SVftCan
KtedlJ Mostno obdrw Ft«. lotosi. Strnila 2. ISSN 131M5S0 c«na0.42£UK pctfrtna p<1 pctfl 2250RM
Zavec tretjič ubranil naslov s\
Ptuj - slovenska pustna metrop.ola
r	r
Privilegij "prvih" državljanov Med vrti se bo začela gradnja vrtca V ptujski bolnišnici opravili že Na Ptuj dve Bloudkovi nagradi Fotografije lipicancev A. Slavmec v
MEDNARODNI PUSTNI FESTIVAL INTERNATIONA! CARNIVAI FFSTIVA1
25.februat Gimnazij» Ptuj. 19.30 ART Karneval - karnevalske zgodbe (Areana)
5. mar»c. Karnevalska dvorana 20.00 Veliki karnevalski bal
2G. februar. Mestni trg 11.00 2QU*ttan*t\vi Otvoritvena slovesnost Kurentovanja 2011 Ptuja in S?orvn(/c s predajo oblasti princu karnevala in Evn>v*hcvi zdrnzcuju tradicionalnim FECC srečanjem kaj iwvalMh nutsl FZCi slovenskih pustnih likov in mask (povorka)
26. febiuar-8. marec.
Mestni in Slovenski trg 16.30-19.00
Pnkaz tradicionalnih pustnih likov in mask
r». marec. Mestni trg. 14.00 Mednarodni EtnoFest -
51. Mednarodna pustmt in karnevalska povorka
7. marec. Meat ni trg. 10.00
Srečanje veselih maskar iz vrtcev tpovorkai
7, marec. Karnevalska dvorana 16 30-16.30 Velika otroška mafckarada iCID Ptuj in 0PM Ptuj)
JT.ISTA .fNEFOA^
# * O
»•tu
»niunAnn
27. febniar. Mestni trg, 11.00 Karnevalsko srečanje pihalnih godb in rnažoretnih skupin Ipovorkal
3.	marec. Karnevalska dvorana. 15.30-18.30 Poli zur - animacijski in zabavni program za otroke
A. marec. Mestni trg. 10.00
6. tradicionalna pustna povorka osnovnih sol
4.	marec; Grand hotel Primue. 19.00 Slovenski dobrodelni postni ples
5.	marec Vinarski trg -dvonsce Ptujske kleti 10.00-13.00 Tradicionalna dobrodelno-kulinarična Obarjada 2011 Lions kluba Ptut
8. marec Mestni tig. 17.00 Pokop pusta in predaje oblasti
Kernevafoka ch-oran^ 26. februar- 8. marec
Winter Hou« PaaO» iOJM»:haelGrav DJtfuoPtastfti luni. O J duo Slu; 8 Oesp. Sfteriro . jeieroRc*:» Drugo dugnw ModrfeM Iskrice Atvsi Pajda« &ta)traM boren» Ela Ansambel Salo A#«nll.a Olwr DragoK": C*ir.nl Vtocto Kreilin Zora. PrtOn P/>:k portycani DrocenZeOt Jasmin Stereo CutJ RlbüPepe Tor?/ CetinsMVtcttiy 8*tcnFfc>|oviC Mio KHK Ol re Tan^Zagar MamboKtya Ansambel bratov «ialperiC Coro/nikOre^i K«l3mob4li8|oiodinrr* Tot>u Moon Cowboy» SaSetendero Neda Ukraden Siater Wand
Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično In vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih
www.kurontovanjo.not
hurcntoZanJeiaii
, mniTAGK carnival
eni
jAvwsutwpr^j
_ n-
rOdem ■ 1..-1	_	Q —
adriaplin
KOMXORCIJ KURKNT
JÜL @
©	fg ÜÖÖÖL	5 *"»".• o«	-	|>y?7TJ1
«TKAO*»*™ m^Ptu, HW $ HYPOGaoup	VEČER	^
Al>I 4
pomovnuj
zurn
UVODNIK
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Privilegiji »prvih« državljanov
Enakost levo, enakost desno, gor in dol. Enakost pred zakonom, stavek, ki ga slišimo vse pogosteje, a občutek imam, da mu vse manj verjamemo. Zadevo najdemo (zgolj) na papirju, v drugem delu ustave, v 14. členu, ki govori o enakosti pred zakonom. Pa pustimo vsebino večstavčne povedi omenjenega člena, zanimiv je stavek »Vsi so pred zakonom enaki«. Pa smo res vsi enaki? Na papirju morda res, pred zakonom pa že dolgo ne, prav gotovo pa tudi vsi nimamo enakih privilegijev.
K današnjemu razmišljanju me je pripeljalo dejstvo, da se je ugodnostim oz. če želite privilegijem nenormalno težko odpovedati. Za primer vzemimo ministre, poslance, župane, skratka, državne funkcionarje oz. kot jih je poimenovala ministrica za javno upravo, »prve« državljane. Gre za osebe, ki so jim državljani/-ke dali in zaupali, da štiri leta vodijo in odločajo v javnem interesu. Mandati po navadi prinesejo tudi prestižne položaje, ki pa jih, roko na srce, zasedejo bolj ali manj neposrečeno izbrani državljani, ki nato obvladujejo javno dobro in javni interes. Na slednje pa znajo tako koalicijski kot opozicijski »prvi« državljani zelo hitro pozabiti.
Interes večine postane koalicijska pogodba. In hitro nastopi čas, ko naj bi spremembe v javnem interesu začeli uresničevati. Pa se to ne zgodi (pa naj gre za eno ali drugo opcijo vladanja), kar lahko hitro ugotovimo. Program kar naenkrat ni več v javnem interesu, pojavi se kup izgovorov, zakaj nekaj, kar je bilo obljubljeno, ni nujno uresničiti. Saj jih razumem, enostavno se spremembam (beri ugodnostim in privilegijem) »prvi« državljani težko odpovedo. Verjetno bi se jim drugi državljani prav tako.
In kje vse so »prvi« državljani padli (še enkrat: levi in desni) ? Na vse kriplje in brez razumljivih argumentov niso sposobni ločiti funkcije »poslanec-župan«, pa čeprav je konflikt interesov nesporen in obeh funkcij 100-odstotno ni mogoče opravljati. Ampak za denar vse. Prav tako niso sposobni zbrati zadostne podpore za sprejem predloga, s katerim bi uredili (znižali) nadomestila plače po prenehanju mandata. Pa saj je normalno, če pa bi bila sprememba manj ugodna od obstoječe ureditve. Popolnoma jih razumem!
In absurd vseh absurdov, volilna zakonodaja. Vsi bi tako radi dali odločilen vpliv pri izbiri poslancev volivcem. Ampak zakaj je ne dajo? Očitno so osebni interesi »prvih« državljanov nad voljo volivcev. Volilni okraji so že zdavnaj preživeti in bi jih bilo treba ukiniti, volivcem pa dati možnost izbirati med več kandidati iste liste. Zdaj pa so kandidati zgolj zbiralci glasov za stranko, kandidat stranke pa je tako in tako edini, ki ga lahko volivec podpre na listi, ki ji zaupa. In kje je tukaj izbira? Je ni, volivci pa se pač tako tudi odločajo in volijo stranke, izbirati med kandidati jim tako in tako ni dano. Naj pač povedo, da nihče noče zagotoviti dvotretjinske večine za spremembo ustave in dati volivcem to, kar jim gre. In vse navkljub temu, da ustava vpliv na izbiro poslancev zapoveduje in naj bi bil odločilen.
In kdaj bodo »prvi« državljani pripravljeni vsaj na te spremembe? Baje da nikoli ni pravi čas. Pa se vprašam - kdaj sploh bo?
Mitja Petek
MISEL MESECA
»Bogastvo modrim ljudem služi, neumnim pa gospoduje.«
Seneka
SPREHOD PO VSEBINI
Apel po konstruktivnem dogovoru o poplačilu stroškov Meltalu
8. februar - slovenski kulturni praznik
Vlada RS obiskala Spodnje Podravje
Okrasitev starega mestnega jedra v pustnem času
Ptuj - slovenska pustna metropola
Neprecenljivo delo Jakoba Emeršiča za Ptuj, Slovenijo in Evropo
Pričakujemo kooperativno sodelovanje lastnikov parcel ob javnih poteh
Premalo se zavedamo, kakšen vzgled smo generacijam, ki prihajajo za nami
Inovativne podjetniške ideje doma tudi na Ptuju
Od nas je odvisno, kako bomo svojo ponudbo predstavili gostu
Ptuj predstavljal Združenje zgodovinskih mest na Dunaju
Veliki oljenki za Kulturno društvo Zbor sv. Viktorina in Lidijo Majnik
Žabe na gostovanju v Sarajevu
Ptujska televizija PeTV širi svojo vidnost
Andrej Božič razstavlja v Galeriji Tenzor
Nova razstava Gregorja Samasturja
Alenka Slavinec razstavlja v Washingtonu
Razstava Borisa Voglarja
Razstava pred razstavo
Ekonomska šola Ptuj na 6. mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju
Revivis Ptuj obiskal državni sekretar
Ptujski glasovi odmevali po Avstriji
Med vrti se bo začela gradnja vrtca
Zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta
V ptujski bolnišnici opravili že 500 ortopedskih operacij
Okrogla miza društva Ars Vitae
Mmm, kako lepo diši
Pravni nasveti
Napoved 6. dobrodelne Obarjade
12 let Moškega pevskega zbora JezeroBiri
Dejan Zavec tretjič ubranil naslov svetovnega prvaka
Mina Markovič in Dejan Zavec najboljša športnika
Tatjana Majcen Ljubič na SP športnikov invalidov na Novi Zelandiji
14
15
16
17
18 19
19
20 20 21 21 22
23
23
24
24
25
26 26 27
27
28 28
29
30
31
32
Na Ptuj dve Bloudkovi nagradi
Naslovnica: Dejan Zavec v tretje ubranil naslov svetovnega prvaka Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja pri-
spevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
8
9
,/fW/rfM
3
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
IZ MESTNE HIŠE
Apel po konstruktivnem dogovoru o poplačilu stroškov
Meltalu
Kolegij županov Spodnjega Podravja v novi sestavi prvič o aktualnih tematikah
V začetku februarja, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, je na Mestni občini Ptuj potekal prvi delovni kolegij županov Spodnjega Podravja v novi sestavi po lokalnih volitvah 2010.
Matej Gajser
Če so župani v novi sestavi zasedali že v predprazničnem prednovoletnem času, pa je bil tokratni kolegij veliko bolj vsebinsko naravnan in je navrgel kar 11 točk dnevnega reda. Kolegija se je udeležila večina povabljenih županov, udeležila pa sta se ga tudi poslanca v DZ RS Franc Pukšič in Branko Marinič ter svetnik DS RS Rajko Fajt. Vse to je botrovalo tudi velikemu zanimanju medijev.
