmovali v naslednjih zvrsteh: vlečenju vrvi, sestavljanju kmečkega voza, prenosu vode, prenosu žogic, skakanju v vrečah, slalomu z žogo in vodenju avtomobilske gume. Vsaka ekipa je štela 34 članov. Vaške igre krajevnih skupnosti so v preteklosti zbudile velik interes občanov, saj je bila ta prireditev v marsikaterem kraju pravi praznik in je pritegnila celotno prebivalstvo kraja. Žal pa je opaziti upadanje interesa v zadnjem času, še posebno v večjih krajevnih središčih. Letos so bile vaške igre v 16 krajevnih skupnostih. Dobro so bile organizirane v predtekmovanju, pa tudi udeležba je bila dobra. Tega pa ne moremo trditi za polfinale, kjer je sodelovalo le sedem, in v finale, kjer je nastopilo le šest ekip. Želja organizatorjev je, da bi tudi v prihodnje organizirali vaške igra krajevnih skupnosti z nekaterimi spremembami, če bo seveda zanimanje; sicer pa jih bodo morali ukiniti.	F. Maučec
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 11
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
INDIJSKA KONOPLJA ZA ZAČIMBO
Delavci UNZ so opravili preiskavo pri B, K. iz Murske Sobote. V stanovanju so našli 170 gramov posušenih konopljinih lističev, večjo količino razrezanih stebel in 28 rastlin (indijske konoplje) v jogurtovih kozarčkih. Nadaljnjih 69 stebel pa je bilo posajenih pri domačiji v Moravskih Toplicah. B. K. je ob tem dejal, da rastline potrebuje kot začimbo.
Sicer je bil minuli teden na cestah spet »živahen«, zgodilo se je 15 večjih ali manjših prometnih nezgod, k sreči nobena ni zahtevala človeškega življenja.
Kolesar na kamen, tovornjak pa s ceste
21. septembra seje 12-letni M. B. peljal s kolesom izven naselja Stogovci. Pri tem je zapeljal na kamen in padel. V isti smeri je za njim pripeljal s tovornim vozilom Franc Marinič iz Žihlave. Da ne bi povozil ležečega kolesarja, je zapeljal s ceste v jarek, pri čemer je nastalo na vozilu za 800 tisočakov škode.
Huda poškodba zaradi izsiljevanja
Minulo sredo se je Janez Td-rok iz Moravskih Toplic z osebnim avtom peljal iz Murske Sobote proti Martjancem. Pred mostom čez Ledavo je zavil v levo, vendar je to storil premalo previdno. Zaprl je namreč pot Borutu Radišiču iz Murske Sobote, ki se je peljal s kolesom z motorjem. v trčenju se je Radišič hudo poškodoval, škoda pa znaša 500 tisoč dinarjev.
Zbil motorista
Istega dne ob 19.40 se je zgodila prometna nesreča s hujšimi posledicami v Spodnji Ščavnici. Na motornem kolesu sta se peljala voznik Janez Sraka in njegova žena Zofija. Ko sta pripeljala do trgovine, je nenadoma pred motor pripeljal Janez Jančar iz Radmožec. Ni se prepričal,
če se s parkirnega prostora lahko varno vključi v promet, zato je trčil z motoristoma. Slednja sta padla in se pri tem hudo poškodovala (prelom desnih goleni).
Neprevidno prehitevanje
Jože Senica se je v petek s tovornjakom peljal iz Orehovec proti Orehovskemu Vrhu, pred njim je peljal traktorist, ki je zavijal na desno, na poljsko pot. Voznik tovornjaka je želel prehitevati traktor, zato je zavil v levo kljub nepreglednemu levemu ovinku. V tistem trenutku pa se je pripeljal tovornjaku nasproti po klancu navzdol 8-letni kolesar M. V. iz Zbigovec. Trčil je v tovorno vozilo in paMel pod levo zadnje kolo. Pri nesreči se je M. V. hudo poškodoval.
Zadela ga je lokomotiva
Prejšnji četrtek so delavci mariborskega tozda za vzdrževanje železniških prog menjavali tire in železniške prage. Med delavci v Ljutomeru je bil tudi 28-letni Alojz Kamenšek iz Vuzmetinec. Želel je pobrati železno palico. Takrat je iz soboške smeri z dizelsko lokomotivo pripeljal strojevodja Franc Zagorc iz Murske Sobote. Ker je bil Kamenšek preblizu, ga je lokomotiva zadela. Pri padcu se je hudo poškodoval.
Previdno pri ličkanju koruze!
Jesenska opravila na kmetih so se že začela, med njimi tudi ličkanje koruze. Žal sta se pri tem kljub vsakoletnim opozorilom že zgodili dve nesreči, in sicer v Gornjih Slavečih in Črešnjevcih. Obakrat sta ponesrečenca segala med valje v času, ko je bil stroj vključen, zaradi česar jima je zagrabilo roko. Posledica — odtrgani, zmečkani ali drugače poškodovani prsti. Še enkrat torej opozarjamo na previdnost pri delu s kmečkimi stroji, ker bo takih in podobnih del jeseni še ve-liko!	bop
JEKLO WTEHNA
Integral, DO Golfturist
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA
Partizanska 14
na podlagi določil 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih
oglaša
zasedbo del in nalog:
1.	NOČNI RECEPTOR v hotelu LIPA (2 delavca)
Pogoji za zasedbo:
— V. stop, otrok usposobljenosti gostinsko-turistične ali ekonomske usmeritve *
— znanje nemškega jezika
— zdravstvena sposobnost za opravljanje dela v nočnem času
— sposobnost in smisel za delo z ljudmi
— zaželjene delovne izkušnje pri podobnih opravilih
Delo se sklene za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom.
