Poštnina plačana v gotovini. CENA 2 DIN. SLOVENSKI SPORT izhaja vsako sredo ~ Stane četrtletno Din 20-— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo: Ljubljana, Linhartova ul. 5 ~ Dopisi za uredništvo: Poštni predal 18 ~ List se naroča v upravi : Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 ~ Račun ~ ~ ~ ~ pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ~ ~ ~ ~ Leto I V Ljubljani, dne 31. marca 1926 Št 5 Prihodnja številka izide radi velikonočnih praznikov v četrtek 8. aprila. Vzor športnega kluba Te dni je izročil jugoslovanski zimskošportni savez TK Skali savezno plaketo v znak priznanja za zasluge, ki si jih je pridobil pri organizaciji nedavne smuške tekme na 50 km v blejskem kotu. Plaketa naj bo skromno priznanje za vse ogromno podrobno delo za to prireditev, kakor tudi odlikovanje športne organizacije, ki naj bi bila po svojem notranjem ustroju in disciplini vzgled vsem ostalim športnim klubom! TK Skala je mlad klub idealnih delavcev, ki se zavedajo dolžnosti člana v športni organizaciji. Vsakdo, ki te dolžnosti zanemarja ali jih ne more izpolnjevati, ne more biti Jedni član kluba. • Klub je razdeljen v več sekcij, ki so zopet same po sebi urejene do zadnjih podrobnosti po intencijah klubovega vodstva. V tem klubu so samo delavci-sportniki. ki ne poznajo osebnih koristi, častihlepja in zahrbtnosti! drugih klubov tekmece, ki pa jih ceni kot vrle tovariše in dobre sodelavce pri skupnem delu za povzdigo zimskega sporta. Rivaliteta med temi športniki je zdrava in korektna ter prinaša vedno lepše uspehe. In kakšni so naši klubi? Dovolj smo doživeli zadnje čase dokazov, da o vsem tem pri njih ni govora. Mesto discipline, reda in skupnega dela, vidimo samo mlačnost, klubski fanatizem in športne neuspehe. Mesto športnega duha, ki bi moral navdajati člana vsakega kluba, najdemo le drugo. Krize, spo- ri in večni prepiri so na dnevnem redu. Vzemimo si za vzgled našo Skalo, vzgojimo čudi v naših klubih le sportnike-delavce in iztrebimo vse ono, kar nas danes tlači k tlom in nam onemogoča pravi razvoj. Pustimo kvarne vplive posameznikov in delajmo z vsemi silami na to, da bomo čimprej našli ono bazo, iz katere bomo lahko brez zavisti dosegli v sportu ono mesto, kamor že davno spadamo! Vzor - klub. TK Skala, tiam bodi za vzgled! Stanje nogometnega prvenstva v LNP-u Ker se bliža prvenstvena sezona posek- odigrane skoraj vse prvenstvene tekme I. no v Ljubljani in Mariboru zaključku in je moštev, je Celje radi naknadnega odigran ja žreb odločil najvažnejša srečanja za posled- nekaterih jesenskih iger nekoliko zaostalo nja, objavljamo radi pregleda in lažjega za- -wn pričelo šele preteklo nedeljo z igranjem sledovanja prvenstvene tabele vseh treh pomladanskega prvenstva, okrožij. — Dočim so v Ljubljani in Mariboru Pn/enstvena tabela i. moštev ljubljanskega okrožja. Najtežjo preizkušnjo je prestal TK Skala ob prireditvi uvodoma omenjene 50 kilome-terske tekme. Največji optimisti so dvomili da bo klub mogel izvesti nalogo, ki jo je prevzel. Za brezhibno poslovanje vsega aparata je potreboval nič manj kot 130 funkcijo ha rje v. Poleg teh je postavil tudi številne tekmovalce, od katerih je večina zasedla najboljša mesta. Vsi pozvani funkcijonarji in tekmovalci so se kljub najslabšemu vremenu v dežju, snegu in mrazu zbrali ob določeni uri na določenih mestih in oskrbeli svoje Posle. Nekateri od njih so morali prebdeti vso unč pred tekmo in čakati še naslednjega dne zadnje tekmovalce skoraj do irdega mraka. Koliko je treba zato samozatajevania in koliko discipline, ve le Ihti, ki je kaj takega vsaj v malem poskusil. Prireditev je vkljub naj! olj neugodnim vremenskim prilikam potekla nad vse pričakovanje in prinesla klubu obenem tudi najvišje priznanje, ki ga more dati vodstvo zimsko-sportnih organizacij! Tu di TK Skala ima med zimskimi športniki 1925/26 I. moštva Ljubljana Ilirija Jadran Slovan Primorje I Hermes Svoboda Slavij Število tekem - Dobljenih Neodlo- čenih V N Score Točke Mesto Ilirija 4:1 9:1 11 0 10:0 3:2 40 3:0 11:0 15:0 8:1 10 10 - — 78:5 20 I. Jadran 1:4 1:9 7:1 2:6 4:1 8:1 1:5 3:0 3:0 9 5 4 30 27 10 IV. Slovan 0:11 0.10 1:7 6:2 4:2 2:3 2:1 6:0 16:0 7T 10 6 . — 4 43:37 12 II. Primorje 2:3 1:4 2:4 3:2 xB 10:0 14:0 3:0 12:0 8 5 3 47:13 10 III. Hermes 0:4 0:3 1:8 5:1 1:2 0 10 o 9:0 3:0 3:2 9 4 5 22:30 8 V. Svoboda 0:11 0:3 0:6 0:16 0:14 0:9 3:1 7 1 6 3:60 2 VI Slavija 0:15 1:8 0:3 1:6 0:3 0:12 0:3 2:3 1:3 9 — 9 5 56 0 VII. V nedeljo 4. in ponedeljek 5. aprila Mednarodni nogometni tekmi S. K. STURM (Gradec): S. K. ZMRIJA i ^ _ - — — Igrišče S. K. Ilirije (prvak Šiajarske) Tekmi se vršita o Ib vsakem vremenu (prvak LNJP~a) Podrobnosti v dnevnikih Prvenstvena tabela I. moštev mariborskega okrožja 1925/62 I. moštva Maribor Rapid Maribor Merkur du Mura Svoboda Število tekem Dobljenih Neodlo- čenih Zgublje- nih Goli Točke Mesto za proti Rapid vS' 7:1 3:1 9:2 7:3 8:1 3:0 14:0 7 7 — — 51 3 14 II. Maribor 1:7 3:0 5:3 1:1 6:3 11:0 3:0 5:1 10:3 9 7 1 1 45 18 15 I. Merkur 1:3 0:3 3:5 O 7:3 2:4 14:0 11:1 3:2 5:1 9 5 — 4 46 22 10 III. Ptuj 2:9 3:7 1:1 3:6 0:11 0:3 3:7 4:2 5:1 3:0 4:2 9 4 1 4 23 6 35 9 IV. Mura* 1:8 0:3 0:14 1:11 1:5 0:3 3:2 0:3 10 1 — 9 63 2 VI. Svoboda 0:14 1:5 3:10 2:3 1:5 2:4 2:3 3:0 — 8 1 — 7 14 44 2 v. * Mura se spomladi ne udeležuje prvenstvenega tekmovanja in zgubi vse preostale tekme z 0:3. Prvenstvena tabela I. moštev celjskega okrožja. Neodločenih -C Goli 3 od Atletiki 1 ad czi Število tekem Dobljeno Izgubljeni za proti Točke Mesto Opomba S. K. Celje 3 : 1 8:0 2 2 — — n 1 4 i. Atletik S. K. 1 :3 5:2 11:1 3 2 — 1 17 4 4 n S. K. Redstar 0:8 2:5 1:11 3 ' — — 3 3 24 — m. S. K. Šotanj je bil prvenstvenih tekmovanj oproščen. Kakor kažejo tabele, bo boj za nekatera razna razočaranja. Moštva so pridno na delu. mesta še zelo srdit In zanimiv. Dočim je v Upajmo, da jim bo (skorajšnje lepo vreme Ljubljani Ilirija siguren favorit, je rivaliteta* omogočilo intenzivnejši trening kot so ga v Mariboru in Celju manjša in je računati na lahko vršila dosedaj. Božo Kramaršič: Water - polo Znano je, da so bili Angleži narod, kil si p' za razvoj vodnega sporta stekel ogromnih zaslug in zavzemal v vseh panogah dolgo rasa vodilno mesto. In ravno na Angleškem so odigrali prvo water - polo tekmo. — Vedno praktični Angleži so kaj kmalu uvideli, da si kljub vsem prvovrstnim uspehom in širokopotezni propagandi plavalni sport v obstoječih mejah ne bo mogel osvojiti širših mas in najti v javnosti onega razumevanja in simpatij, ki so za vsak uspešen razvoj in napredek potrebne. Treba pa je bilo publiki nuditi nekaj, kar priveže gledalca nase in ga vzdrži v napetem pričakovanju do konca, obenem pa mu je lahko dostopno in razumljivo. — V programu plavalnih tek. m je bilo treba uvesti senzacijo, ki bi -vlekla . In tako se je porodila ideja, prestaviti s travnika v vodo tradicionelno angleško narodno igro, splošno priljubljeni nogomet — seveda primerno predelan in prikrojen. Pod okriljem »London Svimning Associatioiv se je I. 1870 sestala posebna komisija, ki naj bi sestavila zadevna pravila — toda brez pravega uspeha. Že 1. 