ZA IZBOLJŠANJE LISTA)/ ▼alt Mn vdK U 11 "OlaiNarida" aH n »rofelka, Via to toale-l«n, ker ate mu odprli pot k are« lepemu 1» nitolTWU Mtm. :: GLAS NARODA List slovenskih.delavcev v Ameriki. ★ OTATEUE OPOZARJAMO, da. pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako le niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Gntered »s Second CbtM Matter September 21st, 1903 at the Post Office Al New Xerk. N. Y., under Act of Congress of March Srd. 1819. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 236. — Stev 236. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 1!, 1938- TOREK, 1!. OKTOBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVL SEDANJE OBMEJNE UTRDBE HITLERJU NE ZADOŠČAJO -—— _:____;_____/__.___ ■r% ' "Lindbergh laze!" pravijo Rusi HITLER NE ZAUPA ANGLEŽEM, POSEBNO PA NE CHURCHILLU, ANTHONY EDENU IN COOPERJU V svojem govoru je Hitler pozival Nemce k »logi. Boji •e, da pridejo v Angliji njegovi nasprotniki na krmilo. — V sedmih mesecih mu je uspelo dovesti ddset milijonov Nemcev v Veliko Nemčijo. — Hvaležen je božji previdnosti. S AARBRUECKEN, Nemčija, 10. oktobra. Medtem ko je Hitler v svojem govoru v Saarbrue-ckenu razglasil svoj načrt za povečanje utrdb ofc celi francoski meji. so se umikajoče se češke čete borile s sudetskimi Nemci ob Labi blizu Aussiga, ko je nemška armada prihajala v peto zono sudet-skega ozemlja. Štiri ure zatem, ko so Cehi predali policijsko oblast nemški armadi, sta bila dva Ceha obstreljena na mostu čez Labo, dva Sudeta pa sta bila ubita. Hitler je rekel, da bo Siegfried črta podaljšana na eni strani do Saarbrueckena, na drugi pa do Aaachena v razdalji ! 50 milj, ker, kot je rekel Hitler, "nas demokracije silijo, da smo na straži." Hitler je rekel, da Angležem ne zaupa, zlasti pe ne Anthony Edenu, Duff Cooperju in Winston Churchillu, in da je zato potrebno oborožiti in uti-cliti se tako, da nemške obrambne črte ne bo zlomila nobena sila sveta. Hvalil pa je "iskreno ljubezen do miru" Neville Chamberlaina, Mussolinija in Daladiera, dodal pa je: "Toda v Angliji je mogoče, da pridejo do moči Eden, Duff Cooper in Churchill. Njihov cilj je zanetiti požar. To tudi sami priznavajo, vsled. česar smo prisiljeni st,ati na straži." Kot pravi Hitler, morajo biti izpolnjeni štirje pogoji, da bo mogla Nemčija svoje probleme doma in s svetom poravnati. Ti pogoji so: I. Narodno edinstvo. 2. Primerna oborožitev. 3. Utrdbe, katerih ne more prebiti nobena. sila sveta. 4. Prijateljstvo s tuiimi državami. Z ozirom na zadnji pogoj je rekel Hitler, da je Mussolini edini pravi prijatelj Nemčije. V svojem govoru je Hitler popisal, kako je v sedmih mesecih izvedel svojo obljubo, da bo pri-poljial ,10,000.000 Nemcev v Veliko Nemčijo. To je bilo mogoče doseči samo z našo lastno močjo," je rekel. "Vnanji svet ne razume naših problemov." Nato pa se je Hitler obrnil na Anglijo * naslednjimi besedami: "Želimo imeti mir z vsemi narodi in od nikogar ničesar ne prosimo. Posebno veliko važnost polagamo na dobre odnošaje z Anglijo, toda dobro bi bilo, ako bi angleški narod opustil nekatere nava-ie, ki si jih je na vzel v dobi versailleske pogodbe. Tam je nekako nadoblastno postopanje, ki ga »mi ne moramo prenašati. "Povpraševanje poslancev v angleškem parlamentu o usodi nekaterih nemških državljanov v Nemčiji ni dovoljeno. Prav nič nam ni mar za take stvari v Angliji." Proti koncu svojega govora je Hitler obljubil, da bo v nekaj dneh mogel odpustiti več tisoč rezervistov, ki so bili v zadnjih kritičnih tednih poklicani pod zastave. Svoj govor je zaključil z naslednjimi besedami: "Leto® smo dosegli velikanske uspehe in zato smo hvaležni božji previdnosti, da smo prišli na pot svobode iz velike stiske. Bodimo zopet in zopet hvaležni, da smo mogli hoditi brez največjih žrtev npSega naroda. Sedaj sem v vasi sredi že ZASTOPNIKI CIO BI SE BAJE RADI SESTALI Z AFL Tako je namignil John Brophy izvršilni ravnatelj CIO na konvenciji newjerseyskih CIO u-nij. — 260 delegatov zastopa 100 unij. Včeraj se je pojavil žarek u panja, *la se bosta I^ewisov oil- POLJAKI SO PREHITELI NEMCE Poljaki so naglo zasedli Bohumin, da se ga ne bi polastili Nemci. — Bohumin je bil uvrščen v plebiscitno zono. VARŠAVA, Poljska, 10. okt — Važno železniško križišee Boli umi 11 (Oder bero:) je poljska vojska zasedla včeraj ob (i j)0r 7J1 hidustrijalno or-anrza-zjutraj in tri dni prej, kot pa'eij0 Ameriška delav-ka te. je b»Io določeno. Za naglo za- deracija navzlic vsemu posku-sedenje mesta se je poljsko vi - \;aia sporazumom liovno poveljstvo sporazumelo j Tako je že vsaj včeraj iiami-s češkimi oblastmi, ko so Polja-vni! ua konvenciji newjersey-ki izvedeli, da hočejo Nemci skih CIO Ullij jo]ln Brophy. mesto za se-t i kot peto zono. j Na konvenciji zastopa 260 j Nemci so prišli že blizu Bo- delegatov ,jad 100 unij, L1 Ima jhnmina, od koder je železniška j0 Jiatorili. je zname- Vnanji minister Josip Beek ujef 4{a ^ se izneverili uajbolj-je v nedeljo prišel v Tesen ter 5im i,ltresom ameriškega dere je peljal nanovo imenovai lavstva. ČEHI SO TUDI MADŽARSKI DALI OZEMLJE Danes koraka madžarska vojska v odstopljene kraje. — Češka je dovolila Slovakom in Ru-tencem avtonomijo. BUDIMPEŠTA, Mad ža rska, 10. okt.