Spisi in dopisi so pošiljajo. Urodništvu .Domoljuba", l.jubljana, Kopltarjoul iJioa. \'aročnina. rohlamaoljo in in-:eratl pa: Upravništvu „Domoljuba'. -Ljubljana, SooitrrfjovB ulica -
Štev. 37.	7 Liubljani, rine 13. septembri 1Ш7.
Mirovni utirisL
Počasi sicer, vendar bliža se tako zapeljem mir. Nobena država nima poguma, 3a bi kratkomalo odbila posredovanje sv. Očeta. Mogoče, da bodo nekatere skušale mirovna pogajanja zavleči, a dolgo časa ne bo šlo več. Povsod se že čuti pritisk od-tpodaj. Ljudstvo ne more več prenašati strašnih bremen, Naš cesar je z vsem srcem za mir. Zato mu bodo narodi hvaležni. Prekletstvo bo pa prišlo na tistega, ki bo samo iz pohlepa ali napuha še dalje hujskal na vojsko.
Sv, Oče je sedaj jasno in določno povedal, na kakšni podlagi je mogoč trajen in srečen mir. Prvo je, pravi, da na mesto sile stopi pravica. Dosti dolgo so državniki oznanjali in poveličavali gospostvo moči in sile, Kaj je bil konec? Najstrašnejša vojska, kakršne še ni doživel svet. S silo ni mogoče narodov vladati, nikar pa osrečiti. Sila vzbuja silo. Tako je v življenju posameznikov, tako tudi v življenju narodov. Med posamezniki je konec prt tep, med narodi pa revolucija in vojska. Človek je človek po pameti, vodilo pameti je pa pravica. Ta vojska je to vendar dosti krvavo dokazala. Čas bi bil, da bi vsi narodi to spoznali in priznali. Tri leta že divja vojska, tri leta gospoduje sila, a smo tam, kjer smo bili. Če se narodi prepuste še nadalje gospostvu sile, bo konec samo uničenje. Pravica, ta glas, ki bi bil vojsko lahko zabranil, naj jo sedaj vsaj konča!
če narodi pripoznajo načelo pravice, pravi sv. Oče, bo vse drugo iz tega samo po sebi sledilo. S pametnim sporazumom bodo lahko države zmanjšale doseda-I "ie grozno oboroževanje. Kjer vla-c,;i med državami pravica, lam ni treba velik;u armad. Dosti bo, če bo v vsaki državi nekaj hrambe,- da se vzdržuje notranji red, če pomislimo, koliko' ljudskega premoženja je požrla vojska, koliko ga je leto
za letom požrla že sama priprava na vojsko, in koliko bi ga priprava za novo vojsko, tedaj moremo šele prav spoznati, kaj pomeni ta predlog sv. Očeta. Ko bi države porabile vse ie milijone in miljarie za ljudstvo, za povzdigo kmetijstva in obrti, omike in izobrazbe, kako bi bilo vse drugače! Ne bi se bilo treba ljudem seliti v Ameriko, bilo bi doma za vse dosti dobrega kruha!
Ker bi pa bili prepiri med državami tudi poslej mogoči, zato, pravi sv. Oče, naj bi se ustanovila mednarodna razsodišča. Pred ta razsodišča bi prišla vsa sporna vprašanja in tu bi se reševala z mirnim sporazumom. Ako bi se kaka država ne hotela pokoriti, bi ji druge odtegnile ugodnosti trgovinskih in gospodarskih pogodb in jo tako brez orožja prisilile, da prizna pravico in se ji pokori. Katera država je tako samosvoja, da prav nič ne potrebuje drugih? Nobena. Zato bi se nobena drsava ne upala odklanjati mednarodnih razsodb.
V zvezi z gospostvom pravice je svoboda morja. Krivično je, če država državi zapira pota po morju. Pot po morjih bodi svobodna in odprta vsem! Koliko manj nasprotij bi bilo, ko bi vladalo to načelo. Lahko rečemo, da bi tudi svetovne vojske ne bilo. Na drugi strani, pravi sv. Oče, se bodo pa odprli vsem narodom novi viri blagostanja, če bodo imeli po morjih svobodno pot. Mali narodi ne zmorejo velikanskih vojnih ladij, kakor so jih imele doslej velike države za obrambo pomorske trgovine. Ako bodo morja svobodno, jih nc bo treba več. Tisti denar se bo lahko porabil za . trgovske ladje in za povzdigo trgovine,
To so v velikih obrisih načela, na katerih je po mislih sv. Očeta mogoč pravičen in trajen mir. Da bi se pa sporazum lažje dosegel.	misli sv. Oče, bi mo-
rale vse države izprazniti ozenilja, ki so jih osvojila, in odpovedati se vsaki vojni
Leto XXX.
odškodnini. Drugače mir ni mogoč in bi trajala vojska do popolnega uničenja. Čt bo pa mir mir pravičnosti in sporazuma, se bo vrnilo tudi medsebojno zaupanje in prijateljstvo narodov, in to je- neprimerne več vredno, kakor pa kos sovražne zemlje, ki bi z nje puhtelo samo sovraštvo in kletev. Odškodnino si bodo pa države same najlažje pokrile, če sprejmejo predloj sv. Očeta in se razorože.
Sv, Oče živo opominja vladarje, naj uslišijo njegovo prošnjo. Dosti je krvi, do* sti gorja. »Sprejmite očetovski poziv, ki ga razglašamo v imenu božjega Zveličarja, kralja miru! Mislite na svojo veliko odgo-vornost pred Bogom in ljudmi. Od vaših sklepov je odvisna sreča narodov! Naj vam nebo navdahne sklepe miru Blagro-vali vas bomo mi, blagrovali vas bodo rodovi, ki pridejo za nami!«
Bog daj, da bi narodi ne preslišali tega ponovnega klica sv. Očeta in da bi rei kmalu, kmalu prišel tisti dan, ko bo od kraja do kraja zemlje poletel en glas: mir, miri
Še enkrat: mirovna nota sv. Očeta.
Prvi državni poglavar, ki je poslal odgovor papežu Benediktu XV., je Wilson, predsednik ameriških Združenih držav. Pri nas v Evropi smo prvotno prejeli le prevod Wilsonovega. besedila, kakor ga je oskrbela francoska brzojavna Havas-agentura. Švicarski listi so pa dognali, da je prvotno besedilo v bistvenih točkah pokvarjeno in potvorjeno. Wilsonov odgovor v francoski pokvarjeni obliki seveda ni bil kaj zadovoljiv: zdelo se je, kakor da Wilson mir odklanja, ne glede na to, da morajo nekateri izrazi, ki se tičejo nemškega cesarja, nemško ljudstvo naravnost dražiti in izzivati, Švicarski listi pa zatrjujejo, da Wilson
u
Izhaja vaak betrieb. Cena mu jo 3 K na leto (Za Nom6ijo 4 K, ko Amoriko in (1гпдв tujo državo o K.) — Posamezno številko no prodajajo ——— po 10 vinarjev. -—
(kakor se glasi na uvodnem mestu prvot-lega in pravilnega odgovora), naravnost pritrjuje predlogom sv. Očeta in da kaže veliko spoštovanje do papeževe note. Po I r a n c o s k i prestavi bi morali sklepati, da Wilson ne mara miru s Hohenzollerci, dočim samo zahteva, da se mora nemškemu mirovnemu poroštvu pridružiti odločno ljudsko poroštvo.
Povsem soditi je francoska potvara lavraten napad na mir, obupen čin francoskega framasonstva. Pravo, izvirno besedilo zahteva takorekoč potrebo nadaljnjih mirovnih razgovorov, ko je jasno, da se je Wilson nekako prilagodil nasvetom sv. Očeta, Iz Wilsonovega odgovora odseva kakor neko spravno raspoloženje; zdi se, kakor bi se hotel odtrgati od entente in stopiti v nepristransko razmerje do osrednjih držav. Odgovor Wilsonov nas potrjuje v upanju, da smo bližje miru, kakor slutimo.
Ako se je torej z besedilom Wilsonovega odgovora napravila na Francoskem res taka goljufija, kakor poročajo švicarski časopisi, poleni pač ameriški predsednik ne bo mogel molčati. Francoski listi so vsekrižem o papeževi noti tako mrzlo pisali in poročali, da je omenjena goljufija in prevara, ki so jo zasledili švicarski časopisi v francoski prestavi Wilsonovega odgovora, čisto umevna.
Prihajajo z odgovori . . . Ves svet se sedaj najbolj zanimlje za to, kakšni so ali bodo odgovori, ki jih dobiva in jih bo dobil papež Benedikt XV. na svojo zadnjo mirovno noto. — .Predsednik ameriških držav, Wilson, je odgovoril med prvimi. Vtis njegovegr. pisma ni posebno zadovoljiv; odgovor njegov je tak, kakršnega morejo dati tisti, ki se nočejo ukloniti Nemčiji. (Odgovor njegov je pa potvorjen. kakor poročamo na drugem mestu.) — V Berlinu je kancler sklical poseben odsek, ki bo sestavil odgovor na mirovno noto sv. očeta. Odsek jc imel sejo 10. septembra. — Iz Newyorka se javlja, da je Wilson poslal sv. očetu še lastnoročno pismo, ki v njem izjavlja, da je voljan sprejeti nadaljnje predloge sv. očeta. »Morningpost« pravi: Korak Benedikta XV, še ni prinesel miru, a vse narode je približal miru. Pot ne more biti več dolga, če bo ime! nemški državni zbor moč, da se doseže sporazum.
Na seji dunajskega občinskega sveta 31. m. m. je izjavil župan dr. Weiskirchner, ko je otvoril sejo: V noč sovraštva in razdora, h kateremu je naš rod obsojen že četrto leto, se je dvignil glas, ki sega najgloblje v človeške prsi, glas človeške ljubezni in človeškega dostojanstva, glas miru, ki je padel v nemirni svet, da spravi ljudi in jih zopet privede, da bodo spoštovali sebe in bližnjega. V imenu Vsemogočnega, v imenu Božjega kneza miru je naprosil sv. oče vladarje narodov, ki se vojskujejo, naj se spominjajo svoje velikanske odgovornosti pred Bogom in ljudmi in naj kmalu končajo strašno borbo, ki je vedno bolj in bolj brezplodno prelivanje krvi. Ne 2»
vemo, če bo divjanje in uničevanje volje ter zaslepljenost še dolgo prekrižala glas človekoljubnosti. Dunajčani se je zavedamo še posebno vsled koraka sv, očeta. Tisti, ki še žele vojsko, da bi osvojevali, so še daleč od tiste poti, ki jo morejo zagovarjati nasproti potomcem in pred Bogom, V globoki hvaležnosti se klanjamo vzvišenemu zvanju, ki ga je sprejel sv. oče in molimo, naj nas povede velik korak naprej, da se doseže že dolgo zaželjeni mir.
Opozicija. Načelnik,»Jugosl. kluba« dr, Korošec, ki je prišel iz Zagreba v Sarajevo, je dal tamošnjemu »Hrvatskemu Dnevniku« sledečo izjavo: »V Avstriji smo zopet dobili novo ministrstvo. Ministrski predsednik. Seidler ga je predstavil s kratkim programom. Mi nismo rabili tega programa. Program se vidi iz sestave kabineta. Čehi niso dobili nobenega ministra, Jugoslovani in Ukrajinci po enega statista. Kabinet je sestavljen tako, da se svetu jasno pokaže protežiranje Nemcev, a zapostavljanje vseh drugih narodov. Mi Slovenci ne moremo drugače postopati kakor z zavestjo najstrožje opozicije. In če bi tudi Seidier poklical v svoj kabinet same Slovane, mi objavljenega programa ne bi mogli podpisati. Narodna avtonomija je premalo. Naš program je naša deklaracija z dne 30, maja. Kdor ni z nami, je proti narn! Ni težko pogoditi, kakšno stališče bo zavzel »Jugoslovanski klub« nasproti novemu ministrstvu,«
Plačilo za zvestobo, Slovenci hočemo po vojski imeti mir tudi š svojimi sosedi. To pa je mogoče samo s tem, Oc dobi- naš narod avtonomijo, zato se bomo zavzemali iri borili za avtonomijo tako dolgo, da jo dobimo, Pio.ec teh vrst biva mec! ljudstvom in vsak dan občuje z ljudstvom," zato ve, kako naš narod hrepeni po ttsteni času, ko bo prost nam nasprotnih, nadutih uradnikov! Zato je ljudstvo neizmerno navdušeno za samoupravo. In tia oJoVe'n^kem ni vqč mogoč narodnjak,'Iti bi bil p/oti avtonomiji. Enako navdušeni sc naši vojaki po frontah. Njih narodni ponos se je visoko povzdignil. Pred par dnevi je pisal eden tole besede: «Upam na boljše čase za Slovence in sploh za Jugoslovane. Dovolj časa je bil naš narod v suženjstvu in pod nadvlado drugih narodov. Toda vojna nas je prebudila. Bog daj, da bi minuli kruti vojni časi in bi Slovenci živeli v nasi mili avtonomni domovini pod vlado blagega cesarja Karla!« Nemci, čuj e besede našega vojaka: »vojna nas je prebudila!« Da, vojna je nas prebudila, vojna je silno povzdignila narodno zavest; naši vrli sinovi se v tej vojni izvrstno borijo in kot plačilo za zvestobo hočemo in moramo mi imeti narodno avtonomijo.	(»Slov. Gosp.«)
»Hrvatska država« se imenuje nov list, ki jc jel izhajati v Zagrebu, Geslo mu je deklaracija jugoslovanskih £tyslžWčev v di»-žavnem zbohj, «fe4 se ji je giridptužila Star-čevičeva stranka prava v hrvatskem saboru.