1874. pa so različni angleški listi naznanili prvo water - polo tekmo v »Cristal - palace-u« in dve leti kasneje se je v B6rnemouthu-u vršilo prvo \vater - polo tekmovanje na odprtih vodah, pri katerem sta oba nasprotnika postavila v boj moštvi po 7 igralcev, kakor je to običajno še danes. Seveda so se vse te prve tekme vršile v več ali manj primitivnih okoliščinah in spočetka brez kakršnihlkbli pravil. Tekom časa pa se je vsem tem nedostatkom odpomoglo in sestavila so si pravila, ki so se od časa do časa izboljševala m izpopolnjevala, dokler ni 1. 1890 angleška »vaterpolo zveza objavila pravila, ki z malimi nebistvenimi spremembami veljajo še danes. Kot vsak nov pokret pa je tudi \vater-polp zadel v gotovih krogih na hud odpor. Velik del angleških plavačev je skušal novotarijo z vsemi močmi zatreti, češ da je brez vsake koristi in pomena. A njih število se je z vsakim dnem manjšalo in kmalu \vater-polo v celi Angleški ni imel nobenega nasprotnika več. Polagoma so ga nato sprejeli tudi drugi narodi. — Jugoslavija je od svojega obstoja imela v tem pogledu odličnega reprezentanta v »Somborskem S portskem Udruženju«, ki je bilo tudi dalj časa državni prvak. Momentano pa sta najmočnejši moštvi v kraljevini splitski »Jadran■ in dubrovniški Jug . Water - polo igra je po mnenju vsakogar, ki jo je imel priliko spoznati, ena najlepših iger z žogo sploh. Princip igre je isti, kot n. pr. pri nogometu. Boj med napadajočo in branečo se stranko nudi razne napete in zanimive momente tehnične in taktične dovršenosti, trike in finese, ki morajo zadiviti gledal.u. Žal je water-polo pri nas v Sloveniji, dasi je dosegel že razmeroma visoko stopnjo, širši publiki še malo znan. Konstatirati moramo pač žalostno dejstvo da so, kakor v zadnjem času športne' prireditve, sploh plavalne tekme, slabo obiskovane in tako je prišlo, da je ostala ta panoga v javnosti več ali manj neopažena in se ji odreka pozornost, ki jo po vsej pravici zasluži. Upajmo pa, da bodo kmalu odpadli vsi predsodki in očitki, da se javnost otrese svoje mlačnosti in slovenskemu sportu tudi v tej panogi napočijo boljši časi! — Sprehod po svetu Lahka atletika stepa zmeraj bolj na dan. v Ameriki skačejo in.tekajo sicer še vedno v zaprtih prostorih, v haliah, a pomlad trka na vrata in bo privabila športnike ven. Hoff je skočil ob palici zadnjič enkrat 4.151 m, Hubbard pa na daljavo 7.498 m; Hubbard ima svetovni rekord v skoku na daljavo, 7.896 m. Schwarze je vrgel kroglo 15.43 m daleč in mu je manjkalo samo še 11 cm do svetovnega rekorda. Dvoboj Hoffa in Osborna se je predčasno Ijoiičal, ker si je Osborne zvil nogo; Hoff je tekmoval naprej z Nortonom, ki se je bil dvojici pridružil. Hoff pravi, da bo še letos skočil 4.30 m visoko. V skoku brez zaleta je dosegel Norvežan Helgesen 1.58 m višine, Bakke pa 3.29 m daljave, oboje prav izvrstno. Veliko beremo o Nemcu Rademacherju, ki je sedaj v Ameriki in plava v prsnem plavanju rekord za rekordom. Sprejel ga je v avdijenci tudi predsednik Coolidge. kar nam pomen sporta v Ameriki pač najbolj jasno osvetli. Od Milana do San Remo je po slabi cesti prevozil italijanski kolesar Girardengo 289 km v 10 : 14 : 40. Na avtomobilu tvrdke Renault, 40 konjskih sil, sta prevozila Garfield in Plessier 500 km v 2:48:11.6, kar bi dalo na uro dobrih 178 kilometrov. Italijani so ustanovili v Bologni visoko šolo za telesno vzgojo, prvo šolo te vrste v Italiji. Nemci tako visoko šolo. že imajo, uspehi so izredni. V soboto se je vršila v Londonu na razdaljo 6840 m veslaška tekma med moštvom vseučilišč 0xford in Cambridge; prvič so tekmovali 1. 1829, redne tekme se pa vršijo od leta 1864 naprej. Do letos so tekmovali 77krat, letos 78tič. Tekma leta 1877 je bila neodločena, ker sta prišla oba čolna ob istem času na cilj, sicer je pa zmagal Oxford 30 krat, Cambridge 36 krat. Ker je tudi letos zmagal Cambridge, je končni zaključek sledeči: 40 Oxford, 37 Cambridge, 1 neodločeno. Veslajo zmeraj navzgor proti toku Temze, a ob padajočem morju. Najboljši dosedanji čas je dosegel leta 1911 Oxford, 18 : 29; najboljši čas Cambridgea je 18:41. leta 1924. Letos je porabil Cambridge 19 :29, torej ravno eno minuto pod absolutnim rekordom. Povprečno veslajo 20 do 22 minut; razmere niso .zmeraj enake, včasih veter, včasih valovanje itd. Oxfordčani so prinesli letos v boj večjo težo in moč, Cambridge pa eleganco in enotnost moštva v veslanju. Tekmo gleda navadno več kot milijon ljudi, navzoči so zmeraj člani kraljeve rodovine, poslanci i. dr. Na severni tečaj se odpravlja kar sedem ekspedicij; najbolj resna je Amundsenova, ki bo letos z zrakoplovom ponovil lanski aeroplanski poskus. V. š. Vesele velikonočne praznike želita vsem športnikom uredništvo in uprava. Dr. M.: Trening in njegove podlage (Dodatek.) Za dosego individualno najboljšega uspeha je treba — kakor že uvodoma omenjeno — razširiti trening tudi na življenje izven športnega prostora. — V splošnem bo dotični dosegel najboljši uspeh, ki bo pod sicer enakimi pogoji vodil najbolj številno bilanco svojih moči v ostalem življenju izven ožjega treninga. Glavna smernica za ta del je že dana v besedah: Počitek in primerna hrana. Dodati pa je treba, da ovira dosego individualnega rekorda vse, kar izvabi organizmu in srcu po nepotrebnem rezervne sile. Zvišan krvni pritisk zahteva od srca večje delo. V zdravem organizmu se zvišani krvni tlak med drugim ne pojavi samo pri fizičnem delu. temveč tudi pri duševnem razburjenju. Od individualnosti in socijalnih razmer, v katerih živi posameznik, je odvisno, koliko se lahko v tem oziru varuje. Vsemu, kar pospešuje po nepotrebnem delovanje srca, bi se bilo treba odreči. Močna črna kava, močan čaj, nikotin in alkohol bi značili pri nas običajni kontingent takih snovi. Poleg drugih vplivov dvignejo imenovana sredstva v gotovih malih dozah krvni tlak in obremenijo tako srce, v večjih dozah pa omamijo del živčevja. Niti prvega niti drugega ne bi bilo posebno priporočati. Navadna se uživa večje množine manj kon-centriranih pijač. Že nepotrebno velika množina tekočine kot take zahteva zopetno izločitev organizma, in sicer na račun srčne sile. Pri tem je treba vedeti, da kroži del tega za vzit ega sredstva »ekoliko časa kot neizpremenjen alkohol v krvi in