— (e lio si o vaška in madžarska delegacija se pogajate v Komaromii ob Donavi 111 jc bilo dogovorjeno, da v 24 u-rali madžarska voj-ka zasedo madžarsko ozemlje na Celioslo-vaškeni. Madžarska zahteva -00 kvadratnih milj čeboslovaškega o-zemlja s 719,000 prebivalci. Madžarska pa tudi želi — in v tem jo podpira Poljska, — zasesti Ruteusko, na okrajnem j vzhodu Cehoslovaške, da bi i-< mela skupno mejo s Poljsko i'i PRAVDA" PIŠE DA JE BIL PRIŠEL LINDBERGH SPIJ0NIRAT MOSKVA, Sovjetska Rusija, 10. okt, — Vče raj je poletel znani ameriški letalec col. Charles A. f-indbergh iz Pariza v Berlin. Najslavnejši ruski letalci so mu začeli ob tej priliki očitati, da je trosil laži o sovjetski zračni sili ter s tem vplival na angleškega ministrskega predsednika Chamb-berlaina, da se je vklonil Hitlerju ter mu izročil Cehoslo vaško. FARMER PRI0RAL 90 Izjavo je objavilo komunistično glasilo Pravda", ki imenuje Lindbergha nespametnega lažnjivca in čestilea nemški m j fašistov. Izjavo je podpisalo x i deset najbolj znanih ruskih le- Tl^fll Alf flV talcev in .podpisal jo je tudi na 11 JV/^AHVV jeolnik civilne avijacije Vasi »j Molokov. s&t: iniuia-j ~ — ■ - "•>»----- — ---------- ---- ex., predla-Is podporo Italije skupno za-zvf/n ter Idevali od Cehoslovaške, da iz- vseli amen vem, ee se roei Madžarski Rutenijo, ki i-nia okoli (500,000 prebivalcev. Bankovci SO bili V kovi-j Undbergli je baje v London« nas ti škatlji. — Niti U- govoril, da so Nemci v pogledu radniki zvezne zaklad-'letalstva dovolj močni, da lali-- ■ .1. , -ko pora-zijo skupno zračno silo nice niso Mi obvcscem^^^^^ Anglije, Sovjetske o podrobnostih •kn^Rusije in Češkoslovaške. Njo nostne najdbe. BALTIMORE, O., 8. okt. — Neki former v Baltimore okraju je pri oranju naletel na težko kovinsko škatljo in ko jo jo odprl, je dobil v nji debel zvi- Josip Beckovi ulici. OKRUTNOST — POVOD ZA LOČITEV WASHINGTON, D. C., 10. okt. — Joseph B. Poindexter, go ve r ne r Havajskega otočja, je sporočil tajniku lekesu, da je slabo ravnanje mož z ženami poglaviten povod ločitev zakona na Havaju. Lani je bilo 11a otočju vloženih 924 prošenj za ločitev zakona. Moški so se nad ženami pritožili le v 290 slučajih. UREDNIK PRAŠKEGA LISTA SE JE ZASTRUPIL Neuarška konvencija je pozvala predsednika Rooseveita, naj nadaljuje s svojimi napori za zbližanje med CIO in AFL. NEMIRI V PALESTINI YT solboto pa so ruteraski po-j tek bankovcev. Denar je moral s'anci v čehoslovaškem parla- že dolgo ležati v zemlji, kajti mentu glasovali, da ostane Ru-; bankovci so sprijeti, da jih tenija v čchoslotvaški republi-'skoro ni mogoče prešteti, ki. J Farmer je v sjfremstvu ad Med češkimi in madžarskimi vokata odnesel denar v banko, delegati, ki zborujejo v Koma- ki je obvestila zvezne bančne romu, je prišlo do s?porazum;». |ofolasti. Zaenkrat je še vsa zadeva i tajna, kajti niti uradniki zve-! la se Cehi v 2-t urah umaknejo 7 železniške postaje v Satora- gov namen je bil pripraviti Chaurberlaina, a Nemčija in Ja-Iponska skupaj. i Nadalje očita sovjetsko časo pisje Lindberghu, da je izrabit sovjetsko gostoljubnost napram Amerikaneem in je priletel v Moskvo, ne da bi bil po-I vabljen. - Prvič je bil Lindbergb v Ijaulhelvju in v 26 r-h mesto zne zakladnice v \Va7hingtonu i?lo^kvi P^e Pravda Ruskl ,iarod ^ Ko l>odo češki vojaki odšli, 'stih. bodo kraje talkoj zmedli Ma- \ Bankovci so po deset, dvaj-džari. j set, petdeset in sto dolarjev A11 , j ter jih je za približno $90,000. PRAGA, Oehoslovaška, 10.:Raje veg uego uianj. Anglija hoče v Palestini vpeljati mir. — V Palestino je poslala artile-rijo in tanke. tedaj nadvse prisrčno sprejel. jRazkazali smo mn naše šole. gledališča in naše aerodrome 1 Nedavno je zopet dospel sem, !ne da bi ga kdo povabil. Udele- oktObra. - Ko nemška vojska] Najbrž je bil pred leti izvr- se P**^lave avijacijskegc. zaseda peto zono na Oehoslo-' kakšen premeten rop, in je ;ine m Vlde ' ka vaškem, čehoslovaška vlada iz- ropar 2akopal svo j Mklllllf pa ko je nase letalstvo napre^ova- deluje načrt, da postavi dve se „i mo^el vrniti ponj. lo' Nl pa tega pri^a1' fa vladi v okviru svojih meja. ravll,J nasprotno. Na banketu, V Bratislai, kjer se družijo 10. 1 PRAGA, Čehoslovaška, okt. — Dr. Rudolf Thomas, u-rednik tukajšnjega nemškega časopisa, 'Prager Tageblatta', se je zastrupil. Tudi njegova žena je vzela ?trup, in oba so našli zjutraj v postelji mrtva. Thomas, ki je Žid, je zapustil pismo, v katerem pravi: — Za nemško-govoreče ljudi ni več prostora v čeboslo vaški. "Tagblatt" je najbolj ugleden neodvisen nemški list na Čehoslovaškem. LONDON, Anglija, 10. okt. — Angleška vlada je sklenila J pnik da pošlje prihodnje dni iv Pa- j vlado lestino štiri bataljone infante rije — 4000 vojakov — baterijo artilerije in več oklopnih a\-tomObilov in tankov. S tem bo imela Anglija v Palestini 17 ti>oč infanterije, dva polka kajvalerije, eno baterijo artile-rije in večje število oklopnih avtomobilov in tanko\. Ti polki bodo najbrže poslani iz Malte in Indije. Anglija se je odločila, da za-tre v Palestini vise nemire in upore. Ko so Arabci 3. julija lanskega leta pričeli z vstajo in terorjem, tedaj je angleška vlada vkrenila vse, da pomiri češka, nemška in madžarska meja, je ministrski predsednik slovaške avtonomne držaive žu- - POLOŽAJ NA KITAJSKEM dr. Josip Tiso prevzel in se nastanil v vladni palači. Druga avtonomna država v Čehoslovaški bo podkarpatska Rusija (Rutenska), kateri je čehoslovaški ministrski predsednik in poslujoči predsednik general Jan Sirovv obljubil i ste pravice, kot Slovakom. Ako se bodo Japonci približali Hankovu, tedaj se bodo Kitajci držali politike "požgane zemlje. 