2.	OBRATNI BLAGAJNIK v hotelu LIPA (2 delavca)
Pogoji za zasedbo:
— V. ali IV. stop, strok, usposobljenosti gostinske ali ekonomske usmeritve
— opravljanje dela v deljenem delovnem času
— zaželjene delovne izkušnje pri podobnih opravilih
Delo se sklene za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom, s tem, da tozd organizira predhodno usposabljanje.
3.	NATAKAR (več delavcev)
Pogoji za zasedbo:
— IV. stopnja strok, usposobljenosti za dela in naloge natakarja
— znanje nemškega jezika
— '1 leto delovnih izkušenj
Delo se sklene za določen in za nedoločen čas s poskusnim delom 2 meseca.
Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba tozda v 15 dneh od izida oglasa. O izidu izbirnega postopka bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani izbiri.
JEKLOTEHNA, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o.,
62000 Maribor, Partizanska c. 34
OBJAVLJA
za tozd Merkur, n. sol. o., Maribor, Jurčičeva 5 prosta dela in naloge:
KURJAČA CENTRALNE KURJAVE NA TRDA GORIVA
za prodajalno v Murski Soboti v Cvetkovi 2 a Pogoj:
— osnovna šola
— izpit za kurjača
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naslov: JEKLOTEHNA Maribor, Prodajalna
Murska Sobota, Cvetkova 2 a.
Delavski svet DSSS
ZGEP POMURSKI TISK
Murska Sobota, Lendavska 1
objavlja
na podlagi sklepa dela in naloge
MEHANIKA
(2 izvrševalca) za nedoločen čas.
Pogoji:
— VIP STROJNIŠTVO, SR program, IV. zaht. st., smer STROJNI MEHANIK
— 3 leta delovne prakse v stroki z znanjem orodjarskih del
Kandidati naj svoje prijave, opremljene z dokazilom o strokovnosti, osebno dostavijo splošno-kadrovski službi, Murska Sobota, Lendavska 1, v 8 dneh od objave.
Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava
RAZPISUJE*
prosto delovno mesto
kuharja
za nedoločen in poln delovni čas.
Kandidati morajo imeti ustrezno poklicno izobrazbo.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, Partizanska 82, v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
Začetek dela je 15. 10. 1987, poskusna doba 3 mesece.
Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod, Murska Sobota, Trstenjakova 73, na podlagi sklepa sveta zavoda
objavlja
DRAŽBO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV, po naslednji izklicni ceni:
1.	peč za centralno ogrevanje
(500000 kal.)	2,000.000,—
2.	gorilnik za peč	1,500.000.—
3.	rezervoar za gorivo	(12	m3)	1,000.000 —
Ogled je možen vsak	dan	od 7. do 15. ure na OŠ Edvard Kar-
delj. Dražba bo 7. 10. 1987 ob 14. uri na OŠ Edvard Kardelj, Trstenjakova 73, Murska Sobota.
Prometni davek plača kupec.
Zaman je bi! boj.
zaman vsi meseci hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja,.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in sestra
Karolina Kozic
roj. Moreč iz Markišavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki sojo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam ustno ali pisno izrazili sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede, kolektivu Mesne industrije in OŠ Tišina.
_ Zahvaljujemo se tudi družinama Erjavec in Jug za pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Markišavci, 24. septembra 1987
V GLOBOKI ŽALOSTI NJENI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 53. letu starosti zapustil
Vladan
Petrovič
iz Lendave
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, kolegom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala dr. Jože Antoniču, ki mu je lajšal bolečine in delavcem UNZ za organizacijo pogreba.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
1*1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Jožefa Karneta
iz Okoslavec
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala č.g. duhovnikoma in pevcem za tako lep poslovilni obred.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
NJEGOVI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast in stari oče
Elek Lazar
iz Stanjevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskemu društvu, članom NOB, osebju zdravstvene postaje G. Petrovci ter govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Stanjevci, 24. septembra 1987
Žalujoči: hčerka Milka, zet Giinter, vnukinji Anke in Suzanne ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je tiho in nenadoma zapustil dragi mož, oče in dedek
A vgust Loparnik
iz Ljutomera
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki ste mu poklonili cvetje’ vence, darovali za kirurgijo in ga pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala osebju nefrološkega oddelka soboške bolnice in predstojniku dr. Francu Štivanu za ves trud in pomoč, članom pihalnega orkestra, moškega zbora in okteta KUD Ivan Kaučič iz Ljutomeru, Obmejnemu simfoničnemu orkestru, kvartetom Glasbene šole Ljutomer, Ormož in pihalnega orkestra iz Friedberga za glasbeni poklon, govornikom za tople besede sočutja, g. duhovniku za pogrebni obred in vsem ostalim, ki ste v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
ŽALUJOČI: žena Katarina, sinova Dušan in Andrej z družino ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Rozalije
Horvat
iz Gančan
ki nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala predstavnici krajevne skupnosti za poslovilne besede in č. duhovniku za pogrebni obred.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
STRAN 12
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987

Radijski in televizijski spored od 2. do 8. oktobra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba—reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV mozaik
10.00 Tednik. 11.00 Po sledeh napredka. 11.40 P. O. Enquist: Avgust Strindberg, ponovitev 4. dela švedske nadaljevanke — do 12.40. 15.45 Videostrani. Mozaik — ponovitev. 16.00 Tednik. 17.00 Po sledeh napredka. 17.40 Vukov kotiček, 5. del otroške serija TV Beograd. 17.55 Dr. Who: Maščevanje pločevincev, 9. del angleške serije. 18.20 Več veselja z vrtom, 4. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Obzornik. 19.25 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 J. Jakes: Sever in jug, 2. del ameriške nadaljevanke. 20.55 Zakon ljubezni, 4. del angleške dokumentarne serije. 21.45 Glasbeni ropot, ponovitev. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Ciklus Clauda Chabrola: Znamenje ponosa, francoski film. 0.25 Videostrani.