Po nagovoru župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana in uvodnih formalnostih so besedo dobili poslanca in državni svetnik, ki so prisotne informirali o trenutnem stanju pri spreminjanju zakonodaje in drugih postopkov v državnem zboru in državnem svetu. Osrednje točke dnevnega reda so se zvrstile od tri do pet. Najprej je župan prisotne seznanil o poteku poravnave in poplačila stroškov v zadevi Meltal Rado Snežič, d. o. o. Podal je, da so v tej zadevi vse občine, nastale na območju nekdanje Občine Ptuj, dediči neke zgodbe, kjer nihče od prisotnih na kolegiju ni sodeloval, ko je spor nastal. Tožeča stranka, družba Meltal
Foto: Črtomir Goznik
Rado Snežič, d. o. o., je uspela z uveljavitvijo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela zaradi »nezakonito« izdanega gradbenega dovoljenja za izgradnjo poslovnega objekta v Slovenji vasi. Zadeva, v kateri je Mestna občina Ptuj edina v postopku na strani tožencev (druge občine so se temu odpovedale), je lani prišla tako daleč, da je bila zoper MO Ptuj podana izvršba v višini 2.267.975,50 EUR. Na podlagi pogajanj je MO Ptuj z upnikom - da bi se izognila blokadi svojih računov - sklenila poravnavo: v primeru takojšnjega plačila zneska 1.900.000,00 EUR in 100.000,00 EUR odloženega plačila v letu 2011 (po sprejetju proračuna). Župan Ptuja je na druge župane občin naslednic, ki so v zadevi prav tako dolžniki, naslovil apel po konstruktivnem dogovoru o plačilu teh stroškov, v nasprotnem primeru pa jih je opozoril, da je kot dober gospodar dolžan vložiti regresne zahtevke za vračilo stroškov po pravni poti. V nadaljevanju je sledila živahna razprava, v kateri je beseda tekla okrog vračila stroškov zunanjih občin. Župan Ptuja je povedal
Na kolegiju sta bila prisotna tudi poslanca v DZ RS Franc Pukšič in Branko Marinič.
tudi, da zadeva še ni pravno zaključena (revizija postopka) in da MO Ptuj pelje vse nadaljnje postopke proti Meltalu.
V naslednji točki je mag. Janez Merc podal poročilo o še eni nasledstveni zadevi nekdanje Občine Ptuj - reševanju nekdanjega poslopja počitniškega doma v Biogradu. Ker je bilo na teh straneh o tem že veliko napisanega, bom dodal samo, da so občine naslednice nepremičnin v Biogradu določile MO Ptuj, da preuči vse pravne in finančne možnosti, da bi MO Ptuj v imenu vseh občin stopil v skupno pravdo proti občini Biograd. V peti točki je beseda stekla okrog preoblikovanja Komunalnega podjetja Ptuj kot delniške družbe v javno podjetje. Župani so
Najbolj se je debata razvila pri točki o preoblikovanju Komunalnega podjetja Ptuj v javno podjetje.
na mizo dobili predlog o odkupu 39-odstotnega deleža Komunalnega podjetja Ptuj, ki je v lasti zasebnega kapitala. Predlog o preoblikovanju je pripravljen s strani skupine strokovnjakov pod vodstvom doc. dr. Boštjana Brezovnika in Milana Železni-ka. Po obširni razpravi je kolegij sprejel sklep, da se vse zunanje občine pisno opredelijo do predloga o preoblikovanju do sklica naslednjega kolegija. V nadaljevanju je sledila pobuda akcije zbiranja finančnih sredstev za nakup »avtobusa za odvzem krvi« za potrebe Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki je bila naslovljena s strani direktorja UKC Maribor prim. Gregorja Pivca, dr. med. Poslanec Branko Marinič je za ta primer zaradi preobremenitve občinskih proračunov na Ministrstvo za zdravstvo in Ministrstvo za obrambo RS naslovil poslansko pobudo po zagotovitvi teh sredstev. Župani so dorekli, da bodo počakali na odgovore s pristojnih ministrstev in bodo o tej prošnji humanitarne narave odločali na enem naslednjih kolegijev.
V drugem delu skoraj tri ure trajajočega kolegija pa sta smernice pri razvoju predstavila še Agencija LEA Spodnje Podrav-je glede sprememb zakonodaje s področja energetike v javnih stavbah.
4 . //V™
IZ MESTNE HIŠE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
8. februar - slovenski kulturni praznik
»Resnica ne potrebuje debele knjige, da se nam razjasni, lepota ne širnega, brezmejnega
prostora, da se razmahne, razbohoti in razcveti«
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je tudi letos potekala v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Slavnostna govornica je bila Viktorija Dabič, lanska prejemnica velike oljenke Mestne občine Ptuj. Prireditev je režiral Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj, ki je zanjo napisal tudi scenarij.
Bronja Habjanič
V kulturnem programu, ki ga je povezoval Miha Masten, so nastopili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, vokalni solist in režiser Miha Alu-jevič ter mladi igralci in igralke iz gledališkega studia Mestnega gledališča Ptuj pod vodstvom Branke Bezeljak.
Veliki oljenki MO Ptuj sta prejela Lidija Majnik za dolgoletno aktivno strokovno delovanje in velik osebni prispevek na področju knjižničarstva kot kulture nasploh in Kulturno društvo Zbor Sv. Viktorina za izjemne dosežke na področju zborovskega petja s 40-letnim neprekinjenim delovanjem. Oljenki sta prejela Kultur-no-umetniško društvo Art Stays in konservatorski svetnik Ivan Tušek priznanje Sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Mladika, Cecilija Bernjak pa plaketo Zveze kulturnih društev Ptuj.
Podoba naše kulture je mozaik prizadevanj vsakega od nas. Vsak od nas lahko prispeva, vsak od nas je lahko odgovoren, vsak od nas je del zgodbe, naše podobe, naše kulture.
Ljubiti Prešerna pomeni ljubiti svobodo misli, besede, svetovnega nazora in vere
»Je mogoče biti kulturen en sam dan v letu? Ali nam kdo prepoveduje govoriti o kulturi sleherni dan? Nocoj bi vam rada povedala pravljico o lepoti, dobroti in ljubezni. Pravljico za uspavanko. Pa imam tremo. Ali smo še zmožni poslušati pravljice in verjeti vanje ali pa ima-
IS
Foto: Langerholc
mo že dovolj kulturnih novic, ki ničesar ne povedo? Naj začnem s pravljico o ljubezni. Ljubiti Prešerna pomeni ljubiti svobodo misli, besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije. Umetnik ne more biti vsak. Človek pa, ki po svoje verno in vdano služi svojemu narodu in človeštvu, je lahko prav sleherni izmed nas. Se spodobi govoriti o ljubezni na praznični večer? Ko bi morali govoriti o kulturi, se boste vprašali. Takole se je izpovedal nekoč davno naš samotni popotnik Ciril Kosmač, ki je s skrajnega roba slovenskega narodnostnega ozemlja čutil, kaj pomeni ljubiti jezik. Zdi se mi, da mali narodi bolj ali vsaj drugače ljubimo svojo domovino, kakor jo ljubijo drugi. Majhna je, in ker ne moremo opevati njene prostranosti, opevamo in poveličujemo njene kotičke, ki so polni lepote, kajti lepota je podobna resnici. Resnica ne potrebuje debele knjige, da se nam razjasni, lepota ne širnega, brezmejnega prostora, da se razmahne, razbohoti in razcveti,« je na proslavi razmišljala slavnostna govornica Viktorija Dabič.
Vajeni smo, da imamo prav na ta edini dan v letu veliko povedati o kulturi, vse leto pa navadno sramežljivo molčimo o njej ali pa pozabljamo na tiste najbolj preproste odnose med ljudmi, ki nam hote ali nehote kažejo naš pravi obraz. Pozabili smo na prijazen nasmeh in dobro misel, na lepo besedo. Obiskujemo koncerte v drugih evropskih mestih, da bodo ljudje videli, kako dober umetniški čut imamo in kaj vse si lahko privoščimo. Ne znamo pa se ustaviti ob drobnem cvetu, ki
*Wt
r*

Oljenki sta prevzela Jernej Forbici, za kulturno-umetniško društvo Art Stays, in arheolog Ivan Tušek.
nam polepša dan in razjasni naše misli takoj, ko stopimo iz hiše. »Ali ni pomladno žvrgolenje ptic še vedno najlepša simfonija narave, ki nič ne stane, le ljubezen je treba čutiti v duši? Oporekali boste in me prepričevali, da tako bitje pač ne more imeti ničesar skupnega s kulturnim praznikom. Pa se spomnimo pretresljive pesmi - šel je popotnik skozi atomski vek, kjer ga skrbi za čas, ko ne bo več našel niti toliko zemlje, da bi lahko pokopal mrtvega ptička. Nekoč se je zdela ta vizija neverjetna, danes pa je pravzaprav tako zelo blizu. Prav ta pesem nas iskreno opozarja, da je kulturni odnos do narave in do človeka v njej edina sprejemljiva kultura, ki nam bo pomagala preživeti. Dvajset let že živimo v svobodni državi, kjer bi morala imeti kultura vsak dan prvo besedo. Mislim na naš odnos do lastnega slovenskega jezika, ki je postal jezik države in ustave. Najvišja kategorija slehernega svobodnega Slovenca. Izpovedni jezik umetnikov. Celo njihovo edino orodje. Pravica in dolžnost Slovencev v svoji državi je govoriti slovensko.«
Našemu zadnjemu predvojnemu ptujskemu županu dr. Alojziju Remcu so izbili zobe, ker je do zadnjega govoril slovensko besedo in ni hotel pozdraviti osvajalcev v nemškem jeziku.
Bolj bi morali spoštovati naš slovenski jezik in kulturo kot najvišjo narodno vrednoto. Naš materni jezik nas vendar dela posebne, nas osvobaja. V njem lahko izpovedujemo najgloblja čustva in najbolj pretanjene misli. »V slovenskem jeziku je zapisana vsa gorečnost naših reformatorjev. Ljudske modrosti, šege in navade, spoštovanje pridelka in veselje nad letino, zanos in ponos. Naš odnos do zemlje, iz katere zraste vendar tudi kruh, to je naša kultura. Ljudske šege, ljubezen do preteklosti, ki pogojuje tudi prihodnost, ljudska pesem, ki je tako drugače zvočna na slehernem koncu naše dežele. Vse to je kulturno bogastvo deželice, v kateri živimo. Naša pretekla in bližnja zgodovina nam dokazuje, da so tod vedno živeli pokončni ljudje. Pesniki se še vedno sprašujejo, ali so bile vse pesmi o ljubezni že napisane, pa še kljub temu vedno pišejo ljubezenske pesmi. Vsak svojo in vsak neponovljivo. Vsak človek je enkratno bitje, tako kot je enkraten slovenski jezik v ogromni množici jezikov. Jezik, ki je zrasel na naši zemlji, med našimi ljudmi. Spoznajmo, da je jezik vrednota in ne potrošni material. Učimo se tujih jezikov, da jih bomo razumeli, toda ohranimo svojega kot najvišjo vrednoto, ki smo jo dobili v dar.«
/fiff/fff/t
5
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
IZ MESTNE HIŠE
Vlada RS obiskala Spodnje Podravje
Konec januarja je vlada RS obiskala Spodnje Podravje. V slavnostni dvorani ptujskega gradu je potekala seja, ki je bila za javnost zaprta, posamezni ministri pa so se sestali z lokalnimi politiki, gospodarstveniki in nekaterimi direktorji javnih zavodov.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Predsednik vlade Borut Pahor je skupaj z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanom Židanom obiskal Perutnino Ptuj, kjer se je srečal s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Romanom Gla-serjem. Gospodarska ministrica Darja Radič, ki sta jo spremljala direktorica STO Maja Pak in generalni direktor Direktorata za turizem Marjan Hribar, je obiskala ptujske Terme, kjer so se pogovarjali s tamkajšnjim direktorjem Andrejem Klasincem, ki jim je med drugim predstavil tudi projekt pokritja zunanjega termalnega kopališča.
