SosDodirsfin KMETIJSKA DELA V MESECU SEPTEMBRU. Doma na dvorišču in pri živini. Pokrivajmo slamnate strehe stanovanj, gospodarskih poslopij in hkvov s škopo, katero smo dobiii ob priliki mlatve. Po stanju strehe spoznamo hišnega gospodarja. Streha, ki rebra kaže, je tožiteljica zanikernega gospodarja. Pokrivanje vršimo pred nastopom deževnega jesenskega vremeua, da se obvarujemo pred morebilno škodo, ki bi nastala vsled natekanja po dežju. Žito, katero mislimo posejati, očistimo grahorja, stoklase, ljulike in drugega plevela. Umni poljedeki sortirajo žito tudi po kakovosti, da dobe kpše blago za seme. Držimo se pravila: kakršna setev, takoršna žetev. Iz težkega zrnja izhajajo močne rast line, ki dado večji pridelek. En mernik semenske pšenice naj tehta najmanj 47 kg. Za čiščenje žilnega semena nam je treba trijerjev, še boljši pa so takoimenovani čistilni in sortirni stroji patenta «Heid«, ki jih ima v zalogi Iunetijska družba v Ljubljani. Kakor mioramo z odbiranjem plemenskih živali skrbeti za izboljšanje naše živinoreje, prav tako moramo tudi v rastlinstvu z odbiranjem semena dvigniti produkcijo d«> višje stopnje. Živino spuščajmo na pašo skupno, staro in mlado. jesenska paša je navadno najobilnejša. Kjer se naha^ jajo hrastovi gozdovi, gonima tja svinje, ki ob želodu rade odebele. V vinogradu. V septembru, ko je začelo grozdje dozorevati, imamo najlepšo priliko, da zaznamujemo rodovitno in nerodovilno trsje. Ta izbira ali selekcija trt je za razmnoževanje največje važnosti. Rodovilnost vla ske Irte je lastnost, ki se prenaša polom cepičev od starega trsja na mlado. čcstokrat imamo opraviti s trsjent, ki kljub pamelni rezi, izdatnemu gnojenju in drugim opravilom nočc obilno roditi. Takšno Irsje je za razplodbo nerabno. Z ozirom na različna «vojstva glede rodovitnosli poedinih trt bomo torej jemali cepiče, bodisi za suho aH pa za zekno cepljenje vselej le od najrodovitnejše in bujno rastoče trte. Rodovitno trsje zaznamujemo s tablicami ali na ta način, da pomažemo stari del trsa z oljnato barvo na vidnem mestu. To storimo tri leta zaporedoma in zvedeli bomo nalančno, katero trsjc je rodovilno in katero nerodovitno. S s»kkcijo trt naj bi se pečali vsi umrd vinogradniki, zlasli ti-sti, ki se pcčajo obenem tudi s trlničarstvom. Žalibog pa najdemo na nckaterih obsežnih posestvih yinogradnike, ki v syojem predživljenju kot oficirji ali sodnijski pisarji niso razloč«yali niti med c«pi«5ein in podlago, ka| §e, da bi pona«li smotreno sd^kc^o plemensk-i trt. Teorelično pomeni selekcija vsoto opazovanj, ki utemeljujejo samotvoren, mehaničen razvoj živih bitij. — Jedro ieb opazovanj poslavlja tezo, da se samo najmočnejše bitje more vzdržati v boju za obstoj, vsak slabotaež pa niora propasti. — Grozdje, ki visi do tal, je treba obvarovati pred oblatenjem s tem, da privcžeom doiične locne yišje, ali pa, da potegnemo z motiko nekoliko zeml-2 izpod lisa. O trgatvi v mesecu septembru v naših kra/h ni govora, ker je grozdje še prekislo in nearelo. V sr.aonosniku. Razen nekakrih zimskih sort do^ori sadjc pri nas po veliki večini v mesecu septembru. S sadjem obloženo drevje se priklanja tu in tam do tal ler prosi, da spravimo dozorel sad. Jcscnsko sadje se shraniti m-ecej dalje nego poletno, ako ga spravimo ob pravem viisu. Jescnske hruške in jabolke moramo potrgati, picrkn popolnoma dozore na drevesu. Češplje in slive za L-azpošiljanje potrgajmo, ko imajo še napeto kožo. ¦,.