TV LJUBLJANA
8.00 Videostrani. 8.10 Kljukčeve dogodivšline, ponovitev 6. dela lutkovne serije. 8.25 Moj prijatelj Piki Jakob, 6. del otroške serije. 8.55 O. Župančič: Naslikam tičko. 8.55 Narodni parki: Skadarsko jezero, oddaja TV Zagreb.
9.25 Aktualno: enake pravice — različne možnosti.
10.25 Videostrani
10.40.
do
14.15 Videostrani.
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 Tv v šoli, 16.00 Tv v šoli, 17.00 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 18.30 Dnevnik, 20.00 Čigav je otrok?, 21.00 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura, 23.50 Folklora, 23.55 Nočni program
14.30 Laurence Olivier — Življenje, 2. del angleškega filma. 15.50 Kratki film s 3. mednarodnega festivala etnološkega in ekološkega filma Kranj 87: Vsaka živa stvar, poljski in Stiskanje olja v Hetesu, madžarski. 16.20 Glasovi zgodovine: Kvarne Nkrumah. 17.00 DP v košarki (m) Bosna :Zadar. 18.25 Na zvezi. 18.45 Risanka. 19.25 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Pop satirikon: Marjana Deržaj. 21.00 Ugrabljeno letalo, ameriški film. 22.35 Tv dnevnik. 22.50 N. Shute: Mesto kot Alice, 3. del avstralske nadaljevanke. 23.45 Videostrani.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Glasbene anekdote, 22.05 Šport, 22.35 Umetnine
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 17.00 Poročila, 17.10 Tv koledar, 17.15 Narodna glasba, 17.45 Tv spored, 18.30 Živeti v naravi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 21.05 Operacija Strela (film), 22.35 Dnevnik, 22.50 Nočni program.
^tvavstrija
Drugi program
16.00 Spored po željah, 16.45 Cena moči, 17.35 Hunza (dok. film), 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Planska pusta, 21.20 Psihiatrija, 21.50 Stranski pogledi, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Ostajala so trupla (film), 0.05 Vlak smrti (film),
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Harald Juhnke, 21.50 Da, minister, 22.25 Podelitev glasbenih Oskarjev, 23.20 Zabavna nadaljevanka,
TV MADŽARSKA
9.05 Dvojnik, pon. nemške filmske komedije. 10.30 Telovadba za invalide. 15.15 Tretji kanal. 16.25 Pop periskop. 16.55 TV spored za 3 dni. 17.00 Ženski nogomet. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Črni samostan, TV film. 21.50 Novi val. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
'M
14.00 TVD novice. 14.10 Veronica — telenovela. 15.00 Bratje Karamazovi — Tv nadalje-
vanka Otroški
II. epizoda. 16.00
program:
18.00 Nora ljubezen
Risanke. - teleno-
vela.. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — TV .film. 20.25 TVD novice. 20.30 Noč glasbe'v poletnem solsticiju — glasbena oddaja — I del. 21.45 TVD vse danes. '22.00 Koncert slovenskega okteta v Postojnski jami. 22.35 Dokumentarna oddaja
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Šport,
17.30
Glasba—rekla-
me—glasba, 18.00 — Iskanj e —znanje — ustvarj anje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
/O ljubljanska banka
Pomuraka banka
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad, mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
7.45-13.15 in 15.05-22.30 Teletekst rtv Ljubljana. 8.00 Videostrani. 8.10 Živ žav. 10.30 Ptuj 87, 2. oddaja. 11.35 Na zvezi, ponovitev. 12.00 Kmetijska oddaja tv Zagreb. 13.00 Videostrani. 15.20 Videostrani. 15.35 N. V. Gogolj: MRTVE DUŠE, 5. - zadnji del sovjetske nadaljevanke. 17.00 Čez širni Missouri, ameriški film. 18.15 Slovenci v zamejstvu. 20.05 D. Ugrešič—R. Grlič: To ni moje življenje, to je samo začasno, 1. del nadaljevanke TV Beograd. 20.55 Zdravo. 22.15 Videostrani.
10.00 Tv mozaik. 10.20 Matineja. 16.35 — 23.05 Teletekst rtv Ljubljana. 16.50 Videostrani. 17.05 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Radovedni taček: pes. 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 1. oddaja. 17.45 Slovenske ljudske pesmi, gledališka predstava. 18.15 Naša pesem, 11. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 K. Follet: Ključ do Rebeke, 4. — zadnji del ameriške nadaljevanke. 21.00 Aktualno: en korak naprej. 21.40 Tv dnevnik. 21.55 Jugoslovanska teveteka. 22.55 Videostrani.
TV LJUBLJANA
10.00 Tv mozaik. 11.05 Jezikovni utrinki. 16.15— 22.10 Teletekst rtv Ljubljana. 16.30 Videostrani. 16.45 Tv mozaik — ponovitev. 17.50 Ta čudoviti notni svet, 3. del oddaje TV Sarajevo. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Ž. Kozinc—A. Stojan: SUHA VEJA, drama. 21.05 Integrali. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Videostrani.
10.00 Tv mozaik. 10.30 Matineja. 16.40—23.15 Teletekst rtv Ljubljana. 17.10 Tv mozaik — ponovitev. 17.40 Kljukčeve dogodivščine, 7. del lutkovne serije. 17.55 Moj prijatelj Piki Jakob, otroška serija. 18.15 Računalništvo — L del izobraževalne oddaje. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Ti, pasje življenje, madžarski film. 22.10 Tv dnevnik. 23.00 Videostrani.
10.00 Tv mozaik. 11.00 Matineja. 16.00—00.10 Teletekst rtv Ljubljana. 16.15 Videostrani. 16.30 Tv mozaik — šolska tv, ponovitev. 17.30 Batujina škatlica, oddaja za otroke. 17.55 Pisma iz tv klobuka. 18.25 Potrošniška porota. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.05 Vegetina kuhinja. 21.15 P. O. Enquist: Avgust Strindberg, 6. — zadnji del. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Kronika video CD 87. 0.00 Videostrani.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Brazde, 10.30 Nedeljski dopoldan za otroke, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan!, 14.00 Vsi smo bili šolarji, serijski film, 17.30 Ljubezen za ljubezen, sovjetski film, 18.55 Otroci Mupetki, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obljubljena dežela, 22.05 Športne reportaže in pregled.
