Glasilo delniške družbe Alpina DELO ;АЈГС ALr ^ LOŠKA C. *6 LETNIK 36 rt Ali sem pri^iuvi|en sodelovati v spremembah? Generalni direktor mag. Franci Mlinar Vloga managementa v kriznih obdobjih je veliko zahtevnejša kot v manj težavnih razmerah Velik organizem kot je Alpina, je razdeljen na več zaključenih enot (služb, oddelkov, sektorjev). Prav zato je zelo pomembno, da je delo dobro koordinirano in vodeno, sicer pride do tega, da se veliko dela, ne sledi pa skupnim ciljem. Končni rezultat celotnega organizma je lahko v takem primeru slab. Pomembno je, da se doseže med enotami dobro in usklajeno delovanje. V kolikor vse to dobro deluje, pravimo, da je vodja (menedžer) dober. Dober kot strokovnjak na svojem področju, dober koordinator dela v svoji službi, dober pri sodelovanju z ostalimi enotami v podjetju, dober kot sodelavec, s tem, da med sodelavci spodbuja ustvarjalno klimo. V kriznih časih pa se od vodje pričakuje in zahteva še dodatna kvaliteta. To je pripravljenost na spremembe, na iskanje novih načinov dela, organizacije, postavitev smelejših ciljev pri svojem delu. Ravno v težavnih pogojih se od vodij ne le pričakuje, temveč morajo pripraviti in predlagati korenite spremembe na svojem področju, ki bodo vodile k boljšim rezultatom. Delovanje po ustaljenih načinih v kriznem času ni dovolj, saj je kot tako pripeljalo do težav. Vztrajanje vodij na ustaljenih načinih dela, nepripravljenost na večje prizadevanje in kreativno delovanje, vodi k temu, da se morajo slejkoprej umakniti in prepustiti vlogo drugim, ki te kvalitete imajo. V Alpini smo prebrodili obdobje preživetja, vendar to ni dovolj. V najkrajšem času moramo vzpostaviti tekoče in dobičkonosno poslovanje. Kaj pa je to, se takoj vprašamo. Odgovor je preprost: ko si bomo zagotovili dobiček v višini 4-5 milijonov DEM in plače, primerljive z danes uspešnimi podjetji. To pa je v prvi vrsti odvisno od celotnega vodstva. Vsak na svojem področju mora odigrati vlogo, ki jo zahteva krizno obdobje. To je delovati v smeri korenitih vsebinskih sprememb, maksimalno usklajeno, odločno, a premišljeno in v sodelovanju z ostalimi. Končen uspeh pa bo ravno tako odvisen od povečane prizadevnosti vseh zaposlenih in njihove pripravljenosti za dodatno usposabljanje za dosego boljših rezultatov. To pomeni, da smo pripravljeni na spremembe in v njih aktivno sodelovati. V Alpini smo v tej smeri že naredili korak; v sodelovanju z zunanjim svetovalcem in aktivnim delom vodstvenih delavcev -smo razkrili področja, kjer je možno delo izboljšati, da bodo tudi naši jutrišnji rezultati boljši. Sedaj pa se je potrebno s temi cilji soočiti in jih s čim večjo intenzivnostjo vključiti v naše vsakdanje delovanje. Skratka, kot pravimo, se z njimi poistovetiti. Zelo v kratkem so področja in cilji naslednji: V razdobju dveh do treh let z upokojevanjem in ustreznim prerazporejeva-njem delavcev, znižati število režijskih delavcev z 32 % na 18 % vseh zaposlenih. V svetu velja normativ - 15 % režijskih delavcev v proizvodno-prodajnem podjetju z lastnimi razvojnimi službami. Zagotoviti večjo samostojnost pri postavitvi kolekcij. To je dati kolekciji pridih višje modnosti in atraktivnosti. Večji poudarek moramo dati sodelovanju s kupci -distributerji in agenti v fazi zbiranja informacij o trendih in končnemu izboru modelov za trženje, ne pa njihovo vključevanje v sami postavitvi kolekcije. Pri nabavi materiala dati poudarek izbiri solidnih dobaviteljev, vzpostaviti kontakte za nabavo ključnih materialov z vsemi področji, ne pa nabavljati n. pr. samo v (nadaljevanje na 2. slrani) Ob izlivu čisto naravno se nam zdi, da reke tečejo, združujejo svoje vodovje, na koncu v veletoke, ki se včasih pred izlivom v morje zadržujejo v svojih deltah, da je združevanje z morji oz. oceani blažje. Približno tako se dogaja tudi v svetovnem gospodarstvu, včasih dokaj spontano; z odmiranjem nekaterih pritokov nastajajo suhe struge, druge dovolj vodnate (vitalne) reke tečejo naprej. Pa ne vedo, da jih čaka morje. Mi pa vemo, da nas čaka svetovno tržno morje, ne čez deset let, ampak čez pet let ali še prej. Plima oceanov že danes pljuska in nam tu in tam že zamegli pogled ali zamaši grlo. Ekonomisti ali bolje makro-ekonomisti z ekometričnimi raziskavami lahko dokaj natančno predvidijo dogodke, njihov čas, intenzivnost in posledice. Svetovni in evropski tokovi tečejo torej neodvisno od nas. Naša naloga je zato predvsem, da le-te zaznamo, da se jim prilagodimo, da ne bi morebiti usahnili v mrtvem rokavu. Seveda moramo zato dobro poznati sebe, dobre strani, potenciale, kot rečeno še neizkoriščenim možnostim, pa tudi svoje slabosti. Kakšen izziv za sposobne ljudi, čeprav bodo pihali orkanski vetrovi, grozili pošastni vrtinci in mrzli valovi! Pripravljeni moramo biti z vsemi znanji navtike in obilo fizične in psihične kondicije. Nejico Podobnik kronika DOGODKOV X strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad. Ali sem pripravljen sodelovati v spremembah? (nadaljevanje s I. strani) Italiji. Pri tem bomo po potrebi organizirali prevzem usnja v prostorih Alpine . Izboljšati učinkovitost v fazi sekanja materialov in na ta način prihraniti pri stroških osnovnih materialov. Analiza inštituta za čevljarstvo je nakazala možnost prihranka pri sekanju