9f drugič. Tedaj ste bili sami veseli. Danes pa so veseli vsi naši državljani po celi deželi. V tej uri ne moremo storiti drugega, kot da se združimo v priznanju ,naše vere v našo čudovito, zedinjeno Nemčijo Nemčija, Sieg, Heil!" deželo, pa navzlic temu je bilo do sedaj v Palestini najmanj 1S00 žrtev, med temi 800 mrtvili. Zadnji teden so Arabci na dal je vali s svojim terorizmom in ubitih je bilo 3 oseb, 11 pa jih je bilo ranjenih. Arabci v prvi ,vrsti z vsemi svojimi silami nasprotujejo angleški razdelitvi Palestine v židovsko in arabsko državo. —• Arabci posebno nasprotujejo naseljevanju Židov v Palestini. HANKOV, Kitajska, 10. oktobra. — V soglasju s svojo politiko "požgane zemlje" bo do Kitajci z dinamitom raz strelili 111 požgali vsa industrijska in druga važna pošlo pja v Hankovu, Vučangu in ITanjan^u, ako pridejo Japonci tako blizu teh mest, da bi jih mogli obstreljevati. Politika "požgane zemlje" iina za cilj pustiti sovražniku ničesar, kar bi mu moglo koristiti. Za uničenje teh treh mest imajo Ki tajei že pripravljene velike za loge dinainita. Iz tovarn v Hankovu so že večinoma odnesli vse stroje v notranjost dežele. Sedaj odvažajo že tudi kovine. . General Ceng^ ki vodi obram- ravno ki ga je pozneje priredila lady Vstor v Londonu, je izjavil, da je nemška zračna sila tako močna, da lahko porazi angleško, francosko, rusko in čehoslova-ško. Na čem je temeljil to svojo izjavo, Alah ve. — Toda to mu še ni bil 1 dovolj, — nadaljuje "Pravda'' — Njegova druga laž presega prvo. Rekel je, da so mu, ko je bil v Moskvi, ponudili službo načelnika s ve sovjetske civilne avijacije. Lindfeergb v vlogi načelnika civilne avijacije! — Človek bi počil od smeha. — Sovjetska avijacija ima večino svetovnih rekordov. Sovjetska unija ima stotine in tisoče perfektnih pilotov, ki ne znajo samo letati, ampak so tudi dovršeni organizatorji in voditelji. bo Hankova, pravi, da so Japonci od 12. jtrnija, pa do 30. septembra na mrtvih, ranjenih, ujetnikih in vsled bolezni imeli 350,000 izgub; samo mrtvih in ranjenih jih je bilo ,270,000. "9LXB NXBOSX«-*«w Y< Tuesday, October I t , 1938 THE LARGEST SLO VEM DAILY W IT. B. "GLAS NARODA (TOHX or TUB raOPLl) 99 Owned and Published by BLOVKNIC PUBLISHING COMPANI (A Corporation) Frank Bak*rr. Preeldent J. Lnpaha, Bee. Place at twain— of the corporatioo and addreaae« of above officers: ni WEST IM STREET NEW YOBS, N. 1*. 45th Year I88UBD IVERI DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Adrertlaement on Agreement b oelc t» Ki U pol ZA Četrt leto velja tlet m Ameriko medc ..............$6.00 e€4 •••••• .......... $3.'H) let® ...... flJiO Za New York u celo leto .. $7 00 Za pol leta ................$3.r0 Za Inozemstvo aa celo leto .. «7..W Za pol leta ................93.60 Subscription Yearly "GLAS NABODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ Tff PRAZNIKOV -X3LAS NARODA", 218 WEST 18th STREET, NEW TORS, N. ¥. TELEPHONE: CHehw 3—1*45 DOP18I brea podpisa In osebnosti se ne priobčnjejo. Denar aa naročnino ■a) se MasoroU poSiljati po Money Order. Pri Bpremembl kraja DarotS ftlkoe. prosimo, da se nam tudi prejtaje blr.HMe naxoani. da hitreU najde-mo nasiornika. J M. K.: PERSPEKTIVA ZA BODOČNOST EVROPE Hitler in Mussolini ne bosta vedno živela. Prav malo kdaj v zgodovini se je pa zgodilo, da lava, ko nas ne bo, ko je ne bomo mogli uživati," bodo rekli. Vidite, tako bo prišlo rea enkrat do revolucije. Saj je že čas za njo; če pa še nif bo pa prišel. Takrat bo vsak lahko govoril v svojem jeziku, pisal in bral. Po tistih dogodkih bo ostala še samo policija, da kroti posamezne nasilnikc. Takrat bedo ljudje lahko mirno delali, vojne se bodo odigravale še samo z besedami in dokazi. Vidite, »do takrat pa Slovani še ne bomo izginili, dasi takrat noben narod ne bo več toliko držal do svoje narodnosti, kolikor do prosvete in blagostanja. Bratje, ne obupavati! Navsezadnje, če dobro premislimo, narodnosti ne moremo ne jesti ne piti, in tudi oblačiti se ne-moremo v jo. Tega pa tudi Nemci in Lahi ne morejo. Kot Slovani smo le toliko vredni kolikor kot ljudje. Za Nemce in Lahe velja isto pravilo. Dokler bomo ljudje, dotlej nas ne bo konec kot Slovanov, čeprav bomo, kakor, n. pr. naSi otroci v Ameriki govorili v drugem jeziku. Prihaja nova doba, doba človečanstva, vesoljnega člo-večansta, ki bo merilo vsem narodom po pravici. Takrat se too svet zgražal nad Hitlerjem in Mussolini-jemf nad nasiljem, nič manj pa ne nad francosko-anglečko iz dajo. ŽENSKA RODiU TRI DNI PO OPERACIJI TAYLOBVILLE, DL, 7. okt. — eno Joseph a Stricklanda so v nedeljo operirali na slepem črevesu. Včeraj je rodila nor- malnega in zdravega otroka. Po mnenju zdravnikov so taki slučaji zelo redki. GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS OMNI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW TORKU IN OKOLICI ANTHONY SVET, (Unlicensed) ▼ slučaju smrti se obrnite na nai pogrebni savog in lfcr. flnftinj Svet be prttel k Vam ln Vafc dal naredila ln c«ke t Vate popolno sadoroUfctrtt. "Pr M, N. Z. n BROOKLYN, H. t. 456 W. 43 0*. I Cffirafe t-7393 I Češkoslovaška trgovina Z novim položajem je nastal za Češkoslovaško tudi težavni problem zunanje trgovine. Zunanja trgovina Češkoslovaške je izredno važen faktor za to državo, ker prinaša velike ko-rist^ češkoslovaškemu narodnemu gospodarstvu. Pomisliti je treba, da je češki izvoz predvsem industrijski izvoz in da živi od predelave surovin v in dustrijske izdelke velik del češkega prebivalstva. Od vsega prebivalstva Češkoslovaške je bilo zaposlenih, oz. je živelo od industrije in rudarstva, 2,618.