32 Brzci so velika poddružina hroščev ( cicindelinae) iz družine krešičev ( carabidae). Nekateri starejši avtorji so jih tradicionalno obravnavali kot samo- stojno družino cicindelidae, pri čemer nekateri še vedno vztrajajo, čeprav so sodobne molekularne metode brzce kot monofiletsko skupino umestile ce- lo v poddružino krešičev (carabinae). Brzci, tako namiguje že njihovo ime, so izjemno hitri plenilski hrošči. Plen večinoma zalezujejo s hitrim tekom. V nevarnosti tudi odletijo, a že po kratki razdalji spet pristanejo. Večina vrst ima zelo velike izbuljene oči in dolge meča- ste in na koncu zobčaste čeljusti, kar jih izdaja za plenilce, ki lovijo s pomočjo vi- da. Plenilske so tudi njihove ličinke. Brzci in celo sam rod Cicindela so svetov- no razširjeni. Do leta 2005 je bilo opisanih približno 2.600 vrst in podvrst z največjo pestrostjo vrst v orientalski (indo-malaj- ski) regiji, ki ji sledi neotropska regija. V Evropi je število vrst skromno, saj jih je le okrog 30. V katalogih najdemo še celo pa- leto sinonimiziranih taksonov. Medtem ko so nekatere tropske vrste živahno barvno pisane, so si evropske vrste precej podob- ne, in sicer od kovinsko zelenih, sivih do bakreno rjavih barv z različno in karak- teristično oblikovanimi lisami na zgornji strani pokrovk. Vse evropske vrste so dnevno dejavne, medtem ko so nekatere tropske vrste aktivne tudi ponoči. Odrasli brzci lovijo plen aktivno s pomo- čjo vida. Pri tem v presledkih hitro dirjajo proti plenu, se zaustavijo in vizualno reo- rientirajo. Znanstveniki takšno obnašanje razlagajo z občasno prehitrim tekom, ki brzcem onemogoča dovolj hitro procesi- ranje vizualne slike med sprintom. Plen dohitijo in ubijejo s hitrimi ugrizi dolgih in ostrih čeljusti. Če brzca ujamemo in primemo z roko, lahko rahel ugriz čutimo tudi na prstih. Evropske vrste so navadno aktivne v poletju, in sicer v najtoplejših delih dneva. Nekatere tropske vrste sicer živijo celo na drevju, večina ostalih vrst pa je prilagojena na odprta sončna območja s peščeno prstjo ali drugim substratom, v katerega se lahko vkopavajo ličinke. Veči- na vrst tako živi ob peščenih obalah rek, jezer in morij, na peščenih sipinah puščav Določevalni ključ: BRZCI SLOVENIJE Besedilo: Slavko Polak in Andrej Kapla Ilustracije: Slavko Polak Poljski brzec (Cicinela campestris). (foto: Tomi Trilar) Ličinka poljskega brzca (Cicinela campestris). Pobrežni brzec (Cicindela hybrida) v obrežnem habitatu. (foto: Slavko Polak) 33 Gozdni brzec (Cicindela sylvicola). (foto: Dušan klenovšek) DOLOčEVALNI kLJUč ZA RODOVE 1A) Ličnice pod in za očmi so gosto porasle z belimi dlačicami (slika c). ...................................................................... Calomera 1B) Gole ličnice, brez dlačic (sliki a, b), pokrovke brez svetlih lis ob ščitku (scutelum) (če so lise prisotne, gre za rod Lophyra; vrsta tega rodu je potencialno možna v obalnem pasu, vendar brez podatkov iz Slovenije in bližnje okolice). ......... 2 2A) Episternum oprsja spodaj gosto porasel z belimi dlačicami (slika b). .................................................................................. 3 2B) Episternum oprsja spodaj gladek, brez dlačic (slika a) ali porasel le z redkimi dlačicami. Risba na pokrovkah sestavljena iz večjih, med sabo nepovezanih svetlih lis, ramenska lisa vedno nepovezana, posamezni elementi včasih povezani. manjše vrste: 5,5–9 mm. ..................................................................................................................... Cylindera 3A) Risba na pokrovkah zvezna (sliki e, f), stranska lisa podaljšana in na vsaj enem delu prekinjena (sliki e, f). Vratni ščit cilindrične oblike tudi na sredini bolj ali manj gosto porasel. manjše vrste: 6–10 