usnja do 10 %. Z drugačnim pristopom k organiziranju dela v šivalnicah in montažah je možno povečati produktivnost. Primerjave naših izdelavnih časov z normativi, ki veljajo v svetu, pokažejo, da smo v vseh fazah proizvodnje tudi do 20 % slabši. V montažah je uveljavljen normativ med 15 in 20 parov na delavca na delovno uro, kar je precej več kot je to v Alpini. V maloprodaji preko izobraževanja, sodobnejših pristopov pri urejanju izložb in razmestitve obutve v prodajalni moramo doseči povečanje prodaje. Ključno za izboljšanje prodaje v mreži je tudi nadaljevanje obnavljanja prodajaln. V fazi prodaje zastarele in drage načine prodaje preko klasične distribucije postopno nadomestiti z bolj direktnim marketingom in neposrednimi stiki s kupci, preko agenta ali celo neposredno iz Alpine. To velja predvsem za evropske trge. Še nadalje pa moramo iskati možnosti in načine za direktno organiziranje maloprodaje v drugih državah. Najti načine dela in postopke, katerih rezultat bo znižanje vseh zalog. Dejstvo, da je material na zalogi povprečno 80 dni, je brez opravičila in kaže na našo nesposobnost. Rezultat uspešne izvedbe vseh naštetih ciljev bo pomagal znižati stroške. Kljub temu pa si bo vsak vodja moral prizadevati za čim racionalnejšo ravnanje za zmanjšanje še ostalih režijskih stroškov. Ob pozornem branju teh misli lahko vsak izmed vodstvenih delavcev na vseh ravneh najde sebe in se vpraša: ali sem pripravljen sodelovati v vseh teh spremembah, ali sem se pripravljen poglobiti v svoje delo in predlagati učinkovitejši način dela; in ne nazadnje - ali sem se pripravljen spremeniti v načinu dela, vedenju in razmišljanju. Podobno velja tudi za vse ostale zaposlene. Izbire ni. mag. Franci MLINAR Embalaža 98 Valkartonu Pravzaprav pa gre priznanje oblikovalcu Tonetu Pintarju Na Pomurskem sejmu embalaže v Gornji Radgoni je naša škatla za treking obutev, ki so jo izdelali v Valkartonu v Logatcu, prejela priznanje Embalaža 98. Dobitnik je sicer Valkarton; priznanje so podelili na začetku sejma, 2. junija v Gornji Radgoni. Avtor, kreator pa je naš oblikovalec Tone Pintar, ki je o tem povedal: »Prototip škatle sem izdelal leta 1996, uporabljena pa je bila v sezoni 96/97. Šlo je zato, da čimbolj funkcionalno škatlo grafično opremimo, da z dvema banama dosežemo čim ustreznejši efekt. Tisk je zato i' tehniki fleks tiska, ki je med ostalimi tiski za to vrsto embalaže najbolj primeren. Moram reči, da so nas v Valkartonu vprašali, če lahko to škatlo prijavijo za natečaj. Izdelal sem namreč škatle tako za smučarske čevlje, treking in tekaško obutve. Valkarton pa za nas izdeluje škatle tekaško in treking obutev. Zanimivo je, da so na sejmu naše škatl^ razstavljali kar trije proizvajalci: Valkar, ton iz Logatca, EGP iz Škofje Loke Ondulati ed imballaggi del Friuli - Italijan^ ski izdelovalec naših škatel« N. P. Tone Pintar z nagrajeno škatlo Napredujemo lahko le z večjim prilagajanjem Nekaj podatkov o poslovanju v prvem četrtletju nas opozarja, da bomo morali delati še bolje Proizvodnja po parih 11 % nižja V prvih treh mesecih leta 1998 je bilo izdelanih 377.000 parov obutve, od tega 76.000 parov oz. 20 % športne obutve in 300.000 parov oz. 80 % modne. To pomeni 11 % manj kot lansko leto v prvih treh mesecih, zmanjšala se je proizvodnja športne obutve, medtem ko se je proizvodnja modne obutve nekoliko povečala. Je pa bila v tem obdobju proizvedena količina obutve izgotovljena v oddelkih Alpine; kooperanti so dopolnjevali alpinske kapacitete le pri šivanju zgornjih delov. Delež modne obutve v celotni proizvedeni količini se je povečal, in sicer z 68 % v prvem tromesečju leta 1997, na 80 % v istem obdobju leta 1998. Največ smo izdelali sandal (161.000 parov), ženskih nizkih (95.000) in brizgane obutve (80.000 parov). V prvih treh mesecih leta 1998 so bile norme presežene za 4 %. Največji preseg norme so dosegli v oddelku prikrojevalnica v Gorenji vasi. Kar zadeva kakovost, je bilo v prvih treh mesecih leta 1998 od skupne proizvodnje v Alpini izdelano 1,05 % škartirane obutve, to je 20 % manj kot v istem obdobju preteklega leta. . Prodaja v prvem četrletju smo prodali skupaj 390.000 parov, od tega smo izvozili:. 31 l.(X)0 parov. Največ smo prodali sandal (139.000 prov), brizgane obutve (77.000), ženskih nizkih (70.000), planinske obutve (24.000) itd. Zaloge še vedno visoke Na dan 31.3. 1998 so skupaj zaloge znašale 2.229 mio SIT, kar pomeni 8 % porast, glede na stanje 1.1. 1998 in 25 % porast, glede na 31. 3. 1997. Najpomembnejše so zaloge gotovih proizvodov, ki predstavljajo 47 % delež vseh zalog in so v času od začetka leta porasle za 5 %, glede na lani pa za 44 %. Največ so porasle zaloge blaga in sicer za 49 %, glede na 1. 1.1998 in 122 %, glede na 31. 3. 