- pa jih nočenio sušhi ali predelati v mezgo ali kakor pravijo Hrvati pejkmez, tedaj so tem boljše, čim dalje jih pustimo na drevju. Skrbimo, da bomo čim več sadja posušili, ker ga na ta način z največjim pridom izkoristimo. Le najslabše koščičasto sadje porabimo za aganjekuho, najslabše peškasto, ki ni porabno za sušenje pa za napravljanje sadjevca. Kako je postopati pri napravi sadjevca in ravnati s posodo nam razen aanogih drugih praktičnih navodil o uporabi sadja v poljudni obliki opisuje gospod Josip Zupanc, okrajni «konom v Ptuju v svoji knjigi «Konserviranje sadja in raznovrstne povrtnine za domačo uporabo«. Naroča se pri njem ali pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena knjigi je 16 D s poštnino vred. Za spravljanje sadja potrebujemo razen primernih lestvic, obiračev in posode tudi odznotraj obšite košare, ki imajo ločen locenj za pritrjcvanje vrvice. Nikdar ne jmodimo po drevju s če.vlji, ki so okovani z žreblji ali podkyarni, ampak bosonogi ali pa v nogavicah. Pri trfanju namiznega sadja moramo paziti, da ne izderemo peclja, brez katerega je najlepši sad malovreden. Enako pazkno tudi, da sadju ne zadamo odtiskov, ki prav iako zmanjšajo njegovo vrednost. V drevesnici dovršujmo okulacijo. Okulirane div|ake pregledajmo in okulirajmo ynovič, ako se niso pri§eli. Za kakib 14 do 21 dni po okulaciji prerežimo vezi, »lasti pri divjakih, ki imajo bujno rast in se na jesen •debele. Dobro je tudi ako drevesnico še enkrat temeljito ¦kopljemo in očistimo plevela ob suhein vremenu. Na polju in travnikih. Kdor še ni zoral strnišea, aaj to stori, dokler je manj dela z vprežno živino in lepše rreme. Kopajmo pozni jkrompir, ko se je zel jela susšiti. Ako smo sadili krompir v vrste ali rede, tega ga lahko izoravamo s posebnim izkopalnikom. Okopavajmo repo, inrkev in peso, kar znatno pripomore, da postanejo sadeži debelejši. Spravljamo razno sočivje o pravem času, da ga ne napade plesen in trohnoba. V lirugi polovici meseca dozori navadno koruza. Lupitev ali kožuhanje koruze je pri nas po starih običajih zdrujaeno e godbo in plesom. Letošnja koruzna ktina utegae biti ena najboljših; zato se že sedaj pripravljajo aidje i_ yerižniki, da pokupijo bogat pridelek po nizki «eni ea izvoz v Italijo. Koncem septembra je začeti s set*ijo ozimine. Ako sejemo s sejalnikom, pritiranimo «bilo sernena in dosežemo večji in lepši pridelek, ker pride seme v enakomerno razdaljo iii globočino v zemIjo. D«. preprečimo snetljivost namakajmo rž in pšenico po eno uro v 1 odstot. raztopini modre galice. Tako naaaočeno žito razgrnimo pred setvijo po tleh, da se posuši in postane dobro za setev. Pri rži se imamo boriti ludi proti snežni plesni, ki povzroča, da mlada strn pod snegom spksni in segnije. Kmetje pravijo v takih slučajik, da je rž pozebla. Zanesljivo sredstvo proti tej bolezni je «uspulum«, ki se z enako dobrim uspehom •bnesc tudi proti snetlivosti žita in drugim glivičnim fioleznim. Za 100 kg semena vzamemo 40 litrov vode, v fcateri raztopimo 100 g uspuluma. Namakanje traja eno •BO. Na Iravjtiikih dovršujmo otavno in otavično koš»jo pred nastopom hladnega jesenskega vremena. Pašo Bzkoriščajmo kolikor mogoče tudi ob mrzkm vremenu, »oda brejib. živali ne -spuščajmo takrat na prosto. ~« vrtu. Presajujemo zimsko salato, zimski oht-oyt im riiuvsko zelje. Kdor še ni posejal špinače, repinclja, tnrkve ia petršilja za prihodnjo pomlad, naj stori to nemudoma, dokler je yreme toplejše. Endivijo presBJeyati je že prepozno, ker