-000 oseb ali 37.4 odstotkov vsega prebivalstva, ki zasluži. — Istočasno je živelo od kmetijstva in gozdarstva ter ribolova 2,683,000 oseb ali 38.3 odst. vsega prebivalstva, ki je zaslu žilo. To pomeni, da je živelo od industrije ravno toliko prebivalstva kot od kmetijstva. Vsi ti podatki se nanašajo na ljudsko štetje iz leta 1930., dočim je še ljudsko štetje iz leta 1921. pokazalo znatno večje število prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu kot v industriji. Iz tega lahko vidimo, da je industrializacija v češkoslovaški republiki po vojni še napredova-la.Omenjamo še mimo grede, da je v še večji meri naraslo ono prebivalstvo, ki se preživlja od prometa in trgovine ter gostinstva. Teh je bilo leta 1921. — 602,000, leta 1930. pa že 849,000 oseb. Te številke nam potrjujejo, kako narašča z industrializacijo tudi odstotek prebivalstva, ki se preživlja s prevozom in razdelitvijo dobrin. ^ Kako zelo je bila važna na Češkoslovaško zunanja trgovina, se vidi tudi iz dejstva, da je znašal delež Češkoslovaške v svetovni trgovini leta 1937 1.53 odst., dočim je imel Češkoslovaška komaj 0.75 odst. vsega prebivalstva na svetu. Delež Češkoslovaške je bil znatno večji kot delež prebivalstva, kar kaže na veliko prepletenost Češkoslovaške s svetovnim gospodarstvom, kar je bilo v večji meri kot pri kmetijskih državah. Veliko odvisnost Češkoslovaške od uvoza surovin in izvoza industrijskih izdelkov nam kažejo naslednje številke o najvažnejših predmetih uvoza in izvoza po podatkih za leto 1936., ki so nam trenutno na razoplago. V odstotkih vrednosti so tvorili češki uvoz tile predmeti: surov bombaž 9.7 odstotkov; razna živila in hranila 6.0, razne kovine 5.8, kemikalije in barve 5.4 odst., železo in izdelki iz železa 4.3 odst., surove kože 4.2 odst., stroji in aparati 3.4 odst., živina 3 odst., lan, konoplja in juta 3 odst. V izvozu pa so bili naslednji predmeti najvažnejši (v odstotkih vsega češkoslovaškega izvoza), — železo iii jeklo tei razni izdelki 10.3, usnje 5.7, stroji in vozila 5.0, bombažne tkanine in predi v o 6.8, volneno predivo in tkanine 6.7. Med drugimi važnimi češkimi proizvodi omenjamo še slad 2.1 odst. vsega izvoza, hmelj 2.2, les 3.9, surovo železo 2.2, premog 2.1, lignit 2.1, barve in kemični proizvodi 2.5 odst., svileni izdelki 4.2 odst., konfekcija 3.0, steklo in razni izdelki iz stekla 7.5 odst. itd. Vse to nam kaže, -da glede prehrane Češkoslovaška ni bila baš na slabem, ker je bilo tudi kmetijstvo zelo na visoki stop nji, in da je morala Češkoslo vaška še največ uvažati živine in sadja, dočim je " v drugih predmetih prehrana bila zelo samostojna in je imela za nekatere posebne kmetijske izdelke kot n. pr. hmelj in slad prav veliko produkcijo, ki jo je lahko prodajala v inozemstvo po kritju domačili potreb. S KOM JE ČEŠKOSLOVAŠKA NAJVEČ TR«';tintni prstan, vreden 30.«"X* >rn. Tako,. so ji izplačali 5500 din, nas-lednji dan je prišla se ipo 3500 din. Prišel pa je v zastavljalnico tudi neki elegantni gospod. Želel je, da niti pokažejo zastavljeni prstan, katerega da je pripravljen odkupiti. Upravitelj zastavljalnice je nato prijavil zadevo policiji, ki je ugotovila, da je prstan la-st nekega sarajevskega trgovca, pri katerem je bilo pred mesecem vlomljeno. Ko je elegantna dama vnovič priišla v zastavljanico po nekaj denarja, je bila aretirana in kmalu nato .so prijeli tudi neznatnega elegana. Ona je izjavila-, da se knemuje Gospa-va Matic a tovariš da je njen mož Dratgo Matic. Na policiji je tožila q bolečinah v želodcu in je prosila, da jo pustijo. Policisti so jo pustili, nenadno pa so jo presenetili in videli, kako je skušala, skriti dragoceno zlato aanestiiico in zlat prstan. Ko so ji preiskali stanovanje, no našli mnogo nakradenih dragocenosti, pa tudi radijski aparat in potvorjeno šolsko izpričevalo. Drago Matic* je že priznal nekatere vlome in tatvine, Gospava pa« se izgovarja, da je to in ono dragocenost dobila od svojih prijateljev. Sodijo, da je bila na delu široko organizirana' vLomiliska dru'žba. Mestece, ki spada v tri občine. Bačka P.olanka je mestece z 20.000 prebivalci. Razdeljena pa je na tri občine: na Bačko, Staro in Novo Polanko. Meje teh treh občin teko tu in tam po kredi uilice, da se je težko orientirati, katera ulica pripada tej ali oni občini. Ka'kor kraiže, je bila ta razdelitev posledica gospodarskih interesov ipdameznih abej|n. Kakorkoli prebivalci vseh treh občin se dobro razumejo in sodelujejo pri vseh manifestacijah, svojega kraja. Vojvodinski čebelarji so imeli letos slabo letino. 'Ltipa in 'akacija, ki nudita glavno hrano čebelam, sta letos slaibo evetdi, da čebele niso nabrale niti za prezimljenje dovolj medu. Vojvodinski čebelarji «0 se obrali v Novem Vr-basu in sklenili, da bodo skupno nakupili sladkor,, ki >e ga nadejajo dobiti po *znižani ceni. Peter • • • • • • Zgaga V bogati hiši so imeli dru Avtomobil s pijanimi potniki ^se je razbil. Blizu vaisi Binješeva na cesti iz Sarajeva v Mostar, se je primerila hui prisilili delavce k oidliodu. Nastal je veli'k mete ž, in so bili ranjeni trije delavci. Oblasitva so napravila red in zdaj se nadaljujejo pogajanja med občino in tovarno. Š! 5 g ICTIllllilWIlB Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA i BRATSKA, DELAVSKA i PODPORNA USTANOVA 3 Sprejema možke in ženske v letih od ■ -■! 