Nova smer v poljski politiki. Prihodnje zasedanje državnega zbora utegne pokazati čisto novo orientacijo poljske politike. Poljski državni svet v kongresni Poljski se je razšel, kar pomeni popolnoma novo smer poljske politike napram Nemčiji, S tem so prekinjene vse dosedaj obstoječe
vezi poljskega naroda z nemško državo To se je zgodilo v istem času, ko je avstrijski cesar izdal odločbo, da se vodstvo v vojaški guberniji lublinski poveri državnemu svetu, čegar sodniki naj sodijo v imenu kraljevske krone poljske. Da naša in nemška politika na Poljskem ne tečeta vzporedno, je bilo znano že dolgo. Prihodnl?. zasedanje bo stalo skorogotovo v znamenju popolnoma protinemške politike. Nnw-a je tudi odredba, da se bo odslej poljska armada pod avstrijskim poveljstvom postavila na fronto. Mogoče je Avstrija v poljskem vprašanju zmagala nad Nemčijo in njenimi diplomati,
Vprašanje poljske ustave. Naš minister za vnanje zadeve grof Czernin je bil tc dni v Berlinu, Razpravljal je z nemškim državnim kanclerjem o uredbi poljska1 države, Doseglo se je baje popolno soglasje, Pričakovati je torej že v. prihodnjih dp«Ii važne izjave obeh zveznih monarhij o vprašanju poljske ustave. Imenovana bo, kakor pišejo, začasna vlada treh članov; ta svet bo imenoval ministrskega p res- -nika, ki bo razpisal volitve v državni zb v, Pašič. v Rimu, Bivši srbski minisH •'•: predsednik, ki je bil nedavno v Londe; je došel 6. septembra v Rim, da pripravi pot italijansko-srbski sprsvi. Vse čas op sc peča z njegovim poslanstvom; več zagovarja italijanska pravice nasproti srbskim željam.
Svetovna m]$lm*
Kras so- vrtino pozeriščb krvave morije.: V goro Sv.■ Gabrijela не zaletava i talij; nslia sila z * ztr«> ii I ni ognjem." Sv. Gabrijel st« ji trdim v naših 'rokah. Vzhodno od Gorico ä<>. ■ se italijanski napadi razpršili brez koristi. Ob * J. italijanski ofenzivi so naše čete ujele okrog 500 italijanskih častnikov in 18.000 vojakov. Na Banjsiel trčil napad ob napad. — Trst neprestano v ognju letalcev. — Nemška ofenziva pri liigi presenetila Ense. Rigo so zasedli Neme«.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Naši začeli tudi s protinapadi na !' sil. Kakor po 10. soški bitki, tako se jc ! a-ška aimada tudi zadnji teden lotila ofenzivnega nastopa na Krasu zlasti v prostoru Grmade. V prvem navalu so bile osvoi ie sprednje italijanske postojanke; sov-iv i;k je bil vržen proti Tržiču pri Florida; ,u — zapadno od Grmade — in pri Brestovi:!. Italijani so tako izgubili v par dneh ve •.:.•«<> uspehov, ki so jih dosegli v 11. sošk! bitki na tem prostoru. Našim napadom so sledili takoj italijanski protinapadi, toda naše čete so krčevito držale osvojene jarke; v1' za valom se je razbil v našem ognju, V ten bojih so se zopet odlikovali štajerski Slovenci mariborskega pespolkj-št. 47. V tem prostoru so naši ujeli 4. in л septembra 160 častnikov in nad 63Qaaijoi.
Sv, Gabrijel — središče bojev — ostal
naš. Gora Sv. Gabrijela je postala — kakor prej Oslavje, Podgora, Kalvarija — središče vseh bojev na primorskem bojišču, Kakor se vidi, si hočejo Italijani v 11, so-5ki bitki »zasigurati« vsaj posest Gorice in zato bi radi osvojili predvsem goro Sv. Gabrijela in grič Sv, Marka. Po svoji ljutosti ,n res prav mesarskem klanju so boji na Sv. Gabrijelu podobni prejšnjim bojem na Cslavju in Podgori; pretečeni teden so se na lem skalnatem hribu tako krvavo tepli, kakor morda še v nobeni vojski ne. 4, in 5, septembra so dosegli boji v tem prostoru svoj višek. Neprestano je obstreljeval sovražnik z najtežjimi granatami vrh in pobočja te gore. Najmanj osem italijanskih brigad je noč in dan naskakovalo naše višinske postojanke. Pehotni boj je divjal semintja. Večkrat se je posrečilo italijanski premoči zasesti vrh gore, toda naš protinapad jo je vedno iznova vrgel z gore in po dvadnevni siloviti borbi so naši končno ostali gospodarji vrha. Večina napadov je prihrumelo od severozapada, od Dola. Tu čez so Italijani prodirali in — bežali, in na lem prostoru je imela naša artiljerija kr-
100 bomb, ki so zadale zasebnikom nekaj škode in užgale neko skladišče slame. Naši letalci so pa zopet napadli kraje za laško fronto, kjer imajo Italijani svoja skladišča in težke topove.
Italijanske izgube. Italijanski listi pišejo, da so izgube pri Soči tako ogromne, kakor na nobenem drugem bojišču. Brigada iz Palerma, ki je večkrat naskočila goro Sv. Gabrijela, je izgubila skoro 70 % vseh svojih ljudi. Skoraj prav toliko ljudi so izgubile tudi druge italijanske čete iz južne Italije in Sicilije; s temi je namreč napadal Cadorna zadnje dni, ker so italijanski polki iz srednje in severne Italije v prejšnjih bojih preveč trpeli. Tudi avstrijske izgube niso majhne, kar je umevno, če mislimo na krvavo morijo zadnjih dni,
RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE,
Nemška ofenziva pri Rigi, — Riga padla. Že večkrat je rusko časopisje pisalo, da nameravajo Nemci vzeti Rigo in napasti Petrograd, Ni dolgo tega, kar je vrhovni ruski poveljnik Kornilov rekel, da je Nemcem odprta pot v Petrograd, če pade Riga. Kljub temu so se Rusi čutili v Rigi precej
Avstro-ogrski zrakoplovec pred lopo za letala.
vavo žetev, ker je streljala v bok prodira-ločim in bežečim masam. Kdor je prišel tiv iz te krvave borbe, se bo moral vedno t grozo spominjati bojev za goro Sv. Gabrijela.
Odbiti napadi vzhodno od Gorice,
Vzporedno z boji ob Sv. Gabrijelu so Italijani napadali tudi vzhodno od Gorice na Sv. Marku, v Panovcu in na Fajtovem hribu. Vsi njihovi napadi so bili zaman.
Boji na Banjšici se nadaljujejo. Sovražnik tudi v tem prostoru še vedno napada, toda naša bramba se je tako okrepila, da začenja celo s krepkimi protinapadi. 4. septembra je sovražnik napravil napad pri Madonih; v tistem času so se pa tudi naše tete razvile k napadu; tako je trčil napad ia napad; naši so odbili sovražne napade, ki lih je nasprotnik štirikrat ponovil,
Delovanje letalcev vedno živahno. Laški letalci obiščejo vsak dan Trst ter mečejo bombe na svoje neodrešene trate, pa tudi listke, ki na njih groze, da bodo Trst razstrelili. Večje število sovražnih letal je z°pet napadlo Pulj in vrglo v mesto okrog
na varnem, mislili so, da jih dovolj varujejo njih utrdbe zapadno od mesta in široka reka Dvina z velikimi močvirji. Poleg tega so imeli Rusi v Rigi tudi silno mnogo vojaštva. Okrog 15 pehotnih in eno kavalerij-sko divizijo so imeli na razpolago v prostoru okrog Rige.
31. avgusta je bilo v Rigi še vse mirno, V gledališčih so igrali, med gledalci je bilo mnogo častnikov in najbrž celo poveljujoči general. Navsezgodaj 1, sept, pa se je pretreslo ozračje vsled silnega grmenja topov in minometalcev, ki so v besnem ognju kmalu zrušili ruske utrjene postojanke. V varstvu topovskega ognja je prekoračila nemška pehota Dvino pri Borkovicu in Diinhofu. V sovražnem ognju so Nemci hitro zgradili čez 300 metrov široko reko 3 mostove; čez nje je šla sila nemške armade na desni breg, kjer se je ustalila. Iz Rige so takoj napadle močne ruske čete, ki so se vrgle z obupno silo na Nemce, toda bile so odbite in poražene. Nato so začeli Nemci zopet prodirati, 3, IX. so že obstreljevali s lopovi cesto, ki vodi iz Rige v Wenden, Z
morske strani je pa pritisnila tudi nemška mornarica, Rusi so uvideli, da je Riga in trdnjava zanje izgubljena, razstrelili so v. naglici utrdbe in zbežali v divjem neredu ob morju proti severovzhodu. Za to mno- * žico je pritisnila nemška konjenica, nad njo pa nemški letalci, ki so s strojnimi puškami in bombami povzročali strah in grozo med bežečimi masami. Bežeča armada požiga po svoji stari navadi vasi; pregar njalci so ji pa tesno za petami in so že dosegli mesto Hinzenburg ob cesti, ki vodi v, Wenden, Severno krilo ruske armade je strto in v nevarnost . je prišla vsa ruska' fronta ob Dvini, zato so se Rusi umaknili na vsi črti ob spodnji Dvini do Fridrikove-i ga. V Rigi in Ust Dvinskem je padel Nemcem v roke bogat plen; dosedaj so našteli 120 ujetih častnikov, 7500 mož, 180 topov, 200 strojnih pušk, več oklopnih avtomobilov in zelo veliko vsakovrstnega vojnega orodja.
Odbiti romunski napadi. Med tem ko
so Rusi doživeli pri Rigi občuten poraz, se rusko-romunske čete izčrpavajo v brez-, uspešnih napadih severno od mesta Foksani in v gorovju ob Putni in Suziti, Tu so avstrijske in nemške čete odbile več sovražnih napadov. Jugovzhodno od Črnoiic pa so avstrijski polki v naskoku vzeli neko višino.
RAZNA BOJIŠČA.
Povsod neizpremenjeno. Na zapadnem bojišču vidno močno streljanje s topovi, posebno v Belgiji" in pri Verdunu. Nekaj pehotnih napadov so odbile nemške čete pri Ypernu, Lensu in pri Verdunu. Na ma-cedonskem bojišču topovski boji in pehotne praske poizvedovalnih oddelkov. S Kavkaza, perzijskega in sirskega bojišča nobenih posebnih novic.
VOJSKA NA MORJU.
Avstrijski podmorski čoln, ki mu poveljuje linijski ladjin poročnik vitez pl, 'Irapp, je potopil v Sredozemskem morju več sovražnih trgovskih ladij v obsegu 30 tisoč ton. — Odkar traja poostrena podmorska vojska, t, j. od 1. februarja t. 1., so nemški podmorski čolni potopili nad 6 milijonov ton sovražnih ladij.
Tedenske novice.