Nogometno moštvo graškega SK Sturma, ki igra na velikonočno nedeljo in pondeljek dve tekmi s prvakom LNP SK Ilirijo, je prvak avstrijske Štajerske in najboljše amatersko moštvo Avstrije, vsi njegovi igrači so opetovano nastopili reprezentativno za Gradec .in za Štajersko. Proti Iliriji nastopi z istim moštvom, s katerim je 25. t. m. dosegel v Zagrebu rezultat 2 : 2 proti Gradjanskemu ŠK. Nekateri drugi Važnejši rezultat Sturma: proti profesijonalnim tako škoduje organizmu. Najbolj občutljive in pri tem ne ravno najbolj nepotrebne stanice telesa bridko občutijo ta strup. Mislim na centralne živčne stanice — na možgane. Od koncentracije in množine zavžitega alkohola ter od konstitucije posameznika je odvisna škodljivost tega sredstva. Poskusi so pokazali, da potrebuje — pod enakimi pogoji — pred delom nikotinizirano srčno mišičje dalj časa, da dvigne svojo absolutno moč na isto višino kakor srce, ki ni bilo pred delom pod vplivom nikotina. Škodljivi učinki istočasnega uživanja omenjenih snovi so posebno veliki. Mimogrede bi pripomnil, da vplivajo dalj časa trajajoče vroče kop el ji vseh vrst — tudi solnčne —• neugodno na absolutno srčno silo. Glede hrane ni treba prerigoroznih predpisov. Zdrav človek si zbere hrano sam po svojem okusu in potrebi; žal pa ne vedno. Omeniti pa hočem, da ni koristno pogosto uživanje preslanih jedil, ker se mora navadno) po taki hrani obremeniti srce z odgovarjajočo veliko množino tekočine. Splošno znano je, da ni umestno, ako se prihaja s polnim želodcem k treningu. Ne oziraje se na to, da je organizem že s prebavo kot tako angažiran, pritiska poln želodec indirektno na srce in mu otežkoči delo. Iz enakih razlogov tudi ni priporočljivo uživati pred treningom tako hrano, radi katere se razvijajo pri prebavi večje množine plinov. Z navedenimi dejstvi bi bilo približno vse povedano, kar more mladega športnika zanimati. Želeti bi pa bilo, da najdejo te vrstice odmev tudi v dejanjih. Trening, ki ga bomo gojili v gori začrtanih mejah, bo dvignil uspehe posameznika in s tem posredno tudi ugled sporta. dunajskim klubom Wacker 3 : 1, 1 : 1; Slovan 1 : 1;' Sportklub 3 : 1; na turneji v Nemčiji in Holandski: Aachen 3 : 2, Roemond 5 : 2, Ker-grade 4 : 0, Koln 4 : 4. Sestava moštva proti Iliriji : Giirtl — Doller, Ferk — A. Skasa, Greiner, F. Skasa — Gerth, Sinkovič, VVening, Dellinger (Orozsy), AValdhauser (Sehaar). — Sestava Ib' rije: Miklavčič — Pogačar, Beltram — dr. Tavčar. Zupančič G. (Zanki), Lado — Zupačič I. Herman, Oman (Zupančič G.), Doberlet (Oman), Kreč. NOGOMET Iz Ljubljane 1. kolo podsaveznih pokalnih tekem. V četrtek dopoldne so se pričele podsavezne pokalne tekme. Zmagala sta oba favorita. Slovan — Svoboda 3 : 0. Svoboda ni nastopila in izgubi po pravilniku s 3 : 0. Ilirija : Slavija 14 : 1 (3 : 1) Ilirija je nastopila z devetimi rezervami. Od prvega moštva sta igrala le Herman in Kreč II. Slavija je bila v začetku prve polovice skoro enakovreden protivnik in je celo dosegli vodilni gol. Kasneje je pa podlegla sistematični igri Ilirije, čije forvard se dolgo časa ni znašel in kazal pred golom veliko nesigurnost v streljanju. Igralo se je poleg tega taktično povsem nepravilno. Šele v drugi polovici, ko je pričel napad operirati z prediožki v prazne prostore, je prišla premoč tudi številčno do izraza. V vsakem oziru sta zadovoljila Kreč II. in Herman. Drugi je ponovno dokazal, da je izboren strelec. Vrhovnik in Vrtačnik sta igrala preveč sebično. Vodja napada, Pe-valek I. se je začetkoma spuščal v driblanje, kasneje je dobro zaposljeval zvezi. Krilska vrsta zadovoljiva. Po dolgem odmoru je zopet igral Dekleva. Branilca na mestu. Vratar je branil večinoma z nogami, česar se mora odvaditi. Slaviji je treba predvsem ostrega kondicijskega treninga. Prijateljska tekma. Primorje : Maribor 11:0 (6:0). Tekma je prinesla Mariborčanom katastrofalen poraz. Gostje so nas neprijetno iznenadili. Razen levega krivca so vsi zatajili. Ne vemo, ali je temu kriv velik prostor ali pa pomanjkanje treninga. Njihov napad kombinira preveč v ravni črti in vsled tega ne pride naprej. Krilci se za obrambo niso brigali. Edino levi krilec Bergant je popolnoma zadovoljil in je bil tudi najboljši mož Maribora. V obrambi je vratar docela odpovedal; velik del krivde na visoki poraz gre na njegov račun. Branilca Stauber in Wagner nesigurna; Stauber proti koncu boljši. Primorje je bilo stalno v premoči. Izborno je bil razpoložen Erman II, ki je sam osemkrat potresel mrežo. Vodja napada Glavič dober. Uršič slab. Levo krilo boljše od desnega. Buljevič ih Zemljak sla bila zopet odlična. — Obrana ni imela težke naloge. O igri sami ni dosti pripomniti. Primorje je imelo v Ermanu II. moža, ki je skoro vsak napad zaključil z razantnim strelom v mrežo. V nasprotnikovi kri Iški vrsti niso našli sikloro nikakega odpora. Erman zabije v kratkih presledkih 4 gole. Sledi peti po Uršiču. Kmalu nato prodre Erman in zaključi ob asistenci Wagnerja s šestim golom prvo polovico. Po pavzi je sledilo še 5 golov, do-čim se Mariborčani še vedno niso znašli. — Sodnik g. Držaj dober. M. P. Finale za Krisperjev pokal. Nastavek 1 + 45 min. (I : 0. Rezultat 4:1 (4:1) za Primorje. — Slaba igra na slabem igrišču. — Brez publike. • Preteklo soboto sta ASK Primorje in ŽSK Hermes ostanek pred dnevi prekinjene finalne tekme za Krisperjev pokal. — Ker so se pri tekmi dogodili razni incidenti, je podsavez odločil, da se vrši ta tekma brez prisotnosti gledalcev. Na nasipu ob gorenjskem kolodvoru in okoli plota se je pa nabralo precej radovednežev in kluba-šev, ki so seveda glasno spremljali potek igre. Igra ni nudila posebnega sporta. Igrišče je bilo zelo razmočeno, tako da je bila vsaka dobra igra izključena. — Vsled velike nesigurnosti v nogah je ostala menda igra tudi brez gola. — Primorje je bilo vso igro v jaki premoči, vendar pa ob izborni Hermesovi obrambi ni moglo do uspeha. Ker sta imeli obe napadalni vrsti le pc 4 igralce (Draksler in Uršič sta bila izključena že v prvem delu igre!), je bila tudi igra v napadu precej primitivna. — Pri Primorju se je zelo trudil Erman II, pri Hermesu pa Klančnik, Iti pa pri -krilih nista našla opore. — Dobri so bili krilci Primorja. — Par nevarnih strelov je držal tudi Habicht (Hermes), ki je imel vsled slabih tal najbolj odgovorno mesto. Igralo se je iair in brez najmanjšega incidenta. Sodnik g. Fink je — razen par malenkosti — pokazal svojo dobro stran. Brez publike je ta po$el seveda mnogo lažji. Po tekmi je predsednik LNP-a g. Jaklič iz rcčil ASK Primorju okusen pokal ter s kratkim nagovorom pozval obe moštvi na novo delo. Grajati moramo, da podsavez in uprava igrišč SK Ilirije nista posvetili potrebne