16. do 50. in otroke do ! 6. leta starosti. .Vv • • r ■• i • i ^ ČLANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ GM&vni stan: 2657-59 S. Lawndale Av< žaben večer. Nenadno je je-knil sredi splošne zabave prestrašili vzkrik neke dame: — Moja biserna ogrlica je izgi nila! Nastalo je veliiko razburje nje, dokler ni gostitelj končno i a javil: — Verjeti hočemo, da gre za slabo salo in da damo ,povzro-čitelju te slabe šale priliko, da stvar popravi, bomo ugasnili luč. V tem položi potem ogrlico lahko na srebrni krožnik tu ■ na mizi! Luč so ugasnili in ob splošni napetosti so jo čez malo časa spet prižgali. Novo razburjenje. Srebrni krožnik je bil tudi izginil. . . Vsakovrstne komplimente so mi že delali prijatelji in sovražniki, takega pa še ne, kot mi ga je nedavno pismeno spo ročil dragi rojak. — Oprostite, da .-eni se nekoliko zakasnil z naročnino, — je pisal. — Toda prebrskal sem vse kote, da sem spravil skupaj tri dolarje za pol leta, katere vam priloženo pošiljam. Brez vašega lista ne morem biti, posebno pa brez Zgage ne. Brez žene bi bil lahko, brez Pe-.tra Zgaga pa nikakor ne. j Rojaka ne poznam osebno. :Toda zdi se mi, da mora biti j že dolgo oženjen in da mu v .zakonu ni z rožicami postlano. To je najbrže zapisal v lupini jezi ali razburjenju, sicer pa gotovo ne misli tako. Žena je namreč božji dar. Najbolj zanimivo je pa to, ker je v>aka prepričana, da je res božji dar. Ja, saj pravim, to je današnja mladina. — Koliko otrok pa imaš? — so vprašali skrbnega očeta. — Tri hčere, — je odvrnil. — Najmlajša je stara sedemnajst let, najstarejša pa enoin-dvajset let. — Ali so doma? — Ah. kaj še. Saj vendar še. niso poročene. Na Dunaju je kardinal Innit-zer, ki je po rodu sudetski Nemec. Dokler sta vladala Avstriji že vsaj navidezna katolika Dolfuss in Schuschnigg jima je ustrezal, kolikor jima je mogel, ter seveda v zameno tudi zahteval gotove usluge, ki jih je nedvomno dobil. Ko je pa začel Hitler rogovl-liti in si prilaščati Avstrijo, je bil Innitzer ves Hitlerjev ter za ^riklopitev Avstrije Nemčiji- Hitlerju je poteza uspela. Zavzel je Avstrijo, in Innitzer je bil prvi, ki je ukazal po cer kvah brati maše za "osvoboditelja''. Tako je nekam lezel bivšemu nemškemu kaprodu, da ga je po*klieal papež v Rim in ga pošten oštel. Videl sem fotografije, posnete ob času avstrijskih "Volitev", ko naj bi narod odobril okupacijo ali ne. Narod jo je odobril z 99 ocL-stotno večino, kajti človek bo pač rekel " ja", ce mu eden tišči revolver na prem, drugi mu pa v hrbet pritiska bajoaet. Innitzer se je pri volitvah najbolj postavil. *£ako glas ton je rektel "ja'\ da so vertti avstrijski katoličani smatrali za svojo dolžnost slediti njegovemu vzgledu. Zdaj se mu je vrnilo milo za drago. V soboto so se zbrali pred cerkvijo sv. Štefana na Dunaju podivjani naeiji in kričali: — Proč z Innizerjem! V koncentracijsko taborišče ž njim! Malo je manjkalo, da ga niše , lipčali. _ i T u i .An, , iTuesHay, October IT, 1938 ■....... -■ " .. .. ■ ED IiABGEST SLDTBHB DAILY BV P. B. & M. ZANJE NOB0OTT: »Ko seami; "Spoštovano uredništvo! L. 1814 je prispel v Tanburv Wells potujoči cirkus. En cir-Jk ii^ki slon je po prihodu obolel. Do mači lekarnar ga je pregleda! in mu predpisal zdravilo, ki ^e je tu ko dobro obn«*-^lo, da je bil čez nekaj dni dobrodušni debf4okožec zopet zdrav ko riba. Oez tri leta je rri*e4 potujoči cirkus zopet v Tanliurv Welle. Ko se je pomikal sprevod eksotičnih usluž-I" ncev in živali po glavni ulici, je en slon nenadoma zavil naravnost proti lekarnarju, stoječemu pred lekarno. Pri-M-dsi do svojega dobrotnika, je slon pokleknil na kolena in nežno objel s hobotom moža.'ki mu je /bil pred tremi leti rešil življenje. "Spre/mite izraze mojega globokega spoštovanja. John Pettigrew.** Priznati moram, da m* živ svoj dan n:i-eni slišal v tako kratkem poročilu toliko neresnic. Najprej: to sp ni zgodilo let ar 181temveč 1847 in sicer v Hastingsu n" pa v Tanburv Wellsu. In obolel tam ni slon, temveč severni jelen. Ubogi jelen ni ozdravel, temveč izginil, kar ni čuda, kajti lekarnar, ki >e o njffln v dopisu govori, je bil zrlo naglušen in je razumi 1, da gre za planinskega or-1 la, pa mu je poslal zdravilo za prehlajene ropariee . . . Ne popravljam vweh teh netočnosti zlonwmeno ali pa morda zato. da bi se poba ha I s -vej in i znemjetii. Hočem samo pokazati, kolika msnlsiel je trditi o slonih, da so to živali, ki nfkoli ničesar ne povabijo, kajti v resnici ti debelofcoAei sploh nimajo 4*poniiiia, »kar vam potr-<1 i vsak, kdor je imel slona in mu je dal v hobot dežnik ali novine, da jib je no*il. Lahko ste prepričani, da bo slon čez četrt ure izpustil predmet, ki fte mu iga zaupali in če ga pošljete uaxaj, da bi pobral dežnik ali novine, va*n gotovo prinese deblo drevesa ali obelisk, če že ne banalnega Candelabra ulitHie svetilke. Menf sadnemu je iz lastne izkušnje znano žalostno pomanjkanje -spomina teb nerodinb sesalcev. V mislili imam elona, ki mu je bilo ime Ciril m ki je nekoč sprenAljal mojega »trica v njegovo veliko žalost na počitnice. Ko je šel moj (stric nekega Živi palčki SLON NI POZABLJ1V dne s dvojim slonom po ulici, je slučajno srečal svojega starega znanca polkovnika Pring-leja. Gospoda sta malo po-kramljala, potem sta si pa segla v iOke in nadaljevala svojo pot. Slon, ki je bil po®abil, da je stričev, jo je ubral liki ku<ža za polkovnikom. Za <"lovekom stopajoči »Ion ni glavna bucike in člevek ga ne more kar tako pregreti. Ko se je polkovnik ozrl in opazil »svojega spremljevalca, je zuklical "mfarš, marš,*' ter poskusil zapoditi ga z dežni-koiii, pa ni šlo. Tedaj je zakli-cal za mojim stricem, ki je prožnih korakov naglo Odhajal. 