Dvajsetletnica škotovanja. Na praznik Marijinega Imena, 12, sept. je minulo 20 let, odkar vodi ljubljansko škofijo naš vzorni, plemeniti in le za blagor vernikov vneti vladika, prevzvišeni gosp. dr. Anton B o-naventura Jeglič. Dvajsetletno ško-fovanje pomeni dobo neumorne skrbi, truda, prizadevanja in vztrajnega dela, ki je bilo posvečeno verskemu prerorenju in utrjevanju krščanskega življenja med prebivalci obširne ljubljanske škofije. Goreča ljubezen do dobrega slovenskega ljudstva presvetlemu nadpastirju ni puščala skoraj nobenega odmora, marveč ga je gnala od: župnije do župnije, da je mogel tolažiti bolestne, spravljati z Bogom skesane, da je mogel z ognjem svoje gorečnosti oznanfe-vati božjo besedo, potrjevati slabotne *
81
nočjo Sv, Duha v zakramentu potrjenja. S pičlim zadovoljen je razdajal presvetli še lo, kar mu je preostajalo, med potrebne in za dobre namene. Zavzemal se je za vse, kar je bilo dobrega in bi pospešilo časno in večno srečo vernikov. S posebnim zanimanjem je zasledoval versko poučevanja mladine v šoli ter bodril katehete, naj vse store za verskonravno vzgojo mladine. Odraščajoči mladini je posvetil posebno skrb, Bpisaval knjige; vsem je pošiljal temeljite pastirske liste, učil, svaril, opominjal. Nasa izobraževalna društva, vzgoja dobrega mladinskega narašč-ja, varstvo mladeničev v telovadnih društvih našega »Orla«, skrb ;a neoniadeževano življenje vseh — zlasti nladostnih deklet in fantov v varstvu nebeške matere Marije, vse to je bilo našemu nadpastirju vedno in vsekdar na srcu. Duhovniki so imeli in imajo v svojem višjem pastirju vzor požrtvovalnosti, nesebičnosti, neumorne delavnosti, vzor ljuv--m do vernikov!
Ob tej priliki ne morei	ka-
kor prositi prijatelje našej.	naj se
spominjajo v svojih molitva. „nta na ljubljanskem knezoškofovskeui iidežu, da bi ga Bog varoval, čuval in ohranil v isti iveži gorečnosti in tudi čvrstem zdravju še dolgo dolgo v dušni prid slovenskega ljudstva!
Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke
!ma sejo v torek, 18. septembra ob desetih dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani,
Suremembe v ljubljanski škofiji. Podeljena je župnija Mavčiče č. g. Frančišku Ferjančič, semeniškemu podvodji v Ljubljani, Umeščena sta bila dne 31, avgusta čč. gg. Jakob Porenta, župnik v Stopičah га kanonika pri kolegijatnem kapitlju v Novem mestu in Franc Žitnik, kn.-šk. tajnik, na podeljeno mu župnijo Stopiče. Za kn.-šk. tajnika je bil imenovan č. gospod Franc Lončar, kaplan v Št. Jerneju. Imenovan je dr. Gregor Žerjav za prefekta v zavodu sv, Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. — Premeščeni so gg. kaplani: Andrej Kajdiž iz Smlednika v Kranjsko goro, Jožef Kres iz Kranjske gore v Hre-novice. — Nameščeni so: g. dr, Ivan Fabi-jan za podvodjo in ekonoma v duhovnem semenišču ljubljanskem; gg. novomašniki: Anton Hostnik za 2. kaplana v Št. Rupertu, Feliks Gregorec za kaplana v Senožečah.
Na Brezje je prestavljen kot vodja in predstojnik ondotnega frančiškanskega aospica in romarske cerkve č. g, P. Mari-l'ofil Holeček, doslej duhovni pomočnik frančiškanske župnije v Ljubljani.
t Martin Matjašič, Dne 6. t. m. je umrl sden najboljših sinov Belokrajine Martin Matjašič iz Rosalnic, rojen 5. julija 1859. Sil je mož stare korenine, priden in vesten gospodar ter skrben krščanski oče. Kot tak je stal vedno neomajano v vrstah S. L, S., v kateri je neumorno deloval za napredek Belokrajine. 15 let je županoval svoji domači občini in je bil do svoje smrti nje prvi svetovalec. V letih 1903 do 1914 je bil deželni poslanec črnomaljskega in novomeškega okraja. Kot poslanec je vestno vršeč svoje poslanske dolžnosti neumorno zastopal koristi svojih volilcev, Vsled svojega odkritega in vesfelega značaja je bil 41
med poslanci splošno priljubljen in spoštovan. Od 1. 1914. je bil načelnik cestnega odbora metliškega. Bii je nadalje član šolskega in zdravstvenega sveta metliškega. Z vso vnemo je deloval tudi na polju zadružništva Do svoje smrti je bil predsednik lepo delujočega kmetijskega društva in odbornik obeh posojilnic v Metliki, Kot pravi belokranjski kmet globoko veren je bil dolgo vrsto !et ključar cerkve Matere božje pri Treh farah, kjer je bil tudi v soboto, na praznik Matere božje pokopan. Kako visoko je bil pokojni Matjašič čislan, je pokazal njegov pogreb. Od blizu in daleč so prihiteli Belokranjci, da mu izkažejo zadnjo čast. Pet duhovnikov in okoli-čanski župani so ga spremljali na njegovi zadnji poti in metliški cerkveni pevci so mu pod vodstvom posl. Mihelčiča pred domačo hišo in na pokopališču zapeli v slovo. Ob grobu se je poslovil od pokojnika posl. K, Dermastin, Po njegovih besedah hočemo proslaviti spomin pokojnega Martina z delom za procvit in blagor Belokrajine, trdno se držeč naukov sv. Cerkve, — Prizadeti družini naše najiskrenejše soža-Ije, duši pokojnika večni mir in pokoj ter zasluženo plačilo pri Bogu.
Cesar je pomilcstil na smrt obsojenega morilca dr. Friderika Adler-ja in mu spremenil smrtno kazen v 18 letno težko ječo.
Nevednost ali zlebnost. Po deželi krožijo govorice, češ da je deželni odbor kriv, da je pri nas cena živini manjša kot v drugih deželah ali na Ogrskem. Tistim, ki se resnice ne branijo, bodi povedano, da je kranjski deželni odbor od početka vojske do danes v neprestanem boju za zvišanje živinskih cen; da so se cene zvišale vsaj nekoliko, je pred vsem zasluga deželnega odbora, ki pa sam ccn ne določa, kajti Kranjska je v vojnem ozemlju in tu ima vso oblast vojaško poveljstvo, kateremu niti ministri ne morejo ničesar ukazovati. Podobno jc glede rekvizicije sena. Po vojski bomo lahko povedali, kaj ;e v tem oziru storil deželni odbor, sedaj ne moremo. In če kdo sedaj napada v tem oziru deželni odbor, ko se zaradi vojskinih. razmer niti braniti ne more, je lo zlobno. Enako zlobno je tudi, če kdo blati in pobija delo in naprave, ki so v korist deželi in kmetu. V Ljubljani nekateri nezadovoljneži huj-skajo, da deželni odbor skrbi le za kmeta, po kmetih pa ravno narobe: da deželni odbor s kmečkim denarjem podpira meščane, Pri vseh teh jc nekaj zraven, kar ni v sorodu s pravičnostjo in iskrenostjo.
Stari čas. Dne 17, septembra ob treh zjutraj bomo ure pomaknili za 60 minut nazaj. — Upamo, da se to presukavanje v bodoče ne bo več ponavljalo.
Vajeniški dom bo otvorilo v Ljubljani »Društvo za varstvo vajencev« še to leto. Sprejemali se bodo pred vsem taki vajenci ki so sirote padlih vojakov. Prošnje naj se pošljejo do 15. sept. upravi vajeniškega doma v Ljubljani, Komenskega ulica 12, Nekaj mest bu tudi brezplačnih; drugi bodo plačevali primerne vzdrževalne prispevke. Odvisno bo to podjetje od javne dobrodelnosti, zato bo načelstvo s hvaležnostjo sprejemalo vsakovrstne prispevke, zlasti živila*
Za častnega občana sta imenovali ob> čini Motnik in Špitalič v skupni seji poslanca in častnega kanonika g. Ivana Lav-renčiča v znak priznanja za zasluge, ki si, jih je pridobil s svojim delovanjem za obe občini.
Opreznosti je treba. Griža se je raz. pasla po vsi srednji Evropi. V Ljubljani je bilo že več smrtnih slučajev; cele družin» so obolele. — Na Dunaju jc umrlo v prvili treh tednih avgusta 188 oseb. Na Pruskem je bilo od 5, do 11. avgusta naznanjenih 3806 grižavih bolnikov, od teh jih je umrlo 339. Tudi na Štajerskem, Hrvatskem in drugod je griža pobrala veliko ljudi, — Ker smo vsled slabe prehrane za to bolezen bolj dovzetni, je treba zlastkpri zauži-vanju sadja velike opreznosti. Ne^j-ej, če sadje ni snažno, umito, zrelo. Varuj se gnilih sadežev! Najbolj varno je, če se sadje skuha in šele potem zmerno uživa,
Konec vročine. Dne 30. avgusta je po najvišjih hribih naletaval sneg. Od takrat se je toplina dokaj znižala.
Potresni suaki v krškem okraju so se ponavljali tudi meseca avgusta. Opazovalec iz cerkljanske okolice je naštel 9 bolj in manj močnih sunkov. Močno se je treslo zlasti v noči pred 22, avgustom.
Vofaške novice.
Cesar Karel je obiskal 4, septembra romunsko bojišče. Ljudstvo ga je povsod navdušeno pozdravljalo.
Barcnstvo je podelil avstrijski cesar nekaterim vojaškim poveljnikom: Viktorju Danklu, Edvardu Böhm-Ermolliju, Petru Hoffmanu, Ervinu Zeidlerju, Gvidu Novc-ku, Emilu Prochaska i. dr. Baron je postal tudi prvi naš letalec, linijski poroči.'k Božidar B a n f i e 1 d,
Odlikovanja, Vojnemu kuratu župniku g. Martinu Škerjancu jc podeljena bronasta svetinja in Karlov križ za zasluge; poprej je bil že odlikovan z duhovskim zaslužnim križcem. — Z duhovskim zaslužnim križcem II. razreda je bil odlikovan vojni kurat kranjskih strelcev g. Franc Pavlic.
Plemstvo slovenskega podpolkovnika. Podpolkovnik Jošt Bezeljak, sin kmečkih staršev iz Črnega vrha nad Idrijo, je pu-vzdignjen v plemiški stan,
Zcpet eden. Na laškem bojišču je padel bivši gojenec zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu, visokošolec Vinko Dolničar iz Srednjih Garnelj. Mir duši!
Trst. Tako »ljubezen« imajo Italijani do Trsta, da ga skoraj vsak dan nadlegujejo in napadajo z bombami iz višine. Lisi-ki, ki jih mečejo letalci, vsebujejo grožnje, da bodo Trst razstrelili. Ali so že tako obupali nad njim?! — V noči pred 4. septembrom so vrgli italijanski letalci do 100 bomb na Pulj. Vojaške naprave so malo poškodovali, bolj so trpela zasebna poslopja.	_
Sveto Goro so zasedle čete italnan-skega generala Capello, ki je bil lani vkorakal tudi v Gorico in v 10. bitki osvojil goro Kuk, Italijanski glavni stan se nahaja X Vid mu j kjer je bilo nedavno raz-
streljeno municijsko skladišče; zletelo je v zrak. Pri tem je bilo mrtvili precej vojakov in civilistov,
Čitateljem »Domoljuba« pišejo iz r u -ikega ujetništva in pozdravljajo: Ivan Gregorič, narednik iz Ihana; Ivan Lapajne, narednik iz Sp, Idrije; Ignacij Miklič, pešec, Stavi trg pri Trebnjem;. Viljem Papež, pešec, Zagradec; Rok Roje, Žužemberk; Alojzij Koželj, Mevče pri Krki; Fr. Stro-jar, Moljava vas; četov. Karel Novak, Ljubljana; Jožef Germ, Mirna. — Iz bolnišnice v Čakaturnu pozdravljajo: Fr. Vidrih, Jožef Krašovec, Karel Blatnik, des. Ant. Pru-dič, Jožef Logar; vsi dobro okrevajo.
Padel je zadet od granate Anton Gole, ievljar v Krmelju pri Gabrijelah na Dolenjskem. Za njim žalujejo starši, bratje in sestre, še bolj pa žena, ki je izgubila dobrega moža, in hčerka, ki je postala sirota brez skrbnega očeta.
Ruski begunci. Ker se nemške čete po padcu Kige pomikajo dalje v smeri proti Petrograau, je nastala velika panika med prebivalstvom Livonije. Okrog 800,000 beguncev hiti po cestah in potih proti Petro-gradu, Nemška konjenica sledi za petami bežečim ruskim četam skozi močvirja in gozdove,
V ruski bolnišnici »stara svoje kosti in meči posteljo s solzami« ujetnik Anton Repovž (Božakovo, Metlika), Poprej je bil naročnik »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, sedaj pa nima, kakor piše, nobene stvari, da bi bral, čudi se, češ, »kako je to, da Slovenci ne dobimo nobenih kart?« Priporoča se duhovnikom, ki ga poznajo, v molitev. Pozdravlja mater, ženo, otroke in sorodnike, vse Slovence in milo Avstrijo.