1997. Po poslovnem poročilu DEUOživljenje kronika DOGODKOV lx strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... Zamenjava ali redesign znaka v prejšnji številki Deia-življenja so bili predstavljeni določeni argumenti o nujnosti ureditve razmer na področju strategije in politike blagovnih znamk Alpine. Kot pa je bilo že nekajkrat navedeno, pa ureditev tega področja ni bila primarna naloga, postavljena na začetku projekta prenove celostne podobe. Kot že naziv projekta pove, je bil projekt zastavljen v smeri predelave ali zamenjave obstoječega znaka ter ureditve problema številnih tiskovin, različic gp ^TOVARNA OBUTVE alpina HRI ^ Prvotni znak Alpine avtorja Tomaža Kržišnika znaka in logotipa (napisa), s katerimi se je Alpina pojavljala v javnosti. Torej ureditvi problema ustreznega in svetovni firmi (kakršna Alpina nedvomno je), primernega osnovnega vizualnega komuniciranja. Zakaj? Podjetje, ki se na vsaki tiskovini, kuverti, vizitki, trgovini, tudi izdelku, pojavi z drugačnim osnovnim razpoznavnim znakom in napisom, namreč deluje v očeh poslovne javnosti neresno in nezrelo, v očeh običajnega potrošnika pa konfuzno in zato neatraktivno. Zlasti v današnjem času, ko vse konkurenčne firme in znamke področju celostne grafične podobe posvečajo izredno pozornost, saj se zavedajo vseh prednosti in slabosti, ki jih ta prinaša in pogojuje. Ob tem naj že takoj povem, da nikakor ne smemo mešati celostne grafične podobe matične firme z njenimi blagovnimi znamkami. Slednje je lahko isto ali zelo podobno, obenem pa povsem različno. Odvisno od narave proizvodov, tržnih pogojev in dolgoročnih opredelitev vodstva podjetja. Uvodni pomisleki Prvi odzivi interne javnosti na nameravane spremembe so bili pričakovani. Po eni strani razumevanje in podpora načrtovanim spremembam, po drugi strani pa skepsa in veliki dvomi o potrebnosti in finančni upravičenosti celotnega projekta. Tako podpora kot nasprotovanje spremembam so v tako veliki organizaciji kot je Alpina, povsem normalni in pričakovani, vendar so, po mojem mnenju, opravičljivi in sprejemljivi zgolj v kontekstu ustreznih argumentov. Namreč, argument, da imajo vsake oči svojega malarja, pri tovrstnih posegih v temeljno vizualno podobo firme, ne zdrži. Potrebno je pač poiskati vse možne argumente za in proti, jih strokovno pretehtati in najti ustrezno pot, ki bo zadovoljila tako zahteve oblikovalske stroke kot razvojne težnje vodstva podjetja. Prav zaradi ustreznega ravnotežja med interesi stroke in interesi vodstva podjetja, smo že takoj na začetku povabili k projektu tudi Tomaža Kržišnika ter dr. Klineta iz agencije Kline&Kline. V zadnjih mesecih pa se je projektu priključil tudi oblikovalec Edvard Mlinar. Vse to pa iz nuje, da bo Gostom je govoril tudi generalni direktor mag. Franci Mlinar Obiskali so nas partnerji Konec maja so se v Alpini mudili naši poslovni partnerji z vsega sveta, ki so jim naši strokovnjaki predstavili kolekcijo za poletje 1999. Le ti so si kolekcijo športne obutve za poletje natančno ogledali in dali pripombe in predloge. Sedaj sledi izpopolnjevanje, tako da bodo julija že predstavljeni vzorci. Takrat bodo zasnove kolekcije že bolj določene, dogovorjeno nadaljnje izpopolnjevanje in morda nakazane tudi naše možnosti za prihodnjo sezono. Vse to sodi v naše redne priprav za prihodnjo sezono, ki so leto za letom določene s terminskim planom. N. P. rezultat primeren ter bo omogočil začetek vspo-stavljanja nove podobe Alpine in s tem posledično boij.šo prodajno uspeSnost, večje dobičke itd. Vsaka drugačna pot, ki bi se zadovoljila s hitrimi in premalo temeljitimi rešitvami, ne jamči uspeha in predstavlja le trenutno rešitev, ki pa dolgoročno ne reši kompleksnosti problema. Kaj pravi teorija? Predelava oziroma zamenjava znaka mora sovpadati z ustreznimi strateškimi odločitvami in spremembami v podjetju - kar pomeni uvajanje novih programov na trg ali korenito posodabljanje obstoječih. V nasprotnem primeru se nov znak ne more komunikacijsko navezati na nove, sveže proizvode (kot bazične medije informacij o podjetju) s čimer se njegov začetni naboj kmalu izprazni in tudi nov znak začne funkcionirati v okvirih pravkar zamenjanega znaka. Nova podoba, ki bi jo ustvaril s svojo pojavnostjo in dodatnimi vizualnimi nagovori, izhajajočimi iz njega (reklame, tiskovine...), prehitro zastari. Drugo nevarnost predstavlja pomanjkanje financ za uvajanje in promocijo novega znaka (v ZDA ocenjujejo uvajanje nove blagovne znamke, katere vizualno osnovo predstavlja znak, na 50 do 100 miljonov dolarjev), kar povzroči pomanjkljivo prepoznavnost novega znaka in s tem še izgubo že dosežene prepoznavnosti starega. V strateških opredelitvah podjetja Alpina d.d. tovrstnih revolucionarnih zasukov v smeri inovacij programov, »postavljalca« trendov itd. ni - zato tudi pri osnovnih vizualnih elementih identitetnega sistema Alpine, torej znaku, ni smotrno delati revolucije. Tretji dejavnik, ki ne govori v prid popolne spremembe znaka, je podatek, da se obstoječi znak pojavlja v večini svetovnih pregledov dizajna. Zadnji primer je knjiga: Past century -the best signs and logotypes, iz leta 1997, kjer je med ostalimi velikimi korporacijami (AEG, Mercedes, Olivetti) tudi znak Alpine, Tomaža Kržišnika. Tak znak predstavlja kapital že sam po sebi zato mora biti njegova zamenjava resnično podprta z globalnimi, strateškimi spremembami v poslovanju podjetja. Vse ostale poti vodijo v ustrezno prenovo oziroma redesign obstoječega znaka. Sklepi prve prezentacije Tako stališče je bilo sprejeto tudi na prvi prezentaciji novih znakovnih rešitev v začetku maja letos, ki sva jih predstavila s kolegom Edvardom Mlinarjem. Sprejet je bil sklep, da do naslednje predstavitve, ki bo prinesla tudi končno odločitev, predelamo znak profesorja Kržišnika, tako