4 * Halo, halo! Vaš slon gre za nienoj in ne da se odgnati!" Moj stric je bH pa vcnel, da se j. tako ladvko odkrižal tega debelOkožca in je odgovoril: "Saj to vendar ni moj slon, dragi Pringle." ■ "Ddbro. či«gav pa je potem takem ?" Stric je znova zatajil Cirila, a polkovnik je zakričal nervozno: "Pa mi vendar ne boste dopovedovali. da bj vas s-premlja-la *s prostim o«V>om vidna žival, ne da bi vedeli, čigava je.*' 4'Vaš argument stoji na šibkih nogah, dragi polkovnik.*' je dejal stric. Mar ni šel ta -Ion za vami, ne da bi vedeli, čigar je?** 4 4 To je pa že preneumno!" j» razjezil Pringle, ki ni bil vajen hoditi na izprehod s slonom. 4 4 Tega nastvora se morava na vsak način f>dkrižafti." 44Z največjim veseljem," je odgovoril stric "toda kako?" 44 Kaj ko bi se -krila za tistole kolibo!** je menil polkovnik in pdkazal ua »kolibo ob cesti. "To je imenitna misel, toda počakati morava, da ee obrne slon na drugo stran.*' In ko je zaželsini trentftek napočil, so ljudje videli, kako sta jo uovrla dva priletna gospoda po prstih za kolibo, kakor dve balerini. Ko se je slon obrnil, sploh ni bil presenečen, da sta stric in polkovnik izginila. Meni nič tebi nič jo je ubral za neznancem, g red očim po teti poti. čez dva dni, k*> se je moj stric zapet iaprehAjal v bližini tiste kolibe, je erečal tujca, za katerim jo je bil takrat slon ubral. "Oprostite gospod,'* je dejal stric,41 če se ne motim, "sem vas videl oni dan s (slonom, ki vam je sledil. Kaj se je zgodilo s tem slonom?" « ~ "(Pomislite," je odgfovoril rfe*znanec, "ta- neumna žival me je smatrala zfL'gvdjega go- Važno za potovanje kraj an MM k«g» ai SMMI .'^podarja in kakor pes je šla za menoj, tja do mesta. Da bi dobrodušnega slona ne užaJil, sem ravnal (kakor da sem res njegov gospodar in prodal scan ga za sto funtov šterlingov potujočemu cirkusu.** Kadarkoli moj stric pripoveduje to zgodbo, ne pozabi pripomniti, da bi rad imel tako slab sporni n, kakor slon. Ce bi bilo tako, bi bil že davno po-zabil tistih sto funtovt ki jih je neznanec igraje zaslužil na mojem slonu. Blaznež dečku odsekal roko. V zargrebški okolici se je zgddilo krvavo in razburljivo dejanje, katero je zakrivil blazni človek. Kmet Miro ČVnče-vio se je s »vojim! 12-letnim sinom Franjom in goadniim čuvaji m f"rničeni vračal domov v vas Sapnica blizu Ses vetih. ('mčevič je s sinom pasel krave. obenem pa je pregledaval, kako uspeva koruza. Med potjo domov grede so vsi trije sedli ob poti na kamen, da bi se odpočili. Naenkrat so iz bližnjega vinograda zaslišali Čudne in močne krike. Kmet Črn-čevič se je prestrašil, ker ni vedel, kaj je to. Logar pa ga je pomiril, češ, da tako kriči ču-dtn mlad človek, ki pa drugače ni nevaren. Medtem pa je iz vinograda prihitel 'mladenič, ki je kričal, in planil proti tem trem,, ki so sedeli na poti. V njegovi roki se je zasvetil samokres: 44Vse tri vas bom -postnelil. Mora tako biti!" Kmet in logar sta naigloi pobegnila in ušla. Blaznež pa je dohitel 12-letnega fantiča, ga vrgel po tleb in ga začel z nožem zbadati. Zadal mu je 14 hudih in 70 manjših ran po vsem životu. Dečko je klical na pomoč, pa je bilo vtse zaman, ker je blaznež z naglo kretnjo odsekal dečku roko v zapestju, jo potisnil fsebi v usta in pobef?nil . Medtem so sicer pritekli ljudje na pomoč, ki jih je bil sklical oče, vendar so mogli odnesti le hudo ranjenega dečka. Blaznež pa se je skrival vteo noč v vinogradu, drago jutro pa so zasačili orožniki. Blaznež je star 27 let in se piše Ivan Vranic. Doma je iz vasi Sapi pri Dugenn selu. Pant je bil božjasten, vendar nikdar še ni pokazal, da bi bil (blazen in nevaren. Popoldne so ga pripeljali v zagrebško bolnišnico na opazovalni oddelek. Tukaj je izjavil: 44Moral sem ga bosti z nožem, ker »o tako zahtevale višje sile!" Zdravniki so ugotovili, da je storilec res blazen in da ni odgovoren za' svoje dejanje. Ranjenega Pranja Ornoevi-ča pa so prepeljali z reševalnim avtomobilom na. kirurgični oddelek zagrebške klinike, kjer so mu dali prvo pomoč in tudi (ugotovili njegove hude rane. Kljub temu, da je bil hudo ranjen, je bil dečko ve« čas pri polni zavesti in je policijskemu organu natančno popisal, kako ise mu je godilo. Iz Londona poročajo: Če piše kak časopis o tem, da -so se tam pojavili živi palčki, je kaj čudno slišati. Ce se pa to zgo di na Irskem, tedaj ni to prav nič posebnega. Zakaj, med lici jih je mnogo, ki verjamejo, da živijo v njih deželi "majhni, dobri ljudje", ki se časih človeku prikažejo. Dublin&ki list4 4 Irish Press*' pripoveduje, da je iskanje palčkov nenado-jina postala priljubljena zabava | v West Limericku. Zvečer se zberejo množice ljudi na križ Ipotjih v pričakovanju, da za-j gleftajo zastopnike malega ljudstva. Baje so dečki in moški podili palčke, 44ki so urno kot hrti skakali preko jarkov.' Staji ljudje pravijo, da je to slabo znamenje, ko j«e palčki ne pojavijo samo v temi, marveč tudi pri belem dnevu, in dekleta se bojijo, da bi po sončnem zahodu še šle iz hiše. 44 Irish Press" poroča o posebnem dogodku: 44 Šolar John Keelv je •GLAS NARODA* potil j*mo v staro domovino. Kdor ga kože naročiti za svoje sorodnika ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poii- v torek videl palčka. Planil je proč, da -bi to drugim povedal. Ti so mu rekli, naj malega gosta kaj vpraša. In palček je po vedal, da je doma v hribih, a da šolarčka nič ne briga, kaj zdaj počenja. Drug dan sta se 'podnevi prikazala dva paJčka na križpotju med Ballingary-jem in Kilfinneyjem z vrvjo za skakanje. Robert in John Mulligan in drugi so ju videli. — ■ Palčki sta pustila, da se jime je približal Keely, in prvi pal-'ček je Keelvju celo dovolil, da |ga je prijel za roko in šel malo z njim. Ko sta pa palčka opazila, da so drugi ljudje skriti za I grmovjem in ju opazujejo, sta 'se prestrašila in sta tako urno zbežala kot veter.'