Ob padcu Rige je zaplulo novo življenje po žilah nemških vojakov in nemškega prebivalstva sploh. Cesar Viljem se je takoj odpeljal v Rigo, kjer si je ogledal v mestu in pristanišču vojaške naprave in čete. Rusi bodo 12, armado,^ki je pobegnila pičd Nemci, razpustili in črtali iz imenika, čete pa uvrstili v nove skupine.
Padec Rige je entento presenetil. Da izbrišejo velik vtis, ki ga je napravil ta veliki uspeh nemškega generala Oskarja pl. Hutierja, napovedujejo zavezniki entente nove ofenzive. Nemci so svoj načrt pri Rigi tako spretno izvršili, da so izgubili ob prehodu čez Dvino in ob napadih s suhega in z morja samo 150 mož, Rusi kličejo Japonce na pomoč ter zahtevajo do 150,000 mož, ki naj bi šli na rusko fronto. Iz Petro-grada se selijo v Moskvo, Nemci so se v Rigi polastili ruskih vojnih tvornic,
VII. nemško vojno posojilo pod istimi Pogoji kakor pri šestem bodo podpisovali V Nemčiji od 19, septembra do 18. oktobra.
Vojaki pozdravljajo. »Cesarjevičevi« Pošiljajo tople pozdrave slovenskim dekletom in bralcem »Domoljuba«, obenem žele veselo svidenje: desetniki Anton Zupane (Krka), Fr. Pavšič, Mat, Zorko, četovodja Rok Sitar, poddesetniki Fr, Cuznar, Vladimir Mirkič, Viljem Ambrožič, Henrik Pu-tre, — Mnogo iskrenih pozdravov z ital, planin- des. Jožef Rupnik, inft. Fr. Pivec, lovec Repotocnik, — Srčne pozdrave z bojnih poljan: Debevc Martin, Kocjan Fr. s Trebelnega; Opalk Fr. z Bučke, Zorman
Ign, iz Komende, Mikuž Karel, Črni vrh, »Kacelmoharji so mislili zopet iti na sprehod, a brez legitimacije in brez prehodnega lista; tega pa ne pustimo. Na svidenje!« — Dragi »Domoljub«! Sprejmi srčni pozdrav od kranjskih Janezov, zbranih pri mašinci. Smo blizu fronte. Kako grme in pokajo topovi dan in noč! Nad nami pa letajo vsak dan naši in sovražni »železni ptiči«, V prostih urah mislimo na dom in domače. Pozdravljamo tudi vse slovenske može in žene, fante in dekleta in želimo na skorajšnje svidenje: Sušnik Jože, Breznica pri Škof ji Loki; Justin Janez, Klančje njive pri Gorenjevasi; Kozjek Andrej, Podrečje pri Mavčičah; Pečnik Albert, Plazovje pri Laškem trgu; Svetel Janez, Zgor. Bernik; Škulj Anton, Vrbje pri Kostanjevici; Kern Franc, Klane pri Kranju; Dragoš Jože, Knežina pri Črnomlju; Mali Franc, Senična pri Tržiču; Grebene Franc, Laperje pri Turjaku; Rakovec Janez, Dolenjavas pri Selcih; Fcfer Anton, Kamnik pri Preserju; Škufca Janez, Spodnje Brezovje pri Višnji-gori; Novljan Martin, Mala Loka pri Višnji-gori; Mihelčič Anton, Goričica pri Moravčah, — Iskrene pozdrave pošiljamo vsem slovenökin fantom in dekletom z južnega bojišča: Vinko Logar, Smlednik- Franc Zupan, Križe pri Tržiču; Medja Janez, Bohinjska Bistrica; Metelko Metod, Mokronog; Kraljič Alojzij, Medvedica; Blatnik Teodor, Hinje pri Žužemberku; Zupančič Janez, Škocijan pri Morkonogu; vsi od 17. pešpolka. zdaj prideljeni k strojni puški. Bog vas živi!
Uporaba premoga. Državni zakonik vsebuje važne določbe glede uporabe plina, elektrike in kuriva, Z vsem bo treba varčevati. Kuriti s premogom za gorkoto po sobah se ne sme pred 15. oktobrom, Trgovine morajo biti od 17. septembra dalje zaprte ob sedmih zvečer, gostilne ob desetih, kavarne ob enajstih. V kinematografih in zabaviščih kuriti je prepovedano. Omeji in ustavi se lahko ves obrat na malih železnicah.
»Gospodarski svetnik«, to je najnovejši naslov, ki ga je cesar ustanovil in dovolil, da se podeljuje vsem, ki so si pridobili posebnih zaslug za razvoj in pospeševanje poljedelstva.
Branitelju Soče, generalnemu polkovniku pl. Boroeviču, bodo postavili na rojstni hiši v Mečečanih lep spomenik. Delo je poverjeno hrvatskemu umetniku profesorju Frangešu.
Žalostna smrt. V Postojni je ustrelil narednik Oskar Adanitsch mladenko Marijo Barago, nato pa še samega sebe.
Civilni zakon. Sadovi nove demokra-ške države na Ruskem so jeli dozorevati: začasna vlada je pripoznala civilni zakon. Tako bo mednarodno framasonstvo dobilo v kremplje tudi Rusijo ter jo še bolj usposobilo za anarhizem in. brezboštvo.
Za »tobačne nadomestke« se na Dunaju prav tako pehajo kakor za pravi tobak. Nekatere trafike so v par urah prodale po 500 zavojčkov. Sliši se pa, da bo
vlada nekatere rastlin?ke nadomestke prepovedala, ker vsled tega^ajenja baje izpadajo zobje.	^
Povišaaje pristojbin je dovolil pravosodni minister odvetnikom s posebno od- * red.bo, ki je izšla 31, avgusta. Za sporne zadeve do 100 K ostanejo dosedanja določila, Odredba dobi veljavo sredi decembra.
100 konj po tri leta starih so prodali v jahalnici v Gradcu, Živali so bile pa tako mršave, da ni bilo drugega kakor kost in koža. Ko so jih kupci gnali domov, so konji cepali na tla in jih ni bilo moč niti s kruhom, namočenim v vino, spraviti pokonci. Naložili so jih na vozove in peljali na dom. S previdnim krmljenjem se taki okostnjaki dajo prav dobro popraviti.
Bogata letina. V Galiciji se je krompir tako dobro sponesel, da bodo z njim lahko zalagali tudi druge kraje, zlasti Dunaj, Tudi graška občina bo dobila nekaj krom-, pirja iz Galicije, nekaj s Češke, vsega sku-oaj 1094 vagonov.
Skrito zlato in srebro prihaja na dan. Ravnateljstvo premogovnika v Zaborzi na Nemškem si je zagotovilo dovolj zlata in srebra s tem, da daje premog strankam samo v.a zlat ali pa srebrn denar. Tako prihajajo na dan skriti zlatniki in srebrniki.
13.000 pohvalnih pisem s srebrnimi svetinjami jc podelila italijanska vlada posebno delavflim in umnim kmeticam, ki so se odlikovale v tem času z gospodarskim delom. Taka odlikovanja bi se spodobila tudi našim najboljšim gospodinjam in dekletom.
Dopisi.
škofja Loka. Začetek šole v ltršulinskem zavodu — ljudska in meščanska šolu, trgovski tečaj ter ufiteijska pripravnica — l)o v ponedeljek, dne 1. oktobra, ■ po sv. maši ob 9. uri. Oglasiti sc je dan poprej pri samostanskem predstojništvu.
Iz Tržiča. Dva tukajšnja moža rodom iz brezniške župnije sta se ponesrečila in bila na Brezniei v rodni vasi pokopana. Vogelnik Janez je šel nabirat malino. Dobili so mrtvega. Mežek J. je šel pomagat na kniete, da bi se bil lažje preživel. l'o nesreči se je zvrnil nanj poln voz žita in ga ubil. — Zadnji čas so je pojavila griža. Nekaj oseb je že umrlo za njo. Kuge in lakote reši naš, o Gospod!
S Trebelnega. Malokdaj se oglašamo. Pa naj se danes pohvalimo, da tudi tukaj delamo za razne vojaške namene, zlasti se v tem odlikuje šolska mladina. Naša občina je dala žo mnogo mož in mladeničev cesarju in domovini. Marsikatera družina čuti bridko izgubo očeta, brata ali sina. Za. enim je pa moral pač vsak občan reči: »Skoda ga je!« Padel je namreč tudi četovodja Leopold Sjnur, ki se je bil prija-vil še pred vojno kot. lHletni mladenič prostovoljno k vojakom. Odlikoval se je na raznih bojiščih ter je prejel za svojo hrabrost srebrno hrabrostno svetinjo. Njegovi predstojniki so ga jako cenili, kakor se je videlo iz pisem. Ni čuda, saj jo bil nadarjen in grmsko šolo je dovršil z dobrim uspehom. Tudi po zunanjosti je bil zelo prikupljiv, res čvrst dečko, ki se je odlikoval z izredno vljudnostjo. Svoji materi je bil z ljubeznijo vdan ter jo jo celo gmotno od vojakov podpiral. Kruta smrt ga jo zalotila, kot metalca min na tirolskem bojišču meseca junija t. 1. Za njim žaluje oče-vojak, oslepela mati in več bratov in sester, ki jih je vse zelo ljubil. Bodi mu lahka sovražna zemlja! Na svidenje nad zvftzdami!
Breznica. Kat. izobraževalno društvo jo priredilo dne 9. septembra društveno predstavo. Na sporedu je bila igra »Sv. Zita«, ki naj bi poučila navzoče, knko lepo je živela preßt
prosta dekla Zita, ki je postala celo sveta Zita. — Šaloigra »JPri gospodi« je vzbudila mnogo poštenemu sirielia, ko so jo igraiko prav dobro predstavljale. — Pred nekaj tedni smo dali še radnje zvonove. Župnija Breznica jo dala vsega skupaj 10 zvonov v vojne namene. To je. prav veliko za tako župnijo, ko nima niti 2000 duš. Veliki zvon župne cerkve v teži 1715 kg, bi je bil eden najlepših na Gorenjskem in katerega smo lansko leto po mnogem trudu na-caj dobili, nas je tudi zapustil ш vedno. Samo mali zvon nam še oznanja žalost sedanjih dni. Naj bi nam vendar ta zvon kmalu naznanil, da je nastal mir v deželi in državi; tedaj se bodo vsi veselili njegovega radostnega oznanila.
Iz Jeruzalema. Poročam cenjenim čitate-jem »Domoljuba«, da je dne 20. julija previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil tvojo blago dušo po kratki vročinski bolezni In menda tudi pljučnici br. Egidij Kovačič i/, ljubljanske redovne provincije. Doma je bil iz Ljutomera, star 48 let. Pokojni je bil zaveden Slovenec. V tem mlsijonu ni bil še prav štiri !cta, v zavodu sv. Antona v Bimu pa 12 let. Pa pribodu v Jeruzalem je bil par let pri samostanski cerkvi sv. Odrešenika, potem pa pri Božjem Grobu cerkovnik. Pokojni je imel resno voljo dalj časa tukaj ostati, ali Bogu je dopadio drugače. Naj mu bo lahka Sionska. cenil ja! Mi pa sc ga spomrnjajmo v molitvi. SIcer pa upamo, da že uživa slavo nebeško mod izvoljenimi. — V samostanu Sv. Odrešeni k а v Jeruzalemu bivajoči br. Tomaž Perov-6ek iz ljubljanske provincije, dno 20. jul. 1917.
^spodarske stvari.
Sadni ocet ali jesib. Izdelovanje in uporaba oeta iz sadja se je zadnja leta pred vojsko močno opustila, ker so ljudje vsled zležnosti. rajše kupovali ocetno esenco ali pa vinski ocet, nego bi bili izdelovali ocet. dema. Vsled neznansko visokih cen za vino in vsled pomanjkanja špirita se je tudi vinski ocet sila podražil. Pa ga tudi ni, ker se vino do zadnje kaplje proda, za pijačo, dasi je večkrat že na pol jesih. Letos se je zopet poživilo zanimanje za sadni kis, _ ki vinskemu najbolj podoben in zdravju najbolj prikladen in ga tudi v domačem gospodinjstvu najlaže in najceneje pripravimo, zlasti ob dobrih sadnih letinah.