pozornosti temu, da je bil dostoo pbčinstva k tej tekmi zabranjen. Kljub temu je bil vhod, ki ga ravno popravljajo, odprt in se je šele poznejši intervenciji rediteljev posrečilo deloma n*praviti red! L. S. Potrta prvenstvena nedelja. V nedeljo sta bili odigrani dve prvenstveni tekmi. Hermes in Primorje sta odgodila igro vsled dežja na poznejši termin. Na precej razmočenem terenu, ki pa je bil vseeno sposoben za igro, sta nastopila dopoldne Slovan in Svoboda, popoldne pa Ilirija in Jadran. Slovan : Svoboda 16 : 0 (8 : 0). Kompletno moštvo Slovana je z visoko raz liko odpravilo mlado Svobodo, ki. si na mokrem terenu ni mogla pomagati. Posebna brez odpore je bila obramba. Sodil je dobro g. Držaj. S to tekmo si je Slovan opomogel na II. mesto v prvenstveni tabeli. Ilirija : Jadran 9 : 1 (3 : 1). Pri Iliriji je mesto obolelega Miklavčiča igral Doberlet v golu. Pokazal je, da je na tem neobičajnem mestu izvanreden talent. Krasno je ubranil lepo plasirano enajstmetrovko. Moštvo je spremenilo v drugi polovici sestavo forvarda in je igralo v formaciji K reč II, Oman, Gabe, Herman, Zupančič I. Ta sprememba se je sijajno obnesla. Oman se je počutil na svojem starem mestu v levi zvezi. Izvrstno se je razumel s Krečem, ki je bil najboljši mož na polju. Centriranje ob pravem času in na pravo točko so njegove največje odlike. Gabe mora igrati še par tekem kot vodja napada in Iliirja bo dobila v njem dolgo pogrešanega izvrstnega vodjo. Idealno je delil žoge, posebno njegovi predložki na krilo nas spominjajo na Loosa, bivšega trenerja Ilirije. Herman je zopet dokazal, da je navalni igralec. Zupančič I. na desnem krilu je imel slab dan. Zamudil je mnogo ugodnih prilik s tem, da je predolgo držal ^ogo. Ima tudi navado, da pelje žogo proti cornerju mesto proti golu. Krilci dobri. Najboljši dr. Tavčar, ki je vsled dobrega plasiranja odvzel nasprotniku z lahkoto vsako žogo. Branilca, posebno Beltram, jako dobra, izvanredna je bila njihova stabilnost na »mastnem« terenu. Priporočali bi Iliriji, da trenira Doberleta ža vratarja in si tako zagotovi rezervo za Miklavčiča. V splošnem ie igralo moštvo, posebno- drugo polovico, jako dobro in prihaja polagoma v formo. Jadran je nastopil brez Pečnika, Martinaka in Jamnika, z nekaterimi novimi močmi, ki so se dobro obnesle. Opora moštva je še vedno Rape, duševni vodja in organizator vseh napadov. Dobro mu je sekundiral srednji krilec Kern. Na momente je ugajal tudi levi krilec Januš. Vratar Vidmar je spustil nepotrebno dve, lahko ubranljivi žogi, seveda je bila temu kriva tudi mastna žoga. Sodnik g. Planišek zelo dober in sedaj eden najboljših naših sodnikov. Igra v početku odprta. Ilirija v lahki premoči. Jadran inscenira po Rapetu jako nevarne napade. Krilci Ilirije pošiljajo neprenehoma dobro uporabljive žoge svojemu napadu. Po lepi kombinaciji zabije Oman prvi gol. Sledi serija kotov proti Jadranu. Iz predložka Verovška doseže Oman drugi gol, ki pa je bil ubranljiv. Janez dobi na desnem krilu žogo in po lepem teku zabije tretji gol. Jadran doseže več Ikiotov. V gnječi roka Beltrama, 11 m pretvori Rape v prvi in častni gol za Jadran. Menja se brez odmora. Forvard Ilirije v spremenjeni postavi izvanredno kombinira in doseže še 6 golov, od katerih sta bila posebno efektna Omanov votay in Hermanov z glavo. Jadran je imel še z eno enajstmetrovko priliko, da zniža score, kar pa je Doberlet efektne preprečil. Igra je končala v premoči Ilirije. M. P. Iz Maribora Prvenstvena tekma. SD Rapid : SK Ptuj 7 : 3 (7 : 0). V nedeljo, dne 28. t. m. je SD Rapid odigral prvo prvenstveno tekmo v letošnji sezoni. Dosegel je precej ugoden rezultat, ki bi ga bil lahko tudi zvišal, če bi bil dodobra izkoristil ugoden veter, in da ni v drugi polovici (menda iz istega vzroka) popolnoma popustil. »Rapid«' je v prvi polovici krasno napadal in predvedel lepo kombinacijo, dočim pa je v drugi polovici popolnoma zatajil, »Ptuj« je radi vetra imiel . tež .k položaj, kajti obramba je le s težavo vračala žogo. V drugi polovici pa je nadkriljeval nasprotnika in dosegel 3 : 0 v svojo korist. Sodil je g. Nemec dobro. SSK Maribor (rez.) : SD Rapid (rez.) 6:2 (3 : 0). Predtekmo »Rapid : »Ptuj« sta odigrali rezervni moštvi Maribora in Rapida. »Maribor« je predvedel jako lepo igro in zasluženo zmagal, a to prvič nad »Rapidovo« rezervo. Posebno so se odlikovali obe zvezi in center v napadu, srednji krilec, ki je jako ambicijozen in talentiran, ter vratar, ki je pokazal obilo tehnike. »Rapid« je igral brez kombinacije in ni imel potrebne hc mogenosti. Sodnik je bil slab in bi želeli, da se ne omalovažuje tekem rezerv in mladinskih moštev, kajti sodnik ima na igrišču tudi športno-vzgojno nalogo. V. C. Iz Celja Atletik S. K. : S. K. Redstar 11 : 1 (3 : 0). V nedeljo se je otvorilo prvenstveno tekmo vanje celjskega okrožja s tekmo Atletik S K : S. K. Redstar. Radi deževja je bilo igrišče pri Skalni kleti razmočeno in polzko, tako da se moštva nista mogla pravilno znajti. Tekma ni nudila nobenega športnega užitka, ker se je vršila ob stalni premoči Atletik S. K. Redstar doseže v 19’ drugega polčasa častni gol (11 m). Koti 12 : 0 za Atletike. Redstar se ima zahvaliti edino vratarja, da jih je obvaroval še hujšega poraza — Sodnik Bizjak zadovoljiv. — Omeniti vredno je to, da klubi kljub opetovani službeni objavi ne poznajo športnega pozdrava pred in po igri. J. Iz ostalih krajev države Zagreb: Prvenstvene tekme. 1. A razred: Gradjanski : Željezničari 4 : 2 (3 : 0). Slaba igra Gradjanskega. — 25 minut drugega polčasa so vladali Železničar! in skoraj izena- čili. — V Gradjanskem sta bili dobri obe krili in PeršikJa ter obramba. Pri Željezničar jih so ugajali krilci in branilci. Publike 3000. Sodnik g. Lepac dober. Hašk : Oroatia 6:2 (3 : 0). Premoč Haška. Posebno ugajala je obramba in kri Iška vrsta. Igra je bila fair. — Sodnik g. Fabris dober. Concordia : Sparta 2:0 (0:0). Reelen rezultat, Šparta ves čas v defenzivi. S to tekmo je Šparta definitivno obsojena v I. B razred. I. B razred: Dorby : Viktorija 4:2 (0:4). V prvem polčasu otvorjeno, v drugem premoč Derbyja. Tipografija : Makabi 1 : 0. Zmaga je padla iz enajstmetrovke malo pred koncem igre. V prvenstvu I. A razreda vodi Hašk s 14, kateremu sledita Gradjanski in Concordija s 13 točkami. — Vodstvo Haška pa je le problematično, ker je izgubil proti G rad j .niškemu in ima slednji vse važne tekme že za seboj. — Prvenstvo bo imel Gradjanski. Beograd: Prvenstvene tekme. B. S. K. : Jedinstvo 3:2 (2 : 1). Ostra igra pod vodstvom slabega sodnika. Jugoslavija : Jadran 9:0 (4:0). Lahka zmaga prvaka. Osijek: Slavlja : Gradjanski 5:2 (3:1). Najvažnejša prvenstvena tekma v podsa. savezu. Slavlja