rast vsled hladnejšega —remen« y septembru ponehava. Mladenke presajujejo ¦lačebce, lulipane, narcise in druge pomladne cvetlice ¦a cyetlične gredice ter jib pokrivajo pred zimo s «mrečje_i. ˇ kleti. Pregledajmo vse sode, ki pridejo v času •rgatye y poštev. Ovinjajmo nove sode s kropom ali paro, kateri smo pridejali 2 odsiot. sode, da lažje odstranimo čreslo iz lesa. Na polovnjak zadostuje 15—20 Jitroy yi-cle vode. Ta voda se ne sme ohlaciiti v sodu, *emyeč jo je iztočiti še toplo. Zaparjenje ponovimo 2 *io S kiat, da postane zapara čista, nato pa napolnimo »od do yrha s studenčnico, ki naj ostane kake 3 dni V njetn. Čista voda izluži v lem času ves preostali duh in okus po lirastovem lesu iz soda. V večj'li vinskih tkteh imajo posebne izparjevalnike, s pomočjo katerih tse doyaja vroča para pod zračnim pritiskom polovične atmosfcre y sode ter jih očisti čresla v najkrajšcm času •t|sod 000 litroy vsebine pol ure). Popravljene sode ovinjamo enako kakor nove. Tako poprayljene sode rabiBno aajprej za yrenje mošta. Za vino so uporabni še k •edaj, ko smo jih izparili z yrelimi vinskimi drožami. aQ p«, ko je poyrel y njih yinski moš.L Sode, y katerih B8 j« tekom časa nabralo mnogo finskega kamna in 4vqila je odpreti in omenjenc snoyi od-straniti. Plesnit*• »_ boln« posod« p« it«_ ne najdemo za kar si bodi y dobro oskrbovanih vinskih kleteh. Kjer pa je vinska posoda spksnila vsled nepazljivosti oskrbnika-kletarja, jc takoj pozvati na odgovor in najbolje odpustiti iz službe. Pred ligatvijo očedimo kkt temeljito in posujino tla, ako niso s cementa, s svežim peskom. Dobro je pobeliti stene vsako peto leto z apnenim beležem. V čebelnjaku. Letošnje leto spada brezdvomno med doln-e medene ktine. Preobilico medu izvejajmo ter pustimo v vsakem panju 4—5 satnikov z medom, ki naj bo čebelam za prehrano skozi zimo. Slabejše panje združujmo, da ne poginejo v zimskem času. Skrčimo čebelne prostore, da čebele manj pojedo in se lažje ogrevajo. Septembcr sadni mesec, oj krasan! Najraje sadno drevje tam rodi, Kjer bislrovidno oko dan na dan Sadjarja veščega nad njim budi. Ozim'no sejajte seljaki In težke brane drobite zemljol V tem vsi se strinjajo razumniki, Da živež yeč pomenja kot srebro. Vekoslav Štampar. OKULIRANJE VRTNIC. (Nadaljevanje pouka o gojenju vrtnic.) Najvažncjše opravilo pri gojenju vrtnic je okuliranje. Če imaš, kakor sem že zadnjič povedal, v vrtu kakega divjaka od preteklega leta in če že dobro poganja, ga lahko okuliraš z očmi od vejic, katere si odrezal kot nepotrebne od v vrtu se nahajajočih slarih vrtnic. Divjake pa, ki so bili zasajeni spomladi, lahko le tedaj okuliraš, če so dobro pognali in sicer z očmi, ki jih dobiš od vrtnice, ki je odcvetela. Vendar kakor že zadnjič omenjeno, prve tri pod cvetom ne bodo za rabo, pač pa drugc. Po preizkušnji priznano dejstvo je: bolj ko je oko bližje stebla, tem bolj sigurno se prime pri okuliranju. Oko, kojega rabiš za okuliranje, mora bili dobro razvito, dobro dozorejno, ker sicer ostane le nekaj časa zeleno in se posuši, četudi bi se bilo prijelo. Pri okuliranju je potrebcn pred vsem dober in oster nož. Ni ravno pri tem poslu neizogibno potreben takozvani okulirni nož — Okuliermesser — tudi z drugim ostrim žcpnim nožem si lahko pomagaš. Svetujem ti pa, če ti je le količkaj mogoče, kupi si okulirni nož in to radi tega, ker rabiš ta nož samo za okuliranje in li ostane čist ter ostei-. Pri okuliranju nastavi na divjaka oko tako visoko, kakor visoko