Sadni kis je mogoče izdelovati na tri načine:
1, Sadni ocet iz sadnega vina ali sadjevca. Kakor je že splošno znano, sadjevec jako rad skisne (cikne), to se pravi, da začne sam od sebe kisati, zlasti v velikih sodih, ko gre proti koncu in ako je shranjen v toplih kleteh. Tak sadjevec se nikakor ne da popraviti in je najbolje, da ga porabimo za jesih, V ta namen vzamemo primerno velik, snažen sodček, ki ga pa pozneje ne moremo rabiti za kaj drugega kakor za kis in vlijemo vanj najprej nekaj litrov starega dobrega vinskega ali sadnega oeta (ne ocetne esence). Nato sod valjamo na vse strani, da se znotraj ves zmoči in prepoji z oetom. Šele sedaj nalijemo vanj sadjevca, ki ga nameravamo Uporabiti za jesih.
Sodček postavimo nato na kak gorak prostor (n. pr. v kuhinjo, blizu peči itd.) ter veho pokrijemo s platneno krpo, ki varuje, Ja prah ali kaka druga nesnaga ne pada v lod, zrak pa vendar pride do tekočine. Za jokrov je tudi zelo primerna s soljo napolnjena vrečica, ki jo položimo č$z veho. V \eltaj tednih je ocet gotov, Ako mu doda-6» >
mo nekoliko soli in gorčičnega zrnja, je boljši in trpežnejši.
2,	Ocet iz sadnih tropin. Popolnoma sveže tropine zdrobimo ali pa jih še enkrat zmeljemo in denemo v primerno kad, kjer jih zalijemo z vodo. Na 100 kg tropin dodamo 30—40 litrov vode in kad pokrijemo z lesenim pokrovom. Vsak aan drozgo večkrat premešamo in če mogoče, odspodaj mošt večkrat odtočimo in ga zopet izlijemo z vrha nazaj na tropine. Čez dva do tri dni drozgo odtisnemo in sok napolnimo v sod za ocet, ki pa nikdar ne sme stati v tistem prostoru, kjer sadjevec kipi, niti v vinski kleti. Postaviti ga moramo na drug gorkejši prostor. V par tednih ta vodeni mošt pokipi in se začne obenem tudi kisati. To izdatno pospešimo, ako vlijemo v sod, ko je tekočina pokipela, nekaj litrov prav dobrega vinskega ali sadnega kisa. V 6 do 8 tednih je kis gotov, zlasti če je prostor, kjer se nahaja sod, dovolj topel. 20 do 30 stooinj C je najugodnejša toplina za ki-sanje. Ves ta čas mora biti sodova veha odprta, da more zrak do tekočine, kakor je bilo povedano že prej,
3,	Ocet iz slabega sadja (sadnih odpadkov, nagnitega sadja itd.). V primerno veliko lončeno ali stekleno posodo (lonec, vrč itd.) se nabirajo razni odpadki, ki jih vedno sproti zalijemo z gorko vodo, da stoji čez sadje. Posoda naj bo pokrita s kakim lesenim pokrovom ali zavezana s platneno krpo ter naj stoji na gorkem prostoru (na štedilnikovi pečici, na peči, v za-pečku itd.). Čez nekaj tednov se tekočina skiša in sedaj jo-odlijemo/precedimo-skozi platnen pftič, in ko se očisti, jo spravimo v steklenice.
Še boljši bo izdelek,'ako precej iz po-četka prilijemo v posodo s sadjem nekoliko dobrega vinskega oeta.
Ko je ocet gotov, pa naj bo izdelan na ta ali oni način, ga ne smemo pustiti več ' na gorkem in v odprti posodi. Ko namreč ocetne bakterije pretvorijo ves alkohol, oziroma sladkor v ocetno kislino, njihovo delovanje ne preneha, temveč se lotijo potem ocetne kisline ter jo pretvarjajo v vodo in ogljikovo kislino, Ocet je vsled tega vedno šibkejši in naposled sama neokusna voda. To prav lahko preprečimo, ako ocet, ko je gotov in se očisti, pretočimo v druge posode (sodčke ali steklenice), ga dobro zamašimo in postavimo na hladen prostor.
Ako ima ocet manj ko 3 % ocetne, kisline, je prešibek. Najhitreje in najbolje ga popravimo, ako mu prilijemo 1 do 2 % (na 100 litrov oeta 1 do 2 litra) vinskega cveta (špirita) in ga pustimo na gorkem v odprti posodi. Ocetne bakterije prav kmalu pretvorijo alkohol v ocetno kislino in ocet se izboljša.
Pri izdelovanju oeta se moramo strogo ogibati vsake kovinske posode ali orodja. Zlasti se varujmo bakrenih, svinčenih, cin-kastih ali pocinkanih posod. Ocetna kislina te kovine raztaplja in ocet je neužiten, vrhutega pa še strupen. Najboljša je lesena, steklena ali dobro žgana lončena, pa ne pološčena (neglazirana) posoda,
Kisanje buč. Iz Trsta nam sporoča naročnica »Domoljuba« gdč/Frančiška Pet-rič naslednje: »Domoljub« štev, 36 odgo-
varja nekomu na vprašanje glede kisanja buč, da o tem doslej še ni veliko izkušnje. Jaz pa po lastni izkušnji priznavam, da so prav dobre in ni treba nikakih pridatkov od kutin ali kaj drugega. Buča se olupi, sredina odstrani, drugo se zriba in stlači v posodo kakor repa; med posameznimi plastmi se mora soliti kakor repa, V sedanji vročini se tako zrezana buča v osmih dneh skisa; po okusu se ne loči mnogo od navadne kisle repe, — Olupki buč, ki nai bodo kolikor mogoče tanki, se zrežejo пг drobno, posuše in potem sežgo do primerne barve; nato se stolčejo ali zmeljejo v, kavinem mlinu, pa so dober pridatek za kavo. Olupki se lahko posuše na solncu, na ognjišču ali peči; potem se denejo na plošči pri štedilniku v pečico, ali pa_ tudi v peč, kadar se kruh peče. Pripomnim še, da so buče pri nas v Trstu silno draga reč, namreč po 1 K 40 v kilogram. Buča za po-skušnjo je tehtala 4 in tri četrt kilograma in je stala 6 K 64 v. Skisanih buč je bilo pa 2 in pol kilograma. Zraven se mora vračunati še sol. Brez zamude časa stane tukaj- kilogram kislih buč 2 K 68 v. Gospoda, ki ima denar, si zanj lahko kaj boljšega kupi, za reveža so pa predrage. Po lastnem prepričanju smelo trdim, da je do polovice buč, ki so v Trst prišle, radi tega segnilo.
Vodilne cene za drva, Presojevalnica cen v Ljubljani je na predlog c. kr. deželne vlade kranjske z dne 17. avgusta 1917, št, 24.393, ter poveljništva c. in kr. soške armade z'dne 11. avgusta 1917, št. 32.303 — glasom svojega sklepa dne 24. avgusta 1917. 1., žtev. 129, določila naslednje vodilne cenp. za drva. Za pridelovalca in za VeTetržca na' mestu ali na železniški postaji za kubični meter: 1. za trda (bukova) drva a) v polenih: Ljubljana 32 K. — Postojna 20 K. — Logatec 20 K. — Kranj 30 K. -Litija 20 K. — Radovljica 30 K. — Kamnik 20 K, — b) Za mešana drva 20 odstotkov ceneje kakor za drva v polenih, c) Za vejevje 30 odstotlAv ceneje kakor za drva v, polenih. — 2, Za mehka drva 20 odstotkov ceneje kakor za drva v polenih. — Za majhne trgovce, kateri porabnikom v manjših množinah drva v hišo dostavijo, se pri-pozna 15 odstotni dodatek za drva v polenih; 40odstotni dodatek za razsekana drva, če se porabnikom v hišo dostavijo. Pri prodajalcih v manjših množinah po teži se odloči za dobro presušena drva 15 v, pri kg in pri nepresušenih 5 odstotkov odbitka.
Kosti so se — sicer za majhno ceno — lahko oddajale že pred vojsko. Zdaj so pa postale zelo važen predmet, kajti iz njili izdelujejo kostno moko in mast za uporabo pri strojih in sploh v industriji. Iz 1 kg kosti napravijo s pomočjo prvovrstnih strojev 8—10 dkg masti, zraven pa še 60 dkg umetnega gnojila — kostne moke. Vlada je zaradi tega izdala odlok, ki prepoveduje« da bi se kosti zavrgle brez koristi, marveč se morajo zbirati v mestih in po deželi ter poslati centrali za kosti (Dunaj I., Fischhol 3), ki jih primerno plača. Vsak nabiralec pripomore, da bo ostalo za prehrano vec masii, ker se bo za stroje pridobivala iz kosti, — in pa, da bo za kmetijstvo na razpolago več umetnega gnojila.
Izvažanje drva prepovedano. Deželni predsednik kranjski je razglasil, da je začasno prepovedano izvažati drva čez mejo Kranjske dežele, razen ako so drva namenjena vojaški upravi, kar se pa mora sproti dokazati. Prestopki se kaznujejo z globo do 10.000 K ali pa z zaporom do 6 mesecev.
Dražba odstavljenih žrebet je določena za dan 15. septembra ob desetih dopoldne pri vojni konjski bolniški staji v občini Smlednik (Sv. Valburga), železniška postaja Medvode. Pravico do nakupa imajo samo kmetovalci, ki se kot taki izpričajo.
Za naše gospodinje.
Galun prežene mrčes, V vroči vodi raztopiš nekoliko galuna, in sicer na 4 litre vode 1 kg galuna. Ko je tekočina dobro zavrela, pomaži z njo vse špranje in špilje, kjer se nahaja mrčes. Les, pa tudi kamenje in omet se navzame te prevlake; y tem ko voda izhlapi, ostane galun v obliki malih

Slike in črtice z bojišč.
Parada,
Dvanajsti maršbataljon se je odpravljal na bojišče. V polni bojni opremi smo čakali povelja za odhod: uniforma ntiva, nahrbtnik poln potrebnih in nepotrebnih stvari. Še nekaj ur in zapustiti nam bo častitljivo ptujsko mesto, kjer je bil takrat naš kader, in odriniti gori proti severu, kjer je ruski stric čakal, da nas dostojno sprejme,
Bili smo sami mladi, čvrsti fantje, polni življenja in navdušenja. Največ jih je šlo šele po ognjeni krst; kakor oče med njimi sem'bil jaz, ki sem se že vtretje odpravljal v bojno vrvenje.
Za daljno in nevarno pot smo se prav dobro pripravili. Pri očetih minoritih smo oprali svoje grešne duše, če bi v Galiciji Bog Oče katero k sebi poklical, V telesni ovoj pa nam je doktor vbrizgal vse mogoče strupe proti zahrbtnim kužnim boleznim, ki razsajajo po umazani Galiciji,
Da, to cepljenje proti koleri, legarju, kozam — in kaj vem že komu, je že
mu
čene, hotel pregledati, preden odrinemo za dom med bojni grom, Nič drugega nam ni tedaj kazalo, kot zadeti ropotijo na hrbet in odriniti na vežbališče z narezanimi tre^ buhi, da se pokažemo gospodu generalu, k čeprav so nas, posebno nekatere, obhajale čudne slabosti.
Pot je bila dolga, debelo uro daleč tam za Hajdino; vročina — koncem julija — neznosna. Še do dravskega mostu nismo prišli vsi; slabejši in občutljivejši so nam kar popadali. Nekaj jih je pa že kar, doma obležalo, Čimdaljc smo korakali, tembolj so se vrste redčile, kakor bi bili že v bojni črti. Naše poveljnike je začelo; resno skrbeti, kaj bo, če bo šlo tako naprej! Kaj bo rekel strogi gospod general, če bo ugledal mesto čilega bataljona le par napol živih »mandeljcev«? Toda vsc! prošnje in opomini skrbnih gospodov niso; nič pomagali. Fantje, ki jih je prevzela še huda vročina, so cepali kot muhe in sani-teješ so imeli opraviti kot v najhujšem boju. Kmetje so morali dati vse svoje vozove na razpolago, da so omagance vozili domov.