v odlični formi. Sloga : Makabi 3 : 0. (par forfait). Sarajevo: Slavija : Hajduk 2:1 (1 : 1). Prijateljska tekma domačih moštev brez posebnosti. Subotica: Bačka : Žak 8 : 2 (1 : 2). Sand : Subotički Sport 5 : 3 (3 : 1). Karlovac: Uskok (Zagreb : Gradjanski 7:2 (4:1). Iz inozemstva Dunaj: Pokalne tekme (Četrtek 25. t. in.) Vienna : Hertha 5:1: Hakoah : Rudolfsh.gel 3 : 2; Flcridsdorfer AC„ : Slovan 1 : 0. Budimpešta: M. T. K. : Rapid (Dunaj) 3 : 1. Praga: Sparta (Praga) : F. T. C. UTE komb. 2 : 1. D. F. C. : Nemzeti F. G. 3 : 2. Slavia : Cechie VIII. komb. 4 :1. Nedelja 28. t. m. Dunaj: Sparta : VV.AC 3 : 2 (1 : 1). Pražani so zmagali le s težavo. Prvenstvene I. ncamaterske lige. Vienna : Hakoah 5 : 4 (3 : 1) Waeker : Admira 0 : 0 Floridsdorfer A. C. : Rudolfsh.gel 4 : 01:0) Slovan : Crieketer 1 : 1. If. neamaterska liga B. AC : Donau 2 : 0 (2 : 0) WAF : Sportfreunde 7 : 2 (0 : 1) Budimpešta: F. T. C : Rapid (Dunaj) 3 : 0 (1 : 0) Amsterdam: Nizozemska : Švica 5 : 0 Praga: Viktorija Žižkov : Slavia 3 : 2! Union Žižkov : Čechie VIII 5 : 3 Bratislava: Nemzeti (Budimpešta) : F. C. Bratislava 3 : 0 Metz: Simmering (Dunaj) . Atletique Messin 6 : 0 Oglašajte v „Slov. sportu!" LAHKA ATLETIKA — Nočni tek po Ljubljani AbK Primorje je priredilo prošlo soboto večerni tek po ljubljanskih ulicah. Proga je bila dvojna, in sicer krajša v izmeri ca 240J m in daljša ca 400 m več. v odila je od pošte, kjer je bil start, po Dunajski, Masarykovi, Resljevi cesti — Zmajskem mostu na Vodnikov trg, pnad Škofijo, od tu je odcepila 'klrajša po Stritarjevi, Prešernovi ulici na Aleksandrovo cesto do cilja pred Narodnim do mom; daljša pa je vodila po Mestnem in Starem trgu n . št. Jakobski most, dalje mimo šole na Grabnu, po Rimski cesti, Gradišču in Šelenbur-govi ulici do cilja na Aleksandrovi cesti. titartalo je celokupno 25 tekačev in sicer v I. kategoriji (daljša proga) 7 in v drugi 18 tekačev. Stari se je zakasnil za 24 minut, kar pač ne priča o skrbni pripravi prireditve. Približno do Resljeve ceste so tekli vsi tekmovalci v gruči, tu pa se je gruča razvila v daljšo procesijo. Cilj so pasirali v I. kategoriji: 1. Slapničar (Primorje), 2. De Reggi, 3. Deržaj (oba Ilirija), 4- Gaberšček (Svoboda), 5. Senčar (Ilirija). 11. kategorija: 1. Močan, 2. Žorga, 3. Mohar (vsi Primorje), 4. Ogrin (Ilirija). Vreme je bilo deževno in ceste blatne:- S športnega stališča tekma ni bila na višini, v propagandnem oziru (kakor je bila najbrže tudi zamišljena), je pa dosegla povoljen uspeh, kajti prisostvovalo je teku lepo število občinstva. Prireditelji so napravili neodpustljivo organizacijsko pogreško, da so namreč sklicali sestanek za 6 uro, sami pa prispeli pol ure kasneje ier pustili tekmovalce svoji usodi. Na ta način se ne vzgaja pri tekmovalcih čuta do točnosti in discipline. A. G. O.vford — Cambridge. Kot vsako leto spomladi sta se tudi letos 19. marca obe univerzi merili v 11 disciplinah lahke atletike. Zmagal je Cambridge z 8 proti 3. Rezultati so sledeči: 100 yardov 1. Porrit (Oxford) Rl sek., 2. Harrison (Cambridge) pol metra. — ^'°trt milje (= 440 yardov) 1. Rinkel (C) 50 štiri P6tine sek.; 2. Johnson (0) 5 metrov zadaj. — p°t milje 1. Starr (C) 1 : 59 štiri petine; 2. Fryer K.) 2 metra. — Ena milja (1609 m) 1. Starr (C). * ; 59 štiri petine; 2. Fryer (C.) 2 metra. — kila milja (1609 m) 1. Starr (C) 4 : 27 dve petini; O Comor (0) 5 metrov. — Tri milje 1. Fooks K) 15 : 7 dve petini; 2. Edvvards (0.) 45 metrov zadaj. — 120 vardov zapreke 1. Lord Burghley ^•) 15.5 S£g. o. Weighman - Smith (C.) 2 metra. -1* vardov zapreke 1. Lord Burghlev (C.) 25 dve Petini sek. 2. Porrit (0) 1.5 metra. — Skok v vi-m*io: j Willis (C) in Pendlebury (C) 186 cm Ne\vman (0) — Skok v daljavo: V. Hyatt (0). j0') 7 V' 05 cm; 2. PowelI (C.) — Skok ob palici ; Hyatt (0.) 3 m 64 cm; 2. Scott (C.); Met roSle 1. Hovvland (C.) 13 m 06 cm, 2. Thom-s°n (o.) Najboljši skakalci v Evropi. »Sport-Tagblatt« prinaša dober seznam 0Udh sodobnih evropskih skakalcev. Prinašmo ga: Skok na daljavo. • Hoff. Norveška, Naslad, Norveška R Englund, Švedska Gobermann, Nemčija '' 1 uulos, Finska . ’ (10111137. Madžarska 7-57 m 7-45 > 7-27' > 7-26 > 7\18 > 7-16 > 7. Hansen, Norveška. 7-14 > 8. Hoffmanu, Nemčija 7-14 > 9. Hallberg, Švedska- 7-14 > 10. Tomasi, Italija 7-13 » Skok v višino. 1. Sewden, Francija 1-95 m 2. Oesterberg, švedska 1-95 » 3. Gaspar, Ogrska 1-93 > 4. Helgesen, Norveška V91 5. Karlsson, Švedska 1-90 » 6. Wahlstedt, Finska. 1-90 > 7. Skoczinslkly, Nemčija 1-88 > 8. Kopke, Nemčija. 1-88 > 9. Barney, Švedska 1.88' 10. Hansen, Norveška 1-865 » Skok ob palici. 1. Hoff, Norveška 4-252 m 2. Petersen, Danska 4-04 » 3. Hvati, Anglija 3-81 > 4. Karlowitz, Madžarska 3-71 ■; 5. Reng, Nemčija 3-70 6. Nicolaisen, Danska 3-70 > 7. Lindblad, Švedska 3-65 :> 8. Bleise, Nemčija 3-65 » 9. Rvdberg, Švedska 3-60 2> 10. Leppke, Nemčija. 3-60 Skakalca na daljavo Catorja ne štejemo med Evropejce. Pripominjamo, da je imel svetovni rekord v skoku na daljavo več kot dvajset let tud' Evropejec, Anglež O’ Connor, s 7-61 m. 5000 m v manj kot 15 minutah. Štirinajst je atletov, ki so pretekli doslej 5000 m manj kot v 15 minutah. Našteli jih bomo: 1. Nurmi 14 :28.2, leta 1924, Finec. 2. Ritola 14:31.4 (v treningu že 14:23.3), Finec. 3. Kohiemainen 14:36.6, že leta 1912, Finec. 4 Bouin 14 : 36.7, leta 1912, Francoz. 5. Wide 14 : 40.4, Šved. 6. Backmann 14 : 51, Šved. 7. Ray 14 : 54, Amerikanec. 8. Falk 14 : 54.3, Šved. 9. Jokkela 14 : 54.9, Finec. 10. Guillemot 14:55, Francoz. 11. Mattilainen 14 : 57, Finec. 12. Eklof 14 : 57.3, Šved. 13. Zander 14:57.5, Šved. 14. Halstvedt 14:59.1, Norvežan. Torej samo evropski severnjaki, razen d vel, Francozov. Amerikanec je en sam. Opazimo tudi, da je diferenca med najboljšim in najslabšim samo pol minute, najboljši znak, da se s 14 : 20 bližamo meji lega, kar človek zmore. KOLESARSTVO IN MOTOCIKLISTIKA — »Sava« in kolesarski podsavez za Slovenijo. Po ustanovitvi Koturaškega saveza za vso kraljevino so bili kmalu po vseh središčih kolesarskega športa ustanovljeni tudi podsavezi, ki so prevzeli organizacijsko delo po posameznih pokrajinah. — Kolesarski podsavez za Slovenijo je od ustanovitve združil v svojem okrilju vse obstoječe kolesarske klube in dokazal pri vseh svojih prireditvah veliko. delavnost iin smisel za propagiranje tega sporta. — Leta 1924 je bilo ustanovljeno kolesarsko in motociklistično društvo »Sava«, ki je po dolgotrajnem prizadevanju in raznih poskusih KPS-a za pridobitev na svojem občnem zboru sklenilo, da ne pristopi k podriblanja« in predolgega zadržavanja žoge na enem mestu. Zmago je zasluženo priborila Ilirija. Bila je boljša v tehničnem