Veselo novico prinesla ministrica za kulturo Majda Širca
Čeprav je v enem dnevu praktično nemogoče kaj doreči in še težje pogledati dejansko situacijo na terenu, pa je vladna delegacija vendarle uspela pridobiti vsaj majhen vpogled v aktualno dogajanje na Ptujskem. Še najbolj konkretna je bila z obljubami kulturna ministrica Majda Širca, ki je povedala, da je za programe partnerskih mest v projektu EPK že zagotovljenih 13,4 milijona evrov.
Kakšna bo usoda CERO Gajke po letu 2015, še ni znano
Minister za okolje in prostor Roko Žarnic glede Gajk ptujskemu županu dr. Štefanu Čela-
nu ni mogel ponuditi nobenega konkretnega odgovora. Čeprav ptujska deponija deluje že deseto leto in ima zagotovljena tudi vsa potrebna zemljišča za širitev, se bodo, kot kaže, tukaj še kresala različna mnenja. Za finančno perspektivo 2007/2012 so sredstva na voljo in ptujskemu županu se zdi logično, da se porabijo
tam, kjer deponija že obratuje, ne pa da se poraba tega denarja načrtuje za deponije, ki jih ne bo še najmanj šest let. Vse to so po besedah župana skušali dopovedati vladi ob njenem obisku in upajo, da jih bo vlada pri njihovih prizadevanjih pri nadaljnjem urejanju deponije tudi podprla. Širitev deponije preprečujejo tudi številne birokratske ovire, zlasti Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo sta tukaj vsako na povsem svojem bregu.
Okoljski minister si je ogledal ptujske Gajke, Dobravo in Pra-gersko. Šele po strokovni proučitvi vsega videnega na terenu bo možno doreči, katera deponija bo v tem prostoru v prihodnje prva deponija, vidi pa tudi možnost grozdenja, v okviru katerega bi skušali različne kapacitete, želje in možnosti kar najbolje medsebojno povezati. Zakonodaja tudi predvideva, da bo po letu 2015 v Sloveniji zadostovalo osem odlagališč in osem oziroma devet centrov za mehansko obdelavo. Kako bo torej v prihodnje s projektom nadgradnje CERO Gajke, bo treba še počakati na ustrezne odgovore in rešitve.
Boris Jesih z Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu obiskal ZRS Bistra
Ob tej priložnosti se je srečal s tamkajšnjo direktorico dr. Aleksandro Pivec, priključili pa so se tudi nekateri predstavniki institucij iz zamejstva. Pogovor je tekel v smeri sodelovanja s slovensko skupnostjo v zamejstvu, sodelavci Bistre pa so mu predstavili tudi nekatere aktivnosti v čezmejnih projektih.
Minister za zdravje Dorijan Marušič je v ptujski bolnišnici podpisal pismo o nameri za vzpostavitev centralne urgentne
V ptujski bolnišnici so si po podpisu pisma o nameri za vzpostavitev centralne urgentne službe takole segli v roke direktorica Zdravstvenega doma Metka Petek Uhan, direktor bolnišnice Robert Čeh in zdravstveni minister Dorijan Marušič.
službe.
Razprava z ministrom za zdravje in njegovo ekipo ter vodstvom bolnišnice in zdravstvenega doma je tekla v smeri, ali obstaja strokovna pripravljenost, da bi prišlo do združevanja znanja v teh dveh ptujskih zdravstvenih ustanovah za organizacijo neprekinjenega zdravstvenega varstva. Minister je naklonjenost temu projektu zaznal, zato bo imenoval komisijo za izdelavo najprej strokovnega elaborata, kasneje pa tudi morebitnega arhitekturnega, komisija pa bo tudi preučila, kakšna je finančna konstrukcija projekta.
»Prepričan sem, da je za poškodovanega ali težje obolelega bolnika pomembneje, da se celotna obravnava izvaja na enem mestu ob podpori laboratorijskih in diagnostičnih postopkov ter celotnemu znanju, ki ga dve ustanovi premoreta,« je svoje argumente za vzpostavitev skupnega urgentnega centra na Ptuju izrazil Marušič. Na ta način bi prišlo do trdnejše povezave med primarno in sekundarno ravnijo, oskrba državljanov in državljank iz tega območja pa bo boljša in celovita. V nočnem času, od 21. ure zvečer do 6. ure zjutraj, naj bi se urgentna služba izvajala v prostorih ptujske kirurgije, v drugem času pa tako kot do sedaj. V urgentnem centru bodo delali tako splošni zdravnik kot kirurg,
internist in pediater.
»Vsa pogajanja, ki so se začela okrog ustanovitve urgentnega centra, razburjajo zaposlene v Zdravstvenem domu Ptuj. Žalostni so, da zapuščajo urejene prostore in da gredo v prostore, ki so starejši in nekoliko manj urejeni. Morda je našim zaposlenim tudi nekoliko težje dopovedati, da je ministrstvo sprejelo pravilnik o organiziranju neprekinjene nujne medicinske pomoči, kjer je zapisano, da se mora dežurna služba opravljati na enem mestu, najbolje v bolnišnici, kar pa naj bi se zgodilo najkasneje do aprila letos. Zagotovo bo potrebno veliko odrekanja, veliko dela in veliko medsebojnega sodelovanja,« je za medije povedala Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.
»Ko je bolnik težje obolel, mu lahko na enem mestu največ nudijo v bolnišnici, vendar je v preteklosti zdravstveni sistem zavijal po svojih poteh in so se dežurna mesta razvijala tudi po zdravstvenih domovih. Ker smo se odločili kandidirati za evropska sredstva za urgentne centre ter želimo slediti uspešnim sistemom, je to zanesljivo prava rešitev,« je še dejal Marušič.
6 ■ //tt/>-ff/'
IZ MESTNE HIŠE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Okrasitev starega mestnega jedra v pustnem času
Prav gotovo v decembru ob sprehodu skozi mesto niste spregledali, da je bil Ptuj preoblečen v drugačno, izvirnejšo okrasitev kot prejšnja leta. Nova podoba starega mestnega jedra se je raztegnila v po-novoletni in pustni čas. Za tem stoji kreativna ekipa treh Ptujčanov: Stanke Vauda Benčevič, Sava Školibra in Boštjana Vaude.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Zima, hlad, mrak, praznina, tišina vzbujajo željo in hrepe-
nenje po pomladi. Z okrasitvijo in osvetlitvijo so želeli kreatorji
Ptuj - slovenska pustna metropola
Branko Brumen
Karnevali so žlahtno tradicionalno pustno obredje in plemenito jih je (soustvarjati. Sploh če se zavedaš, koliko ljudi in generacij je ustvarjalo, ohranjalo, negovalo in razvijalo tradicijo kulture mask in maskiranja v ptujskem, slovenskem in evropskem prostoru. Posebej, če si osebno izkusil in začutil magično, demonsko moč ter osebno majhnost, ko si v kurentovi opravi, v družbi prijateljev opravljal poslanstvo, ki so ga rodovi prednikov vtkali v njegov lik in sporočilnost.
Ptuj upravičeno velja za slovensko pustno metropolo in evropsko karnevalsko mesto. Letos praznujemo tudi 20. obletnico vključitve Ptuja in Slovenije v FECC (Evropska federacija karnevalskih mest), največje evropske in svetovne karnevalske organizacije, s čimer smo Ptuj umestili med najpomembnejša karnevalska mesta držav evropskega kulturnega kroga.
Spripravami za kurentovanje na Ptuju že 12 let začenjamo z martinovanjem, ki velja tudi za »mali fašenk« in/ali »jesenski pust«, ko 11. 11. ob 11. uri inav-guriramo princa karnevala. S kurentovim skokom po svečnici smo v skladu s tradicijo obeležili začetek obredja v pustnem času. Uradni slovesni pričetek s predajo »oblasti« župana 12. princu karnevala Janezu Gol-
cu, plemenitemu baronu Jakobu Breunerju Markovškemu, in tradicionalno srečanje slovenskih pustnih likov in mask bo v soboto, 26. februarja. V enajstih dneh do pepelnice bomo organizirali kar pet pustnih sprevodov (slovenske pihalne godbe in mažoretke, slovenski vrtci in osnovne šole ter osrednji mednarodni EtnoFest na pustno nedeljo), dnevne prikaze obredja naših tradicionalnih pustnih likov na mestnih trgih, kulturno-umetniške prireditve z Artkarnevalom, razstavami ..., dobrodelni prireditvi Slovenski pustni ples in Obarjado, zabav-no-glasbene prireditve v karnevalski dvorani, z vrhuncem na pustno soboto s karnevalskim balom, na katerem več kot 3000 maskiranih udeležencev izrazi tudi urbano kulturo mask in maskiranja.
Pustno vzdušje bodo v tem času s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo pričarali tudi v ptujskih kulturnih institucijah, hotelih in gostinskih lokalih.
Pridružite se nam v času ku-rentovanja, začutite magično moč kurenta in pustne tradicije ter karnevalskega duha. Sodelujte pri plemenitem poslanstvu odganjanja zla in naznanjanja čiste energije. Program prireditev, ki vam naj olajša odločitev, si lahko ogledate tudi na spletni strani www.kurentova-nje.net.