hočeš imeti vrtnico. Svelujem ti pa, da nikakor ne preveč visoko. In zakaj ne z očesom v visočino? Iz dvojnega vzroka ne: 1. Radi kola ne, ki bi moral biti pri visokem okuliranuj zelo visok; 2. ima pri visoko okuliranih vrtnicah vihar prcveliko moč in vrlnico zmaje vsak najmanjši zračni piš. Če okuliraš, ustavi v divjaka dvc .oči in sicer iz dvojnega vzroka: 1. Ako ti odreče eno, še imaš vedno drugo; 2. pri dveh očesih dobiš lritro lepo razvito krono. Ako se ti zljubi, lahko okuliraš tudi tri oči, pa kakor rečeno, vsakega na drugi strani radi lepote krone. Sedaj pa okulirni nož v roke! Z nožem vreži v divjaka veliki slovenski T, to se pravi: napravi v deblo zarezo navzdol, potem povprek, a nikakor ne pregloboko, ampak samo toliko, da prides do lesa. Ko imaš enkrat zarezo, odpri kožo počasi. Kožo moraš dobro ločiti od lesa, sicer se ti oko posuši in tvoj trud bo zaman. Urezo v steblo imaš, kožo si odluščil in sedaj vzemi vejico vrtnice, iz katere hočeš vzeti oko, v levo roko in sicer tako, da gleda oko proti tebi. Od očesa pa peresca ne smeš odrezati popolnoma, ampak ga pusti nekaj pri očesu, da lahko za ta pecelj držiš oko in ga potisneš za kožo k divjaku. Sedaj nastavi nož pod očesom ter mirno, gladko in ravno odreži oko od vejice in pusti nekaj kože nad očesom zraven. Treba pa tudi pomniti, da se mora držati odrezanega oka nekaj lesa od stebelca in le v tem slučaju je čisto sigurno, da se ti bo okuliranje posrečilo in se oko zaraslo zelo tesno k deblu divjaka. Ako namreč izvzameš oko samo s kožo, ti tega nikakor ne svetujem, ker se v tem slučaju oko zelo nerado prime, a še rajši pa posuSi. Izrezano oko sedaj deni lepo med lesom in kožo v divjaka, toda tako, da leži zgoraj oko tesno pri koži divjaka in to radi tega, ker se oko prime najprej zgoraj in potem šele spodaj. Ako bi se oko zgoraj ne tiščalo divjakove kože, se ti bo najbolj srečno okuliranje ponesrečilo. Sedaj pa, ko oko že sedi, se uveže mirno, pazljivo, previdno in pred vsem moraš paziti, da ne zmeziš očesa iz svojega stališča. Za povezo vzemi rafijo, ali luplje od lipove kože, ali volno ali pa sukanec. Pri sukancu treba p%ziti, ker se rad ureže ter zaje v kožo in ti lahko oko uniči.f Pri povezi ravnaj takole: poveži najprej dvakrat spodaj tik pod očesom, tedaj bo oko mimo, nato zgoraj vrh očesa po dva do trikrat in potem zopet spodaj in ob strani, da bo oko okol in okoli lepo povito. Nikakor pa ne smeš povezati očesa samega, ker oko mora ostati na zraku, da diha. Pazi tudi, da se koža očesa lepo sklcne-s kožo divjaka in to predvsem nad očesom. Da se ti bo koža rada olusčila pri okuliranju od lesa, izberi si za požlahtnitev čas po kakem dežju. Kajti ravno po dežju se sok bolje in bolj naglo pretaka po steblu in kožo lažje olupiš. Povezanega okultanta (okulirani divjak) pridno trejji vseh izrastkov in sicer pod očesom, da vodi sok čez oko, kojega si uložil ali okuliral v njega. Povezo pusti scdaj mirno vsaj tri do štiri tedne. Ako pa se hočeš prepričati, če se ti je res okuliranje posrečilo in ti bo oko odgnalo, oglej si okultatnta tu in tam. Ako je ostalo oko zeleno, častitam ti, če je pa očrnelo ali poslalo čisto črno, iztrcbi ga in okuliraj vdrugič, mogočc boš imel več sreče. Ce se je oko prijelo ali nc, se pozna tudi na preostanku vejice, ki se drži očesa pri okuliranju. Pri prijetem očesu ta preostanek kmalu in sam odpade, pri umrlem očesu pa se samo posuši, a ga ne moreš zlahka ločiti od oka. Toliko zopet za danes in prihodnjič zopet na svidenje. Pozdrave samostanski vrtnar. Državna kmetijska šola v Št. Juriju ob južni žel. Enolelni tečaj na drž. kmetijski šoli v št. Juriju ob j. ž. se začne početkom novembra t. 1. in bo trajal do konec septembra prihodnjega leta. Razmeroma kratka učna doba ima namen omogočiti kmetom, ki težko pogrešajo syojega sina iza dalje časa, da s« slednji v svoji stroki vendar dobro izy-?