mm. .......................................... ............................................................................................................................................................. Cylindera (podrod: Eugrapha) 3B) Pokrovke z zvezno liso ali brez nje. če je stranska lisa prisotna, je prekinjena na več kot enem delu. Vratni ščit na sredini komaj ali zelo redko odlakan. Večje vrste: 10–16 mm. ................................................................................. Cicindela DOLOčEVALNI kLJUč ZA VRSTE CICINDELA 1A) Prvi člen tipalk neenakomerno porasel z večjimi dlačicami (slika l). Če so dlačice polomljene, se vidijo mesta, od koder izraščajo. ................................................................................................................................................................................... 2 1B) Prvi člen tipalk porasel samo z nekaj dlačicami na distalnem delu (slika k). ..................................................................... 3 in polpuščav pa tudi ob peščenih in ilov- natih bregovih poti na travnikih in v goz- dnati krajini. Ličinke brzcev živijo v tunelih, vertikalnih cilindričnih 3 do 4 mm širokih rovih, ki jih same izkopljejo in ki segajo v povprečju od 30 do 70 (celo 100) centimetrov glo- boko. Rovi, ki so lahko na primernih me- stih na gosto posejani, imajo zelo gladke robove. Ličinke imajo veliko, zgoraj splo- ščeno otrdelo cilindrično glavo in oprsje, s katerima kot čep zapirajo vhod v svoj k) l) a) oprsje ličnice b) c) rov, medtem ko je ostali del telesa relativ- no nežen. Ličinke imajo na hrbtu močan kavelj, s katerim se zasidrajo v rovu. Z ve- likimi čeljustmi aktivno lovijo žuželke, ki se potikajo v njihovi okolici. Med plenom so pogoste mravlje, ostanke katerih veli- kokrat najdemo v okolici rovov. Ob nevar- nosti se ličinke zatečejo globlje v rove, a se čez nekaj časa spet vrnejo na površje. Razvoj ličinke pred zabubljenjem traja navadno eno do dve leti. 34 2A) Apikalna lisa pokrovk (lisa na konici pokrovk) navadno razdvojena v dve pegi (slika i), ki sta le redko povezani. Zgornja stran svetleče zelena, redko z modrim ali bakrenim sijem. 11–15 mm. ................................................. C. gallica 2B) Apikalna lisa pokrovk vedno zrasla skupaj (slika j), zgornja stran umazano zelene do rjavkaste barve, opazno večje živali. čelo gosto belo odlakano. 12–16 mm. .............................................................................................................. C. sylvicola 3A) Pokrovke z izrazitimi zveznimi lisami (slika h). ......................................................................................................................... 4 3B) Pokrovke brez izrazitih zveznih lis (slika g), redko so posamezne bele pege zrasle skupaj, na sredi pokrovk navadno večja okrogla pega s temno do črno obrobo. Osnovna barva zgornje strani najpogosteje svetleče zelena, redko modrikasta, rdečkasta ali črna. 10,5–14,5 mm. .................................................................................................... C. campestris 4 Zgornja stran navadno bakreno zelena do rjavkasta. Le zadnji segment labialnih palpov je kovinske barve, prva dva členka rumenkasto bele do rdečkaste barve. Zvezne lise na pokrovkah so bolj živahnih barv z izrazitim prečnim osrednjim trakom (podobno kot pri C. sylvicola, vendar bolj kontrastne). čelo golo ali zelo redko odlakano. 