Slednjič jo le primaha na vežbališče od vsega bataljona še kaka dobra kompa-,' nija, med njimi tudi jaz, ki se ne dam kar tako od vsake sapice vreči, čeravno me je' tudi hudo dajalo. Ko so nas postavili v, vrste, smo izgledali kot bi imeli vsi že sedem let neozdravljivo jetiko; komaj smo stali na nogah. Častnike je obhajala težka skrb, — kaj poreče gospod z rdečimi hlačami? Radi bi bili vsaj nas pokazali lepo v premi črti zravnane; toda vkljub naši preizkušeni disciplini ni pomagal noben »Hab't Acht!« Kar sami od sebe smo si koman-dirali eden za drugim »Ruh't« in :>Nieder! Kaj menite, z razrezanimi trebuhi napraviti tako dolgo pot in polno strupa za kožo imeti, to ni šala! —
Po dolgem čakanju vendar zagledamo po cesti drveči avtomobil, v katerem smo slutili strogega gospoda z rdečimi obšivi na hlačah. S težavo se spravimo na noge. Gospod oberst poveljuje: »Rechts schaut!« potegne bridko sabljo iz nožnice in dirja generalu naproti, da mu da raport. Tu se avto ustavi, pri tem pa tako čudno zapuha in zarenči, da se konj gospoda obersta splaši in poskoči kvišku. — Naslednji trenutek se je že znašel gospod oberst v na-ro"'ju matere zemlje; splašeni konj pa je divje dirjal čez drn in strn. ----
V tej zmešnjavi hitro priskoči drug poveljnik h generalu, da reši čast bataljona in mu dä raport, obenem mu pa razloži vzrok naše slabosti in male udeležbe. Medtem pa odnesejo obersta nezavestnega domov, — Gospod general se je kljub ponesrečenemu nastopu držal zadovoljivo na smeh ter je urno ukazal: »Ruh't, ruh't!« Saj taki visoki gospodje navsezadnje niso tako hudi, kakor izgledajo.
Po nadzorovanju, ki se je vsled malega števila moštva kaj hitro končalo, nas napode v hosto v senco; gospode častnike pa pokliče general k sebi na razgovor. Kaka je bila vsebina tega pogovora, sevc mi navadni smrtniki nismo izvedeli; toliko pa vem, da s hvalo je šla bolj skopa, ker polomili smo ga tisti dan do smrti, kot še nikdar ne prej, ne potlej!	Vide.
«2
Dvigalnik vpričo c, kr vojne uprave — na delu.
ггпс (kristalčkov) na lesu in na stenah. Mrčes izgine v kratkem času. Stenice jo lakoj odkurijo, če namažeš posteljno stojalo in špranje, kjer imajo zalego, z vrelo (falunovo tekočino. Kadar beliš ali barvaš stanovanje, zmešaj z apnom, preden ga rabiš, nekoliko galuna, pa boš imel stanovanje varno pred muhami.
Dobra klet za sadje. Klet, v kateri hočeš ohraniti sveže sadje, ne sme biti ne vlažna, ne motna; tudi ne sme ležati pregloboko. Da bo enakomerna gorkota, mora imeti taka okna in vrata, da jih lahko odpiraš in zapiraš in da ne sili prehud mraz vanjo. Predali v kleti morajo biti samostojni in ne naslonjeni. Stojala naj bodo P» tleh obita s pločevino, da ne morejo miši blizu,
Iveri.
Jeza je kratka norost.
noža.
Za vsako popolno delo je treba popolnega
vredno, da je natančneje opišem, zlasti še zato, ker je nam povzročilo drugi dan tako neprijetno smolo, — Vem, da to cepljenje ni prazna zunanjost, temveč je odvrnilo že mnogo kužnih bolezni, vendar kakor se je s tem pretiravalo — јг grozno, Odkoder si prišel, so te cepili pred odhodom, in ko si dospel na novo postajo, in čeprav koj drugi dan, se je mučenje spet ponovilo.-En-, krat so te »špikali« po rokah, drugič po prsih in tretjič po trebuhu. Posebno zadnjega cepljenja smo se vsi bali, ne zato, da bi bili v strahu za čreva, ampak zaradi posledic. Dva, tri dni so te obdajale neke čudne slabosti, da nI bilo moč nič več stati na nogah; ljubilo se nam ni niti jesti, pred očmi se je temnilo. — Moj Bog, koliko so samo meni vbrizgali tega strupa za kožo! Sama egiptovska črna kuga in azijatska kolera lahko pride nadme, pa mi še ne bo kos!
Navadno smo bili' na dan cepljenja službe prosti, tod», takrat ti pa vrag prinese ravno nekega visokega gospoda z rdečimi hkčami, ki je nas, smrti posve-
Križem sveta.
Vojak Anton Stražar piše, da je že četrtič v Galiciji; nedavno se je iz Lvova, kjer je bil že osmič, peljal s svojim oddelkom na mejo v mesto Z. Pred zadnjo, za Ruse ponesrečeno ofenzivo so bili naši zakopani pred tem mestom,- za mestom pa Rusi. Rusini, ki so tu ostali, so pripovedovali, da so jih Rusi z živežem dobro zalagali. Hleb kruha je stal 15—20 kopejk, moka je bila po 8—12 kopejk funt. Ko so videli, da so jim ure štete, so jo popihali in pokončali kar so mogli. Ob prihodu naših vojakov je bilo v mestu malo civilistov. Zidje so pa že delali svoje »kšefte«.
Razno k gališke fronte.
Na praznik Vnebovzetja Marijinega sem sedel poleg ognja in pekel krompir; zdi se mi sedaj boljši, kot doma najslajša potica. Bil sem tako zatopljen v misli, da nisem opazil starca, ki me je nagovoril v poljskem jeziku: »Dober dan! Ali pečete krompir?«
Stari zgovorni očanec je sedel poleg nene,. pa sva skupno jedla pečeni krompir, zraven mi je pa pripovedoval, kaj je že vse prestal v tem vojnem času.
Imel je tri sinove. Dva sta odšla prvi :lan mobilizacije na vojsko, najmlajši in 2 hčeri so mu ostali doma. Že dva meseca nato so bili v tem selu Rusi in ostali tam skoraj eno leto. Ko so odhajali, so skoro vse zabrali, tudi ljudi. Oditi je moral ž njimi tudi on in njegova družina. V temni noči jim je pa ušel. Za ženo in otroke še sedaj nič ne. ve. Skoraj leto dni je sameval na domu. Minolo leto o Binkoštih so zopet prihrumeli Rusi v njegovo selo. Sedaj se je očanec umaknil na Ogrsko, Zadnji čas ga je domotožje privedlo nazaj v razdrto, polomljeno vas.
Seveda je vse to pripovedoval zelo obširno in živo; po velih licih so se mu pa drsale svetle solze. Končno me ogovori: »Gospod, kdaj bo mir?« Povedal sem mu samo, da si ga tudi jaz in moji tovariši iskreno želimo.
Tudi vi v domovini molite za mir, dasi toliko ne trpite kakor ubogi begunci, ki bodo našli, ko se povrnejo domov, porušene domove. Bodimo jim dobri in lajšajmo jim po svoji moči gorje. — Anton Stražar.
Spomin na lansko zimo.
Iz pisem vojaka Štefana Dejak (Dol. Laze pri Ribnici}, ki jih je pisal svoji sestri Reziki pozimi:
Draga sestra! Doživeli smo zopet žalostno in mrzlo zimo v teh koroških hribih. Naši strelski jarki in rovi so zameteni, Koče in stanovanja naših fantov in mož so popolnoma pod snegom in v varnosti pred sovražnikovim morilnim orodjem. Četudi pade kakšna mina, v snegu se ne razpoči, Toda nikar si ne predstavljajte, češ, imajo pa fletno sedaj, ko vse vojskovanje počiva, Kajjže! Res imamo gorke pečice, če si moremo pripraviti drv, toda to ne izda veliko, ko smo vedno mokri. Kadar pridemo v brloge iz mrzlih sneženih oko'pov, smo mokri, umazani, da drug drugega komaj poznamo. Večkrat se nehote zmislim na domačo gorko sobo ter si želim, da bi se mogoče vsaj eno noč pošteno ogrel in osušil. Res, 62
človek je že ves izdelan in prehlajen, kajti že štiri tedne nisem imel suhe obleke na sebi: mokro slečem in zopet mokro oblečeni. Hvala Bogu, da imamo vsaj suha ležišča, dasi iz trdih desk.
Tole pisemce sem sestavil pri brleči sveči, pisal pa na koščenih kolenih. Vse bi še bilo, samo ena stvar mi dela mnogo preglavice in sitnosti: namreč največje sovražnice u... Dostikrat se že dani, da nisem zatisnil očesa. Pa tudi tem krvoločnim ži-valicam sem se že privadil; od začetka mi je hudo delo, ko tega spaka niti poznal nisem, Sedaj pa večkrat ponoči vstanein: na boj, na mesarsko klanje. ,
Takih bojevitih noči nimam samo jaz, marveč tudi moji tovariši.
Vprašali boste, kaj pa Lah, ta vražji
polentar?---Sedaj je tudi ves premrz-
nen, ker ni vajen takega mraza, ter se skriva v kavernah ter podzemskih rovih. Le 17, novembra smo imeli hujši spopad, ki se je pa dobro obnesel. Ob devetih zvečer smo presenetili Laha v strelskih jarkih, ;pokončali nočne straže, da je bilo groza! Čvrsto, smo metali nanje ročne granate. To je bilo vpitja, jokanja in stokanja!
Takrat so Laha vrgli nazaj tudi na drugih postojankah. Da bi nam pač Bog kmalu podelil srečo vesele vrnitve, to je želja nas vseh, pa tudi onih, ki morajo v ujetništvu užiti mnogo žalosti!
Pozdravljam vse) Na srečno svidenje!
ВУУВ r fetoi? мшВ
шш L!SfeK Ii
Zvonarfeva hči.
(Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.)
(Dalje.)
Odprtih oči je strmela Rozika vanj. V prvem strahu je komaj razumela, kaj hoče; a naenkrat se je zabliščalo v duši — kakor nagel st,rašen blisk. Zagrabila je moža z t roko in zakričala:
»Kaj iraviš? Svojega otroka ne bi smela prekrižati? Kdo mi more ubraniti? Kdo si ti, ki to zahtevaš? Hudič samo se boji križa in ne more videti njegovega znamenja. Kdor pa zares veruje v Kristusa, ta mora spoštovati znamenje njegovega trpljenja. »jaz lahko molim — čuješ — s svojim otrokom tako, kakor vem, da je prav — ti nisi še nikdar molil ž njim!«
Iz njenih oči je zabliščalo sovraštvo nasproti njemu, ki ga je imela tako rada, Udarec sc ga je prijel. Užaljen je stopil Henrik nazaj. Otroka sta pričela jokati. Kakor bi ga bil z mrzlo vodo polil, se mu je zdelo ob izbruhu ženine notranjosti. Take Rozike še ni videl nikoli. Videl jo je pač žalostno, jokajočo, temnega, usmiljenja vrednega obraza — a tako strašno razburjene še nikoli; tako divje ni še nikdar nastopila proti njemu.
Saj vendar ni zahteval ničesar napačnega in ni dejal nobene zle besede, — in sedaj ta sovraštva polni, žalibog, resnični odgovor!
»Nimam časa moliti z otrokom, to jt materina stvar,« je dejal rezko,
»Potem je tudi vera njena stvar,« mu je odgovorila točno.
»Žena! Ne pogrsvai starih reči!« ji je trdo ukazal, »Ničesar ne boš izpremenila, Samo mir nama kališ!«
».Mir!« — Tako zaničljivo se je zasme-
jala,
»Res, res — ravno toliko še, da sc prenaša!«
Zadet se je utrujeno obrnil v stran. Tako ji je pri srcu. Vse govorjenje je tukaj zastonj. Z lu teranom v njem, še manj pa v. dečku se ne bo mogla nikoli sprijazniti. Njegova življenska sreča je ležala pred njim razbita, v črepinjah.
Žena pa je to že dolgo vedela. To je sedaj uvidel tako jasno tudi sam, kakor nikoli poprej.
Odslej naprej je bil on skoro vedno zraven pri otročji molitvi.
Ničesar ni dejal pri katoliških molitvicah in pesmicah; toda vselej, ko so se otročje ročice z materinimi vred dvignile, da bi napravile znamenje sv. križa, vselej je igraje prijel za dečkove roke, jih sklenil in dejal počasi: »A-men,«
Pri tem čudnem zaključku se je deček izprva branil in klical: »Oče, kaj delaš? — Pusti me, da se pokrižam.«
In ves v zadregi mu je oče odgovoril: »Kar pusti! Ni potreba. To lahko naredita Marica in mati — oče in Mirko pa ne!«
»Zakaj ne?« je vprašal deček radovedno.
»Zato---— ker smo možje,« je zmedeno odgovarjal oče.
Deček pa je pripomnil: »Stari oče jc tudi mož, pa se pokrižava; stric Jožef pa tudi.«
Temu nasproti ni bilo drugega odgovora nego: »Delaj, fantek, tako, kakor tvoj oče; vsi pridni otroci delajo tako.«
Žena je stala poleg brez тсџл. S stisnjenima ustnicama je prijela deklico in jo položila k počitku. Ustrašila se je sama sebe, Kakor kača se je dvignilo sovraštvo v njenem srcu. Rada bi bila pahnila moža strani od dečka, pa ni smela in ni mogla.