in taktičnem oziru. Kombinatorno pa je prekašala Muro za razred. Sodnik g,- Šepec dober, vendar naj" v bodoče pazi nekoliko bolj na ostro igro posameznih igralk. S to tekmo je bil mladinski turnir zaključen. Pod savez je svoj namen z razpisom tega pokala v polni meri dosegel. Klubi so dokazali, da razpolagajo z jako dobrim mladim materijalom, ki nam v polni meri jamči, da se bo naša bazena dvignila na visoko stopnjo. Po končani tekmi je predsednik MO. Ltip-a g. Voglar izročil po kratkem nagovoru zmagoval ni družini Ilirije lep pokal ter jo pozval, da neumorno kakor doslej dela za procvit naše bazene B. ,Skupščina bazenskega podsaveza v Beogradu. Dne 21. t. m. se je vršila v Beogradu redna glavna skupščino BHP-a. Skupščina je potekla precej burno, ker se je- v debati ostro kritiziralo poročilo tajnika in tehničnega referenta. Blagajniško poročilo je prava senzacija. — Podsavezna blagajna ima 16.800 Din aktivo in nobenih dolgov. — Pri volitvah je bil izvoljen popolnoma nov odbor, kateremu načeluje inž. D. Stojanovič. Tehnični referent BHP-a je g. Schneller, znani športni delavec in bivši član Haska. — Za častnega elana je bil soghsno izvoljen g. Vaclav Volavšek, ki si je za razvoj bazene na Češkoslovaškem pridcbil mnogo zaslug. VELIKONOČNI PROGRAM NAŠIH BAZENSKIH KLUBOV. Velikonočne praznike porabita naša najjačj.i kluba Ilirija in Atena za gostovanje izven Ljubljane. Ilirija nastopi v Zagrebu, kjer absolvira 2 tekmi proti Ašk-u, Atena pa v Opatiji proti Olimpu. Obema družinama, ki sta si izbrali močne nasprotnike. želimo, da bi častno zastopali našo ha-zeno. I. SSK Maribor nastopi najbrže proti Muri v Murski Soboti. Poravnajte naročnino! TENIS Kongres mednarodne tenis-federaeije ;se je pričel dne 21. t. m. v Parizu. Delegat naše države na kongresu je podpreds. ten is-siveza g. dr. Hadži. — Kongres je sprejel resolucijo, ki vsebuje pogoje, pod katerimi se bo federacija udeležila prihodnje olimpijade: 1. Mednarodna teniška federacija mora dobiti najmanj eno mesto v mednarodnem olimpijskem komiteju. 2. I. L. T. F-mora biti pripuščena k tehničnemu in materijel-nemu sodelovanju pri organizaciji tenis-iger na olimpijadi. — 3. Sprejeti je treba definicijo amaterja, kot jo določa I. L. T. F. — 4. Na olimpijskem turnirju se ne sme podeliti naslov svetovnega prvenstva. — Izvoljena je nato komisija, ki naj vodi Davis - cup turnir v evropski coni. Ta komisija, ki jo tvorijo Clarke, Mc. Nair in Taytor, je že določila termine in sicer je treba prvo kolo odigrati do torka 4. maja; drugo kolo do torka 18. maja; tretje kolo do pondeljka 31. maja: seml-finale do torka 13. julija in finale v evropski coni do torka 27. julija. — Žreb je določil sledeči red za prvo kolo: Argentinija. Ogrska. Španija, Irska, Anglija in Poljska bye, Rumunija proti Italiji. Holandska proti Belgiji, Južna Afrika proti Portugalski, Avstrija, Švedska, Švica, Francija, Danska, Indija in Čehoslovaška bve. Davis cup v ameriški coni. Žreb je določil sledeči red za prvo rundo: Kuba proti Kanadi, Japonska proti Mexiko, Filipini bye. — Japonske moštvo tvorijo Tavvara, Toba, Harada. Prvenstvo jugovzhodnih ameriških držav. Na prvenstvu jugovzhodnih držav U. S. A. v Jack-sinville je v finalu Richards potolkel Tildena z 6—8, 14—12, 4—6, 6—0, 6—4. — Suzana Lenglen zopet na Dunaju. Svetovna prvakinja v tenisu Suzana Lenglen. ki je lani jeseni igrala na Dunaju in s svojo elegantno in ekshibitno igro zadivila vse pristaše tenisa, bo najbrže letos zopet prišla na Dunaj v goste. — Dnevi gostovanja še niso določeni, ker nekatere-formalnosti še niso urejene. Pariš — London. Vsakoletni turnir med obema mestoma je letos končal z zmago Pariza 12 : 9. Tenis - turnir v Cannes-u na francoski rivijeri, kjer je igralo nekaj znamenitih igralcev, je bil končan te dni. Finali so končali sledeče: gospodje posamezno Cochet-Aeschliman 6—4, 6_____3. 6—0; gospodje v dvoje Cochet-Aeschliman proti Gzahu-Hillyard 6—3, 6—1, 3—6, 6—4; mixed- double: Wi!ls-Coehet proti Radcliff-Meyer 7—3. 6—1. Zanimanje ra tenis. Kakor znano, se vrše v \\ ilbledonu na Angleškem vsako leto v juliju tenis • turnirji za svetovno prvenstvo. Turnirja se udeleže najboljši igralci sveta. Zanimanje publike je takove! ikansko, da so že vsi sedeži razprodani in je že sedaj prodanih za 30.000 funtov (8.300.000 Din) vstopnic! — VODNI ŠPORTI — 0xford - Cambridge. V soboto se je vršila na Temzi pri Londonu težko pričakovana veslaška tekma med osmicama obeh univerz. Proga je dolga 4 milje t. j. približno 6.5 km. Prva tekma se je vršila 1. 1829. Dosedaj so se merili 77 krat; 40krat je zmagal Oxford, 37 Trat Cambridge, enkrat sta prispela ob istem času na cilj. Na tisoče gledalcev se je zbralo na obeh bregovih od Putney-a do Mortlake-a, da prisostvujejo boju med temno- (Oxford) in svetlomodrimi (Cambridge). — Do predzadnjega tedna je vse pričakovalo zmago prvih, toda Cambridge-: ° ie v zadnjem času zelo poboljšal in posebno ■ pridobil na stilu. Zmagal je Cambridge s petimi dolžinami v času 19 : 29. To je že 6. zaporedna zmaga te univerze. Podrobnosti o tekmi prinesemo prihodnjič. ZIMSKI ŠPORTI Smuške ture v pomladi Letošnja zima — dasi je bila tudi vihrava kot aprilsko vreme — je naše smučarje vendar nekoliko* odškodovala za post v- lanski sezoni. Kljub temu pa, da je sneg v dolinah že izginil, smučke še niso šle na »zimsko spanje«, ampak čakajo še najlepših izletov na pomlad v visoke planine. Gore imajo pozimi čisto posebno privlačno moč. Njihove oblike pridejo mnogo veličastnejše do izraza kot poleti. Poletje je slikar, zima pa je mojster plastike, v ostrih oblikah so izraženi posa-. mezni deli. V ledeni tihoti so nam Alpe pozimi mnogo bolj privlačne kol poleti, ko nimajo onega tajinstvenega čara, ki ga smučar tako pogreša poleti v planinah. Nekdanji strah pred zimskimi planinami tudi pri nas polagoma zginja in število zimskih tur narašča od zime do zime. Toda mnogi od onih, ki jih zapelje lepota zimske narave daleč gori na Triglavske snegove, se ne zavedajo s tem zvezanih nevarnosti. Smuški izleti na Veliko planino še ne kvalificirajo za ture v Triglavskem Pogorju. Ne le smučar, ampak tudi turist mora biti oni, ki podvzame kako turo v velegorje. Poleg smuške tehnike je treba obvladati še mnogo drugega. Dolžina ture, nenadna sprememba vremena, snežni viharji, zahtevajo ne le moč in vztrajnost, ampak tudi drugo znanje, ki ga pri kratkih izletih v bližini koče lahko pogrešamo. Kdor ne razpolaga z zadostno izkušenostjo, naj dela take ture le pod varnim vodstvom- izkušenih tovarišev in tako dovrši šolo zimske turistike. Najlepše visokoalpske ture se seveda lahko pod vzamejo spomladi koncem marca in v prvi polovici aprila. Tedaj