Ptuj, preoblečen v novo (pred)novoletno in pustno okrasitev
povezati dva s čarobnostjo povezana dogodka, ki sta si blizu - novo leto in pustovanje, ki naj bi bila daleč v preteklosti eno. »Zamislili smo si preprosto, a simbolično in izrazno močno okrasitev in osvetlitev,« pove Stanka Vauda. Slovenski in Mestni trg so okrasili in osvetlili s kombinacijo belih »zimskih rož«, svetlobe; na Mestnem trgu je bila postavljena velika smreka, sestavljena iz neštetih zimskih »ledenih roža«, osvetljena z različnimi barvnimi odtenki. Ulične svetilke so postale barvne lučke. Tako je skoraj neopazen vir svetlobe v starem mestnem jedru dobil novo, a drugačno, čarobno dimenzijo. V noči iz 1. na 2. februar se je zgodila sprememba. Snežno bele rože so se dopolnile z barvnimi trakovi, ki oznanjajo začetek pustnega časa. Staro mestno jedro so letos popestrili tudi z nepogrešljivimi »duhci«,
ki jih ustvarjajo mojstri iz okoliških vasi. Materialni stroški za luči na ulicah, projektorja, svetlobna telesa ter drugo okrasitev in osvetlitev Ptuja (v prihodnje se bo obstoječa okrasitev samo še nadgrajevala) znašajo dobrih 36.000 evrov bruto, kar bo plačano iz občinskega proračuna. »Že v naslednjem letu bi bila zagotovo pomembna razsvetljava vedute, obrobe streh. Vsekakor je za vizualno podobo Ptuja pomembno, da se ustvarijo in uredijo lične stojnice s kakovostno ponudbo in vsebino, ki bo v prihodnje zagotovo vabila ljudi v naše lepo mesto. V prednovolet-nem času v mestu manjka manjše drsališče na Mestnem trgu ali na tržnici, razmišljati pa je treba tudi o prijetni, izbrani glasbi, ki bi ustvarjala dodatno vzdušje po ulicah mesta,« vidi Stanka Vauda Ptuj v prihodnosti.
/fiff/fff/t
7
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
IZ MESTNE HIŠE
Neprecenljivo delo Jakoba Emeršiča za Ptuj, Slovenijo in
Evropo
Zupan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je februarja v Mestni hiši sprejel Jakoba Emeršiča, upokojenega višjega bibliotekarja, bibliografa, prevajalca, pesnika in literarnega ter lokalnega zgodovinarja. Sprejem je bil posvečen njegovemu osebnemu jubileju, 70-let-nici. Slavljenec je vse življenje deloval v ptujski knjižnici. Pomemben pa je predvsem njegov prispevek pri obdelavi gradiva v minoritski knjižnici, s katero se ukvarja tudi po upokojitvi.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Delo Jakoba Emeršiča je zares neprecenljivo in težko ga je strniti v zgolj nekaj besed. Na tihem si je želel, da bi ob 70-letnici izdal pesniško zbirko, kar se mu je ob pomoči njegove družine tudi uresničilo. V samozaložbi je izšla knjiga poezije - Pozabljena spominjanja, katere en izvod je na sprejemu predal ptujskemu županu.
Jakob Emeršič je upokoj eni višj i bibliotekar, bibliograf, po študiju diplomant svetovne književnosti in literarne teorije, sicer pa tudi pesnik, literarni in zlasti lokalni zgodovinar in prevajalec. Rodil se je 30. junija 1940 v Leskovcu v Halozah. Ker so bili viničarji, je preživljal svojo mladost vse od Kicarja, Trnovske vasi do Ločke-ga Vrha in Biša. Kasneje je začel obiskovati šolo na Ptuju. Najprej je živel po zasebnih hišah, saj
nekaj časa ni imel štipendije ali socialne pomoči, nato pa je bivanje nadaljeval v dijaškem domu na Ptuju. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani, kjer je diplomiral kot slavist-komparativist. Že v najstniških letih je začutil pesniško poklicanost, vendar je šele ob študiju na ljubljanski filozofski fakulteti začel objavljati, še bolj pa od 1967 naprej, ko je predvsem kot domoznanstvenik služboval vse do upokojitve v ptuj -ski študijski knjižnici, razen leta 1987, ko je začel urejati mariborsko teološko knjižnico. V času svojega službovanja je bil zelo aktiven, saj je pregledal vsa dela, stare časopise in članke v njih. V celotni ptujski knjižnici, ki ima sorazmerno veliko gradiva, pa je določil vrstilce UDK. Leta 1987 je bil za ves svoj trud in vsa svoja dela nagrajen s Čopovo di-
Jakob Emeršič
plomo in leta 1990 s ptujsko veliko oljenko. Dejaven pa je tudi še kot upokojenec, saj dela na večjem projektu vnašanja in urejanja v COBISS v Provincijski knjižnici minoritskega reda na Ptuju, tako da bo njegovo delo zapuščina številnim prihodnjim generacijam.
Poleg študija in velike ljubezni do branja je dobil večjo slovstveno in kulturno širino s priložnostnimi počitniškimi deli v Franciji in Nemčiji, občasnimi korektor-skimi sodelovanji pri Ljubljanskem in Nedeljskem dnevniku, biljeterskimi deli v operi idr. S
pesmimi, eseji, intervjuji, kritikami in ocenami je sodeloval v lokalnem tedniku in šolskih almanahih in glasilih knjižnice, občasno v Delu, Večeru, Tribuni, Družini, Ognjišču, Immaculati, Arheološkem vestniku, več v Novi mladiki in v idrij skih Kaplj ah, koroški Naši mavrici, Slovencu, Topolovčevem Oznanjenju, Med nami ... Njegovo pisanje sega od bibliografskega gradiva Ptuja, Ormoža, Haloz, Žetal, Trnovske vasi, Velike Nedelje preko del o šolstvu, župnijah, literarni zgodovini, osebnostih in vse do proze in poezije.
V COBISS-u je zajetih 161 zadetkov, med katerimi ni literarnih sestavkov in zgodnjih del, kar bi skupaj znašalo več kot 250 enot.
Poleg knjižničarskih dejavnosti Jakob Emeršič tudi veliko prevaja. Prevajal je iz francoščine, angleščine, nemščine in hrvaščine. Eden izmed avtorjev, ki ga je zanimal, je angleški pisatelj in teolog C. S. Lewis, od katerega je prevajal otroške pravljične zgodbe.
Na podlagi 6. odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vest-nik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 3. seji dne 24. januarja 2011 sprejel naslednja
STALIŠČA
do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj - spremembe in dopolnitve 2009
1.
Pripombe, ki se nanaša na namensko rabo prostora na območju med obstoječo Dornavsko cesto in predvideno novo cesto in pravi, da območje med obstoječo in novo cesto ni najbolj primerno za kmetijstvo, se ne upošteva, saj se nanaša na območje, ki ni predmet
sprememb in dopolnitev navedenega prostorskega akta. Navedeni prostorski akt na tem območju samo umešča novo cesto v prostor, ne spreminja pa namenske rabe prostora ob novopredvideni cesti.
2.
Pripomba, da naj se parcela 39/1 k. o. Spuhlja izloči iz območja za potrebe deponije Gajke, se upošteva. Tako se na parceli 39/1 k. o. Spuhlja ohrani namenska raba prostora najboljša kmetijska zemljišča.
3.
Stališča k pripombam javnosti se objavijo v časopisu Ptujčan in na spletni strani Mestne občine Ptuj www.ptuj.si.
Številka: 350-3/2009
Datum: 24. 1. 2011
Dr. Štefan Čelan,
župan Mestne občine Ptuj
8 ■ //tt/'-ff/>
IZ MESTNE HIŠE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Svetniki so se opredelili za 14 oziroma najmanj 11 pokrajin
Milena Turk
Na drugi redni letošnji seji mestnega sveta, 21. februarja, so svetniki največ besed in energije namenili argumentiranju svoje odločne zavrnitve razdelitve Slovenije na šest pokrajin, kakor je pred dnevi na Brdu pri Kranju na vseslovenskem srečanju županov predstavila ministrica Duša Trobec Bučan. Precej časa se jim je zatikalo tudi pri oblikovanju za Ptuj pametnega in za Slovenijo politično modrega sklepa o tej za našo državo zelo pomembni členitvi in politično občutljivi zadevi. Ministrica je izpostavila, da je treba politično soglasje glede pokrajin doseči še v tem letu, in župane povabila k oblikovanju rešitev. S tem namenom je župan pokrajine uvrstil na dnevni red. Ptujski mestni svet je že v letu 2008 oblikoval svoje stališče, in sicer se je tedaj opredelil za 14 pokrajin, vendar, kot vemo, do konsenza na državnem nivoju zaradi preveč različnih predlogov
in političnih preigravanj ni prišlo, zato je ta zadeva doslej ležala v predalih. Zdaj pa je z namenom približevanja drugim predlogom po Sloveniji in v iskanju kompromisa, da bi končno že prišlo do regionalizacije (Slovenija namreč kot članica EU izgublja veliko prav zaradi neustanovit-ve pokrajin), ptujski mestni svet sklenil, da se zavzema za 14 do minimalno 11 pokrajin, s tem da bo vseh 11 mestnih občin postalo regijsko središče. Svetniki SD, predvsem Dejan Levanič, poslanec DZ, so se zavzemali za to, da bi mestni svet oblikoval jasen sklep, kjer bi bilo eksaktno napisano število pokrajin, recimo 11, ne pa od do, kajti neka sredina oziroma vmesna številka bi bila po njihovem razlaganju kompromis med najskrajnejšima predlogoma (3 oz. 14 pokrajin). Pri tem jih je podprl tudi svetnik Gorazd Žmauc iz DeSUS-a. Drugi svetniki, predvsem iz vrst SDS, LDS, N.Si, SLS, kakor tudi župan pa so se glasno zavzemali, da se v skle-
Pričakujemo kooperativno sodelovanje lastnikov parcel ob javnih poteh
Minja Vučinic, Andrej Trunk
Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode Ptujskega polja - II. faza predstavlja nadaljevanje projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja -1. faza. V slednji se rekonstruira Centralna čistilna naprava Ptuj. V II. fazi se predvideva izgradnja primarnih in sekundarnih kanalizacijskih vodov po Mestni občini Ptuj - skupno 26.843,5 m. V skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode - novelacija, ki velja za obdobje do leta 2017, je treba za aglomeracijo Ptuj, ki spada v osnovni program, zagotoviti 95-odstotno priključenost prebivalstva na kanalizacijo. Če prebivalci ne bodo dovolili izgradnje javnega kanalizacijskega
omrežja preko svojih zemljišč in se priključevali na javno kanalizacijsko omrežje, se bodo v skladu z evropskimi direktivami plačevali ustrezni penali. Skupen interes občine, njenih prebivalcev in R Slovenije je torej omogočiti in izvesti projekt.
V sklopu izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva se ob oblikovanju razpisne dokumentacije pripravljajo popisi del za posamezne odseke. Pri pripravi je bilo ugotovljeno, da veliko javnih poti poteka po zasebnih zemljiščih. Da bi lahko projekt izvedli optimalno in uredili cestno infrastrukturo, je treba urediti tudi lastništvo posameznih odsekov. Glede na to, da je naš skupni interes čimprejšnja modernizacija cestne infrastrukture, pričakujemo kooperativno sodelovanje lastnikov posameznih parcel ob javnih poteh.
pu število 14 ne izpusti, čeprav so pripravljeni pristati tudi na 11 pokrajin, seveda s tem, da bo Ptuj regijsko središče.