* Poročevalcu dublinskega lista so še povedali da so palčki približno 60 cm veliki, da imajo t rile, kosmate obraze, a da so brez uhljev. Oblečeni so v rdečo obleko in imajo kratke lilače^ En palček je imel tudi belo kapuco. Vidimo torej, da so bili ti 44 dobri, mali ljudje" tako oblečeni, kakršni so opisani v zgo dbah in pravljicah. Pokrajina, kjer -so se pojavili, je ob ob-vznožju hriba Knockfierna, kjer je, po ljudskem mnenju, palača kralja palčkov. Da ugledni irski list resno poroča o živih palčkih iz tistih krajev, je, kakor je v nekem pismu na "Times" pravilno o menjeno, zato razveseljivo za te ease, ker je to vendar neka i drugega kakor samo grozotne vesjti iz Španije, Kitajske, Rusije in iz drugih krajev svqta. 73 LETNI STARČEK OROPAN Iz Prevalja poročajo 25. isept. Danes ise je od jutranje sv. maše vračal okoli 9. proti domu 73-letni prenosi tka r Koroš Peter. »Ko je prišel v gozd ne daleč od Torčeve žage, ga je tam zločinec, ki si je bil poprej vre- zal precej debelo leskovo pa ico tako udaril pio glavi, da se j9 starček onesvestil. Onesveče* nega ga je nato vlekel od steze čez anlake v grmovje in ga še tam s kamnom park rat udaril po glavi. Starčku je najbrž počila lobanja, okoli očes pa ima močne krvave podplutbe. Kdo je zločinec! Pastirji, ki so tam okoli pasli, so zagledali v grmovju nekaj krvavega. Mislili so, da je kaka okrvavljena zver, zato so šli pogledat. Tu se jim nudil grozen prizor. V tistem hipu so pa tudi vedeli, da a denarja, če nui ga na zločinec oropal. Pokojnik je še prejšnji dan mislil prodati nekemu posestniku par volov. Najbrž je zločinec računal, da je Koroš vole že prodal. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar^*- — Domen. —t Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Ro-jinje. — Golida. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moc iM pravica. — V vojni krajini. — Pravd* med bratoma. vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po to-• bakn smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost«- — iipomini starega Slovenca Andreja Pajka. EX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grader. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Ivan; Pregelj: Izbran STEFAN GOUA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Palver und Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena }1.50 T Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeČ in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 stram . . . $1.20 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREETj NEW YORK, N. Y. (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je pobegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena 91*60 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. / V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deln tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga k&žejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprezu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga, nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slo* venska zemlja sama. Cena $1.50 'C nPCSI 9IBODP-IHTIH Tuesday, October 11,1 938 CUGESV DAILY INO.I. ROMAN IZ 2IVUENJA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. ■7Q 44 Ne, Elena, ne gTem rajše na izprehod, toda stric zahteva, da grem veak dan na prosta. Drugače ga ne bi pustila same neizmerno mi je hudo^ ker je tako bolan." * * NeumnAsit; saj papa ni tako bolan, samo analo premalo se pregibi je. Vsled tega postane trd in okoren,'' pravi Elena brezsrčno. 4'Motiš se, Elena, tvoj oče je bolj 'bolan, kot pa ve z materjo mislite,." "Potem pa bi poklical zdraivnika. Ne pokliče ga samo zato, ker ve, da zdravnik na njem ničesar ne najde." "Ne »zdravnika ne pokliče samo zato, ker ve, da mu ne more več pomagati in ker si hoče prihraniti denar, da mu ga vama ni treba odtegniti.*' "O, EUo ntfo! Kako se odevaš .s svetniškima sijajem us?miljenja! Ali misliš, da te ta sijaj dela lepo!" "Ne odevam se z občutki ali lastnostmi, katerih nimam. Toda za celi svet ne bi taiko brezčutno govorila o svojem očetu, kot govoriš ti," pravi Dagmar ter jezno pogleda Eleno. Elena od jeze zardi. "Ne bodi nesramna, Dagmar!" "Niseim nesramna. Ker pa sve enkrat sami, ti hočem povedati, da tvojega ubogega očeta zelo boli, da si proti -njemu brez vsake ljubezni." Elena se razburi. ^ "Kako se drzneš z menoj tako govoriti!" Dagmar EJkna pogk*dala v srce in bo očetu napravila kaj dobrega. Toda v tem se je Dagmar zeLo motiila. Signora Katarina« in njena hči se niste zmenili za bolezen moža in očeta, ker jima je bilo tako ugodnejše. In Klena se brezmejno raztogoti, kot njena mati, in prične Dagmar amerjati. "Kaj pa se drzneš? Ne pozabi, koga