se pojavi tisti, pri smučarjih Po pravici tako priljubljeni solnati sneg« (Firn-schnee), ki se kljub največji vročini ne prijema smučk; vreme je navadno boljše, kol začetkom zime, dnevi so dolgi in svetli. Nevarnost snežnih viharjev ni več tako velika, vsi večji plazovi so že zdrčali v dolino in tudi po dolinah je dohod neprimerno lažji kot v hudi zimi. To je torej pravi vas za smuške in mešane ture, ko pridejo do veljave tako smuško-sportne kot visokoalpske zmož-dosti posameznika. Smuške ture v tem času so tudi v pokrajinskem oziru mnogo lepše in veli-castnejše kot v pravi zimi, ne le radi velikega kontrasta barv, ampak tudi radi močnega pomladnega sobica, ki ima tedaj v planinah večjo in blagodejnejšo moč, kot poleti v dolinah. Jasno je seveda, da se sme na take ture vzeti le take smučarje, ki so- vsem naporom kos, ki so drug drugemu tovariši tako pri uživanju krasot take smuške ture, kot tudi v nevarnosti. Bliža se Velika noč, ki jo smučarji težko' in nestrpno pričakujejo, bližajo se dnevi, ko jim boem žarko sobice in lepe lunine noči pomagale vzeti težko slovo - od snega In oditi zopet v dolino med navadne zemljane. Z. Š. »Ziinni sport« in naša vojaška smuška vrsta v Tatri. Na poročilo »Zimnega športa o vojaških smuških tekmah na Čehoslorvaškem smo prejeti sledečo notico: Ocena Z. sp. o naši tekmovalni vrsti m pravilna ter nikakor ne moremo molče preko. Rezultati sami po sebi niso bili slabi, ako se pa vpošteva, da je vojaško smučarstvo pri nas šele v razvoju, ter da smo poslali mi na tekmo samo aktivne vojake in oficirje, ki so vsega skupaj 3 mesece smučali, od tega pa le 7 tednov trenirali, moramo biti zadovoljni. Češka, poljska in romunska patru la pa so bile sestavljene iz prvovrstnih dolgoletnih smučarjev, med njimi celo iz civilnih športni ko v-prvakov. Imena Nemecky, Wende, P.urk-liart pri Čehih, Skrptovskv in Mikenbrin so v športnem svetu dobro znana. Romuni so naši vrsti odkrito priznali, da so njih smučarski prvaki v tekmovalni, vrsti, da so na »orožnih vajah ter da jim konča orožna vaja takoj po povratku v Romunijo. Dalje je vpoštevati opremo ostalih vrst z našo opremo. Vsi tekmovalci so imeli hikory smuči, 5 cm široke in 230 cm dolge. Čehi in Poljaki so tekmovali v civilnih dresih ter se je šele pri patruljni tekmi ugodilo našemu protestu, v katerem smo zahtevali za vse enako opremo. Naši so imeli smuči 8 cm, 2 m dolge in jesenove. Maž so imele ostale vrste vse polno. In vendar: Naši vojaki so se placirali na 17 km pri 80 tekmovalcih Klavora kot 11, Grujičič kot 14, Popovič kot 16; v patruljnem teku so dosegli Čehi čas 3 : 15 : 01), Poljaki 3 : 30, Francozi 3 : 36, Jugoslovani 3 : 40, Romuni 3 : 47; v teku na 7 km z zaprekami se je plači ral Klavora kot 14, Gjuričič kol 16, Popovič kot 17. Pač pa so izgubili naši tekmovalci v streljanju. ki se je tekmovalo zaeno s patruljno tekmo, deloma, ker je bila municija slaba in 11 nabojev ni počilo, deloma, ker pripadajo naši tekmovalci tehničnim četam. Zadnje mesto v streljanju je povzročilo plaeement naše države na zadnje mesto v splošni klasifikaciji. Za prvi naš nastop v tujini proti konkurenci, ki je ponovno startala v Švici, Franciji, Italiji, Finski, Poljski, Čehoslovaški in Romuniji, moramo biti zadovoljni s tem, kar smo dosegli. V danih razmerah ni bilo mogoče doseči več pri 7tedenskem treningu. Naši vojaki potrebujejo še zunanjih tekmovalcev v tehničnem znanju, v finesi in formi, niso se še dovolj uživeti v tehniko tekmovalnega koraka. Toda za vse to je treba časa in mnogo, mnogo vežbanja. Izkušnje mednarodne tekme so si pridobili, ako jim bo dana prilika, se bodo lahko' razvili tako, da bodo izpolnili naše pričakovanje v bodoče. K v. Izročitev saveznoga znaka T. K. Skali. Jugo-slov. zimskošportni savez je priredil v petek 26. t. m. smučarski večer, katerega se je udeležilo nad 100 smučarjev vseh ljubljanskih smuških klubov. Predsednik saveza dr. Souvan je izročit s kratkim nagovorom predsedniku Skale g. profesorju Ravniku savezni znak ter pojasnil, da je savez Sklenil, priznati Skali na ta način njene zasluge za razvoj smuča,rstva, ki so se pokazale jasno in javno na prirejeni prvi 50 km tekmi koncem januarja na Bledu. Skala je organizirala to tekmo s svojim članstvom sama, vporabila je pr! tem za naše razmere ogromni aparat, sijajno or ganizirala kontrolno službo ter tekmo tako izved. la, da se jo more označiti kot dovršeno. Skala j« dosedaj s svojimi priredbami vedno prednjačila, izvedla je vedno prva svoje tekme, tako, da se je na njih naš materijal toliko preizkusil, da je mogel prirediti savez potem svoje velike prire ilitve. Predsednik je izrazil nado, da bo Skala nadaljevala svoje delo v tem pravcu. G. prof. Kav niki se je imenom Skale zahvalil za priznanje tor pri tem omenil velike zasluge načelnika smuške sekcije v Skali, g. Ante Gnidovca za izvedbo le tekme. Skala se hoče tudi njemu oddolžiti ter mu izroča krasno povečano sliko Jalovca v zahvalo. G. Gnidovec se je zahvalil za priznanje ter omenjal, da je bilo to delo le s teni izvedljivo, ker se je članstvo v toliki meri zavedalo svojih dolžnosti. Zato upa, da bo Skala lahko tudi v bodoče izvedla svoje prireditve, dokler se bo mogla opirati na članstvo, ki bo enako prožeto s pravim športnim duhom in ki bo športno disciplinirano. Veseli ga osobito, da vlada med Skalo in ostalimi klubi lepo prijateljsko razmerje in da športna rivaliteta ni nikdar kalila tega razmerja. Prvi načrt Skate za bodoče so kombinirane tekme in tega bo skušala že v prihodnji sezoni izvesti. Skali so čestitali nato v imenu S. K. Ilirije g. Jerala in g. Vrančič, nakar se je razvila animirana zabava med smučarji. Zimskošportne prireditve v Zakopanvh. V času od 4. do 6. aprila se vrše v Zakopaneh druge smuške prireditve. Program obsega tekmo na 18 km, tekmo z ovirami in skakalno tekmo. — Praznovernost v sportu Športniki so zelo nagnjeni k praznovernosti, praznovernost pa ni slična oni starih ljudi, tem-več ima pameten in v praksi dostikrat odločilen Pomen. Lahko bi navedli več primerov, kako so različna sredstva pomagala in preprečila nesrečo aR poraz. Praznoveren je sigurno vsakdo, ki goji sPcrt, v prvi vrsti najmodernejši športnik: avijatik 'o avtomobilist. Splošno znano je, da so prvi letalci jemali s seboj malega medvedka, kakor ga imajo otroci za igračo. Ta medvedek jim je služil kot nekakšen amulet proti nezgodam. Seboj so .ietnalr tudi žive živali, da bi se nanje razlila jeza hudih duhov, ki niso bili naklonjeni zmagovalcu "sravnili moči. Ne smemo pa zamenjati teh živali z drugimi, ki jih vzamejo s seboj radi poskusov. — Avtomobilisti imajo dostikrat iste pripomočke. Nekateri znameniti ameriški dirkači