On je bil v svojem pravu. Prostovoljno, pri polni zavesti se je odpovedala veri neumrljive dečkove duše. V takih groznih trenutkih spoznanja je klicala k Bogu: »Naj kot otrok umrje, preden doraste in izpozna gorje, ki nas loči in ga odtrga od matere, kakor sem se sama odtrgala od moža.«
Toda deček je bil čil in zdrav. Božja roka ne sega v naravni razvoj stvari, katerim je od vekomaj določila pot.
Cele tedne sta si stala soproga kot sovražnika nasproti, oba kot stražnika vsak pred svojim otrokom. Otroški blagoslov, ki v krščanski ljubezni še tesneje oklepa zakonske, ju je neusmiljeno trgal narazen.
Sveta noč se je približevala. Stari oče je napravil otrokoma krasne jaslice. Na sveti večer naj bi jih videla prvič V vsi blesteči lepoti. Henrik pa je nasprotoval temu ceščenju z vsem srcem, Nasprotovalo je njegovi veri. Toda. ni hotel staremu možu kratiti veselja, ki mu ga je napravljaio trudapolno delo,
Stari mojster se je vedno manj prizadeval za vsakdanji kruh. Mirno je žedeval
v svoji sobici, Toda njegov delavni duh tuji sedaj ni počival. Risal je nove oblike cerkvenih svečnikov, lestencev in druge umetniške cerkvene izdelke. No in sedaj je sedel že od začetka zime zaprt v svoji čumnati. Noben izmed otrok ni smel obiskati očeta, »ki pomaga nebeškemu Detetu pri jaslicah,« je dejala mati s trudnim nasmehom radovedno izprašujočima otrokoma, ko sta zastonj trkala na njegova vrata. Vso sobico je izpremenil v delavnico. Iz drobnega lesa izrezljane so stale podobice pp.stirčkov in ovčic naokoli, ki jih je opremil v živih barvah. Komaj, da je o pravem času dokončal trudapolno delo. Zjutraj pred svetim večerom sta nesla sinova velike jaslice v Henrikovo sobo.
Anica pa je poklicala otroka k sebi. Pri njej, ki je bila brez otrok, sta se smela otroka igrati, skakati in kričati.
S tresočima rokama je postavljal stari Rudnik podobe v jaslice, angelce na zlatih nitkah nad hlevčkom, pastirce in ovčice po zelenem mahu.
Bilo je to vse tako lepo in priprosto in ,ahko razumljivo otrokoma, da so Henriku predsodki vedno bolj izginjali.
»Čemu bi se ne smel postavljati spo-nin na oni čudoviti dogodek, tako dovršeno, kolikor je mogoče? Zakaj bi ne sme-.i od Boga darovanega čuta — očesa rabiti za pripomoček, da se srce lažje dviga k božji Dobroti!	(Dalje.)
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4% brez kakega odbitka.
Ms ure ml 8. zjutraj tio i. popite
Glej Inserat!
Zdravstvo.
Zdravilo zoper grižo. Najprej glej, da se bolezni izogneš. Uživanje sadja na prazen želodec zlasti ko je prehrana tako pičla in slaba, brez dvoma izdatno pospešuje nevarno grižo, ki je tudi na Kranjskem pokorila že precej oseb. Skuhano sadje, zmerno uživano, ne bo škodovalo, Grižo Pa dobiš tudi, če uživaš razgret premrzlo Pijačo, — Pri griži se nekateri zdravijo z borovničjim žganjem, ki ga vlijejo (par žlic) v čašo krop.a. Boljši je menda tako žganje, v katerem so bile črne jagode (borovnice) iamo namočene. — Nekateri priporočajo :оРеГ obkladek, ki ga vzame bolnik ležeč ' Postelji, na trebuh. Obkladek naj bo namočen v krop, ki si mu prilil malo jesiha.
Dobro zdravilo je zlasti riž, ki ga opra-ž'š, potem pa napraviš z njega pijačo. Vo-
jake baje najbolj uspešno zdravijo s črno kavo, ki je kuhana na črnem vinu. Nekateri nasvetujejo tudi čaj iz janeža, ki se mu prilije nekoliko mleka.
Kvišku...
Kvišku srca, o trpini, kvišku od zemlje, kjer od vekov je pripravljen scečen dom za vse!
Kvišku v duhu se popnimo ©d vojske — skrbi; tam je mir, ki ga na svetu več med nami ni.
Tam uteha je obilna src vseh ranjenih, in zavetje vednovarno vseh preganjanih.
Tam v naročju božjem sladko se počijemo; in moči za daljnje borbe se napijemo.
Kvišku — k Bogu — se popnimo, od'stvari — sveta; tam naj bodo srečni cilji našega sreä.
Mohor Jožef, invalid.
Tedenska pratika.
Petek, 14. septembra; Povišanje sv. Križa. Sv. Notburga, dev., zaščitnica uslužbenk (f 1313). — Sv. Kornelij, papež.
—	Sv. Krescencija.
Sobota, 15, septembra: Sv. Ciprijan, škof in mučenec (f 258). — Sv. Nikomed, mučenec. — Sv. Porfirij, gledališki igralec, ki je na odru oznanjeval krščanska načela in bil mučen v Carigradu.
Nedelja, 16. septembra (16. pobinkoštna);
Evangelij: Jezus ozdravi vodeničnega človeka. — Sv. Kornelij in Ciprijan,
—	Sv. Ljudmila, mučenica, vdova (•f 927). — Sv. Evlemija, mučenica.
Ponedeljek, 17. septembra: Sv. Hildegar-da, op. (f 1180). — Sv. Lambert, škof. Torek, 18. septembra: Sv. Tomaž iz Vila-nove (f 1555). — Sv. Jožef Kupertin, spoznavalec. Sreda (kvatrna), 19. sept.: Sv. Januarij, mučenec (f 305). Pomočnik zoper kugo, potres, uimo. — Sv. Arnulf, kralj. Četrtek, 20. septembra: Sv. Evstahij, mučenec, — Sv. Suzana, mučenica. —
Sv, Vera (Fides).
* * *
Solnce vzhaja ob 5. uri 39 minut; zahaja
ob 6. uri 10 minut. Luna: Mlaj 16. septembra ob 11. uri 27 minut dopoldne.	"■■
■..-er.-,
Sv Katarina iz Genove. --
»Nič posvetnega več, nič grešnega več!« — Jo so bile besede, ki se je z njimi
Katarina v 26. letu starosti povsem posvetila Bogu.. Hči plemenitih staršev, bogata, lepa se je kljub temu ustavljala v svojih mladostnih letih vsemu hudemu. Prosila je zlasti božjega Zveličarja, da bi bila na kak način deležna njegovega trpljenja. Šele 13 * let je bila stara, ko je že prosila, da bi jo sprejeli v samostan strogega reda; toda niso je sprejeli, ker je bila še premlada, Čez dobra tri leta so jo starši dali v zakon nekemu mladeniču, ki je bil sicer- iz odlične družine, toda razuzdan. Ravnal je z njo jako sirovo, Katarina je sčasoma popustila prejšnje strogo življenje ter se jela podajati v posvetne kroge v Genovi, Končno jo je pa zopet razsvetlila božja milost, da je napravila križ čez vso lahkomišljenost in krenila na pot spokornosti. Velika njena ponižnost in ljubezen, s katero je opravljala tudi najnižja dela po bolnišnicah, je ganila tudi njenega soproga, da se je poboljšal in srečno umrl. Niena junaška srčnost in dobrodelnost je imela svoj vir v mislih na revne duše v vicah; o njih trpljenju jo je Bog sam razsvetlil, tako da je mogla o tem tudi spisati zanimivo razpravo, Po dolgi, mukepolni bolezni je umrla, stara 62 let. Popež Klemen XII. jo je pri-štel med svetnike 1. 1737.
To in ono.
Vrednost slapov reke Nlagare. Znani
Niagarskl slapovi so naravno čudo prve vrste. Vsako leto pride občudovat te izredno naravne in vodne lepote okrog enega milijona tujcev od daleč. Ker se pa ta vodna moč čedalje-bolj izrablja tudi za industrijsko namene, jo izdala vlada v Nowyorjiu odredbe, ki omejujejo vodno uporabo, da se nc bi to naravno rudo ugonobijo. Ker pa vidi velika industrija lo sebe in svoj dobiček, so njeni zastopniki iz-računili, koliko stanejo slapovi roke Niaga're, z drugo besedo, koliko se izgubi na premoženju, ako so vodna moč 110 izrabi, marveč so ustreza Se dalje radovednosti občinstva. Ko" jo znano, koliko množino vode pada v globin i v eni sekundi, ker je daljo znana tudi visokost slapov, so lahko presodili, da gre na leto v izgubo več kot tri milijone konjskih sil. torej 3 PS na enega tujca, ki obišče ta kraj. Лко cenijo vrednost konjske sile 50 dolarjev (250 kron), se zapra\ i v onem lotu za to zabavo vsakemu obiskovalcu na ljubo 150 dolarjev (750 K). To vsoto bi moral po njih računu vsakdo plačali, ki si hoče slapove ogledati. Tega no zahtevajo, pač pa nasvetujejo neko srednjo pot. Slapovi naj bi se uporabili v industrijske namene (za proizvajanje elek(rike) šest dni v tednu, en dan naj pa služijo radovednosti obiskovalcev; drugi zopet hočejo, naj bi voda gonila električne naprave 23 ur na dan, eno ura naj bi voda drla v obliki .slapov v globino. Škoda na dobičku bi se skrčila do devet dolarjev na obiskovalca. Ameriški denarni mogotci, ki jim je cvcnk liad vse, bodo to gotovo tudi dosegli. Dnevi Niagarskih slapov so šteti!
Vojni pregovori. Ni vse zlato, kar so sveti, a tudi ni povsod tobaka, kjer je trafika. — Kolikor glav, toliko krušnih kart. — Brez dela ni jela, a z delom tudi ne.
Za razvedrilo.
Premeten zdravnik. A.: »Kako je poslal dr. Mazovič tako znan?« — B,: »To je tako: Kadar kdo umrje, razglasi po časopisih, da ga on ni zdravil.«	.
Izkaženo veselje. A.: »Izprva sem se zlatega križca prav veselil, — sedaj me pa že jezi!« — B.t »Zakaj pa?« — A.: »Zato, ker me vsakdo vpraša^ zakaj sem ga dobil.«
Radovedni Jožek. -Oče, zakaj pa se pravi ečasih oštarija, včasih pa gostilna?« — Oče: »Ošta-;ija se pravi, če nobenega gosta ni, in gostilna, če nobenega cštirja ni.« — Jožek: »Kaj pa če nobenega ni?« — Oče: »No, to je taberna.« — Jožek: »Kaj pa, če sta gost in oštir?« — Oče: »I no, potlej se temu pravi: hotel. Zdaj pa tiho bodi pa molči, poba sitni!«
1' šoli. Katehet (pri obravnavi o izvirnem grehu .is konci) ---»Potem ko sta jedla prepovedani sad, sta se zatekla k figovemu drevesu, kjer sta se skrila in si naredila iz njegovega perja obleko.« Katehet opazi, da mali Žanček ne' posluša ter ga vpraša: »Žane, kaj ie bilo figovo drevo?., — Žanček: »Prva gvantna štacuna v raju«
Zmeda na Ruskem, General Kornilov je pozval Kerenskega, naj mu izroči vso .vojaško in civilno oblast, da bo sestavil novo vlado po svoji volji. Kerenskij je smatral ta poziv za začetek protirevolucije, zato je odstavil Kornilova in izročil vrhovno poveljstvo nad armado generalu Klenr-bovskemu, Nad Petrogradom in okolico jc proglasil vojno stanje.
Umor. Dne 9. septembra zvečer so napadli v Malemvrhu {Prežganje pri Litiji) roparji (najbrž dezerterji) gospodarja Antona Skubic, ga ustrelili in oropali. Po on-dotnih hribih se klatijo že pol leta sumljivi ljudje ter kradejo živila in prešiče iz hlevov,	___
Vprašanja in odgovori.