Oddajniki II. TV mreže:
16.50 Številke in črke. 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Radost Evrope, prenos. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 20.30 Mali koncert: Ciganske pesmi. 20.45 Premor. 21.00 Informativna oddaja. 21.20 Krila, ameriški film. 22.50 Znanost.
Oddajniki II. TV' mreže:
17.30 Tuji jeziki. 18.30 Mostovi — Hidak. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Narodni muzej Ljubljana. 20.35 Žrebanje lota. 21.00 DP v košarki (m) Jugoplastika:Ci-bona, prenos. 22.30 Narodna glasba.
TV ZAGREB
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška serija. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbena dogajanja. 21.30 Poročila. 21.35 Izredni športni pregled. 21.50 Umetniški večer: Shakespeare na tv.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
I TVAVSTRIJA TVZAGRE
TVMADŽARSKAV
9.00 Spored za otroke. 10.45 Naš ekran, pon. 11.05 Vojaška godba. 14.50 Cim-bora. 15.35 Kaj je bilo z njim? 16.15 Mivioni. 17.00 Dnevnik. 17.20 Filmsko priporočilo. 17.40 Pravni primeri. 18.45 Družina Smola, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ciklus J. P. Belmondo; Veliki plen, francoski film. 21.40 Resna glasba. 21.45 Ljubezen na stotih plečih, filmska komedija. 23.05 TV dnevnik.
W KOPER
14.00 TVD vesti. 14.10 Veronica — telenovela. 15.00 Super-nora supertajna agenta — film. 16.30 Otroška oddaja. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Arhiv umetnosti, dok. oddaja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Mary Hartman — tv film. 20.30 Življenje se nadaljuje — tv nan. 1. del. 22.0Q TVD vsedanes. 22.15 Zdravnik in pacient — zdravniški nasveti. 22.45 Sence in preteklosti — tv film. 23.45 Zgodovina odkritij — dok. oddaja.
Prvi program
8.25 Vesti, 8.30 Izobraževalni program, 13.55 Izpustili ste, poglejte, 18.40 Črke in številke, kviz, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vse reke tečejo, film, 21.00 Kontaktni magazin;
TV ZAGREB
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Zlata ribica, otroška oddaja TV Ljubljana. 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 21.00 Informativna oddaja. 21.10 Dokumentarni večer. 22.40 Odprta knjiga-
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Razredno srečanje, 9.50 Skrivnost jezera Toplitz, 10.35 Tednik, 11.00 Vzhodni studio, 12.30 Usmeritev, 13.00 Družinski magazin, 14.40 Moje gore, moji filmi (film), 16.15 Otroški in mladinski spored, 18.30 Glasbeni magazin, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Po sledeh plesa v maskah, 21.15 Kdo je bil Hanussen? 22.00 Volitve, 22.15 Iz parlamenta, 23.15 Le cinesi (opereta),
Drugi program
9.00 Matineja, 11.00 Koncert, 15.00 Športno popoldne, 17.10 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sam proti mafiji, 21.30 Šport, 22.20 Dve kameli na enem konju (film), 23.55 Glasbeni ljubimec (film),
> TV MADŽARSKA t
DfJr IX 'DlVJ > •  .‘1 ...
8.15 Spored za otroke.
10.55 Kolesarstvo. 15.30 Zgodovina madžarskega filma, 1. del. 16.25 Srečno, oddajo vodi Gy. R6zsa.
17.15 Delta, znanstveni poročevalec. 17.40 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice.
19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik.
20.10 Poletni valček TV film po Čehovu. 21.35 Tele-šport. 22.20 Luč za branje.
23.00 Poročila.
L TV KOPER
14	.00 Veronica — telenovela.
15	.00 Pes in pištola — film. 16.45 Zgodovina odkritij — dok. oddaja. 18.00 Košarka — YU prvenstvo. 19.00 Tretje življenje — film za tv. 20.30 Sedem dni — akt. odd. 21.00 Film: Rdeč sneg. 22.45 New Scotland Yard — tv film. 23.45 Življenje znanstvenika dok. oddaja.
Prvi program
8.25 Vesti, 8.30 Šolski izobraževalni program, 17.10 Kronika Varaždina in Bjelovara, 19.30 Dnevnik, 20.00 Srečni alkoholik, drama, 21.25 Pohod evropske civilizacije, tuji dokumentarec;
(WAvstrija^; ;
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.55 Otroški in mladinski spored, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Atomska fizika in resničnost, 22.40 Vsak je poslanec, 23.40 Slehernikovo ogledalo,
Drugi program
16.00 program po željah, 17.30 Kemija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Veselo krožno sodišče, 21.15 Schilling, 21.45 Stranski pogledi, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Kvintet (film), 0.15 Orkester
^^TVMADŽARŠKA/. :
NI SPOREDA
ZO ljubljanska banka
Pomuraka banka
TV KOPER
14.00 TVD vesti. 14.10 Veronica — telenovela.. 15.00 Bratje Karamazovi — tv nan. 3. del. 16.30 Otroška oddaja — risanke. 18.00 Zdravnik in otrok — pediatrična posvetovalnica. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Mary Hartman — tv film. 20.30 Film s slovenskimi podnaslovi: Rdeč sneg. 22.25 Športni ponedeljek — tedenski pregled športnih dogodkov. 22.45 Zdravnik in pacient zdravniški nasveti. 23.20 Košarka.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin. 18-30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prvi raj, 21.15 Dallas, 21.55 Su-perflip, 22.20 Nesumljiv (film), 0.05 Hihg Chaparal (nadaljevanka),
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Risanka, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.10 Vesela zabava, 21.07 Zunanjepolitični raport, 21.55 Stranski pogledi, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2
TVM ADŽARSKA’
9.00 Šolska TV. 10.00 Starszky in Hutch, pon. kriminalke. 10.45 Delta, pon. 11.10 Telovadba za invalide. 15.50 TV spored za 3 dni. 15.55 Vznemirjeni razred, 1. del. 16.55 Šolsko čtivo. 17.40 Ne le za žene. 17.55 Mučeništvo Lajosa Batthyanya. 18.45 Mini studio '87. 18.50 Vuk, risana serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Verdi, 9. del. 21.15 Studio '87. 22.15 Ponujam gospodarstvu. 23.05 TV dnevnik.