da bo ohranil prepoznavnost likovne strukture, obenem pa naj bi zaživel v novi, času primerni in predvsem bolj sproščeni preobleki. Posebno pozornost pa je potrebno nameniti obstoječemu napisu Alpina, ki je oblikovno zelo šibak in nevšečen, ter zaradi dolgih repov in vratov črk »1« in »p« ter pike na »i« tudi izredno problematičen za uporabo na proizvodih. Prvotno stališče, da se ohrani oblika napisa v malih črkah - »alpina«, kije že dosegla določeno prepoznavnost, je bilo razširjeno še na možnost izdelave novega napisa »ALPINA« tudi v velikih črkah. Nov prenovljen znak bo, če bo potrjen na julijski prezentaciji, lahko zaživel že jeseni z novimi kolekcijami za sezono 1999/20(Ј0. Matjaž Mazzini DIL02iv(/enye 8 kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Bomo postali pooblaščeni izvozniki? Poenostavljeni postopki potrjevanja porekla blaga in carinjenja Vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo je za naše gospodarstvo zelo pomembno. Članice te integracije bodo pospeševale medsebojno sodelovanje, do držav izven nje pa se bodo začele zapirati z visokimi carinskimi dajatvami in drugimi zunanjetrgovinskimi ukrepi. Le ti bodo zniževali konkurenčnost podjetij izven zveze ter jo povečevale znotraj nje. Slovenija je z 28 državami, ki sestavljajo to integracijo, podpisala sporazume, ki ji omogočajo prodajo izdelkov z nižjimi carinskimi dajatvami, vendar le, pod pogojem, če je blago slovenskega porekla ali po poreklu iz ene izmed 28 držav. Verižna kumulacija porekla blaga, ki je določena v protokolih o poreklu, je daleč najpomembnejša pridobitev teh sporazumov za večino podjetij v Sloveniji. V Alpini že dalj časa izvažamo čevlje s slovenskim poreklom. Izvoz po sedanjem načinu zahteva veliko dodatne dokumentacije, s katero se dokazuje poreklo blaga. To otežuje delo tako našim izvoznim referentom kot tudi carinskim organom. Status pooblaščenega izvoznika bi tako zmanjšal obseg dela obema. Povečal bi se tudi ugled podjetja pri tujih kupcih, saj je institut pooblaščenega izvoznika v državah EU zelo cenjen, njihovi carinski organi spoštujejo pooblaščene izvoznike ter jim namenjajo največjo stopnjo zaupanja. Pridobitev statusa pooblaščenega izvoznika za potrjevanje porekla blaga pomeni obojestransko korist (za Alpino in carino), vendar se tudi močno poveča odgovornost podjetja. Na podjetje bi se prenašal del opravil, ki so jih doslej opravljali carinski organi. Podjetje s tem postaja neke vrste »carinski organ«, vendar pa imajo le-ti pravico do občasnih kontrol, bodisi na svojo pobudo ali pa na pobudo carinskih organov države, v katero smo izdelke izvozili, če le-ti sumijo, da smo izdali lažna potrdila o poreklu. Ob ugotovitvi nepravilnosti, se podjetju odvzame status pooblaščenega izvoznika, s tem pa izgubi vse ugodnosti, ki iz tega izhajajo; sledijo tudi visoke finančne sankcije. Pogoj pridobitve statusa pooblaščenega izvoznika je sled- Diplomirana ekonomistka Jana Mrovlje Ijivost materialov, od prevzem^ materialov v skladišču mate^ rialov, do skladiščenja izdelkov v skladišču končnih izdelkov Problematika sledljivosti delnc^ sovpada s problematiko pridoN bitve certifikata ISO 9001, s ten^ da zahteva poznavanje predv pisov zaposlenih v oddelki^ trženja, nabave, logistike in in\ fomiatike. Le tako bomo lahko zagotovili vse potrebno za pri, dobitev statusa pooblaščenega izvoznika, predvsem pa, da bomo ta status z vsemi ugodnostmi uspeli tudi obdržati. Jana Mrovlje Bo tudi Alpina opremljala NATO? Alpinina oprema se je izkazala tudi na evropskem vojaškem ski rallyju K pisanju meje tokrat navedlo poročilo o uporabi BC čevljev Alpine, ki mi ga je poslal podpolkovnik Marjan Ručigaj v zvezi z nastopom ekipe slovenske vojske na tekmovanju Patroulle des glaciers v švicarskem Zermattu. Gre za tekmovanje trojk na 100 kilometrski progi, na kateri se udeleženci dvigujejo na tri-tisočake, potem pa spuščajo po strminah. Pri tem so naši uporabljali Alpinine čevlje. Podpolkovnik Ručigaj o tem piše : »2. maja 1998 oh 01.00 zjutraj smo Marko Pogorevc, Janko Pretnar in Rajko Lotrič štartali iz Zermatta. Do polovice proge so nam čevlji dobro služili, potem pa sta oha tekmovalca, ki sta imela podplat mehkejši, začela tožiti za bolečinami v stopalih. Motila nas je tudi nekoliko velika teža, v primerjavi s turnimi čevlji Dinafit Cv katerih lahko normalno smučaš). Po 14-ih urah in 35 minutah smo dosegli cilj v Verbieru. Razen manjših težav so se čevlji odlično obnesli. Uporabljali smo tudi pro-tektorje za čevlje, ki se se nad 3000 m izkazali za nepogrešljive. Temperatura je na tej višini krepko padla pod ledišče, tako da bi brez te dodatne opreme le težko nadaljevali pot prek ledenikov. Protektorji so se na zadnjem delu proge še enkrat izkazali za ko- Lojze Oblak razmišlja o večnamenskih vezeh ristne. Ko smo zapuščali visokogorje, je sneg postajal vse mehkejši in voden, naše noge pa so bile učinkovito zaščitene pred mokroto. Protektorji bi bili še boljši, če bi bili z notranje strani ojačani, saj smo jih med smučanjem z robniki na več mestih poškodovali«. Naj ob tem povem, da so Švicarji na tem tekmovanju zmagali, Nemci pa so bili na tem tekmovanju z našo obutvijo že dvakrat tretji. Torej, to so konkretne izkušnje pri uporabi tako naših BC čevljev pri