J Moja sestrica. ^^^S^^^^m Spisal Vojanov |§HM^H| I jubi moji čitatelji, ali imate ludi kako sestrico r Jaz jo lhmU^^H ^^ jinam in vesel sem, da jo imam, ker je dobra in pridna. H^M^^^^^^^— Povsod je dosti naŠe Mimice in kako bi je nam manj-Bjaimi^^S^^BI kalo, ko bi je ne bilo. Nikomur ni na poti, nikomur ^BfiBPB^^^lb^j ne nagaja in tudi ne joče nikdar. ip^^Fv ^^S In zvečer, preden poklekne Mimica k molitvi, ^Lv^^ae---.. pokliče mamico ter jo vpraša: »Mamica, a\i sem bila r7^T-'i v^^^sjfH cjanes pridnar« In mamica vzdigne Mimico v naročje, pa jo. sladko in gorko poljubi na mehka, rdeča ustna. In Mimica se oklene skrbne mamice z drobnimi rokami, tanki prstki se ji zapleto v mamine lase, in ko se tako k nji stiska, mrmra naša Mimica: »Kaj ne, da sem bi]a pridna? O, pa tudi jutri bom!« Potem poklekne Mimica v kotiček pri peČi, kjer je obešena slika Matere božje, in moli z mchkim giaskom za mamico in očeta pa zanie ter se priporoči dobremu Bogu, da bi jo varoval vsega zlega in da bi ji stal vedno angel varuh ob strani. Potem zaspančka Mimica kakor angelček. In vedno se ji sanja o svetlih nebesih, o Bogu in njegovih angelih, ki se svettjo kakor samo čisto zlato. V sanjah vidi velika nebeŠka vrata, ki so odprta za dobre, poštene ljudi. In angelČke vidi pred nebeŠkimi vrati letati semtertja, ko izpolnujejo božja povelja. O, skozi ta vrata pojde tudi naša Mimica v nebesa, kadar umrje, a živela bo Še dolgo, ker je pridna in jo imanio radi Bog in mi vsi. Takoj po Vseh svetnikih začne Mimica moliti k sv. Miklavžu, da je ne pozabi pri obdarovanju dobrih in pridnih otrok. In Miniice sv. Miklavž nikdar ne pozabi. Za Mimtco ni bilo treba še nikdar kupiti daril tam v »Zvezdi«, kjer prodajajo mnogotere igrače in sladkarije za otroke, ki črez leto niso sluŠali staršev. K naši Mimici pride sv. Miklavž sam vsako leto. O polnoČi se zablesti sobica, kjer spi Mimica, in skozi zaprte duri priplava blesteč angel z zlatim koškoni na hrbtu in ves obložen z nebeškimi darili. Za an-gelom pa vstopi sv. Miklavž in gre tiho k posteljici, kjer spi Mimica, pa jo poljubi tako, da ji njegova dolga srebrna brada zakrije obrazek. In angel izloži med tem nebeška darila na mizico. O, in koliko ji prinese sv. Miklavž! 13* -^ 240 Hg- Prinese ji po navadi lepo punčko pa zimsko obleko, pozlačenih jabolk, orehov in že drugega dosti. 0, kako je Mimica v jutru, ko se zbudi, vesela teh daril. Kako izteza ročice proti obloŽeni mi2ici, kako nas kliČe, da pojdimo gledat, kaj ji je prinesel sv. Miklavž. In mamica in nii vsi smo veseli tega njenega veselja. Letos je začela Mimica hoditi v šolo. Ko je prišla prvi dan domov, je dfila maniici: »Mamica, rekli so nam, da moramo starže radi imeti, jako radi imeti. Aii imam jaz tebe zadosti rada, mamica?« — Fa je mamica objela ljubljeno dete in rekla: »O, dosti rada me imaŠ, dosti, pa vedno me moraŠ tako rada imett in pridna badi v šoli.« — »Saj bom, mamica, saj bom.« Potem pa je dobila rdeče jabolko, tako veliko, da so imeli drobni zobčki dokaj opravila z njim. Vsak dan vzame Mimica šolsko tablico in zamaknjeno riše debele in tanke črte po nji. In če ji pogledamo črez ramo pa jo vprašamo, kaj dela, nam modro odgovori: »Pišem« — in piše dalje. Seveda se ji tihoma smejemo, ker njena ročica le križem Črta po Črni tablici. Nekega večera, ko je bila že v posteljici in smo mislili, da že spi, se je hkrati skobacala izpod odeje, sedla v sami srajčici na blazinico in vprašala: »Ali mi letos sv. Miklavž tudi kaj prinese?« »»Tudi, tudt, Mitnica!«« »Mamica, ali tudi potem, ko bom tako velika kakor ti?« »»Potem pa ne več, potem si boŠ morala vse kupiti, vse sama zaslužiti. '. Sv. Miklavž nosi samo otrokom.«« : Legta je Mimica nazaj v posteljico in vprašala z zaspanim glaskom: : »Kako pa si bom zaslužila vse to, mamica?