Prvi program
8.25 Vesti, 8.30 Izobraževalni program, 13.55 Izpustili ste, poglejte, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika občin Karlovca, Siska in Go-spiča, 19.30 Dnevnik, 20.00 Telekino, igrani film, 22.50 Videoklub.
TVAVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Vesti, 8.30 Zlata ribica, 14.05 Video klub, 16.00 Dober dan, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Delo na črno, film.
H TV AVSTRIJA J " -______________
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Don Camillo (film), 22.22 Spomini, 23.22 Mama, jočem (film),
Prvi pr-ogram
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mešani show, 21.50 Šport, 22.20 Vozili so ponoči (film), 23.55 Equilizer
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Franz Xaver Brunnmayr, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zadnja vrata v raj (komedija), 21.55 Stranski pogledi, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Osvoboditelj (film), 0.00 Pe-trocelli (nadaljevanka),
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.15 Blesk mogulov, 18.00 Magazin	Alpe—Jadran,
18.30 Avstrija v sliki, 19.00 in 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.05 Hotel, 21.55 Stranski pogledi, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2
TV MADŽARSKA j
Hv MADŽARSKA
TV KOPER
14.00 TVD vesti. 14.10 Veronica — telenovela. 15.00 Bratje Karamazovi, tv nadaljevanka/ 4. del. 16.00 Otroška oddaja — risanke. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.55 Mary Hartman — tv film 20.20 Žrebanje lota. 20.25 TVD vesti. 20.30 Film: Madame Bovary sem jaz. .22.10 TVD vsedanes. 22.25 Nevihta — tv nadaljevan-ka/3. ir. zadnji del. 23.45 Jazz na ekranu.
9.05 33 anonimnih pisem, pon. TV igre. 10.15 Studio ’87, pon. kulturnega tednika. 15.15 Tretji kanal. 16.30 Jezikovne uganke. 17.10 Ob prazniku DDR. 18.05 Novi Reflektor, magazin. 18.50 Cie cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Otroške serije, francoski film. 21.00 Umetnina tedna. 21.05 Verdi: Rigolet-to, TV variacija opere. 23.00 TV dnevnik.
9.05 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.15 Teta Boršo-va, spevoigra za otroke. 16.05 Za umno prizadete. 16.10 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 16.30 Vznemirjeni razred, 2. del. 17.25 Varstvo okolja. 18.00 Tele-šport. 18.35 Tom in Jerry, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 TV roman. 20.45 Panorama. 21.45 Dokumentarni film. 22.20 Resna glasba. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
14.00 TVD vesti. 14.10 Veronica — telenovela. 15.00 Bratje Karamazovi, tv nan./5 del. 16.00 Otroška oddaja — risanke. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Mary Hartman — tv film. 20.25 TVD vesti. 20.30 Pod zvezdami, variete, vodi Edvige Fenech. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Ljubitelji narave — dok. oddaja. 22.40 Sredi ciklona, gledališka igra.
14.00 TVD vesti. 14.10 Veronica — telenovela. 15.00 Bratje Karamazovi- — tv nanizanka — 6. del. 16.00 Otroška oddaja — risanke. 18.00 Nora ljubezen, telenovela. -19.30 TVD Stičišče. 20.00 Mary Hartman — tv film. 20.25 TVD vesti.. 20.30 Film: Ujetniki Tupamarosov. 22.15 TV;., -edanes. 22.30 Zgodba o ljus jn prijateljstvu — tv
.- a 5. del, Cesare. 23.25 Pod zvezdami -f koncert.
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987
STRAN 13
v besedi in sliki
LJUTOMER
Geza Horvat nov predsednik SZDL
Občinska konferenca Socialističnezveze v Ljutomeru je izvolila novega predsednika, Gezo Horvata. Že februarja letos je prejšnji predsednik moral zapustiti to funkcijo, kajti odšel je na novo delovno mesto. Kljub obsežnim kandidacijskim postopkom v tej frontni organizaciji niso našli kandidatov, ki bi bili pripravljeni prevzeti in opravljati funkcijo predsednika, zato je to delo opravljala vse do te konference podpredsednica Albina Senčar. Po neuspelem kandidacijskem postopku so v občinski konferenci znova iskali primernega kandidata za funkcijo predsednika in ga tudi našli. Kandidaturo so podprli na vseh ravneh (v krajevnih skupnostih, DPO, društvih in družbenih organizacijah) in ga v ponedeljek tudi soglasno izvolili.
Geza Horvat je na konferenci tudi predstavil svoje poglede na delo in navedel nekatere osrednje točke, ki jih bo potrebno prednostno reševati, med drugim je zelo pomembna kadrovska politika v občini.
Člani konference so razpravljali tudi o rezultatih gospodarjenja, o razvoju drobnega gospodarstva in posledicah in odpravljanju posledic neurja v Pomurju in občini Ljutomer.	D. L.