se ne udeleže Pod nobenim pogojem dirke, ako ne vzamejo k sebi v avto psa. Tudi barva igra veliko vlogo. Znan francoski dirkač je vedno uporabljal svetlo-rumen avto in ko je nekoč vozil z drugim, se je ponesrečil. Skoraj najbolj praznoverni so žokeji. Dresa v treh rdečkastih barvah ne obleče noben žokej: Vsak žokej je prepričan, da prinesejo predmeti, id jili je nosil zmagovalec ob zmagi tudi novemu posestniku srečo. Posebno v Ameriki in na Angleškem se naravnost tepejo za take predmete. Zelo priljubljena je tudi žima konj. ki so, zmagali. To žimo vplete žokej svojemu konju in upa na sigurno zmago. Tudi kolesarji so praznoverni. Znano je, da ni dobro znamenje, ako križa mačka kolesarju pot. Slavni nemški kolesar Lorenz je vedno nehal voziti, če je srečal na cesti mačko in je bil prepričan, da se mu samo vsled tega še ni dogodila pri dirki večja nesreča. Mnogo primerov dobrih znamenj in amuletov najdemo pri lahki atletiki. Tako veruje posebno tekač, da mu prinese gotov predmet, ki ga ima pri teku v roki, uspeh. Pri nogometaših igra barva dresa veliko vlogo. Tako n. pr. imajo igralci našega prvaka posebno zaupanje v zeleno barvo, dočim jim rdeča barva ne »prinaša . zmage. Vidmajer, bivše levo krilo Ilirije, je imel pri tekmi vedno velik rdeč robec. Ako sta imela slučajno dva igralca robce iste barve, je bilo to dobro znamenje. Velik pomen imajo pri športniku tudi druga znamenja, v katerih vidijo tudi drugi ljudje dobra ali slaba znamenja. Tako pomeni stara ženska pogreb, šepav človek slabo, dočim znači grbavec srečo. — Tudi »držanje fige - je velike važnosti. Ta praznovernost ni tako brezmiselna kot marsi-kdo misli. Marsikateremu športniku je prinesla že zmago ali pa vsaj tolažbo po porazu. M. P. Razno Prekinjenjc odnošajev mod avstrijsko hi italijansko nogometno zvezo. Z ozirom na to, da je avstrijska nogometna zveza pred kratkim sklenila, da se radi spornega južno-tirolskega vprašanja ne udeleži letošnjega zasedanja FIF-e v Rinni- je italijanska nogometna zveza v Milanu objavila sklep, v katerem sporoča športnikom vsega sveta, da je bila nogometna zveza neopravičljivo užaljena in spominja na to, da so italijanski športniki po vojni prvi sprejeli avstrijske nogometaše. Zveza izjavlja, da je solidarna z italijansko vlado ter se sklicuje v imenu sporta na italijanstvo Južne Tirolske in meje na Brenerju. Dalie objavlja, da je vsak stik z avstrijsko zvezo absolutno izključen in da bo odstranila iz italijanskih društvenih domov vse znake, ki spominjajo na mednarodno srečanje z Avstrijo. — če bi se avstrijska zveza opravičilbi se dalo govoriti o možnosti, kako naj bi se medsebojni cd-nošaji obnovili. — Dunajski »SporttagblatU posveča temu sporu precejšnjo pozornost in izvaja, da je nogometna zveza delala res zelo nepremišljeno, ker je spravila politiko v sport. Upa pa, da bo spor v kratkem poravnan. — Vselklakor pa nogometna zveza sama ni popolnoma teh nazorov in vztraja še vedno na svojih zahtevah. Prva škoda, ki jo utrpi vsled bojkota, znašli 500 milijonov kroni, ker odpade revanžna tekma med obema repre-zentancama. Velikonočni program S. K. Ptuja. Za veliko nočne praznike ima SK Ptuj obširen program. Štiri moštva igrajo izven Ptuja. I. moštvo v nedeljo 4. in pondeljek 5. aprila v Celju proli Celja ozir. >Atletik* Celje, rezevrno moštvo v Mariboru proti rezervi Rapida« »old boy« v Brežicah prot' S. K. »Troja- Brežice, jun. moštvo v Murski Soboti proti SK »Atena«. — V slučaju ugodnega vremena otvori sl. Tenis-klub Ptuj na Veliko ioč svojo pomladansko sezijo. Nov športni klub v Ptuju. V Ptuju je bil ustanovljen nov športni klub »Svoboda z nogometom, lahko-atletsko in težko-atletsko sekcijo. Novi trener SK Ilirije, SK Ilirija je pridobila kit trenerja znanega igralca »VViemeir Sportkluba Karla Zankla. Zanki bo sodeloval v moštvu Ilirijo tudi kot igralec, s čemur je Ilirija zlasti za mednarodne tekme znatno ojačila svoje moštvo. Zanki je v letih 1921 do 1925 absolviral okrog 200 tekem za »Wiener Sportklub«; spremljal je moštvo v njegovih najboljših sezonah, ko si je pridobilo avstrijsko prvenstvo in avstrijski pok L na turnejah v Italiji, Španiji -in Danski. Želimo mu v Iliriji mnogo uspehov! Službene objave SLUŽBENO IZ LHP. Vsi klubi se ponovno opozarjajo, da poravnajo članarino najpozneje do 15. IV. Klubi, ki prirejajo prijateljske ozir. mednarodne tekme v lastni režiji, morajo iste .pravočasno prijaviti pod-savezu. Prijav mora vsebovati: ime nasprotniki:. kraj, čas in prostor tekme, dalje 10.— Din prijavnine za prijateljske in 20.— za mednarodne tekme ter prošnjo za sodnika. Prijavnice hazena-šic v verifikacijo morajo biti točno izpolnjene; priložene morajo biti v vsakiem slučaju po tri slike in 10.— Din kot verifikacijska taksa, ker jih sicer ni mogoče upoštevati. Za tajnico: Tehnični referent. IZ DAMSKE SEKCIJE S K. ILIRIJE. Treningi za čas od 31. III. — 6. IV.: V sredo dne 31. JIL: Bazenski in lahkoatletski trening za vse. V petek dne 2. IV.: Ravnoisto. K obema treningoma se pozivata predvsem Petanova in Špornova. Treninga se vršita na igrišču, v slučaju slabega vremena v jahalnici, vsakokrat od 5. ure dalje. Do sobote je brezpogojno prinesti v garderobo vso opremo, kar jo imajo posamezne članice doma. Dalje se ponovno opozarjajo vse članice, ki niso še poravnale članarine, da to nemudoma store. V nedeljo in pondeljek nastopi I. družina v Zagrebu proti Ašku. Postiva sledeča: Bernik, Oman, Šporn, Jermol II, Petan, Jermol I, Vider. Koch II. N"čelnik. USTNICA UREDNIŠTVA. Gi. E, 0. Ptuj: Hvala! O drugem ustmeno! Konfekcijska tovarna Fran Derenda je bila in ostane najcenejša za nakup spomladanskih oblek, površnikov itd. Za velikonočne praznike poleg razpisanih nagrad še posebne cene Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2 Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie -------- Ljubljana Kupujte le najboljše in najtrpežnejše- „PUCH“ KOLESA s iranc. Michelin pnevmatiko po zmerni ceni in eventuelno na obroke Dobe se samo pri ION. VOK Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 7 (poprej Sodna ulica) Ne spustite 9 a RADIO- ŠPORTNIKI! iz spomina da kupite ta teden najceneje aparate Fotopotrebščine, suspenzorje, vaseiin obveze, čaj, žvečilne bonbone itd. Vam nudi v najboljši kvaliteti in najceneje Drogerija ADR! J A Ljubljana, S^diestJ Šelenburgova ul. 1 (vis-avis kavarne Zvezda) oblačilo Ira perilo pri tvrdki najboljše pri Orao o ScbNvab Ljubljana, ki prizna vsakemn kupcu na svoje j. goreč! 15,oziroma,^O0| o popust Ljubljana, palača Ljubljanske 1 Kreditne banke Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Hrabroslav Sever. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.