POOBLASTILA DELAVSKEGA ZBORA Vprašanje: Kaj so delavski ibori in kakšna so njihova pooblastila? Odgovor: Za pravilno delovanje de-lavskega samoupravjjanja in uspešno delo podjetij je velikega pomana, da se ves kolektrv aili vsaj večina delavcev in aslužbencev čim bolj interesira za pro-bleme podjetja i.n da sc ustv-ari čim tes-nejša zveza med orga.ni upravljanja in delovnim kolektivom. Zato je razumljrvo, da so se v praksi delavskega sanioupraT-Jjanja razviJe posainezne oblike udeležbe kolektfva pri upravljanju podjetja, med katerimi so nedvomno najvažnejši de-lavski zbori (v nekaterih podjetjih jih imenujejo: proizvajaJski zbori, sestan-ki kolcktiva in pod.). Ceprav veljavoi predpisi ne •določajo institucije delavskih zborov, je ta popolnoma v skladu z osnov-nimi načeli teli predpisov in zato ni ovire, da ne bi delavskih zborov regulirala pra-¦vila podjetja. kar so številna podjetja tudi storida. Na temelju sprejete prakse je mogoče o delavskih zborih povedati naslednje: Delavski zbori so sestanki de]ov-n©ga kolektiva podjetja, ki jih v mamjših pod-jetjih sklicujejo skupno za celo podjetje, a v večjih podjetjih po posameznih obra-tLh, skupinah obratov a.li drugih organi-zacijskih enotah. Delavske zbore sklicuje delav&ki svet podjetja, m to praviloma najmanj enkrat Tsake tri mesece zaradi razpra-vljauja o poiočilu delavskega sveta o »tanju in rezullatih poslovanja podjetja v mdnulem razdobju. Razeji te?a lahko dela-vski svet skiliče deJa-vski zbor po potrebi. d<^žam pa ga je sklicati zaradi razpravljanja © nekatcrih -važnejših vprašamjih or^andiza-cdj-e in poslovauja podjetja, kakršna so: sprememba ali dopolnitev pravil podjet-ja, ta-rifni pravilnik, letni gos-podarski plam, zaključni račun, predilo«; za ustaoo-vitev novih obratov, predlag za združitev podjetja z drugim podjetjeim za razde-li-iev poiidjetja itd. Če se sklioe skupen deWska fcbor za vse podjetje, mu na-vadno predseduje pred*«dnik delavskega sTeta ali njegov namestnik, če pa so delavski zbori po obratih ali drugih orgauizacijskih enotah, jim predseduje eden izmed olanov de-lavskega sveta, ki je zaposlen v tisti ©noti. Pravico do udelr/be pri delu delav&kega zbora imajo vsi delavoi in uslužbencj pod-jetja kakor tudi Tajenci. Delavski zbor razpravlja o vprašanjih, ki so na dncrvnem redu in na temolju ra27>ravljanja pove delavskemu svetu svoja mnenja i,n predJoge. Za predJop de- lavsk&ga zbora se šteje vsak tisti pred- 1/-t. za katerefra se je izrekla večina na >ru navzočih članov kolekti-va. Prod- iw(.'i in mnenja delaTskih zborov niso for- malno obvezni za delavski svet, dolža>n pa je vsak predlojr d&lavskega zbora pro- HČiti in o njem sklepati. O tem sklepu .mora obvp«tit! kolekti-v. Če delavski svet ne sprejine predlojra ali mnenja dela"v- ske?a zbora. je dolžan objaviti podrobne loLe za tf> svoje stališče. stvar koleik- t pa je, da ocem' apravičenost teh raz- Piripolaaiti moramo, da se včasLh po-obLastila delaTskih zborov napačno razu-mejo taiko, da delavski zbor ni upravičen samo povedati svoje mnenje ali pa po-dati svoje pred>log«, temveč tudi nepo-sredno odločati ali colo spreminjaii posa-mezne sklepe delavskejra sveta. Taka poj-moTanja so v nasfsrotju z veljavnimi predpisi in lalikp škodljivo vplivajo na funkcioniranje d&lavskega samonpravlja-nja. Delovni kolektiv je pre-velik organ, da bi lahko neposredno odločaJ, razen če se to odjočanje izvede z refercndumom. Sprejemanje skilepov, ki bi bili obvezni za deJavski svet, na delavskih zborih bi lah-ko oslabiJo tisto stopnjo samostojnosti de-lavskega sveta, ki je nujna, da bi lahko nosil odgovornost za upravljan.jc podjetja pred kolektivoni in drnihena skupnostjo. Delarski zbor lahiko predlaiga, da se kak-šen sklep delavsk&ga sveta razv«Ijavi ali sprcineni, sam ga pa ne more razveljaviti ali spremcniti. Fravica delavs-keiga sveta je, da na temelju predJogov delavskeiga zbora sain razveljaTi ali spremeni svoj sklep, kolikor je mncnja, d« ]e tak pred-log umeslcn in upra-vičen. Delavsiii zbor pa lahko pokrene postopek za razpis gla-sovanja o •odpoklieu dplavskefTa svcta, če ugotovi. da jn dclavski svet odklonil nje-gov predlog brez upravičendh vzrokov.