VRSTA PRIREDITEV OB SOBOŠKEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Ob letošnjem prazniku občine Murska Sobota — 17. oktobru, ki ga delovni ljudje in občani te največje pomurske občine praznujejo v spomin na revolucionarne dogodke med NOB, bodo številne in zanimive prireditve ter otvoritve novih objektov. V Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti bodo 15. oktobra ob 19. odprli pomembno kulturno prireditev pod naslovom Antični pokop v Pomurju z zvočnim in vizualnim prikazom. Naslednji dan, to je 16. oktobra, bo ob 12.
otvoritev prenovljenega Doma mladih tehnikov v mestnem parku, za kar je poskrbela Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Istega dne popoldne bo že tradicionalni ulični tek okrog Trga zmage, ob 19. pa v Galeriji kulturnega centra Miško Kranjec ne kaže zamuditi zanimive prireditve pod naslovom Partizanski samospev. Na njej se bodo z nekaterimi najbolj znanimi partizanskimi pesmimi pred? stavili priznani slovenski operni pevci.
Posebno slovesno bo prav na praznik, to je v soboto, 17. oktobra, ko bo ob 10. v veliki skupščinski dvorani v Murski Soboti slavnostna seja vseh zborov skupščine občine. Ob tej priložnosti bodo podelili letošnja priznanja in nagrade zaslužnim po
sameznikom in društvom. Popoldne ob 15. pa bo ŠD Raden-ska-Pomurje v klubskih prostorih hotela Diana organiziralo velik mednarodni šahovski turnir v moštveni in posamični konkurenci. Nastopili bodo šahisti iz pomurskih občin, Ptuja, Čakovca, Varaždina, Šarvarja na Madžarskem in Gleisdorfa iz Avstrije. Praznično vzdušje bo tudi v nedeljo, 18. oktobra, ko bo ob 10. uri v Dokležovju otvoritev asfaltirane ceste Bakovci —Melinci, ki je zajeta v občinskem referendumskem programu. Planinsko društvo Matica pa bo tega dne pripravilo že tradicionalno kolesarjenje do spomenika Štefanu Kovaču v Gančanih.
Program, ki so ga potrdili na seji koordinacijskega odbora za proslave pri predsedstvu OK SZDL, zajema še nekaj drugih pomembnih prireditev. Tako velja omeniti likovno prireditev Prekmurski slikarji barvnega ekspresionizma, ki bo 23. oktobra ob 18. v soboški Galeriji, ob dnevu republike pa bodo predali namenu dva velika objekta. 21. novembra bo odprta nova kirurgija v Rakičanu, 27. novembra pa večnamenska dvorana pri osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti. Mestne krajevne
Preočitne razlike v ceni novih stanovanj
Na jesenski skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti v torek, v Murski Soboti so delegati poleg dvigov rok za potrditev predlogov sprememb in dopolnitev zakona o stanovanjskih razmerjih ter zavrnitve pritožb zoper prednostno listo za pridobitev solidarnostnih stanovanj svojo navzočnost potrdili z dvema delegatskima vprašanjema.
Prvo se je nanašalo na preočitno razliko v ceni letos zgrajenih stanovanj. Za kvadratni meter nove stanovanjske površine v septembra vseljenem stanovanjskem objektu ob Cvetkovi ulici je bilo treba odšteti 303.285 dinarjev, za nekoliko prej vseljeni poslovno-stanovanjski objekt na Lendavski (kjer je Prekmurski hram) pa kar 651.787 dinarjev za kvadratni meter. Kot razlog zaenkrat višjo ceno so bili navedeni: priprava zemljišča, kasnitev in izvajanje del pozimi, stroški izvedbe zaradi zemeljskih del ter odmik varnostne stene; pravega pa izvajalec del (SGP Pomurje) ni navedel. Ta je namreč v investitorstvu, in ker je bila slednja gradnjo za trg, je brez kakovostne tako velika razlika v ceni.
Slednja pa je skrbela tudi delegata, ki je kot drugo vprašanje postavil višino vzdrževanja stanovanj, kateri upokojenci ne bodo kos in bo tako morala odigrati svojo vlogo solidarnost.	B. Bavčar
skupnosti bodo tudi organizirale osrednjo proslavo ob 29. novembru v kinodvorani.
In kaj se obeta v decembru? Miklošev sejem bo 6, decembra, v soboški kinodvorani pa bo 19. decembra ob 18. velika prireditev pod naslovom Šport-glasba-solidarnost, ki jo organizirajo OS ZSS, občinska telesnokulturna skupnost in ZČRD. 22. decembra bo slovesnost ob-dnevu JLA, zadnjih deset dni pred novim letom pa bo jelkovanje najmlajših.
Milan Jerše
SOBOČANI SI ŽELIJO VEČ TAKIH PETKOV - Tako so izjavljali prebivalci Murske Sobote, ki so se v petek zvečer udeležili še enega izmed zanimivih prijemov trgovcev največje blagovne hiše v Pomurju — Blagovnice Potrošnik. Potem ko je bil od 18. naprej zaprt del Titove ceste, so številnim obiskovalcem ponudili na stojnicah na prostem zastonj in za pokušino mesne in mlečne izdelke, pudinge in žvečilne gumije ter seveda pijačo. Nato je sledila še modna revija samostojne modne oblikovalke in koreografke Pavle Mavrin iz Maribora ter sekcije manekenov iz Maribora in Murske Sobote, ki so prikazali jesenske in zimske novosti. M. Jerše, foto: L. Klar.