ekstremnih obremenitvah. Hkrati pa tudi podpora prizadevanjem, da bi s čevlji ponudili tudi prevleke (protek-torje). Kot kažejo izkušnje so se ti čevlji izkazali ne samo na snegu, temveč tudi, ko se na terenu gibljemo po kopnem (kjer ni snega). Pa še nekaj: obutev je izdelana za uporabo Rottefella vezi. To so vezi za pohodništvo. Naši udeleženci so na tekmovanju ob Rottefella vezeh uporabljali še poseben dodatni del vezi za stabiliziranje čevlja v petnem delu, ki sem ga skonstruiral sam. Prednost te dodatne vezi je v tem, da omogoča hojo na smučeh, vzpon v strmino in smučanje. Obenem pa je možno z vezmi Rottefella smučanje v tele-mark tehniki, ki se v svetu tudi pojavlja. Torej: naš čevelj, Rottefella vez in dodatna vez v peti omogoča tri načine uporabe na snegu. Tak komplet lahko uporabljajo tako vojaki kot policija, lovci, gozdarji in športniki. Ta oprema nam omogoča gibanje tudi na povsem neurejenih terenih pozimi. To, gledano s športnega vidika, pa je tudi trend v svetu. Slovenija se kot država vedno bolj povezuje s svetom. Tako naši vojaki sodelujejo v enotah NATA, k nam pa prihajajo na trening mnogi vojaki iz specialnih vojaških enot drugih držav. Mislim, da bi bilo dobro to priložnost izkoristiti za našo promocijo, tako Alpine, kot konkretno omenjene opreme. V okviru trgovinske menjave med članicami Evropske zveze in NATA bi Alpina s tako ponudbo lahko nastopila tudi ob raznih pogodbah, ko kupujemo npr. orožje, naši partnerji pa bi od nas kupovali prej omenjeno opremo. Lojze Oblak Dtl.O Uvljenje kako POSLUJEMO Sklepi nadiornegg sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Orodja so drago, naročil po ni če ocenjujem sedanje razmere in naše delo, mislim, da je prav, da najprej nekaj besed povem o delu orodjarne v preteklih mesecih, torej letos, saj se del teh procesov še nadaljuje. Po novem letu smo pri programu rolerjev (inline) zaključili z izdelavo desetih parov orodij za soft korita in orodja, ki sodijo zraven (opetniki, no-tranjki). Na vsak način lahko zatrdim, da je šlo za najbolj zahtevno orodje pri rolerjih. Prav tako smo zaključili z izdelavo zadnjih orodij za podvozja stunt. Podobno velja za šale skate, in pa predelavo oz. prilagoditev šal skate, zaščitne soul plošče in zadnje manšete schuchmacher. Na smučarskem programu smo zaključili s predelavami (modifikacijami) orodij za smu- t Y Orodja za tekaško manšeto RC 2000 po obdelavi na računalniškem rezkalnem stroju (CNC Ferrari) čarske čevlje omega, s pripadajočimi manSetami, tesnili... Sedaj izdelujemo nova orodja za manšete in opetnike -racing - za tekaški program. Gre za zahtevna trodelna orodja, ki naj bi jih izdelali do junija oz. do dopusta. Na. smučarskem programu izdelujemo orodje za predelavo (modifikacijo) smučarskega čevlja A 2; tako naj bi nastal smučarski čevelj A 3 . Tudi tu gre za zahtevna orodja, predelavo samih šal -od varjenja, kopiranja novih kontur, z vsemi naslednjimi zahtevami in zamudnimi orodjarskimi dodelavami. K novemu modelu smučarskega čevlja (orodij za A 3) sodijo nova orodja na preklope, pri čemer ima vsaka velikostna številka eno trodelno orodje za zunanji preklop in eno dvodelno za notranji preklop. Ta orodja izdelujemo od aprila dalje in bi morala biti izdelana do dopusta. To ni enostavna naloga! Ob tem se zgodi, da izdelamo kakšno orodje, na katerem odlijejo kakšnih 8(X) parov, potem pa orodja ne uporabljajo več... Govorim o tem, da so orodja izredno draga (eno orodje po internih Alpininih stroških I5.(XX) DEM; če bi jih naročili pri drugih proizvajalcih pa bi stali trikrat toliko). Torej te velike investicije, z vsemi dragimi stroji, s katerimi delamo, terjajo veliko načrtnost dela vseh odgovornih na športnem programu. Kaj pomaga, če imamo kar solidne, celo računalniško vodene stroje, usposobljene orodjarje, ki znajo izdelati zahtevno orodje - če ni naročil ! Vse to so stvari, o katerih razmišljamo. Upam, da se bodo te stvari v prihodnje načrtovale realno, pravočasno, da bo zagotovljena redna proizvodnja in ne samo odlivanje testnih količin. Stane Semič Trodelno orodje za zunanji preklop /.a vlivanje zunanjih delov smučarskega čevlja A3 Marko Novak in Roman Seljak pri izdelavi orodja za opetnike racing SK 2000 Mirko Mlinar in vodja orodjarne Stane Semič iskrice Organizacija Organizacija ni samo forma, ne samo način dela; je proces predvidenih in spremljanih dogajanj Organizacija mora omogočiti tako prilagodljivost, da nas sprotne napake, ki jih delamo, ne pokopljejo Kadri Kader so kakor mornarji na krovu, ki vedo kako ravnati tudi v najhujšem viharju Kadri S tistimi, ki delajo neprestano brez premisleka, je prav tako nekaj narobe kot s tistimi, ki nikoli nič ne delajo. Eni in drugi premalo mislijo na prihodnost. Denar Ko sumničavo spremljamo notranji trg delnic, pomislimo, kaj smo pomembnega premaknili oz. naredili, da hi bile delnice predvsem več vredne Denar Kaj mislite, kdo ho prej propadel: tisti, ki inve.i na kartodromu Lucija. Demonstracijska skupina Roler kluba Alpina je prikazala akrobatsko rolanje. Alpina je bila tudi pokrovitelj in organizator tekmovanja v paralelnem rolanju, v katerem so najboljši v posameznih skupinah prejeli praktične nagrade. Namen Primorskega sejma je predstavitev programa, obenem pa tudi prodaja. Stanko Kranjc, ki se sodeloval na sejmu, je povedal, da so se najbolje prodajali otroški in ženski ro-lerji ter dodal: »Primorski sejem je za program rolerjev zanimiv, ker je tu zaradi ugodnega podnebja sezona rolanja daljša. Sejem obiščejo tudi tujci, ki kot dnevni gosti ali pa kot letovalci prihajajo v obmorske kraje, kar pomeni, da se tako ime Alpine in vednost o z naših izdelkih širi tudi izven slovenskih meja.