Kar dolgo so se ponovno zadržali pri predlogu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje, veliko 1,44 ha, ki leži severno od Ulice Jožefe Lacko. Tukaj je predvidena novogradnja 12 enostanovanjskih hiš, vendar pa obstoječa prometna povezava kakor tudi kanalizacijsko omrežje nimata dovolj zmogljivosti za tako povečanje poselitve na tem hribu. Nevarnost lahko povzročijo tako odpadne kot meteorne vode, ki se bodo iztekale iz vrha hriba, kakor tudi prevelika
prometna obremenitev obstoječe ulice. Smiselno bi bilo pristopiti k celoviti infrastrukturni ureditvi celotnega območja na tem hribu, kar pa bi bilo razumljivo mnogo dražje. Kot je bilo ugotovljeno, ni možno razširiti obstoječe ceste, ne da bi rušili nekatere zasebne objekte ob njej, kakor tudi ne izgraditi nove ceste, ker so zemljišča, kjer bi jo lahko speljali, v zasebni lasti in se lastnica s tem posegom ne strinja. Čeprav je minilo že pol leta, odkar so svetniki prvič razpravljali o tem odloku, so tudi tokrat zaradi vsega navedenega odločitev odložili in razpravo podaljšali na naslednjo sejo.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Vprašanje Vasje Strelca: Kako je z realizacijo čiščenja mulja v Ptujskem jezeru na območju četrti Spuhlja?
Odgovor: Pobudo smo posredovali Dravskim elektrarnam Maribor, d. d., ki izvajajo vzdrževalna dela na Ptujskem jezeru in po e-pošti prejeli naslednji odgovor: »Po Koncesijski pogodbi za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije smo v členu 2.2.2 Zagotavljanje ukrepov za zagotovitev varnosti pred poplavami med izvajanjem koncesije dolžni redno vzdrževati vodna in priobalna zemljišča.
Posebno pozornost vzdrževanja smo pričeli posvečati umetno zgrajenim nasipanim brežinam. Vremenski vplivi, predvsem sonce in mraz, močno vplivata na kvaliteto veznih sposobnosti bitumna v zaščitni vodotesni breži-ni. Redno spremljamo stanje bre-žin in jih po potrebi obnavljamo. Na območju Ptujskega jezera poskušamo z oblaganjem brežin z muljem in ozelenitvijo doseči daljšo življenjsko dobo asfaltne obloge in prijaznejše, z drevesi in travo poraslo, obrežje.
Ker s tovrstnimi deli zaščite nismo imeli izkušenj, smo naročili projekt in leta 2004 izde-
lali poskusno polje v neposredni bližini Rance. Na osnovi zahteve projektanta smo bili dolžni opraviti analizo z muljem prekrite asfaltne površine po petih letih. Analizo odvzetih vzorcev asfalta smo opravili leta 2009. Raziskave so potrdile, da se lastnosti asfaltiranih brežin, prekritih z muljem, ne spreminjajo in da je možno s tako predvidenimi deli nadaljevati. Glede na dolžino asfaltiranih brežin Ptujskega j ezera in dinamike izvedbe del se bodo dela izvajala več let.
V poslovnem načrtu za izvajanje nalog leta 2010 smo predvideli začetek izvajanja del. Ko smo jeseni pričeli z deli, nas je Zavod za varstvo narave opozoril, da izvajamo dela na območju, ki je pod zaščito Nature 2000, in smo dolžni pridobiti dovoljenje za poseg v naravo.
Zaprosili smo za dovoljenje pri UE Ptuj. V pridobljenem dovoljenju z dne 30. 11. 2010 so nas obvestili, da dela lahko izvajamo samo v času od 15. avgusta do 15. novembra. Na pridobljeno dovoljenje smo se pritožili, toda do danes še nismo prejeli odgovora. Zaradi navedenega dela stojijo do nadaljnjega oziroma vsaj do 15. avgusta.«
/fiff/fff/t
9
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Pobude Mira Vambergerja:
1.	MO Ptuj naj pristopi k izdelavi strategije razvoja turizma na Ptuju. Strategija naj poveže vse dejavnike, ki na Ptuju obstajajo: zgodovino, kulturo, naravo (termalno kopališče, jezero, naravno okolje Ptuja), kulinariko in vino. Strategija naj služi kot razvojna in poslovna priložnost Ptuja za ustvarjanje novih delovnih mest in posledično ekonomske rasti MO Ptuj.
Odgovor: Na področju razvoja turizma in vzpostavljanja privlačne turistične destinacije smo občine v Spodnjepodravski Ptujsko-ormoški regiji pripravile skupni projekt za ustanovitev in delovanje regionalne destinacij-ske organizacije (RDO) na našem območju. Projekt med drugim vključuje tudi pripravo strategije razvoja turizma na območju Spodnjega Podravja, vključitev vseh razpoložljivih resursov in vzpostavitev konkretnega in učinkovitega povezovanja med turističnimi in s turizmom povezanimi subjekti na tem območju. Koordinator projekta je zavod ZRS Bistra Ptuj. Projekt se bo izvajal do leta 2013, priprava strategije pa je med prvimi nalogami v sklopu projekta. Aktivnosti v zvezi s pripravo strategije že potekajo.
2.	MO Ptuj in Občina Markov-ci naj spremenita ali dopolnita Odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, in sicer tako, da se v 10. členu omenjenega odloka opredeli, da je športnim veslaškim čolnom in jadrnicam v plovni coni A dovoljena plovba brez omejitev oz skozi celo leto.
Odgovor: Spremembe in dopolnitve Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru bodo obravnavane na seji Mestnega sveta MO Ptuj in seji Občinskega sveta Občine Markovci v februarju.
3.	Izvajalec del, ki je opravljal dela na Ptujskem jezeru (odstranjevanje oz nalaganje mulja ob brežini jezera), naj nasipa pot na kroni nasipa ob Ptujskem jezeru, ki jo je s svojimi stroji razril, ter uredi oz. vrne pot v prvotno stanje.
Odgovor: Pobudo smo posredovali Dravskim elektrarnam Maribor, d. d., ki izvajajo vzdrževalna dela na Ptujskem jezeru in po e-pošti prejeli naslednji odgovor: »Trenutno ne predvidevamo nobenih aktivnosti urejanja krone nasipa, dokler ne končamo z že začetimi deli. Pri našem ogledu v novembru nismo opazili tako velikih poškodb, ki bi ovirale sprehajalce.«
Klavdija Petek
Pobuda Odbora za družbene dejavnosti: Strokovna služba občinske uprave MO Ptuj naj v treh mesecih izdela projekt »Postajališč oz. parkirišč za kolesa in brezplačno izposojo koles za občane«.
Odgovor: V MO Ptuj so že urejena postajališča oz. parkirišča, ki omogočajo parkiranje koles. Parkirišča so urejena na Mestnem trgu, Minoritskem trgu ter v Slomškovi in Miklošičevi ulici. Prav tako je možno v mestu najeti kolo za ves dan oz. za določeno število ur. Celodnevni najem kolesa stane 11 EUR, možno pa je kolo najeti tudi za krajše časovno obdobje (cena najema do 3 ure stane 5 EUR). Da bi lahko občanom omogočili brezplačno izposojo koles, je treba zagotoviti ustrezna sredstva, ki pa v proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2011 niso zagotovljena.
Andrej Trunk
Pobude in vprašanje Vlada Čuša:
1. Določanje cen, ki so v pristojnosti MO Ptuj, naj se izvaja analitično in selektivno, torej od primera do primera. Pri predlogih za podražitve naj se dvig cen strokovno argumentira, proučijo naj se tudi možnosti za racionalizacijo in znižanje tam, kjer bomo s tem razbremenili socialno najbolj ogrožene skupine ljudi, ter tam, kjer bomo na ta način spodbudili potencialne investitorje v nova gospodarska vlaganja ter pridobivanje novih delovnih mest.
Odgovor: V MO Ptuj sta v ve-
ljavi Odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 14/07 in 7/10) in Pravilnik o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/08). V zadnjem odstavku 3. člena omenjenega pravilnika je navedeno: »Vrednost točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, se določi s sklepom Mestnega sveta Mestne občine Ptuj in se usklajuje vsako leto z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko.«
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije in Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je predviden indeks rasti življenjskih potrebščin za leto 2011 2,3 %. Za takšno vrednost je bila točka tudi dvignjena.
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih (Uradni list RS, št. 86/10) v drugem odstavku 4. člena navaja: »Postopke ravnanja s stvarnim premoženjem je treba voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti.«
Za stvarno premoženje po tem zakonu štejejo nepremičnine in premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja.
Iz omenjenega je sklepati, da če ima občina prenizke najemnine, ravna v nasprotju z zakonom. Poslovni prostori v glavnem služijo dobičkonosnim dejavnostim in glede na dikcijo omenjenega zakona je nujno, da se Mestna občina Ptuj v takih primerih obnaša tržno.
Z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so določena merila za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Socialni vidik pa je opredeljen v 8. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča: »Poleg primerov, navedenih v drugem odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo
stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost, in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka, kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.«
Zavezance - gospodarske družbe, samostojne podjetnike, posameznike, katerih dejavnost je po Standardni klasifikaciji dejavnosti uvrščena v dejavnost D predelovalne dejavnosti in dejavnost K3 raziskovanje in razvoj, se lahko za dobo dveh let oprosti plačila nadomestila, če so v posameznem letu izpolnjeni z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča določeni pogoji.
Asja Stropnik,
Branko Novak
2.	Dokler trije ptujski potoki ne dočakajo prepotrebne celostne rešitve, naj se poskrbi vsaj za delno renaturacijo in njihovo redno vzdrževanje. Sedaj v in ob potokih ležijo PVC-vrečke, stoli, tudi koši za smeti in druge vrste odpadkov.
Odgovor: V letu 2010 so v akciji »Očistimo Slovenijo« v ČS Breg-Turnišče očistili Studenč-nico in divje odlagališče pri trgovini Eurospin, kar se bo izvedlo tudi v letu 2011. Redno vzdrževanje opravlja koncesionar VGP Drava Ptuj.
Marijana Nikšič Zorko
3.	Čim prej naj se organizira skupen sestanek z Obrtno in Gospodarsko zbornico z namenom, da v sodelovanju skupaj najdemo dobre rešitve za spodbuditev gospodarskega razvoja v občini in s tem tudi za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Alarmanten podatek o številu nezaposlenih v letu 2010, veliko nižje povprečne plače v primerjavi s slovenskim povprečjem in rekordno število ljudi, ki dobivajo različne oblike socialne pomoči, zahtevajo ukrepanje s strani pristojnih. Cilj pobude je odpreti nove perspektive našim občanom in občankam, med njimi v veliki meri tudi mladim.
10 . //V™
MESTNI SVET
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Odgovor: Z namenom sodelovanja pri spodbujanju gospodarskega razvoja v občini in ustvarjanja ugodnejšega gospodarskega okolja bomo v čim krajšem možnem času organizirali skupni sestanek odborov pri mestnem svetu z Območno obrtno podjetniško zbornico Ptuj, Štajersko gospodarsko zbornico in Manager klubom Ptuj.
