Kaj se pripravlja y Evropi. Malo pred Bož<6em, pred praznikom, ki nas spominja na lojstro božjega deteta, priaedaega na ta svet, da bi ljudpm podelilo mir, so v drža7nem zboru valed hude borbe sklenoli brambeno postavo na 10 let. Dali so avstrijskemu cesarja v roke zopet 7ojno silo, kakoršne je Avstriji treba, ako se ho6e ohraniti vpričo tega, kar se v Efropi pripravlja. No, ia k»j se pripravlja nevarnega? Silua zapadno ¦ evropska repoblika, ki pa utegne poroditi strašno socilalistično revolucijo in maičeralni boj 1. 1870 potla6enib in žaljenih Francozov zoper Bismarkovo Nem6ijo. To je 7sakako mogo6e. Prikazni stopajo na den, ki vae na kaj takinega kažejo. Francozi so se namre6 v 10 letih zopet okrepili in strahoTito orožali. Vodil jih je nekstj 6asa opazni starec Tbiers, potem pravicoljubni maršal Mak-Mahon, a aedaj je francoskej republiki presednik freimaurerski advokat Grerv, ki pa 1« tako pleše, kakor mu piska glavar vieh evropikib freimaurerjev, jud Gambeta. Ta strež« oci^estno po prednedništvn, 7endar kot preriden mož nadelava si pot in iš6e le ugodne prilike. Eo bo ta prišla, tedaj bo Gambeta zaiedel predsednikor itol, okoli katerega nže s«daj kot novi ministri stojijo sanii freimaurerji in udani prijatelji Gambetovi. Francoska republika bo takrat popolnem 7 freimaurerikih rokab in tedaj gorje Evropi, posebno tistim vladarjem, ki so mnogo let krs6anstvo pomagali zatirorati, deloranje bv. Cerkve ovirati ter freimaurerstvo rabili za svoje caatilakoinne namere. To velja posebno pruako-nemskemu cesarju, italijanskemn in španjikemu kralju. Pruski kralji so sami se vpieati dali freimaurerjem, to pa zato, da bi ž njihovo pomo6jo celo Nemčijo pograbili, kar se je zgodilo. Za prvo darilo moral jim je cesar dovoliti preganjanje katoli6anov. Jeduako je pijemonteška rodbina kraljevaka pridobila celo Italijo, a morala dovoliti, da se je papež oropal in svetej katoliškej Cerkvi storila najvefija krivica in zatirovanje. Španjskega kralja Alfonza ao freimaurerski 7odje pozvali na kraljevski preetol, da so leži spodrianli pravega, postavnega in zvesto katoliškega kralja don Karlosa. Toda aedaj se freiinaurerjem zdi, da so dovolj dolgo dvorili omenjenim kraljem, ter jih bočejo odpraviti in osnovati veliko republiko, kakoršna je v Severni Ameriki. Odtod atraboviti in pogosti napadi na cesarje in kralje. Nobeling, ki je lani nemakega ceaarja nevarno obstrelil, bil je rodom jud in svojega znamenja freiuiaarer. Mladi Gonzalez, ki je prete6eni teden piatolo sprožil v španjskega kralja in kralj:co, 8e ni6 ne kes^, marTe6 mirno in odIo6no pravi, da je uajet in poslan morivec ter da zanjim pride drugi, tretji, dokler ne bo kralj preguan ali umorjen. Zato ni cel6 neverjetno, kar uekatere noviae pišejo, namieč da bodo v tiatem treuutka, ko v Parizu Gambeta da uže dogovorjeno znamenje, takoj popihali iz Madrida apanjskega iz Rima pa italijanskega kralja tcr proglasili veliko romansko (španjsko-italijanskofrancosko) r e p u b 1 i k o. To se utegne v kratkem zgoditi in cel6 brez velikega šundra in vresa, ker 80 generali, oficirji, ministri in uradniki večjidel ondi pov8od — freimaurerji! Kaj bo potem, to se da nekoliko iz predznamenj uže domisliti. Mogoče je, da bodoča romanska republika ra6una z rugkim narodom, kder strahovita zarota tajnih rovarjev nnihilistov" po vaej sili carja nmoriti boče in oanovati slovansko republiko. Obedve rcpubliki bi potem svoje narode zavalile na Biamarkovo nemško cesarstvo, je razdjali pobivši ali izgnavši vse tamošnje vladarje s ceaarjem vred. Tako bi se porodila tretja republika v Europi, namre6 nemško-germanska! Da je to eden izmed glavnihin kone6nih namenov evropskega freimaurerstva, o tem ne moremo več dvomiti. Vpraaanje le je, ali je mogo6e to ae zabraniti in kako se bo tukaj godilo Avstriji, 87. katoliškej Cerkvi? Premislika vredno je vsakako, da je na Ogerskem vse polno freimaurerskih lož (sbodnic), in cel6 bivai minister Andrassy vpisan ln da se pri nas freimaurerjev nih6e dotakniti ne upa, čeravno so jim uboduice prepovedane? Katoliško Cerkvo 6aka britko mu6eništvo, posebno 8e nastane socijalistiSna re^olucija. Toda potem pridejo za njo goto^o 7eseli 8asi, kakor po straho7itej ne^ibti solnce tem ljubeznji^ejae prisije na zopet jasno nebo! Člo^ek ni Z7er, on reda, krščauskega reda, dolgo pogrešati ne more.