« Jožica Kacin Mvjui [NAŽIRI Stroivsk« ui 2, 4226 ŽiRI Spoštovani ' [)ne 18 05 1*W8 sem vas po tcicfomi seznami s svojim prohivmom na pancerjih, ki jih i/dcliijc lovama. se mi je odlomil del spodnje pete. Zanimalo me jc. kjc bi lahko kupil novo peto, saj mi jc garancijski rok te ptHckel. Po kraj.^em razgovoru z va^im scrvisetjcm. kateremu sem prav fako ra/loAil problem, me je v torek. 19.05 Čakalo presenečenje V pisemski ovojnic« sem prejel par novih pel za svoje pancarje (zastonj') (ilede na darklanoinje. vse pogostejk pripombe o neprimernem odnosu proizvajalcev do kupcev, sem bil nad takšnim nebirokratskim postopkom prijetno presenečen Zahvaljujem se vam za prijetno uslugo, želim vam ie veliko poslovnih uspehov I .ep pozdrav! V EJorovmci, 2005 1998 čim več takih pohval Nagrajevanje smučarjev po uspehih Konec maja se je v Portoroiu, kot vsako leto, sestal Slovenski ski pool, to so opremljevalci in predstavniki smučarske zveze Slovenije. Poleg drugih pogovorov je bila seveda osrednja točka problematika sredstev, ki jih je vedno premalo. Vsak udeleženec bi rad čim manj dal in čim več dobil. Dogovorjeno je bilo, da bi bilo odslej bolj poudarjeno nagrajevanje rezultatov, to je uspehov, glede na kategorijo (grupo), v kateri nastopa posamezni tekmovalec. Seveda imam tu v mislih tekmovanja od FIS tekem naprej. Kar zadeva članstvo y Ski poolu, naj povem, da je Nordica izstopila, vstopil pa je Head., ki vključuje opremljanje tako s čevlji kol s smučkami in vezmi. Kar zadeva Alpino,je dogovorjeno, da bo zmanjkala število tekmovalcev v višjih grupah. Konkretno pa še ne morem govoriti, kdo vse bo nastopal z našimi čevlji. Je pa sigurno, da je vključevanje v Ski pool ena od strateških usmeritev podjetja. Če razvijamo konkurenčno obutev, jo je potrebno tudi uveljaviti (promovi-rati). V tem slučaju bi bilo dobro, da bi se tudi mi vključili v kak blilnji Ski pool, kot je n. pr. avstrijski, ki ima veliko zaledje. Topa je v domeni odgovornejših ljudi v podjetju. Peter Jereb Sr..ll,\l l\|'\k Gostje na Pomurskem sejmu v Slovenj Gradcu, na čelu s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čukom - levo Na seminarju za prodajalce je predaval tudi Aleš Dolenc, direktor domače prodaje S DEl,Oživljenje od TU in TAM Dogodki s podrožja iiriih interesov, iolstvo, zdravstvo, oiccije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma... s sestanka o razvoju turizma v Žireh Bo prišlo tudi v Žireh do razvoja turizma? čeprav v Žireh uspešno deluje Turistično društvo in njegov podmladek pri osnovni šoli, pa je to za celovit razvoj turizma kot dejavnosti premalo. Občina Žiri je sklenila pogodbo o financiranju programa dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pristopila pa je tudi k medobčinskemu podjetniškemu skladu, kar naj bi prispevalo tudi k razvoju turizma. Vendar pa je to dejavnost, ki se jo je potrebno lotiti načrtno in v okviru kraja. To je bila tudi ugotovitev srečanja na temo razvoja turizma v Žireh, ki ga je sklical iniciativni odbor pod okriljem občine Žiri. Vabljeni so bili predstavniki pod-jeti, društev, gostinci in posamezniki, ki so oz. bi lahko bili povezani g to dejavnostjo. Namen teh srečanj je seznanitev z načrti in potrebami na tem področju, v končni fazi pa izdelava programa, kar bo osnova za skupno delo in financiranje. Med udeleženci srečanja se je razvila živahna razprava, kije pokazala, daje potreb in želja veliko, vendar je pot do realizacije zahtevna, vedno znova pa se pojavi tudi problem pomanjkanja sredstev. Študentje predstavili Žiri v Ljubljani Udeleženci so bili enotni, da bomo morali razširiti vedenje o kraju, o tem, da smo, kje smo in kaj lahko obiskovalcu ponudimo. Nase bomo morali stalno opozarjati preko objav v katalogih in drugih medijih, vendar pa je to zopet povezano s stroški. Razširiti bo potrebno tudi ponudbo, ta pa naj bi temeljila na izvirnih in kakovostnih izdelkih in storitvah, ki izvirajo iz našega okolja in tradicije. Čipkar-stvo, čevljarstvo, gasilstvo, lovstvo, ribolov, konjeništvo, slikarstvo, sušenje sadja, peka in še kaj bi se lahko našlo... Lahko bi organizirali razne prireditve, ki bi slonele na predstavitvah teh dejavnosti. Kot prednostna naloga pa naj bi bila označitev kraja z enotnimi, estetskimi tablami, katere bodo že ob prihodu v naš kraj seznanile obiskovalca, kam je prišel, nato pa bi ga vodile in usmerjale, da bi bila njegova pot čim lažja in da ga bodo pripeljale tudi do točk, ki bi mu jih Žirovci želeli pokazati. Žirovci, ne žirčani, ne žirov-čani, niti žirjani. Mi smo Žirovci. Prisojajo nam predvsem štiri vrline: naše čevljarsko znanje, našo čipkarsko spretnost, našo likovno umetnost ter predvsem našo upornost. Najbrž se ravno na slednjo nanaša zbadljivka, s katero nas naši sosedi poskušajo razdražiti: Če si Žirovc, ti Bog vse odpusti.' Žirovski študentje vedo, da je sklanjatev imena našega