I. V. — Lilija. Če se prav pomisli, je res ie, da vsi trpimo v teli neznosnih okoliščinah; malo manj — recimo — tisti, ki imajo dovolj zemljišča, leer nimajo toliko skrbi za vsakdanji živež. Med delavstvom jih je gotovo prav ve-iiko, ki se jim jo res čuditi, kako morejo izhajati, dočim imajo nekateri pač trikrat večje dnevni ne, kot pred vojsko. Med raznimi stanov' so uradniki po mestih z obilnimi družinami v resnici stradali in še stradajo, kajti podražilo se je vse do 100, 200, 400 in še več odstotkov, plača pa je bila vedno ista razen neznatno podpore, fiele zadnji čas so jim do-,volili znatnejše vojne čloklade. — Uredništvo vsem bralcem ne more ustreči. Vsakdo, ki kaj zapiše, presoja seveda večinoma razmere domačega kraja, kar pač vselej nima splošne veljave; a urednik ne more vsega prevreči.
T. K. Samatorica. Prošnjo Vam morajo vrniti ter povedati razloge, zakaj ni ugodno rešena. Vprašajte pri županstvu, če je bila sploh odposlana. Če treba, se smete obrniti na deželni odbor. (Deželni svetnik dr. Dermastia.)
A. H. — Istra: Po naši sodbi pogodba velja in bi tudi sodišče odločilo v Vašem zmislu. Ne vemo pa, če bi seno v slučaju tožbe ne bilo oddano v vojaške namene po maksimalni ceni.
J. V. — Jelšane: Časopisov v Ameriko ne moremo več pošiljati.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 5. septembra; 57, 31, 85, 71, 72.
Dunaj, 7, septembra: 24, 4, 64, 81, 49.
m
ki je ne rabite, lahko prodaste sedaj pri National Registrier Kassen G. m. b. H. na Du« naju VII, Siebenstern-gasso 31.
za
:Domoljii!i£
jKnpi se srednja kmetila
V lepi legi blizu železnice, z vsem gospodarskim orodjem in živino, ako jc zraven, Pouudbe pod »Kmetija 2157«.
SKRIVALNICA.
У,a mlad želodček sadje posebno zdaj ko glad je — vabljivo je postalo. »Kaj, ko bi se pač dalo na vrt sosedov priti in jabolk se navžiti?« premišlja Mihec zviti. Kes zmuzne se med drevje, potegne za vejevje in trga hlastno sadež poredni mali kradež. Ga spazi sosed hitro in vzame krepko vitro, da z njo ostro nabiča porednega tatica. Prijazno prej mu reče, naj urno k njemu teče: »mu nekaj je prinesel, bo laglje sadje tresel.« Kaj meniš, dragi bralec, in slike ugibalee Li deček mu verjel je? li udarce šibe štel je?
K 3-90
Preklic.
Podpisana proklicuiem vso obrekovanje o Anionu Oblak iz Žirovakoga vrlia štev. 13, češ da je ein razsokal gade m jih vrgol v korito z namenom. da bi poginila moja živina, in izjavljam, ila na vsom tem ni prav nič resnico.
Marija Mlinar, Zirovski vrb 31.
K
naznanja, da je
»• ©tvoril ^
svojo pisarno v Črnomlju v lastni hiii.
IaOUii;h Btnnc pri nnfl naj-Ijv л П. Iu Д1 manjši iot. aparat ,.Omega", vel. sliko t t kcmpl. z mulo opromo z 110tonu. lmvort. za začetnike. Kamera za učence, zn piošOo in filme, posebno primerna zu začetnike, vodno pripravi,j., 00. iidno tlelo, zaporu za daljše in 1110-mrntne posnetke, ostor akromat. objektiv, ti'mna plošča in vso potrobno kompl. v~karfc. s kovin, kaseto in navodilom vel, 4ViX<> K 32*80, vol. 0X0 K 31*20. Zaklopna omara za vojaštvo, za ploščo miilmo, žepna oblika vol, 1У3Х61еК43*20; vol 0/0 le K 60*40. „lirožna kamera" noropl. z malo opromo in 1 purabno navodilo lo K 83 00. Dober stranski zaslužek, ker so slike gotovo v 1 mhintl. Pošilja po
Sovzotju. Poštnina I K. Export „Perfekt", Dunaj VH. eustlftg. 137/162. Najboljši izvor, cenik zastonj. 2181
Naše čudovito rotilo Silo za šivanje Siva tako naglo preširae vhode kot šivalni stroi. — Naj. večja iznajdba, s katero more vsak sam krpati ln Šivati usnie, rnztrgane Čevlje, konjsko opremo, kožuhovlno, preproge, pogrlnjala za vozove, so. tore, klobučeviro, plošče za kolesa, vreče, plaln< in vsako drugo močno blago. Dobrola za l-okc. delce, kmete in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporaba, lamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cona kompl. Siln s sukancem, 'I raznimi šivankami in porabnim navodilom K 3.90, 3 kosi K 11 — 6 kosov K 18 — PuSllja po povzetju, (na boiišfc proti pred plačilu.)	1Р5Г
M. Svoboda, Dunaj, 111/2, HiBssaasse 13-404
Izšla je in se dobiva skoro po vseh trgovinah
Družinska Pratika
za leto 1918
s podob'o sv. Družine. iS*^
Cena izvodu 40 vin.
Segajte po nji in zahtevajte jo povsod!
Na Viču — Glincah se odda v izpraznite» greznica in smetna jama v hiši št. 214. Kdor želi jamo izpraznjevati, naj se oglasi v prodajalni Konzumnega društva, ravnotam.
Ročni mlin za zdrob in moko!
ieža
ISO Hron.
Mlin se razpošilja, opremljen z utežnim kolesom in lakiranim vsipulnikom, kakor je razviden na sliki. Teža mlina je približno 16 kg. — Cena v tovarni na Dunaju danes 150 K, plačljivo v naprej brez odbitka; zavijanje in poštnina se računi separatno. — Mlin melje troje vrst izdelka, debeli zdrob, lini zdrob in itno moko in zmelje v uri približno 20 kilogramov pridelka. — Mlin so nabavlja pri:
D. Sinciu, Dunaj 18. Bez., Höhnegasse 4
(Dopisuje so slovensko.)
1ф
Ш
I
St !(ll>7. Sl-ölirn pr-stan v 5 zveznih barvali omajliran E 3-Б0.
Cene bre:
Izšeljo
i s koloclar.iem In vj niml urami po najnižjih cenah. Tudi po pošti zastonj. Na obilni obisk vljttdno 44!)	vabi
KUPIM
m
iffi
odi enega vagona
kg lO.eea
oil 5 sožnj=v (20 metrov) naprej. Piaäsio naprej aii rovzeije. Prešini ponudbe.
ШВЕ TA06ER. trgovec z ßsücra in drumi, TRST.

az
s svo,i;ni 135 crr dolgimi orjaškimi Lcrcle}. khm lasni'., Ja sein jih dobila po № nesečni r:bi pomade. Iti s<*m
10	znašla зашз.' To je edino sred -sivo proti izpadanja las, za njih rr.st i:, n; ciovpii;«, .za ojačitev lasiSči,' p/i miriUlh'-krepko pospešuje rajst .srade, i:i že .do, kratki dobi dafe lasfem iii bradi naravni blesk w polnost, in jih varuje pred prezgodnjim osivš-
пјеш do najvišje starosti.
LßiiäesppKS-, 1(13,- in S15.
Po pošti r.e pošilja vsak dan po vsem svetu s pošinhn povzetjem ali denar raprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila. *
11	lino Gsife llifli i, Kolilffliirkl
ћвтгЏПе „DOMOLJUBA"!
Sijajno b©«S©žsi©st
шајо turške in nove sreike avstriiskv.jo Rdečega križa vsled njihovo redno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka svečka /radene Glavno dobitku znašata čei
2107
mg* ocl 13 do 14 let star sa sprejme ^*™1 v sedlarsko obrt pri Fran Wisjan-u, izdelovalec vozov, Kolodvorska ulica 25. Ljubljana.
iytte (lurške)
lepo sušene kakor tudi prazno vrečo, brinjevo olja, lesniko in orehe
kupule po naivišjjflta dmevnžSi eezials
M. Ran6v Кгавд
prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov.	2C92
Zastarele lišaje, srbečico, garie ozdravite v najkrajšem času popolnoma samo 2 rjavim mazilom znamke:
Ena doza zadostuje za popolno ozdravljenje ter stane 4 K. 2135
Notranjsko.
n. a doželne življenj sir j ln rentne nezgodne in jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
■Tavtm r.avod Absolin na varnost, Xizltn prenuip. Najugodnejši t oijo 11 zit voino »nvarovnuio. Stanja zavarovanega kapitala K 176,000.000 —
Stanjo garancljelcili fondov K 66,000.000'— Zavod temolji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki so sprejemalo pod najugodnejšimi pogoji. 1832
FlPHinvlSnll I® sredstvo za nomlaie-ii iiäJSa^	ic„|c ,aSi |(j rd CCCi svetle j
in sive lase In brade tn trajno 'ernno pobar-Jj va. t steklenica s poštnino vred K 2-70, F^v.-^S-rrtU rožnata .oda, ki živo po-| a».y	rdeč: bleda lica. Učinek je ču- I

dovlt. 1 steklenica s poštni-1
no vred K 2-4Ü. Povzetje H ____
85 vinar ev več. Nas,ov ZS4i,iaročila
JÄN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 641, Morava.	* 25'25
ßvüefnaSäsma pasi
/у VjS,
za podgane K5-80, za miši K 400, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-lcake sledi in se same zopet rmstatijo. Tast za Ščurke „Rapid" vjatne na tisoče ščurkov v eni noči, po K 570. Past za muho »Nova« komad K 2-80. Povsod najboljäi uspehi. Mnogo zahvalnic. I'oäilja so po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v.lzvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neullngg'. 26-L.
r

MSM® ai ШиШ Шг I
уел&јгијжзп zssSrasa z ззаашерЕШ zauazE»
V Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za. frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jili obrestuje po
Швее a „SL'lMösätä poaollinfcii" so рв-FEsisoasa m:o каВввекг, to posc-giinica dsje sfemsir m a ванга posestva ка (Seželi faJ в в?бе»15?.
brez odbitka rentnega-, davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto.
i. Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Л
Ks z ß fr h na safeäadä zsraäafs ufcs-agsa. aa milipsi hran. — Siaajs öramäinäh wieg £s bito ћоксил Hefa IS16 ohrogla ?Љ wsöflipaißö krm.
Svetovnoziiana radi razpošiljanja dobrih ur,
jamstvo
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
molsfrikD delo urarske umetnosti!
Razpošilja
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotiCja, daril itd. v velikem
krasim ceniku,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
se po povzetju
Neugajajoče
zamenjam!
St. 99410 kovinasta anker Roskopf
ura.......K 12'40
» 99449 Roskopf ura, grav. močna,
2 pokrova.....K 1680
» 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča ...... K 16'20
» 99865 kovinasta verižica K 1'60 » 99645 Uhani amer. double zlato
K 3-40
» 990.22 Srebrni rožni vcnec K 9 50
Lasinn znanilca „IKO" svetovnoziiana.
Lastna proiokoliranci tovarna ur v Sviti
Nobene podružnici
Svetovna razpošiljalnica
R samo o LJUBLJANI št. I*
v
Nobene podružnice.
Zastonj dobivsak na željo
moj glavm katalog ur, ere-brnino, zlatnine, godbenih prodm. Violine in vise. Dobro Iim. po K 14, 20, 25, 16, 25, .15, 50, «vi-cno harmonike po K 70 Ml 120J »vrstne ba^on'ike P».£lJ0. 200,
210, 280. Zamena do-voljna denar nazaj. Tošiljat. 1»'] povzetju lili i predplačilu I Eazpožilji-l-1 niča*
WNKONRAD, c.l.hr.dvor, doli Most CBrüx) 11.175D, CeSka,
lzdajnkouzorclj „Domoljuba".
Odgovorni urednik Jo žet Ctostinčar, državni poslanec.
natunrino regctl. ln re-dp. Nikel «II jeklo K U — I«.— «0.— z га<Цј, sv.tiin. kazaL K 18 — So.— M — v sreb. okr.
K 18.— 1«______ e rad.
.vol k a» K SO - se.—' .ivi,! zap. aranaelaeft. K 10 — 39— 40- lik. data zapestna nra na elast. K loO—, 120.—,
140___ 8 letno pismeno
u povzetja. Nikak rizlkot Zamena . diena ali denar nazaj.
Piva tovarna ur JAN KONRAD
e. in kr. dvomi založnik Rrüx St. 1555 (Öeiko.) Na željo so vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik,
Kuverte s firmo, pisma, račune Itd.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Suhe gobe,
črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, Korenjevo, razna travna in ''ruga domača se mene, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & UREAN1Ö, Ljobijana, Woliovn ulica 12.
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke,
Vračajo se posojila v 7'/2, 15 ali 22V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4Vi°/o
Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
!! Rhu še niste, pošljite naročnino !!
Tiskala KatotiSka tiskarna.