10–15 mm. ............................................................................................................................................................................ C. hybrida CalOmERa 1 Ličnice gosto porasle z belimi dlačicami (slika c). Zgornja stran umazano rjave do zelenkaste, včasih črne barve. Lise na pokrovkah razdrobljene, lisi v ramenskem predelu navadno zrasli skupaj. Pri nas samo ena vrsta v obalnem pasu. 10–13 mm. ................................................................................................................................................................ C. littoralis CYLINDERA 1A) Episternum oprsja spodaj porasel le z redkimi dlačicami (slika a). ...................................................................................... 2 1B) Episternum oprsja spodaj gosto porasel z belimi dlačicami (slika b). .................................................................................. 3 2 Telo majhno, vitko, ramena niso širša od glave, temnejših, zamolklih barv, navadno zelenkaste ali modrikaste kovinske barve, redko črne. Lise navadno omejene na zunanji rob (slika d), včasih močno zmanjšane. Vratni ščit cilindričen, porasel z redkimi dlačicami. Noge zelo tanke in dolge. 7,5–10,5 mm. ....................................... C. germanica 3A) Oprsje spodaj podobno kot pri Cicindela gosto poraslo z belimi dlačicami, vendar bistveno manjša žival. marginalni rob pokrovk je navadno prekinjen za ramensko liso, prečna osrednja lisa na dolgo zavita nazaj (slika e). Oprsje zgoraj poraščeno, vendar brez dlačic v osrednjem delu. Noge tanke in dolge. 7–11 mm. ............................ C. trisignata 3B) Oprsje zgoraj pogosto poraslo z nekaj dlačicami v osrednjem delu. marginalni rob pokrovk navadno ni prekinjen, prečna osrednja lisa je na kratko zavita nazaj (slika f). Zgornja stran je zelena do bakrena. 6,5–10 mm. ................................................................................................................................................................................................ C. arenaria d) g) e) h) e) i) j) 35 OPISI VRST: POLJSkI BRZEc (Cicindela campestris) Pokrovke so svetleče zelene, redkeje modrikaste barve z majhnimi belimi lisami oziroma pikami. Pika v osrednjem delu pokrovk je majhna in rdečkasto rjavo obrobljena. Dolžina trupa je 10,5–14,5 mm. Vrsta živi na suhih terenih ob robovih poljskih poti, v resavah in peskokopih. V številnih podvrstah je razširjena po celi Evropi, severni Afriki in delu Azije. V Sloveniji je nominalna podvrsta splošno razširjena. Gozdni brzec (Cicindela sylvicola). (foto: Simon kovačič) Pobrežni brzec (Cicindela hybrida). (foto: Dušan klenovšek) Poljski brzec (Cicindela campestris). (foto: Slavko Polak) GOZDNI BRZEc (Cicindela sylvicola) Pokrovke so umazano zelene do peščeno rjave barve z velikimi svetlimi lisami in izrazito prečno liso na osrednjem delu. Na prvem členku tipalnic ima ta vrsta številne štrleče dlačice. Zgornja ustna (labrum) je vedno svetlo obarvana. Je večji od poljskega brzca in v dolžino dosega 12–16 mm. Živi na gorskih in sredogorskih suhih ter peščenih poteh v gozdnati krajini. Razširjen je zlasti v srednji Evropi, na jugu sega do Balkana in na vzhodu do Ukrajine. V Sloveniji je vrsta splošno razširjena, vendar se ne pojavlja v negozdnatih nižinah. POBREŽNI BRZEc (Cicindela hybrida) Pobrežni brzec je zelo podoben gozdnemu brzcu. Razločimo ju zlasti po manjšem številu štrlečih dlačic na prvem členku tipalk. V dolžino zraste 10–15 mm. Najdemo ga na morskih obalah, na prodiščih ob bregovih rek, jezer in potokov, v peskokopih in kamnolomih ter tudi na plaziščih do 2.000 metrov visoko. Vrsta sodi med najpogostejše vrste v Evropi, sega pa na vzhodu do Ukrajine in Moldavije. Zaradi variabilnosti lis na pokrovkah je bilo opisanih veliko podvrst, ki so danes večinoma sinonimizirane. V Sloveniji je vrsta splošno razširjena od nižin do visokogorja. ALPSkI BRZEc (Cicindela gallica) Alpski brzec je po vzorcu lis podoben pobrežnemu in gozdnemu