kraja in z njim povezanega imena prebivalcev, ki živimo v njem, tudi za nekoliko boljše poznavalce slovenske besede, včasih kar trd oreh. Zato so se v prospektu, ki so ga izdali ob predstavitvi na študentski tržnici v Rožni dolini v Ljubljani, 5. maja, na tak način lotili pojasnjevanja, kdo smo. Seveda pa je bil namen srečanja predstaviti delo kluba in kraj iz katerega prihajajo. Tako so žirovci na svoji stojnici predstavili čevljarstvo, čipkarstvo, hrano in igro. Na tekmovanju za najlepšo stojnico so med 38. sodelujočimi klubi iz vse Slovenije dosegli 2. mesto. K temu je gotovo pripomogel tudi čevljar Anton Gorjup, ki je prikazoval ročno izdelovanje čevljev, klekljarice, pa tudi vsi ostali, ki so prispevali k temu, da je bilo na stojnici dovolj pijače, jedače, predvsem pa zagnanosti in dobre volje. Le tako naprej! Mogoče bo beseda Žiri prišla v uho tudi tistim, ki naš kraj, kot so povedali študentje, zamenjujejo s Tržičem, ali pa tistim, nekoliko bolj poučenim, ki sicer vedo, da so nekje tudi Žiri, a le s težavo jim gre z jezika, da prihajamo iz Žirov in ne iz Žiri. Jožica Kacin Jožica Kacin Barbara Tutta, Tomaž Kopač in Miha Jelene kot so sami napisali na že malo oropani stojnici kluba žirovskih študentov na študentski tržnici v Ljubljani. v' 4-/" Dan odprtih vrat osnovne šole Učenci petega razreda so predstavili rastline, ki rastejo v Žireh in okolici Tudi učenci in učitelji v osnovni šoli v Žireh se trudijo; in ne samo to, rezultati kažejo,da jim to tudi uspeva, da ime naSega kraja ponašajo po vsej domovini in tudi drugod. V četrtek, 28. maja pa so se, kot vsako leto, vendar z različnimi oblikami, predstavili na dnevu odprtih vrat. Učenci so prebirali svoje spise, pesmice, zapel je pevski zbor, na inštrumente pa so zaigrali gojenci glasbene šole. Predstavitvi so dali naslov Žiri. Tej temi je posvečeno tudi njihovo glasilo Iskrice. V njih so učenci opisali naš kraj in dejavnosti na šoli, ne manjkajo pa niti fantazijske napovedi, kako lepo bo v Žireh v prihodnosti. In če bomo imeli tako priden iz zavzet mladi rod, kot se nam prikazuje na takih prireditvah, lahko njihovim, sicer precej optimističnim napovedim, kar verjamemo. Jožica Kocin DELOiiv(/£iiye 9 od TU in TAM Dogodki s podrofja iiriih interesov, žolstvo, idrovstve, okcije krajanov, kultura, iport, potopisi, pisma... v Kranju razstava Konrada Peternelja Konec maja in v začetku junija je bila na fakuteti za organizacijske vede v Kranju odprta razstava našega nekdanjega sodelavca Konrada Peternelja. To je že njegova 26. samostojna razstava, od tistega daljnega leta 1965, ko je Konrad v Žireh prvič na ogled postavil svoja dela. Znani novinar kulturne redakcije Televizije Ljubljana Jože Hudeček, je med drugim ob tej priliki zapisal: »Malo se je ohranilo od nekdanje, sicer le kratek čas trajajoče poplave slovenskega naivnega sli-karstva, pravzaprav so Se danes vidni le trije, med seboj popolnoma različni avtorji in med njimi prav zagotovo Konrad Peternelj iz Žirov. Še ne dokaz za nekonfekcij.iko naivstvo Konrada Peternelja pa je zagotovo tisto, česar običajen naivec ne pozna, to je razvoj: sloga, spretnosti in vodljivost roke v risbi, podrejanje na novo odkritih možnosti slogovni enotnosti, obvladovanje snovi in nešablonskost arhitekturnih, floralnih in figuralnih elementov, metjejsko izpolnje- ■ ■ • sivini preteklosti potopljenega majhnega dečka, ki so ga učili delati čevlje, da bodo ljudje hodili po svetu, ki ga ima on tako neizmerno rad. Njegovo slikarstvo pa je udejanjanje te ljubezni, njena materializacija. lepo, pravzaprav najlepše pri vsem tem je to, da to počne tako, da vse skupaj razumemo in z njim delimo tudi mi.« N. P. Glasba in slika - lepa prireditev »Oj mi smo pa tam na Žirovskem doma, v prelepi kotlini na koncu sveta,* nam govori refren Jobstove pesmi Žirovska. Včasih se nam res zdi, da smo nekje daleč odmaknjeni od dogajanj. Mogoče pa je to tudi vzpodbuda, da smo ustvarjalni, da zmaguje naša žirovska trma in to prinaša tudi uspeh. Uspeh je bil tudi koncert učencev, ki obiskuje-Ш glasbeno šolo Škofja Loka v Zireh in drugod ter so doma iz Žirov. Mladi glasbeniki so v galerijo DPD Svobode, kljub vroči poletni sredi privabili mnogo poslušalcev. Koncert je bil združen z razstavo risb, ki so jih v različnih tehnikah izdelali žirovski osnovnošolci. In zopet se je izkazalo, da se tradicija glasbene in likovne umetnosti s pomočjo mentorjev in vaditeljev, ki se trudijo za mladi rod, v Žireh nadaljuje. Jožica Kacin Ш m Ana Kosmač, državna prvakinja med cicibankami v plezanju na umetni steni Žirovski muzej bo odslej odprt ob sobotah in nedeljah. Tole pa je njegova razglednica Taborniki vadijo tudi lokostrelstvo 10 DBmOživljenje od TU in TAM Dogodki s podrožjg iiriih interesov, ioistvo, zdravstvo, aiccije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma... Ustvarjalka zirovskih Bomb Mina Kavčič s polfinala košarkaric - meče Nataša Mlinar Mladi žirovski košarkarji spet v finalu državnega prvenstva Res se lahko pohvalimo, da smo uspešni v košarki, saj se uspehi nizajo drag za drugim. Po velikem uspehu starejših košarkaric, ki so letos ponovno državne prvakinje, se temu uspehu bližajo tudi mlajše deklice in mlajši dečki. Konec maja je v Žireh potekal polfmalni turnir - pionirski