« Odgovora Mimica ni več slišala, zakaj takoj je zaspala. Mamica pa jo je pokrižala in globoko vzdihnila, ko se je spomnila, da bo morala tudi naša Mimica svoj čas v svet in skrbeti sama zase. Drugo jutro pa so frleli pod sivim nebom prvi sneženi metuljčki od severa v jug na zlato solnce, da se tam ogrejejo pa da posedejo kakor čisti biseri na tiho, jesenskomrzlo plan. Mamica je zakurila sobo, da ne bi zeblo naše Mimice. * Ko se zbudi Mimica in vidi skozi okDo na zemljo padati snežene kosme, se vspne \z posteljice, tleskne z rokamj, 2akopeta z nožicami pod odejo pa zavikne: »Joj, joj, Bog seje srebrna zrnca!« Pa kako ima rada Mimica zimol Seveda jo zebe v nosek in prstke, a kaj to, ko ve, da ji naredim \z prvega snega možica 2 metlo v roki, ki ga Mimica lahko kepa, kepa. E, takrat je ne zebe, dasiravno ji ročice po-polnoma otrpnejo. Na saneh jo moram voziti, četudi mi reže burja v obraz. Ko zagleda Mimica to jutro sneg, me vpraša: »Ali sneženi mož že stoji pod hruško?« In ko ji odgovorim, da še ne, se utopi v svojih mladih mislih v lansko zimo in pravi: »Lani si postavil tako lepega sneženega moža. AH ga boŠ letos tudir« — »»še lepši, Mimica, bo letos, pa kučmo bo imel.«« In nasmehne se ji okrogli obrazek, a takoj postane zopet Mimica fcalostna. — »Joj, Rudol Ali veš, kaj se mi je sanjalof« šepeče vsa v strahu. -»* 241 r€- »»No, kaj pa?«« *j.u* .iT'"^- »Sem pojdi, pa ti povem.« Sklonim se k Mimici. Prime me z levico za nos, z desnico za uho in potegne prav k sebi. »Da mi sv. MikJavž nič ni prinesel, se mi je sanjalo.« »»Beži, beži, šemica, še prav mnogo ti prinese.«« Nato me razveseljena izpusti, in ker je bil tisti dan ravno četrtek in Mimica brez šole, se je zazibala kmalu zopet v sladko spanje. Mimica je molila potem vsak- večer k sv. Miklavžu, da ji prinese mnogo lepega, pa da ne pozabi prjložiti take knjige s pravljicami kakor jo ima sosedova Ela. -3H • 242 hs- Ko bi videli, čitatelji moji, v jutru sv. Miklavža našo Mimico skakati okrog obložene mizice! Vse, kar je bilo nakupičenega, je bilo pozlačeno in svetlo. No, saj je imel te stvari sv. Miklavž v čudotvornih rokah. Največje veselje pa je imela Mimica izmed vseh daril z lepo vezano knjigo, polno lepih, mičnih pravljic, ki jih posluša tako rada. E, pa so tudi lepe pravljice tu notri. Pisano je o devetoglavem zmaju, ki mu šviga iz vsake glave rdeč plamen, pa če mu odsečeš eno, mu jih mahoma zraste devet novih, o zakletih gradovih in kraljičnah, o kralju Matjažu, ki mu je prirasla siva brada že trjkrat okrog hrastove mize, o budi mačehi, o deveti deželi, kjer so vse gore iz čistega zlata in rastejo srebrna drevesa po njih, kjer teče mesto vode belo mleko, smetana in sladko vino in poj6 zlatopere ptice tako krasno, da se zamakne vsak poslušalec, pa kjer zorijo hruške in jabolka, debelejša kakor ona, ki jih donese sv. Miklavž. O, in še mnogo takih pravljic se bere v tej knjigi. Potem pa koliko lepili slik je v njil Zdaj tiči Mimica vedno v tej knjigi. Ker sama še ne zna gladko brati, ji berem jaz in ona posluša tako verno kakor v šoli, potem pa gleda slike, si zapomni vsako pravijico in ve že imena vseli oseb, nasli-kanih v tej knjigi. Saj pa tudi vedno brska po nji, vedno preobrača z drob-nimi prstki liste, kakor lahko sami vidite na sliki. Sedaj, ko pridejo oni dolgi, zimski mrzli veČeri, ko bo zafela peč drva jesti in se boma stiskali krog nje, bom jaz bral iz te knjige pravljice tn vsi me bodo posluŠali: mamica in oče, najbolj pa moja sestra Mimica. In Če ste bili vi, dragi čitatelji, pridni, potrka tudi sv. Miklavž pri vas na vrata pa naloži na mizo, da se bo šibila, ali pa se ji celo odkrhne kak vogel. In mamica vaŠa speče mastno medeno potico in skuha kostanja, oče kupi bokal stadkega starega vina, pa boste jedli in pili pa se veselili in se zahvaljevali Bogu, ki nas ima vse rad.