žbajo. V tem kratkem iatsu se. pa tudi _e odtujijo domačim razmcram. Učenci so so oskrbljeni na zavodu z stanovanjem in hrano, pa tudi perilo se jim čisii. Za to vse se pa plačuje 240 din. mesečno in sicer v polletnih obrokib naprcj. Ako bo rastla draginja, se zna zvišati tudi ta oskrlmina. šolnine 10 din. mesečn* plcčujejo samo učenci, ki so doma izven Slovenije. Ne- kaj je tudi mest, prostih polovko ali cek oslirbnine. Ta se odajo k sinovom manj premožnih loiietov, ki iz- kažejo, da so take podpore res polrebni in se zavežejo ostati zvesti kmetijskemu slanu na domačijah. Pogoji za sprejem so: 1. dovršeno 16. leto starosti, 2. dobro do- vršcna Ijudska šola, 3. popolno telesno in duševno zdra-  vje ter krepka postava in brezhibnost značaja. V prvi  vrsli se upoštevajo sinovi-kmetskib staršev, posebno če  so se bavili že doma s kmetijstvom. Za sprejem naj se  Pošljejo prošnje najkasneje do dne 25. septembra pod-  pisanemu ravnateljstvu. Prošnje morajo biti na celo polo lastnoročno pisane in kolekovane s 3 din.; za re-  šilev naj se pa priloži kolek za 10 din. Priložiti se mo- rajo tudi sledeče listine: 1. krslni Iist, 2. domovnica, 3. zadne šolsko spričevalo, 4. . zdravniško spričevalo, 5. nravstveno spričevalo, 6. reverz staršev ali varuha, s katerim se zavežejo redno plačevati vse narastle stroš- ke ter poravnati vsako prizadeto škodo, in 7. istim, ki hočejo kake olajšave gkde oskrbnine, tudi uradno po- Irjeno spričevalo o premoženjskih razmerah. Obveznost plačevati yse razne stroške razun dovoljenega jim po- pusta glede oskrbnine, velja pa tudi za slednje, kakor tndi plačali polno oskrbnino za nazaj, ako dotični u- čenec izstopi brez tehtnega vzroka iz zavoda pred kon- cem tečaja ali če izgubi radi malomarnosti ugodnosti zuižane oskrbnine. Po predpisu za pol leta naprej pla- čane oskrbnine se ne vrnejo, če učencc odide svojevolj- no prej. Natančneja pbjasnila daje ravnateljstv©. — Drž. kmetijska šola v Št. Juriju ob j. ž. Iz dvoriSča. Poleg pasme mora dobra gospodinja tudi paziti, da ima kura dobre lastnosti in te so: kura raore dobro nesti, hitro rasti, ne sme bili občutljiva napram boleznim. Jajca pa morajo biti velika, lepa, dobra, ©kusne vscbine (ker nikakor ni vsako jajce glcde okusa enake drugemu) mesnato in se mora dati lahko očistiti. Rarnokar naštete kurje lastnosti ima takozvana sulmtalska pasma. — (Sulmtal je blizu Lipnice — torej v N. Avstriji). Zadnjič sem opisoval in priporočal ono belo pasmo, a tudi omenil, da je ta pasma zelo občutljiva za navadno kmetsko dvorišče kct sulmtalska. Kure sulmtalske pasmc vzrastcjo visoke, močne, so rumenkaste barve, dobro nesejo in sicer veiika, okusna ter mesnala jajca. Radi nagle rasti so kure te pasme hilro za rabo. Sulmtalski petelin je posebno lep. Ima velik, pokončni greben, močen klic in ga bolj na dolgo fer zategnjeno vleče. Po vralu se mu perje svellika, kakor ila l)i bil posut s samimi dijamanti. Ravno tako se mu sveti ludi rep, ki je poseben porios petelina sulmlaka. Perje iz repa sulmtalskega petelina so svojčas nosili za klobuki