TUDI NA PLOČNIK — Govorilo se je, da bodo ob preureditvi pločnika na Titovi cesti v Murski Soboti le-tega uredili tako, da bo možno bočno parkiranje za motorna vozila. Toda to se ni zgodilo, vozniki pa se kljub vsemu skoraj vsak dan s svojimi jeklenimi konjički tako zapeljejo na novi tlak pločžnika. Red pa tak!	Foto: A. Abraham
TUDI NASI PREDSTAVNIKI
Ob koncu tedna je bilo na Obirskem v Avstriji 8. srečanje pisateljev narodnostnih skupno-
ODSTOPNA MRZLICA MED POMURSKO MLADINO
Brez vodstva zdaj v Ljutomeru
O miselnih razhajanjih v mladinski konferenci Ljutomer smo pisali že junija, ker so nasprotja že takrat dosegla stopnjo, ko je kazalo, da legalno mladinsko vodstvo v tovrstnih razmerah ne bo moglo več delati. če na kratko povzamemo bistvo neenotnosti: v Ljutomeru obstaja intelektualno močna skupina mladincev, ki jim po lastnih zagotovilih ni vseeno, kako in kaj bodo delali mladi v svoji organizaciji. Zavzemajo se za mnoge — načeloma progresivne — ideje, kar pa je na mnogih točkah preraslo v popolno miselno nasprotje s sestavo, ki je mladinsko politiko vodila (in jo še vedno formalno vodi). Posebej veliko nestrinjanj je bilo z edinim profesionalcem v tej sestavi — mladinskim sekretarjem Borisom Pa-ušnerjem. Čeprav je bilo že takrat jasno, da nestrinjanj v bistvu sploh ne bi smelo biti, ker so (vsaj ob naši prisotnosti) tako eni kot drugi izjavljali, da jim je največja skrb razbiti monotonijo in apatijo v delu mladinske organizacije, je zdaj prišlo tako daleč, da je predsedstvo (neuradno: 11 od 13 članov) ponudilo odstop.
Po dokaj mirnem poletju, ko so nam v vodstvu mladine zagotavljali, da so mnenja nekoliko uskladili in da njihovo delo normalno teče (kljub vrsti nes-
sti. Udeležili so se ga literarni ustvarjalci s Tržaškega in Koroškega (Slovenci), Gradiščanskega (Hrvati), Nemške demokratične republike (Lužiški Srbi), Južne Tirolske (Nemci), Slovenskega Primorja in Istre (Italijani), Prekmurja (Madžari), prišli pa so tudi predstavniki Društva slovenskih pisateljev in drugi. Na srečanju so govorili predvsem o
knjigi, založništvu in bralcih. Nekaj naslovov tem, ki so jih obravnavali: Ljteratura narodnostnih skupnosti in kulturni konflikti marginalnosti, Perspektive slovenskega založništva v Trstu, Možnosti objavljanja literature gradiščanskih Hrvatov ... Vsebinsko bogata pa je bila okrogla miza, na kateri je sodeloval tudi predstavnik madžarske narodnostne skupnosti v Prekmurju, sicer
klepčnih sej), seje zdaj zgodilo nekaj podobnega kot pred meseci v Gornji Radgoni, ko je po Festivalu bratstva in enotnosti ponudil odstop predsednik, Danilo Tirš, V Ljutomeru je akt odstopa vsaj zavoljo obsega kompleksnejši, saj edina, ki nista sporočila odstopa (na seji pa ju ni bilo), sodita na miselno nasprotni breg. Formalno sicer predsedstvo ostaja (dejavno!?) v isti sestavi vše do sklica programsko-volilne konference, če bo seveda sklepčna, kar se zadnje čase žal ne dogaja prepogosto. Sklicali jo bodo decembra.
Ta trenutek je najzanimivejše vprašanje, zakaj odstop? V tem zapisu celovitega odgovora ni mogoče dati. Posebno ne zato, ker ostaja vtis, da gre za bolj ali manj čustveno reakcijo članov predsedstva ob novici, da odhajata predsednik in sekretar. Posebnih argumentov za odstop vseh namreč ni, čeprav omenjajo slabo delo, kar naj bi se zrcalilo v neudeležbi članstva na sestankih. Verjetno pa smo bliže resnici, če razumemo za osrednji povod odstopa prav miselna nasprotja, ki se jim v občini niso mogli ogniti vse od začetka mandata novega vodstva.
Kako naprej? Odstop celotnega predsedstva je verjetno preradikalna poteza, ki ne re-
Ureditev vaških cest
Na sestanku s predsednikom občinskega izvršnega sveta Janezom Štotlom so se predsedniki svetov krajevnih skupnosti v soboški občini, ki jih je prizadelo poletno neurje, dogovorili o ureditvi vaških cest. Iz sredstev solidarnostnega sklada za odpravo posledic elementarnih nesreč bo 14 krajevnih skupnosti v občini dobilo 22 tisoč kubičnih metrov gramoza in povračilo prevoznih stroškov nad 15 kilometrov. Tako bodo vsaj za silo usposobili vaške ceste, saj bi bile sicer mnoge ob jesenskem dežju neprevozne.
pa novinar in pisatelj, Aleksander Szunyogh. V pogovoru so skušali ugotoviti, kakšne so nadaljnje možnosti objavljanja literature narodnostnih skupnosti. Menili so, da možnosti za to obstoje, tako tudi pri nas v Sloveniji, kjer so pisci madžarske narodnostne skupnosti od 1961. leta do danes objavili 70 različnih del. Ta čas letno izide 1 knjiga, v Lendavi izdajajo Lendavske zvezke, naši (madžarski) pisci pa objavljajo tudi v Naptarju (madžarski koledar). Pri nas opravlja založniško poslanstvo Pomurska založba, v zamejstvu pa imajo narodnosti (Slovenci) svoje založbe, ki se bodo v prihodnje lotevale večjih založniških podvigov in tako storile tudi kaj za matični narod.
Š. S.
šuje bistva problema. Ta pa je, da je ljutomerska mladinska konferenca tačas štab brez vojske (kar sploh ni izjemno v naših dpo-jih, niti ne v tem mestu). Lepo bi bilo, če bi imelo naslednje vodstvo srečnejšo roko pri animiranju mladih, ki v občini so, pa očitno mladinske organizacije ne sprejemajo za svojo. Vendar ob nadaljevanju dogajanj ne morejo stati ob strani drugi odgovorni v občini. Čeprav so bili sprva mnenja, da je spor v prvi vrsti zadeva mladih samih, je zdaj vse skupaj tako daleč, da gotovo terja globljo analizo vzrokov za neljubo dogajanje.