Klavdija Petek
4. Kaj je MO Ptuj naredil na področju energetskega varčevanja v javnih stavbah?
Odgovor: V sklopu izvrševanja nacionalnih in evropskih direktiv na področju trajnostnega energetskega razvoja smo v MO Ptuj leta 2006 izdelali Energetsko zasnovo občine in leta 2007 s pomočjo EU-sredstev ustanovili Lokalno energetsko agentu-ro LEA Spodnje Podravje. LEA Ptuj je takoj pričela z analizo dejanskega stanja porabe energije v javnih stavbah in javni razsvetljavi v MO Ptuj, in sicer so bile analize izvedene s 50-od-stotnim sofinanciranjem države. V tej smeri smo izvedli naslednje aktivnosti:
-	Razširjene energetske preglede javnih stavb: vrtcev Ptuj, osnovnih šol Olge Meglič, Breg, Mladike, Ljudskega vrta, Grajene, občinske stavbe, Zdravstvenega doma, sistema javne razsvetljave, Srednješolskega centra Ptuj ter Splošne bolnišnice Ptuj.
-	LEA Ptuj je izdelala tehnični del prijave na kohezijska sredstva za energetsko rekonstrukcijo in Splošna bolnišnica Ptuj je pridobila 2,3 milijona EUR za energetsko rekonstrukcijo. Trenutno izdelujejo projekte za izvedbo.
-	Izvedli smo razpis za rekonstrukcijo javne razsvetljave MO Ptuj. Zaradi neustreznosti ponudb razpis ponavljamo, tako da se bo po pričakovanjih rekonstrukcija pričela po poletnih počitnicah.
-	Prav tako smo izvedli javni razpis za oddajo služnosti streh javnih objektov za postavitev sončnih elektrarn. Del sredstev bomo namenili za energetsko obnovo javnih objektov.
-	Pripravljamo posodobitev
Lokalnega energetskega koncepta, v katerem bomo dopolnili analizo dejanskega stanja in akcijski načrt za prehod na 25 % obnovljive vire tudi na področju ogrevanja v MO Ptuj.
-	LEA Spodnje Podravje koordinira pogovore o 25 % sofinanciranju energetskih rekonstrukcij javnih stavb v MO Ptuj iz naslova zagotavljanja prihrankov pri končnih odjemalcih (po Energetskem zakonu).
-	LEA Spodnje Podravje skupaj z MO Ptuj pripravlja strategijo uvajanja energetskega knjigovodstva v javnih stavbah, katerih je MO Ptuj lastnik ali jih ima v najemu.
-	LEA Ptuj sodeluje tudi pri pripravi projektne dokumentacije rekonstrukcije Stare steklarske. V ta namen si je tudi pridobila licenco za projektiranje ogrevalnih sistemov in obnovljivih načinov ogrevanja, en strokovnjak si je pridobil naziv evropski energetski manager, drugi pa je na usposabljanju.
-	V okviru projekta INTENSE je pripravljena Idejna zasnova za celovito energetsko obnovo Mestne hiše Ptuj (kot pilotna stavba, spomeniško zaščitena stavba).
-	V okviru projekta INTENSE je pripravljen Katalog detajlov energetsko učinkovite rekonstrukcije stavbne kulturne dediščine, v katerem so prikazani predlogi arhitekturnih rešitev (usklajene z ZVKDS) za sanacijo starih zaščitenih stavb.
-	V okviru projekta INTENSE se prav tako pripravljajo določene aktivnosti (informativni dogodki, predstavitve, usposabljanja, informativna gradiva, zloženke, članki, drugi promocijski material) za ozaveščanje, informiranje in usposabljanje tako širše (občanov) kot strokovne javnosti o energetsko učinkoviti gradnji in prenovi stavb.
Dr. Janez Petek
5. Mostiček (brv) čez potok Studenčnico pri Koroščevem mlinu je poškodovan in brez ustrezne zaščite (podrta ograja idr.). Mostiček uporabljajo mnogi krajani MČ Breg in tudi drugi občani kot pešpot, za sprehode in kolesarjenje, hkrati pa
je to njihova najkrajša pešpot do mesta. Občani na to opozarjajo že dalj časa in pričakujejo rešitve.
Odgovor: MO Ptuj lahko vlaga sredstva iz proračunskih postavk v objekte, ki so v njeni lasti. Brv ob Koroščevem mlinu in zemljišča, po katerih poteka pešpot, niso v lasti MO Ptuj. Zato smo v letu 2010 posredovali službi mestnega arhitekta novo lokacijo poti, od ceste Ob Studenčnici proti Termam, ki jo je mestni arhitekt potrdil. Za izvedbo investicije bo treba urediti lastništvo zemljišč, pridobiti soglasje za brv preko vodotoka, katerega lastnik je RS, pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo in zagotoviti sredstva v občinskem proračunu za leto 2012.
Marijana Nikšič Zorko
Pobuda svetniške skupine SDS: Faktor dejavnosti, določen za posamezne vrste objektov v 7. členu Odloka o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07,14/07 in 1/10), naj se zniža pri naslednjih dejavnostih:
-	stanovanjske stavbe (iz faktorja 1,0 se zniža na faktor 0,7),
-	industrijske stavbe in skladišča (iz faktorja 1,5 se zniža na faktor 0,7).
Odgovor: Po trenutno veljavnem Odloku o komunalnem prispevku MO Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/ 7 in 2/10) je faktor za stanovanjske stavbe 1,0 in faktor za industrijske stavbe in skladišča 1,3 (spremenjeno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 14/07, iz 1,5 na 1,3).
V letu 2010 smo izdali 87 odločb, 79 za fizične in 8 za pravne osebe. Za primerjavo smo naredili izračune za leto 2010, s predlaganim faktorjem 0,7. Rezultati so pokazali, da bi se občinski proračun zmanjšal za okrog 100.000 EUR.
Če kljub navedenemu ocenjenemu zmanjšanju občinskega proračuna Mestnegi svet želel
spremembo Odloka, bo pripravljeno ustrezno gradivo.
Marijana Nikšič Zorko
Pobuda Silve Fartek: Zasaditi je treba naslednja 3 območja:
-	ob novonastalem rondoju v dolžini od 100 do 150 m;
-	na območju turniškega parka v dolžini 100 m (ob izgradnji obvoznice je bilo zelenje odstranjeno), zasajeno zelenje pa bi ščitilo naselje Suhe veje;
-	naselje ob Selski cesti ob obvoznici, kjer pa bi verjetno bilo možno tudi kaj pridobiti iz državnega nivoja, saj zadeve niso bile dodelane tako, kot bi morale biti po lokacijskem državnem načrtu.
Odgovor: V zvezi z zasaditvijo ob obvoznici za naseljem ob Selski cesti je naročnik investicije DARS v lanskem letu uredil zasaditev, ki je bila izvedena zelo nekakovostno. Zaradi navedenega se dogovarjamo z investitorjem, da letos izvede ponovno in kakovostnejšo zasaditev. Kar se tiče drugih zasaditev, na MO Ptuj pripravljamo celovit predlog zasaditev oz. ureditev zelenih površin ob in na novo nastalih ron-dojih in vpadnicah v mesto.
Vprašanje Mirka Kekca: Ali obstaja v programu obnove državnih cest in objektov na njih tudi postavka za obnovo starega ptujskega mostu? Preveri naj se informacija, če drži, da je uporabno dovoljenje za ptujski most trenutno neveljavno.
Odgovor: Sanacija starega ptujskega mostu je v fazi priprave projektne dokumentacije. Direkcija RS za ceste že ima z izbranim pripravljavcem podpisano pogodbo za pripravo projektne dokumentacije. Projektna dokumentacija z vsemi potrebnimi soglasji in dovoljenji bo izdelana v roku enega leta. Uporabno dovoljenje za ptujski most je veljavno.
Andrej Trunk

24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
BHH Dve leti mandata sta za nami. Dve leti, za kateri lahko iskreno ugotovimo, da sta bili najtežji v zgodovini samostojne Slo-iTi i 1 venije. Čeprav so na dnevnem redu težka vprašanja in velikokrat nepriljubljene poteze, smo dokazali, da napovedi najbolj HHH črnih scenarijev s strani opozicije ne držijo. Ravno nasprotno, v prvem letu mandata je bilo veliko sredstev iz proračuna namenjenih socialnim transferjem ravno zato, da položaj, v katerem smo se znašli, ne bi bil še slabši, da brezposelnih ne bi bilo še več. Deloma smo uspeli in vedno sledili cilju, da čim bolje preživimo krizo, ki je tudi zaradi nepripravljenosti Slovenije pri nas pustila velike posledice. Drugi del mandata je bil namenjen večjemu financiranju gospodarskih projektov, več denarja je bilo namenjenega za investicije in razvoj, vse v smislu pomoči zdravemu jedru slovenskega gospodarstva, ki je lahko v svetu konkurenčno in lahko na dolgi rok zagotovi nova delovna mesta. Delovna mesta so danes največja prioriteta. To bo največji izziv v času, ko bo gospodarstvo v vzponu, bruto domači proizvod je pozitiven, Slovenija počasi, ampak resno okreva. Pa ne samo iz tega vidika, v času te vlade, ki ni imela nič z menedžerskimi odkupi, ki je ugotovila, da se socialni prispevki delavkam in delavcem niso plačevali že v prejšnjem mandatu, torej v času največje gospodarske rasti, nastajajo zakoni iz področja preprečevanja dela na črno, plačilne nediscipline, odvzema nelegalno pridobljenega premoženja ter socialnega podjetništva. To so rešitve, ki tarejo našo državo že leta, vendar nihče do sedaj ni imel volje ali želje, da bi to področje uredil. Pomembno je dejstvo, da se problemi rešujejo, včasih prepočasi, ampak nič več se ne pogovarjamo o tem, kaj so največji problemi v Sloveniji, ravno nasprotno, vemo zanje in jih s konkretnimi zakoni tudi rešujemo.
Ob prihajajočem dnevu žena, 8. marcu, iz srca čestitamo vsem ženskam ter jim želimo prijetno praznovanje.
SD Ptuj
V
zares Ženam in mamam
V marcu obeležujemo kar dva dneva, posvečena ženam in materam. Najprej praznujemo 8. marec, dan, ki je v zgodovini pomenil začetek ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk v družbi, ob koncu meseca pa še materinski dan, posvečen vsem mamam. Ne pozabimo na majhne pozornosti, pa naj bo to le droben cvet ali topla beseda, saj si le-to mame in žene zaslužijo.
VMO Zares - nova politika Ptuj ženam iskreno čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, mamam pa ob materinskem dnevu želimo vse lepo.
Ob tej priložnosti čestitamo tudi vsem prejemnikom plaket, priznanj in oljenk, ki bogatijo ptujski kulturni prostor. Prav tako gre čestitka tudi vsem športnikom v mestni občini, ki s svojimi uspehi zastopajo naše mesto in državo. Ob koncu pa vsem skupaj veliko pustnih užitkov.