brzcu, vendar je izrazito bakreno zeleno obarvan. Zanesljiv znak za razločevanje je pretrgana svetla lisa ob zadnjem (apikalnem) robu pokrovk. Vrsta živi v območjih Zahodnih Alp, Francije, Italije, Luksemburga, Švice in Avstrije. Najdemo ga na odprtih erozijskih površinah in alpskih tratah nad drevesno mejo do višine 2.800 m. V katalogu palearktičnih hroščev (Lobl & Smetana, 2003) je vrsta navedena za Slovenijo, vendar o njenem pojavljanju pri nas nimamo konkretnih podatkov. Ker bi vrsta utegnila živeti kje na ovršju zahodnih Julijskih Alp ali Karavank, previdnost pri opazovanju brzcev v visokogorju ne bo odveč. 36 DODATNA LITERATURA O BRZcIH: Drovenik, B. & H. Peks (1999): Catalogus Faunae; Carabide der Balkanländer; Coleoptera Carabidae. Coleoptera Schwanfelder Coleopterologische Mitteilungen. Neuauflage Sonderheft 1. Schwanfeld. 123 str. Müller-Motzfeld, G. (Hrsg.) (2004): Bd. 2 Adephaga1: Carabidae (Laufkäfer). – v: Freude, H., Harde, K. W, Lohse, G. A. & Klausnitzer, B.: Die Käfer Mitteleuropas. – Spektrum-Verlag (Heidelberg/Berlin), 2. Auflage. Löbl, I. & A. Smetana (2003): Catalogue of Palearctic Coleoptera. Volume 1. Acrohostemata – Myxophaga – Adephaga. Apollo Books, Stenstrup, Denmark. str.: 99–117. Trautner, J. & K. Geigernmüller (1987): Tiger Beetles Ground Beetles; Illustrated Key to the Cicindelidae and Carabidae of Europe. Joseph Margraf, Publisher, Aichtal, FR Germany, 487 str. POREčNI BRZEc (Clyindera arenaria) Vrsta je še manjša od polojnega brzca in v dolžino meri le 6,5– 10 mm. Pokrovke so zelenkaste do bakrene barve. Od prejšnje vrste jo razločimo po navadno neprekinjeni obrobni svetli lisi na zunanjemu robu pokrovk. Vrsta živi ob obrežjih rek v srednji Evropi, jugovzhodni Franciji, Italiji in na Balkanu. V Sloveniji v starejših zbirkah najdemo primerke, ki pripadajo podvrsti C. a. vinensis. Novejših podatkov o pojavljanju vrste v Sloveniji žal ni. Porečni brzec (Clyindera arenaria). (foto: Andrej kapla) Obalni brzec (Calomera littoralis). (foto: Slavko Polak) OBALNI BRZEc (Calomera littoralis) Obalnega brzca zlahka prepoznamo po bakreno rjavi, včasih skoraj črni barvi zgornje strani pokrovk in značilni razvrstitvi svetlih pik. Velik je 10–13 mm. Za vrsto oziroma rod Calomera je značilno tudi močno odlakano oprsje. Obalnega brzca najdemo na morskih prodnih plažah, peščenih sipinah in polojih. Ob slovenski obali živi podvrsta C. l. nemoralis, medtem ko je nominantna podvrsta opisana iz severne Afrike in z Iberskega polotoka. V literaturi se za Slovenijo za to vrsto pojavlja tudi napačno ime C. lunulata. Zaradi urbanizacije slovenske obale je obalni brzec pri nas redka in le lokalno razširjena vrsta. Polojni brzec (Cylindera trisignata). (foto. Andrej kapla) POLOJNI BRZEc (Cylindera trisignata) Zgornja stran te majhne vrste, ki dosega le 7–11 mm, je navadno zelene barve z izrazito svetlo in navadno rahlo prekinjeno liso ob zunanjem robu pokrovk. Živi na morskih obalah Sredozemskega morja in Atlantskega oceana, vendar na severu sega le do južne Nizozemske. Za Tržaški zaliv obstajajo le stari podatki o pojavljanju nominantne podvrste polojnega brzca. Z urbanizacijo naše obale je vrsta pri nas verjetno izumrla. Njivski brzec (Cylindera germanica). (foto: Andrej kapla) NJIVSkI BRZEc (Cylindera germanica) Njivski brzec je majhna vrsta brzca (7,5–10,5 mm) z zelo dolgimi nogami ter majhnimi in neizrazitimi svetlimi lisami ob straneh pokrovk. Pokrovke so sicer temno bakreno zelene, oprsje in glava pa bleščeče temno bakrene barve. Najdemo ga na ilovnatih suhih pobočjih, poteh in njivah v nižinah. Navadno živi na majhnih izoliranih območjih in postaja v Evropi redek. Njivski brzec redko leta. Vrsta je lokalno razširjena po celotni Sloveniji.