žandarji, domobranci in veteranarji. Ta pasma je posebne priporočljiva za naše spodnještajerske kraje, ker je utrjena za "naše podnebje. Mogoče bi se še našla kaka druga dobra pasma, ki bi bila in bi se obnesla v naših krajih, a dosedaj mi je znana kct najboljša in najbolj odporna sulmtalska. Ako bi bile boljše zvezc med nami in Avstrijci, bi se tudi jajca te pasme lažje dobila naravnost iz Sulmtala. A sedaj je nabava teh jajc zvezana z vsemi mogočimi težkočami carine in šikanami finančne oblasti. Ako bi j>a gospodijna vkljub vsem težkočam si vendarle nabavila ta sulmtalska jajca iz Avstrije, pa še vedno ni sigurna, da je dobila res. ludi pristna jajca in da tudi.niso prcstara. Iz preslarih jajc se namreč nič ne izvali. Jajca sulmtalskih kokoši bi se morala kupiti naravnost od sulmtalskih gospodinj, a to je še za sedaj nemogoče. Kurjerejec iz samostana pa se bo potrudi!, da bo izsledil to sulmtalsko pasmo kje v naših krajih, kakor je belo pri vitezu Rossmanitu v Radvanj« pri Mariboru in potem bo takoj naznanil naslov v »Gospodarjm. Tore.j s,rečo jpri kurjereji in prihodnjič zopet na STideaje — vaš kurjerejec iz samostana. Mariborsko scjmsko poročilo. Prigiialo sa je: 17 konj, 14 bikov, 152 volov, 386 krav, 5 telet. Skupaj §74 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 28. 8. 1923 so bik sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od din. 13 do din. 15, poldebeli voli 11.25 do 12.50, pkmenski voli 9 do 11, biki za klanje 10 do 12.50, klavne krave debele 11 do 13, pkmenske krave 10 do 11, krave za klobasarjc 8.75 do 10, molzne krave 9.5* do 12.50, breje krave 9.50 do 12.50, mlada živina 11.59 do 15 din. Mariborsko sejmsko porcčilo. Na svinjski sejm dne P>1. avgusta 1923 se je pripeljalo 262 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 200—_>• D, 7—9 tednov 275—450 J), 3—4 mesece 450—550 D, 5—7 raese<ev 700—750 D, 8—10' mcsecev 925—1150 D, 1 leto 10_>— 2100 D, 1 kg žive teže 20—22.50 D, 1 kg mrtve teie 27.50— 31.25 D, koza komad 225—250 D. Mesne ccne v Mariboru. Volovsko meso 22 do 27 din., meso od bikov, krav in telic 17 do 20 din., telečje meso 25 do 32 din., svinjsko meso svcže 35 do 40 din. 1 kg. Zagrebški kraljcvski sejni. Lctošnji sejm na Kraljevo v Zagrcbu se je vršil dne 21. avgusia in jc glede določevanja živinskih cen za celo državo zelo zanimiv. Pomanjkanje denarja so ugotovili tudi na kraljevskem .sejmu. Nikakor pa ni opazovati dejstva: denarja je veliko in vcdno manj, a vendar nima nič večjc vrednosti kot poprcj, ko ga je bilo še v izobilju. Tudi zunaj države se vrednost našega denarja nič znatno ne dviga in se ne more vcdno menjavanje valute \imiriti tcr ustaliti. Vse to so žalostni pojavi, ki tirajo draginjo na vseh koncib tor krajih na kvišku in nikdo ne zna, kedaj bomo dospeli do vrhunca ogromno neznosnih cen. Z ravnokar omenjenim vhodom je v zvczi tudi položaj, kakor se je ugotovil na velikem kraljevslvem sejnau v Zagrebu. Ta velikanski sejm je uspcl v polni meri gledc dogona in dovoza razne žive robe. Pred vsem -je ta sejm prednjačil glede konj, ker jih je bilo na sejmišču celib 7000 komadov, ostale živine pa samo 5000. Ka sejm je dosp<>lo tndi zelo veliko tujih kiipc^T in s*iao za inozemstvo je bilo prodanih 1000 komadov. Gle4e c t y dinarjih s« je razvil sejm skckc-e: težki kmetski 1- iji so • "li par po 15020.000, lahki kmetski po 12.500 do 17.300, .ijakerski po 10—22.500 par. Enoletna žrebeta so s- f F-ičali po 1500—3750, dvoktna