Mestni odbor Zares - nova politika Ptuj
SDS 22 let Slovenske demokratske stranke - nekaj pogledov v preteklost in veliko v prihodnost
V počastitev 22. obletnice SDS je 11. februarja 2011 v Novi Gorici potekala slavnostna akademija. »Čas pred 22 leti je bil čas mnogih pričakovanj, bojazni, predvsem pa velikanske do takrat zatajevane energije in novega upanja. Tudi danes mnogi v SDS, kot ključno naslednico Demosa, prav tako polagajo zelo veliko upanja. Upanja v to, da se bo Slovenija razvijala bolj normalno, da se bo izvlekla iz krize in se znebila strahov preteklosti. Zato bo SDS šel na naslednje volitve z realnim programom in moralnim kapitalom,« je ob tej priložnosti spregovoril slavnostni govornik in predsednik Janez Janša.
Na slavnosti akademiji so najzaslužnejši člani prejeli zlate znake SDS. Iz MO SDS Ptuj ga je prejela Silva Fartek. MO SDS Ptuj čestita vsem prejemnikom priznanj za velike dosežke na področju kulture in športa.
Mestni odbor SDS Ptuj
Še »včeraj« smo si zaželeli vse lepo ob decembrskih praznikih, že sta za nami skoraj dva meseca novega leta, ki sta bila tudi za našo stranko izredno aktivna. Štirje svetniki mestnega sveta Mestne občine Ptuj smo poglobljeno sodelovali pri razpravi o občinskem proračunu ter pri vseh drugih pomembnih dokumentih.
V okviru stranke smo že začeli aktivnosti za 8. kongres, ki bo maja letos na Bledu. Kongres bo med drugim sprejel tudi smernice za državnozborske volitve leta 2012.
Mestna organizacija DeSUS Ptuj se je odločila, da bo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, pripravila srečanje članic stranke v četrtek, 10. marca 2011, ob 10. uri. Prav tako bomo imeli srečanje in razgovor s člani stranke DeSUS, ki so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v svete četrtnih skupnosti. S takšnimi in podobnimi srečanji želimo svoje aktivnosti prenesti na teren in prisluhniti potrebam iz okolja, kjer nastajajo problemi.
Vsem ženskam čestitamo ob njihovem prazniku, mednarodnem dnevu žena.
DeSUS - Mestna organizacija Ptuj
12 ■ ^V™
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
■	V času, ko smo na Ptujskem na svečnico začeli z največjo pustno prireditvijo javnega pomena v Sloveniji in tem delu
3 L- - Evrope, je Vlada RS v osebi ministrice za lokalno samoupravo dala v javnost predlog še ene reforme, s katerim potrjuje, da je njeno vodenje države še najbolj podobno »obskurni maškaradi«. Predstavljeni predlog členitve oziroma regionaliza-cije Slovenije pod masko škofij, v katerem po videnju vladajočih ni prostora za Ptuj in Spodnje Podravje, kot regionalno središče in območje nacionalnega pomena, je za Mestni odbor SLS Ptuj nesprejemljiv. To bi pomenilo, da bi o našem razvoju, ob Ljubljani, ponovno (so)odločali še v Mariboru. Vlada RS je leta 2008 na predlog ministra SLS sprejela zakon o 14 pokrajinah, s pokrajino Ptuj-Ormož, kar je bilo potrjeno tudi na referendumu. Sprejem zakona so v Državnem zboru preprečile stranke današnje vladne koalicije. V MO SLS Ptuj smo prepričani, da je pridobitev statusa regijskega-pokrajinskega središča za Ptuj, po pridobitvi statusa mestne občine leta 1994, strateško najpomembnejša za nadaljnji razvoj mesta in območja. Enajst mestnih občin je v zadnjih 15 letih dokazalo, da so nosilke razvoja v svojih okoljih, zato bi bila vsaka regionalizacija Slovenije, ki tega ne upošteva, neprimerna ter za naše mesto in okolje škodljiva. Glede na pustni čas ministrici in vladajočim predlagamo, da se seznanijo s pustno dediščino, z avtohtonimi pustnimi liki in naj ne igrajo lika »baba deda nosi«.
Vabimo jih, da se nam pridružijo na Ptuju - v pustni metropoli Slovenije in evropskem karnevalskem mestu - v času kurentovanja, začutijo magično moč kurenta in žlahtne pustne tradicije ter karnevalskega duha in nam pomagajo v plemenitem poslanstvu.
Mestni odbor SLS Ptuj
Z^i Ptujski proračun tudi v letu 2011 brez nekaterih ključnih prioritet
Postavljanje prioritet, ko gre za sprejemanje in izvajanje proračuna, je odločilnega pomena. Z njimi se odločamo za projekte, ki vnašajo v naše okolje novo kakovost življenja in razvojno perspektivo. V prid večje gospodarske uspešnosti in novih delovnih mest bi morali v ptujskem proračunu bolj podpreti projekte, ki vključujejo naše naravne danosti in bogato evropsko kulturno dediščino.
Zeleni Ptuja podpiramo vse tiste projekte, ki bodo v sprejetem Odloku o proračunu za leto 2011 v funkciji nadaljnjega razvoja naše občine. Smo pa v fazi njegove javne razprave podali številne argumentirane pismene predloge županu in Mestnemu svetu. Ocenjujemo, da jih je bilo premalo upoštevanih, in to v škodo Ptujčanov in Ptujčank! Gospodarsko nazadujemo in smo med najbolj ogroženimi, ko gre za število zaposlenih v slovenskem prostoru, imamo 100 evrov nižje neto plače od slovenskega povprečja in največ ljudi s socialno podporo. Ptujsko mestno jedro je v proračunu podhranjeno, kot da Ptuj ne bi bil med izvajalci Evropske kulturne prestolnice v letu 2012. Zeleni Ptuja vidimo prioritete v pospešeni gradnji lokalnih cest, pločnikov in kolesarskih stez, ki bodo Ptuj uvrstile med prometno mobilna in varna mesta. Okoljsko moramo mesto urediti tako, da se bo to poznalo tudi na zdravstveni sliki prebivalcev Ptuja. V ta namen je treba prioritetno rešiti zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi, izboljšati stanje zraka, hitreje izvesti ukrepe za zaščito podtalnice in pitne vode ter ohraniti oz. urediti nove zelene površine, namenjene vsem generacijam.
Po volji župana so izpadli po našem mnenju prioritetni projekti, kot so: redni monitoring nad onesnaževalci, kratkoročni ukrepi za oživitev mestnega jedra, ureditev tržnice, ureditev ptujskih potokov (Studenčnica, Grajena in Rogoznica), uvedba javnega mestnega potniškega prometa, ureditev prehoda pri »Borovem«.
Ptuj po štirih mesecih od volitev še nima oblikovane ne razvojne koalicije in tudi ne klasične koalicije in opozicije. To omogoča sedanjemu županu skorajda absolutno oblast, zavira razvoj demokracije ter zmanjšuje učinkovitost nadzora javnosti, ko gre za spremljanje izpolnjevanja predvolilnih obljub posameznih političnih strank.
Zeleni Ptuja
: LDS Arhivska sprenevedanja
Najbolj izpostavljena sprememba, ki jo prinaša Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih v primerjavi z veljavnim zakonom, je ureditev pravne podlage dostopa do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive z vidika nacionalne varnosti. Razkritje določenih podatkov bi lahko pripeljalo do kršenja človekovih pravic in do škodljivih ter celo nepopravljivih posledic za državo. Gre za gradivo, ki se nanaša večinoma na aktivnosti Službe državne varnosti zoper tuje državljane, ki jih lahko še vedno spremlja tudi SOVA v skladu s svojimi zakonsko določenimi nalogami. Razkritje sodelovanja oseb v korist Slovenije bi lahko imelo negativne posledice za varnostne in druge interese naše države. Pričakujemo, da bomo vsi pristopili k reševanju nastalega problema državotvorno in da bo tudi opozicija ravnala enako, kot je ravnala v času svoje vladavine - tako, da se zaščitijo podatki, ki zadevajo tujino in bi tam lahko ogrozili posameznike ali interese države, odprti pa naj ostanejo dokumenti o notranjepolitičnem delovanju nekdanje Službe državne varnosti.
Mestni odbor LDS Ptuj
. //>//'13
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Premalo se zavedamo, kakšen vzgled smo generacijam, ki
prihajajo za nami
Tatjana Rutar je v podjetništvo skupaj z možem zajadrala pred 11 leti. Z nakupom franšize Linea Snella, ki velja za eno najučinkovitejših naravnih metod oblikovanja telesa na svetu, pa je stopila na svojo pot in tako pred dobrima dvema letoma ustanovila lastno podjetje Antares linija, d. o. o. Pravi, da je za uspeh potreben dober tim so -delavcev, ki mu je treba zaupati.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Pred 10 leti se je njena teža zaradi hudega šoka - smrti otroka - zelo povečala in iskala je vsemogoče rešitve za ureditev svojega videza in dobrega počutja. Prestala je različne diete, ki pa so njeno stanje samo še poslabšale. Bazalni metabolizem je izčrpala do skrajnih mej in si načela tudi zdravje. V iskanju zdravega izgubljanja telesne teže se je v Ljubljani srečala s centrom Linea Snella (LS v nadaljevanju), kjer so zelo strokovno pristopili k njenemu reševanju in jo tudi napotili k zdravnikom, saj so uvideli, da je že zelo načela svoje zdravje. Tako je prvič spoznala način delovanja v organizaciji, ki jo je zelo navdušil. Ob selitvi na Ptuj so ji predlagali, naj jo popelje na naš konec, in odločitev je padla. Od novembra 2008 so prisotni v Poslovno-stanovanjskem centru Mlekarna. Pred kratkim so odprli še eno enoto v Murski Soboti. Veliko jih je namreč ptujski center obiskovalo iz Pomur-ja, kljub enourni vožnji. Kljub trenutno zaposlenim šestim tera-pevtkam v obeh centrih še vedno iščejo nove sodelavce, saj zaradi vse večjega obiska ne želijo izgubljati na kakovosti dela.
Kaj ima Linea Snella, česar drugi nimajo, oz. v čem se razlikuje od drugih ponudnikov podobnih storitev na trgu?