imaš pred seiboj! Jaz som hči markize Consistelli!" "Ne," pravi Dagmar mimo, "ti si hči signora in signo-iv Strasser." Tetaixl, v sramoti rojeno bitje! Tvoj oče, s katerim se vtdno tako postavljaš, ni tvoj oče, zavrgel, te je, iker te ni imogd več trpeti pred svojimi očmi. Ko je 1voja zlata mati pobegnila z muzikantom, je vse to prišlo na dan in oče te je zavrgel. Ker pa je bil preplomenit. da bi te naglo pognal na cisto, te je tiikaj — sem pregnal." In v svoji plemenitosti to je celo postavil za dedinjo (svojega premoženja, ker pred postavo še vedno veljaš za njegovo hčer. Mi, samo nii smo pravi dediči, mogli bi te pripraviti ob tvojo dedščino in bi to tudi storili, ko bi papa v svoji brezmejni dobrosrčnosti ne držal svojih rok nad teboj. In ker nam boš vzela našo dedščino. zato te sovražimo, mama in jaz, da, sovražimo — sovražimo te! Sedaj 'Tikrat veš, nesramnica in m' ne boš več upala tako govoriti s hčerjo markize Consistelli." Dagmar stoji ikot pribita in gleda v Elenin vsled jeze spa-čeni obraz. Toda dozdeva se ji, kot da je bil doibrodejen pastor potegnjen izpred njenih oči in naenkrat ji je bilo pojasnjeno vise gorje, ki jo je tako skrivnostno obdajalo. Niti najmanj ji ne pride na miseG, da bi dvomila nad Eteninimi besedami. Vse, kar jo je tako dolgo mučilo, česar ni mogla razumeti in si pojasniti, ji je bilo to uro bolestno pojasnjeno. Misli se ji pode po glavi. Vidi očetov temni obraz, njegovo brezsrčnoet, ko je njena mati iaginila. Mteli na to, da y njegovi navzočnosti nikdo ni več smel giovoriti o njej, in da) je bila sama pregnana izpreid tega vsebuje vsak dnevnik tedensko moldno prilogo, celo komunistični "Humanite" jo ima. Topel jesenski dan je. Ob PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH TESMI za moški zbor..........................54) ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .................... J»0 ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .....................30 Zorko Preiovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1J55 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir L— Frane Vent uri ni—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......«3 reki Scini leži lahna meglica, •ki vse zastira1 in kaže v modri luči. Na pariških cestah, ki so živahne in vesele kot zmeraj, se sprehajajo vitke Francozinje v najmodernejših kostumih in plaščih. Neka posebna ljubkost se odraža s teh Parižank. Njih očarljivost je brez primere. Se do danes ne vemo, zakaj so te nežne, ume pariške ženske modne diktatorioe vi iščejo vzorcev za nove modne tvorbe. In včasih se porodi zamMica, ki se takoj spremeni v modo in -i z naiskdkom osvoji svet. Tudi "gledališče večkrat o-plodi m/odo. Pariški kolonij--ki razstavi se mora moda zahvaliti za nošnjo kovinskih o-kraskov 111 ovratnic, in za "Expo 57" to je nova ženska- linija. Moda stopa zmeraj vštric z življenjem, in se prilega vstm dogodkom, celo vojnam. Zatorej izhajajo blesteči se pasovi rn oki-vec, ki ji- že nastanil >aane iride prodajalke. ravi. da je v teli ' tneseeili prodal za 30 oifctotkov vee kot prej. ko je imel lep" loiril, da napravi nekaj nena- j Prodajalke v tr-evnu. vadne ii, a. Nastani i je v -vojo \i movino | le še i»r"M||||||||l*'*ll|||mlllt ^llHlllIll1 jlliinill' ADVERTISE IN GLAS NARODA* VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj ituate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga tlun in tretja pa leto. Da nam prihranite nei»otrebnetn» otrdiIo za plačano naročnino. CAL1FOBNIA: San Francisco, Jacob Lausliin COLORADO: Pueblo. Peter Culig, A. SaftlC Walsenburg. M. J. Baynk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupaett* [LXJNOIS: Chicago, J. Cicero, J. BevČlb Fabian noHite vezenine, in dežnikova palica je na ročaja oibleSena v usnje, in dežniki se morajo v 'barvi vedno njeonati z vso obleko, s cevl,^ in ipokrrvajam. Tako ukazuje Ba»riz. VABLJIVE PRODAJALKE NAJ BODO OBDE. V nasprotju s sedanjim na-eelom ameriških, prodajalk, se je neki newyorški ti^ovec od- (Chicago, C.cero in Illinola) Jollet, Jennie Bamblch La 8aUe, J. Speli ch Maacoutah, Frank Auguatln North Chicago in Wankegan, MMh. WarSeb 51 ARI LAND: Kltzmiller, Fr. Vodopivee MICHIGAN: Detroit, L MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gooie, J. Lrxan'-Ji Ely, Jos. J. Peshel Evelech, Louis Gonie ..Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrrstlch MONTANA: Roundup, M. M. Pan Ian Washoe, L. rfhampa , NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck VEW YORK: Brooklyn, Anthony Svet Gowanda, Kari Littls Falls, OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek. Cfaas. Kar-linger, Jacob Resnik. Jo1*« Kiapmk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumAe Youngstown, Anton KlkeU OREGON: Oregon City, J. K obla r PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Iimvec Conemaugb, J. Brezove« Coverdale In okolica. .Airs. Irana Rupnik Eximrt, Lon^s Supančif Farrell. Jerry Okcrn Forest City, Math Kasrin Fr. Blodniksr Greensburg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferencbak Johnstown. John Polants Krayn, Ant. Tauielj LiiTfPrne. Frank Balloch Midway. Jo.»ii 2nst Pittsburgh in okolica, Philip Pragar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee, West Allia, Fr. 8ksk Shehoypan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Louis Diamoudville, Joe RoUvn Vsak zastopnik lad U, kators > prejdL potrdilo za sva- MBODV