po 5—6000 din. 1 Kosuia«. Najyeč je bilo na sejmu kmetskih konj, a ker je iayoa le neznaten, tudi prodaja konj od dakč ni odgovarjala ogromni ponudbi. Prvovrstni domači voli so se pi*v_iali po 15—17.500, II. po 13—14.500, III. po 11—12 liso« dm.; biki po 15—16.500, izjemno po 17.500; krave I. po 10.750—13.000, II. po 9500—10.500, III. po 7500—8 tisol 4in.; bosanska živina I. po 12.000, II. po 10.000, 111 po 8500, a najlažja po 7500—8000 din.; tekta I. 20.5 —21; II. 19.50—20 din. 1 kg žive vage. Največ živine je bilo Btomače hrvatske, iz Bosne je bilo j6rignanih samo 500 komadov. Tckt je bilo zelo nlalo in še ta so pokupiiK takoj zjutraj. Za iz\Toz se je kupovala samo hrvalska iivina, ki je bila odpeljana na Dunaj, Gradec in v Polo. Mnogo volov so pokupili kmetje sami za poljedelska dek in ^sicer mlade. Mlade bikiče so plačevali povpreli po 3700—5000 din., težje pa famo na yago. Veliko je bilo povipraševanje po bosanski živini, a te je bilo inaio. Enomesečna telcta so seplačevala komad po 950 —1900 din., izjemoma tudi po 2000 din. Sremske svinje I. 30.25, II. 22.5—23.75 din. 1 kg žive teže, debele zaklane po 29 din. 1 kg mrtve vage. Seno je bilo po 70—125, detelja po 112.5—137.5, slama 67.5—95 din. metercent. Zek> yeliko je bilo sena ter slame. Ako primerjamo cene kraljcvskega sejma, ki spada med največje v naši driayi. s cciiami po drugih odločilnih tržiščih, potem (lobimo sledečo sliko glede cen: Bjelovar: mesnate svinje 22 din. 1 kg žive teže, Vukovar: voli 11—12, krave 10—12, teleta 13, svinje 22 din. 1 kg žive vage; Osijek: boljše kraye 3500—5000 din. komad ali 10—11 din. 1 kg žiye teže; tovorni konji komad po 3—10.000 din. V Srbiji so sledeče cene: svinje, ki tehlajo 100—120 kg, 18—19 din., preko 150 kg 19—19.50 din.; preko 180 kg l'O dia.; saihe 19—20 dln. Dobro hranjeni voli so po 10 —13 «fin.; srednji po 9.50; za poljska dela in sicer po balkansko suhi po 5—6 din. 1 kg žiye teže od postaje. V KragujeTcu so voli cclo po 10—11, svinje po 17—-19 (tto. 1 kg žive tcže. Cene so različne, ker je tudi živo blago Jilede kakovosti povsod različno. 2ITNI TRG. Pšenica: Trgovina s pšenico postaja že živahneja, 3<_ac so se žc začele izvažati večje količine. Tudi domači Icnpoi, alasti mlini, so začeli nakupovati, tako da je bilo vs« blago, ki je prihajalo na trg, prodano. Vendar je Vena pšenici še previsoka, da bi se lahko nakupilo ve<\c količine za izvoz, ker se cena na svetovnib tržiščih vedno menja, pa se izvozničarji bojijo, da ne bi pri jjrodajl prišli iia svoj račun. Pa tudi kmetovaki ne jjriyaaajo yečje množine pšenice na trg, ker jih ugodno vreroe sili k delu na polju. Gena bački pšenici se je gii«tl_ med 330 in 340 din., banatski pa 330 do 337 din. Za srbsko pšenico se je zahtevalo 320 din., postavljeno v Beograd, vendar je pa ta cena v primeri s ceno v Bački in Banatu jpretirana ter zato ni prišlo do trgovskih >:aključkoy. Na Hrvatskem prihaja na trg edino slavonska pšenica pa še ta v mali meri, ker kmetje čakjajo na boljše cene, ki jih pa menda ne bodo dosegli. Jcčmen se malo kupuje, ker ga kmetje previsoko c_ie. Zlasti pivovame še čakajo z nakupovanjem, ker eena pada. V Bački se je prodalo nekaj ječmena po 270 do 275 din. za 100 kg. Oves se na trgu lahko dobi v vsaki množini. Na trg pribaja slavonski in bački oves. Prodajal se je po 270 do 275 din. za 100 kg. Kortize skoro nihče ne kupuje. Tudi kmetjc so svoje zaloge že skoro vse prodali, pa je tudi dovoz na trg niajben. Ceiia 270 