košarkarski festival - tako za mlajše učence in mlajše učenke. Na festivalu so nastopali torej učenci petih in šestih razredov, ki so v košarki zelo uspešni. Gledali smo zanimivo in dobro igro naših najboljših v boju pod košem, saj so imeli tudi dobre nasprotnike in so v zahtevni igri morali pokazati veliko znanja, da so se prebili v finalni turnir. Ekipe so bile med seboj kar en^ovredne, zato je bila volja in moč še toliko bolj potrebna. Obe naši ekipi sta bili motivirani in jima ni zmanjkalo moči v boju za uvrstitev. Nekaj prednosti je našima ekipama najbrž dal tudi domač teren in tudi fjodrenje s tribun. Zavedati se moramo, da je za tak uspeh potrebno delo vse leto. Brez treningov in vztrajnosti, ki pa je našim učencem ne manjka, ne bi bili tako visoko. Včasih je vse pritiske težko zdržati, pa je z velikimi uspehi vse hudo pozabljeno. Seveda ne smemo pozabiti trenerjev naših ekip Marje Istenič pri deklicah in pri dečkih Mateja Erznožnika, ki imata velike zasluge za uspehe. Barbara Peternel, mentorica novinarskega krožka OŠ iiri (l J' Navijači Olimpije so bili pravi akrobati Mladi košarkarji so se uvrstili med štiri najboljše v državi Bombe so spet navdušile ^Ћ1Лау1јепје 11 kronika KRAJA Dogodki s podrožja iiriih interesov, ioistvo, zdravstvo, aiccije icrajanov, kultura, iport, potopisi, pisma. Na slovesnosti v Slovenj Gradcu je dramska igralka Mira Sardoč, pred leti dobitnica Borštnikovega prstana, izročila Zlato Linhartovo značko Tanji Lazar za igro v dramskem delu »Kradi malo manj« v Bombe na poti na Švedsko Je to politika? Vsi skupaj, ki živimo v Žireh, prispevamo za svoje lastno življenje v občini, prav zato sem se z županom Bojanom Starmanom dogovoril za pogovor o proračunu in ostalih vprašanjih. V »Esme-raldinem času« mi je izginil neposredno izpred nosa, zato objavljam vprašanja, ki zanimajo veliko Žirovcev in sem mu jih nameraval postaviti: 1. Kakšen je obseg proračuna letos in za katere namene bo šlo največ denarja? 2. So viri za to zagotovljeni? 3. Koliko je občina še dolžna in kako bomo to poravnali? 4. Katere bodo glavne investicije? 5. Zakaj ne bi gradili doma ostarelih ob zdravstvenem domu, ki je po vaši izjavi najcenejša varianta? 6. Je res, da je gradnja vrtca izpadla iz občinskega proračuna, pred vrati pa je ostalo veliko otrok? 7. Koliko je občinskih stanovanj? Koliko je prošenj? Ste že dodeljevali občinska stanovanja in pod kakšnimi razpisnimi pogoji? 8. Kje bo bencinska črpalka? 9. Mora občina zaradi neplačanih računov res sama skrbeti za odvoz? Zakaj se tudi letos ne organizira odvoz kosovnih odpadkov? 10. Ko smo že pri ekologiji - ste res ponudili občini Idrija skupno koriščenje smetišča na Raskovcu? 11. Kamnolom je v Žireh pomemben; kdo ga bo odslej upravljal? 12. Zakaj stoji gradnja balinišča? Nejko Podobnik Plesna skupina Make up je navdušila Žirovce. Več o nastopu plesnih in glasbenih skupin na strani 11 Vsi že veste, da je žirovska plesna skupine Bombe, ki jo vodi Mina Kavčič, spet najboljša v državi. To pomeni vstopnico za evropsko prvenstvo, ki bo letos na Švedskem. Toda za potovanje je treba zbrati denar, tega pa ni nikjer kaj prida; tudi občina ga nima. Zato je Mina Kavčič zbrala vse moči in poznanstva in konec maja pripravila v osnovni šoli zares živahno glasbeno-plesno prireditev. Nastopili so tako Alpinini godbeniki na pihala, plesno-glasbena skupina MAKE UP, plesna navijaška skupina WHITE DRAGONS iz Ljubljane, akrobatska skupina PAGLAVCI, plesna skupina STEP iz Osnovne šole Gorenja vas, moto klub SAIRACH, DADI DAZ, D. Y MIKE in seveda plesna skupina BOMBE. Ura in pol dolga trajajoča prireditev je nekaj sto mladim in starejšim, ki so podprli Bombe v njihovih prizadevanjih minila kot bi mignil. Tudi zaradi živahnega in domiselnega vodenja Renate Petrinjak. N. P. Še solo (več na 10. strani) Top lestvica kraja Uspehe ocenjujemo Cvetoče veje, neuspehe Črne luknje, lestvico popularnosti pa Zvezdni prah. Ta mesec je lestvica naslednja; Cvetoče veje 1. Sprejem občinskega proračuna 2. Izboljšanje telefonskih zvez z optičnim kablom 3. Agromelioracija »Travnkov« 4. Dobrodelna glasbena plesna prireditev za Bombe 5. Pobude za turistični razvoj Žirov Črne luknje 1. Črna odlagališča v iirovski okolici 2. Neurejena Jezerska cesta 3. Neizkoriščeni prostori občine »Pr' Matic« 4. Dolgovi občine 5. Neusklajeni dogovori občine pri gradnji balinišča pri Partizanu Zvezdni prah 1. Mina Kavčič in uspehi Bomb 2. Tanja Lazar za Zlato Linhartovo značko za igro 3. Bogo Filipič za usklajevanje nekaterih akcij pri razvoju Žirov 4. Ana Kosmač - državna prvakinja cicibank v plezanju na umetni steni 5. Mlade iirovske košarkarice in košarkarji Za nove lestvice glasujete tako, da predlagate vrstni red s točkami; I. mesto: 5 točk, 2.-4 točke, 3.-3 točke, 4.-2 točki, 5. mesto - 1 točka Vaše predloge oziroma glasovanje pošljite na uredništvo časopisa. Strojarska ulica 2, Žiri ali posameznim članom uredniškega odbora do I. v mesecu Uredništvo — Kolofott ' "DELO-ŽIVUENJE" je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Ennoinik, Jožica Kacin, Slavko Kristan, Jana Peternel, Ivo Pivk, Rada Žakelj, Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik. Fotografije: N. Podobnik. Naklada: 2.400 izvodov. Tisk: Gorenjski lisk, Kranj 1» I^LOživljenje