Težko bi naprtili krivico za odstope posameznikom. Navsezadnje jih mnogi razumejo tudi kot razčiščevanje in demokratizacijo v naši družbi. Vsem, .ki bodo še naprej skrbeli za ljutomersko mladinsko organizacijo, ostane temeljit premislek, ali bodo novi vodilni, pa naj bodo s tega ali onega miselnega konca, sposobni pritegniti mlade. Česa takega dandanes ob vsesplošni dpo-jevski krizi, ko je obilo težav tudi na primer, v delovanju komunistov ali sindikata, skoraj ne gre pričakovati. Žal je odstop enkratno dejanje, izvajanje in udejanjanje mladinske aktivnosti s polno podporo in ustvarjalnostjo članstva pa (pre)dolg proces!	Bojan Peček
Obnova mostu prijateljstva
Delavci tozda Nizke gradnje GRADIS Maribor bodo šest tednov obnavljali Most prijateljstva na mejnem prehodu v Gornji
Most v Gornji Radgoni bo obnovljen konec oktobra ali v začetku novembra.
Radgoni. Z deli so začeli 14. septembra, prav tako tudi avstrijski delavci, ki pa bodo le potegnili novo asfaltno prevleko. Gradisovi delavci, zaenkrat jih je osem, delajo pa po deset ur dnevno, bodo morali obnoviti celotno vozišče mostu na jugoslovanski strani, zamenjati vezi, obnoviti hodnike, prav gotovo pa bo potrebno opraviti še kaka dodatna nenačrtovana dela.
Celotna asfaltna prevleka bo
— Gornji Senik---------------------------------
Kdo bo novi »plebanuš«?
Kmalu zatem, ko je gornjeseniško faro prevzel župnik Janoš Kuhar (rojen na Krajni) — to je bilo leta 1936 — so se začele priprave na zidavo nove cerkve. In čez dve leti so jo tudi začeli zidati. In Janoš je vztrajal, da so na obok nad oltarjem napisali v slovenskem jeziku : HVALITE GOSPODA VSI NARODI! Za tista leta, ko narodnostnim na Madžarskem niso bile priznane pravice do lastnega razvoja, je bilo to vsekakor pogumno dejanje. In pogumno je »senički plebanuš« uporabljal pri cerkvenih obredih domačo besedo vse do smrti na prvo septembrsko nedeljo. Domačin, kanonik Zavec, je na pogrebnem obredu dejal, da je bil Kuhar Zares zgleden duhovnik, ki je živel za svoje ljudstvo kot dobri pastir za svoje ovce in »budno stražil, da bi ostali dobri, slovenski verniki«. Predstavnik seniške cerkvene občine Anton Bedek pa je med drugim dejal: »Prosite božo pomoč, da ta čreda ne cstane brez takšnoga duhovnoga pastera, ki pozna naš jezik (podčrtal J. G.). ..«
Ko smo pred dnevi obiskali Gornji Senik, smo zvedeli, da novega župnika še nimajo. Ob nedeljah pride maševat v njihovo cerkev Istvan (Štefan) Toth, domačin z Gornjega Senika, ki pa vodi faro v Števanovcih. Pri cerkvenem obredu uporablja slovenski in madžarski jezik. To pa je seveda le začasna rešitev. In kdo naj bi bil novi plebanuš? Domačini so izrazili željo, in to je bila tudi želja pokojnega Janoša Kuharja, da bi prišel k njim župnik iz Slovenije. Konkretno so omenjali Kozarja iz Martinja. To so omenili tudi mariborskemu pomožnemu škofu Jožefu Smeju, ki se je udeležil Kuharjevega pogreba. Menda jim je obljubil, da si bo prizadeval njihovo željo uresničiti, vendar bo to zelo težko. Kot druga možnost bi bila, da bi prišel na Gornji Senik župnik po rodu po-rabski Slovenec. Nesprejemljivo pa bi bilo, če bi dobili »plebanu-ša«, ki ne bi znal slovensko, kajti s tem bi storili velik udarec ohranjanju in negovanju slovenskega jezika v Porabju. Jože Graj
CEZANJEVCI
Odprli prizidek šole
Po večletnem čakanju — v prvem referendumskem obdobju, ki je bilo namenjeno gradnji prizidka, so v Cezanjevcih ostali praznih rok — so pri osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih le pričakali slavnostno otvoritev prizidka šole. Šele drugi referendumski program, namenjen šolstvu, je uspel zagotoviti dovolj denarja, s katerim so učencem in krajanom zgradili sodoben prizidek z nekaterimi učilnicami, večnamenskim prostorom in drugimi pomembnimi prostori za nemoten učno-vzgojni proces.
Nedeljska otvoritev je bila slovesna, govornik, Jože Klemenčič, predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Ljutomer, pa je spregovoril o pomenu gradnje.
Čeprav vsi prostori še niso opremljeni, pa so v nekaterih že od začetka šolskega leta otroci in šolarji, saj je bila stara šola pretesna.
V večnamenski dvorani pa bodo svoj prostor našli tudi mladinci, člani kulturnega društva in družbenopolitične organizacije iz krajevne skupnosti.
D. L.
nova, medtem ko bodo Avstrijci le potegnili 3 centimetre asfaltne prevleke na staro podlago.
Promet čez mejni prehod je
urejen s polovično zaporo in semaforji. Vsekakor je lažje delati sedaj jeseni kot pa v času turistične sezone. Kakor sta dejala vodja gradbišča Jože Križančič in delovodja Alojz Pohorec, bodo delavci delali tudi ob sobotah in nedeljah, če bo nagajalo vreme in bo zamuda prevelika.
Investitorje Skupnost za ceste Slovenije, predračunska vrednost pa še ni dokončno izračunana.	Bernarda Peček
STRAN 16
VESTNIK 1. OKTOBRA 1987