do 275 din. Moka: Trgovina z moko je bila slaba, ker trgovci čakajo, da ecne padejo. Toda izgleai na padec cen pri nioki so slabi, ker se nioka precej izvaža, pa je radi tega cena precej stalna. Večje količine nudijo na prodaj manjši mlini, ki nimajo dosti gotovt-ga denarja za nakup novega žita, pa morajo radi tega prodati stare zaloge inoke. Na zagrebški borzi se jc prodajala mokanularica po 610—615 din. Otrobi: Kupcev zelo veliko, pa je cena nekoliko [)oskočila. Otrobi. so se prodajali po 165 din. za 100 kg. Hmelj. III. brzojavno poročilo: Nurnberg, dne 28. 8. 1923. Letošnji prima hmelj blizu 400 milijonov mark r.a 50 kg. (1 kg — 736 jK.) Hmelj. IV. brzojavno tržno poročilo: Nurnberg. :W. 8. 1923. Novi hmelj po 400 do 475 milijonov mark za 50 kg. (17.5 din. _ 1 milijon mark, 560—665 jK za 1 fcg.) Hmelj. V. brzojavno tržno poročilo: Žatec, ČSR, 31. 8. 1923. Včeraj so se na kmetih pričele večje kupčije z novim hmeljem: 3000 čK za 50 kg. (2.78 din. = 1 čK — 1 kg stane 667 jK.) XXI. porocilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žatec, CSR, dne 25. 8. 1923. Imamo prav lepo in vroče yreme, katcro pospešuje okobuljcnje cvetja in zoritev že tvorjctfiih kobul; padavin imamo tudi zadosli. Naš zastopnik si je ogledal te dni ves tukajšnji okoliš tcr nam poročal, da se je stanje zdravih nasadov zboljšalo; v zaostalib in neškropljeiiih pa jc videti le malo ali pa nobenih kobul. Vobče se lahko reče, da se je cenitev lclošnje množine nekoliko dvignila na boljše; če se pa pri in po obiranju ne bode pokazalo ye!iko razočaranje, kar se pri tako neenakera stanju rado zgodi, se lah ko računa na dobro tretinjo lanske množine, t. j. 35 do 40.000 stotov a 50 kg za celi tukajšnji okoliš. Navedena nmožina je pa neobvezna, gotovo pa je, da ne bo večja. Obiranjc se je tuintam pričclo, vendar se bo isto vršilo od kraja šele koncem avgusta in s 1. seplembrom. Da si obrani hinelj lepo zeleno barvo, trcba jo hitrega spnrrljuija pod streho pri lepcm yremenu. Z oziroin na zboljšano upanje postalo je na trgu mirnejše. Trgovci, kateri imajo naročila v rokah, čakajo. Ponudba je danes večja od povpraševanja in se je nekaj hmelja (I. 1922) prodalo po 2700—2800 čK za 50 kg (654 jK za 1 kg). Hmelj iz kta 1921 notira 2200—2300 čK za 50 kg (545 jK za 1 kg). Konečno razpoloženje je mirno in oslabelo, ccne nagibajo kupcu v prid. — Savez hmeljarskih društev. XXII. poročilo Hmeljarskega di-uštva za Slovenijo 0 stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žalec v Savinjski dolini, koncem avgusla 1923. Obiranje goldinga je v polnem teku, samo dež ga tn in lam ovira. Letošnji hmelj je popolnoma doraščen, egalen v obliki, zlatozelene bar\re in najboljše kakovosti. Obiranje poznega hmelja bo neposrcdno sledilo obiranju goldinga in bo do sredi septembra končano. Tu sem je došlo obilo kupcev, kateri v predprodaij nudijo hmeljarjem do 112 din. (39 ČK) in več za 1 kg, kar je pa z ozirom na razmere na svetovnem tigu prcmalo, ker vela češki hmelj za kto 1922 še 56, oni iz kta 1921 še 46 ČK za 1 kg. — Društveno vodstvo. Vrcdnost denarja. Ameriški dolar stane 94—95, 100 francoskih frankov stane 540—545 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1335—0.13.50 D. za 100 čehoslovaških kron 282 in pol — 283 D, za 100 nemških mark 0.008—0.0010 D in za 100 laških lir 407 in pol do 409 D. V Curihu ziiaša vrednost dinarja 5.95 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednosl dinarja poskočila za 20 točk.