Svoje delo opravljamo predano, strokovno in uspešno, kar potrjujejo več kot 25 let mednarodnih izkušenj in na tisoče žensk, ki so z metodo uspešno preoblikovale svojo postavo, si zagotovile trajno telesno formo in izboljšale kakovost življenja. Povezujeta nas timski duh in zelo dobra organizacija krovne firme, ki skrbi za naše nenehno
izobraževanje, izpopolnjevanje ter gre z novostmi naprej. Smo med vodilnimi, ki sledimo zdravemu načinu življenja, in to skušamo prenašati ter izboljševati kakovost življenja našim strankam na vseh področjih njihovega življenja. Ustvarjamo čisto poseben svet za ženske, kjer se lahko odprejo, sprostijo in ob pomoči strokovnjakov izboljšajo kvalitete vsakdanjika. Zagotavljamo jim intimnost, strokovno vodenje, saj so vse naše tera-pevtke zelo dobro podkovane na področjih zdrave prehrane in varne vadbe. Sodelujemo s strokovnjaki s področja nutricistike, čustvene inteligence ter fiziote-rapevti. Stranke, ki nas obiščejo, so nadvse zadovoljne z našim delom, saj v 98 odstotkih celo presežejo zagotovljene rezultate - tudi tiste, ki do sedaj niso imele uspehov z raznimi kurami. Zelo vesele smo, ko ob doseženem rezultatu proslavijo z nami in izrazijo hvaležnost. Priznanje, da smo uspele, nas dviguje in motivira za nadaljnje delo.
Kaj pa cene vaših programov?
Naše storitve imajo oblikovano ceno glede na vse, kar nudimo svojim strankam, in verjamem, da smo dostopni prav vsaki ženski ne glede na njene finančne zmožnosti. Tukaj gre za lastno ceno, ki si jo posameznica ustvari. Mnoge povedo, da je bila to najboljša naložba v življenju. Ko odhajajo tako telesno kot psihično bolj zadovoljne v življenje, vemo, da smo opravili čudovito delo. Vsekakor brez sodelovanja ni rezultata in ni zmage.
Kakšno je po vašem mnenju na Ptuju podjetniško okolje?
Tatjana Rutar (druga z leve): »Ustvarjamo čisto poseben svet za žene, kjer se lahko odprejo, sprostijo in ob pomoči strokovnjakov izboljšajo kakovost vsakdanjika. Zagotavljamo jim intimnost in strokovno vodenje.«
Težko bi ocenila, vendar, po občutkih, se mi zdi velika tekmovalnost in nepovezanost. Še vedno gleda vsak samo sebe, kar je seveda značilno za čas, v katerem živimo, in strah za obstoj. Mislim pa, da bi s povezovanjem in združevanjem dobrih podjetniških načinov dosegli mnogo več in dvignili kakovost bivanja in življenja na Ptuju. Mesto sicer ponuja ogromno športnih možnosti, vendar se zaradi slabše organizacije in tekmovalnosti lahko potencialni uporabnik počuti zmedenega in navadno ne izbere ničesar ali pa bega iz enega načina rekreiranja k drugemu. LS sicer nima neposredne konkurence v pravem smislu besede, saj smo ustvarili poseben svet, ki ga je težko povsem posnemati, zaradi dobro vodenega mehkega dela naših aktivnosti. Vsekakor pa si želimo ponuditi možnost vsem ženskam Ptuja in okolice, da nas spoznajo in prisluhnejo naši zgodbi.
Ali kdaj razmišljate, da bi se zaradi gospodarske krize morali prestrukturirati?
Osebno verjamem v metodo dela, ki sem jo spoznala in jo vsakodnevno dopolnjujemo. Živimo v času, kjer bo vedno večja potreba po delu na sebi in skrb za lastno fizično ter psihično kondi-cijo. Naše zdravstveno stanje je odvisno od nas samih in s tem zavedanjem bomo delali še naprej. Mislim, da opravljamo veliko poslanstvo dviganja zavesti
ljudi, da poskrbijo zase. V uspeh ne dvomimo in tudi ne razmišljamo o neuspehu. Iščem nove poti v smeri, ki sem si jo začrtala, in vem, da je to del mojega poslanstva.
Kaj svetujete vsem, ki se želijo dobro počutiti, pa jim nikakor ne uspeva?
Vsekakor, da najdejo tim ljudi, ki mu bodo zaupali. Vemo, da je najtežje biti sam, saj ko nastopi obdobje krize, gremo težko naprej brez pomoči. Najpomembnejša pa je notranja, lastna odločitev, da si res želiš nekaj spremeniti v svojem življenju. Vse premalo se zavedamo, kakšen vzgled smo generacijam, ki prihajajo za nami, kakšno podobo zdravega človeka jim zapuščamo in koliko nas skrbi za njihovo prihodnost. Dovoliti si je treba spoznati nas, nove stvari in mnenje ustvarjati po lastni izkušnji, ne po pripovedovanju drugih. Če dodam misel, ki sem jo prebrala v eni od knjig in zelo dobro opisuje, kar želim izraziti: »Življenje naj ne bo roman, ki so nam ga dali, marveč roman, ki smo ga sami napisali« (Novalis).
Zato pišem svojo zgodbo, kot mnogi drugi Ptujčani verjamem, da bo uspešna. Moja želja je pokazati, da smo sami ustvarjalci svoje usode, da si vsi skupaj zaslužimo prihodnost, ki bo v ponos generacijam, in ne dovolimo, da mladina obupa nad pesimizmom današnjega časa.
14 . //V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Inovativne podjetniške ideje doma tudi na Ptuju
Kot smo zapisali v januarski številki Ptujčana, je Manager klub Ptuj januarja izbral najuspešnejšo realizirano podjetniško idejo. Zmagovalca sta Ptujska klet vinarstvo, d. o. o., ter Trgovina, svečarstvo Kostanjevec Milena, s. p. - Ilkos. V nadaljevanju predstavljamo podjetniške ideje sedmih finalistov.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Kdo se je lahko prijavil
Kandidirala je lahko gospodarska družba ali samostojni podjetnik s sedežem na območju UE Ptuj, ki je uspel/-a realizirati drzno podjetniško idejo v obdobju zadnjih 5 let. Kriteriji izbora so bili: izvirnost ideje, poslovni učinki, potencial ideje in odnos realizacije ideje do družbenega in naravnega okolja. Komisijo so sestavljali strokovnjaki iz različnih področij, vsi člani Manager kluba Ptuj: Vlasta Stojak je predsedovala komisiji, drugi člani so bili: Miran Senčar, Darja Potočnik Benčič, dr. Branko Mayr, mag. Matej Gajzer ter Vilko Pešec.
Izbranih sedem finalistov
Podjetje Albin Promotion je
našlo tržno nišo na kitajskem trgu z izvozom piščančjih tac, ki so pri nas končale na odpadu ali kot sestavina pasje hrane. Ugotovili so, da je ta za naše razmere nezanimiv produkt na Kitaj -skem specialiteta. Z dejavnostjo ustvarjajo dobiček. Potencial ideje izkazujejo z ustvarjanjem novega produkta - obdelanih piščančjih tac. Pričakujejo rast na kitajskem trgu.
Podjetje Inovativa plus se ukvarja s trženjem tapet. Ker sta partnerja razmišljala, da je posel tvegan in je zato najemnina visok strošek, sta postavila spletno trgovino www.tapetedecor.si. Tudi za oglaševanje sta uporabila spletna orodja. Poteza se je izkazala za zelo dobro. Širitev je bila zaradi poslovnih uspehov možna, odprla sta atelje. Podjetje s sedežem na Pivkovi ulici na Ptuju je bilo ustanovljeno konec leta 2009. Omenjeni atelje je urejen v obliki bivalnih prostorov, da stranka dobi otipljiv občutek
prodajnega programa.
Podjetje Intera je leta 2007 ponudilo trgu inovativno spletno orodje Intrix CRM in tako med prvimi v Sloveniji ponudilo IT-rešitev, ki deluje na spletu. Interina rešitev Intrix je prevedena v nemški, angleški, hrvaški, srbski, bolgarski in kitajski jezik. Ponujeno spletno rešitev je možno uporabiti kjer koli na svetu, uporabnik potrebuje le dostop do interneta. Ob tem ponuja takšen model, da naročnik aplikacijo najame, plačuje mesečni pavšal in tako nima stroškov s strojno ali programsko opremo, varovanjem in arhiviranjem podatkov. Prisotni so tudi na Hrvaškem, v Srbiji, Kanadi, Črni gori, Makedoniji, Kitajski ter Nemčiji. So prejemniki številnih nagrad in priznanj, februarja letos so se ponovno uvrstili med finaliste projekta Zlata nit 2010.
Modni atelje Sabine Hamer-šak je ustvarjalna delavnica na Prešernovi ulici, v kateri Sabina in stranka ustvarjata izdelek. Oblačila izdeluje in prodaja v istem prostoru, to je v starem mestnem jedru, na katerega smo vsi tako ponosni in kateremu nekaj obrtnikov in umetnikov vrača nekdanji utrip. Pogosti obiskovalci ateljeja so tujci. In kaj je posebnost Sabi-ninih kreacij? Izdelek je vnaprej pripravljen do te mere oz. oblike, da ga lahko v čim krajšem času dokonča. Izdelki tudi niso pripravljeni v končni konfekcijski številki, ampak v kar širokem razponu, kar spet omogoča hitro izdelavo končnega izdelka. Lep primer so krožna krila. Način omogoča uporabo različnih, med seboj kompatibilnih materialov. Zaradi sloga je tudi odpada zelo malo, saj je možno ostanke enega izdelka uporabiti pri izdelavi naslednjega. Krila so odšla na
Zmagovalca podjetniške ideje so razglasili v idiličnem okolju vinogradništva Šuman v Zavrhu, 21. januarja.
Nizozemsko, v Ameriko, Nemčijo, Francijo, Južno Afriko, na Hrvaško, Madžarsko in še kam.
Srečko Molk oblikuje nakit iz lesa. Nad lesom se je navdušil že kot otrok v rezbarskem ateljeju sorodnika. Nato ga je pot peljala v srednjo lesarsko šolo in od tam po nekem naključju k oblikovanju unikatnega nakita iz lesa. Vsak kos lesa s svojimi letnicami, barvami, grčami in drugimi napakami ponuja umetniku ideje za unikatni nakit. Za prstane, zapestnice in uhane uporablja od avtohtonih in vse do tropskih vrst lesa. Najlažje oblikuje iz sadnih vrst lesa, saj je ta les bolj prožen in ubogljiv. Uspelo se mu je uvrstiti med slovenske ustvarjalce izdelkov.
Naj podjetniški ideji leta 2010
»Čeprav smo o kriterijih razpisa veliko razmišljali in smo bili prepričani, da so dobro postavljeni, smo se soočili z dejstvom, da je zelo težko, če ne kar nemogoče, z istimi parametri ocenjevati majhna in velika podjetja, manjše in večje podjetniške ideje,« pove predsednik društva Miran Senčar. Zato so člani izbrali dve podjetji, in sicer Ptujsko klet vinarstvo z blagovno znamko Pullus v kategoriji velikih podjetij ter podjetje Ilkos, ki se ukvarja z ločevanjem parafina od plastične embalaže in ponovno uporabo parafina.
»Blagovna znamka Pullus je velika zgodba, je zgodba velikega podjetja. Za uresničitev zastavljenih ciljev je aktivno delovala številna ekipa in je zaradi svojih sposobnosti, vizije in pripadnosti
tudi uspela. Vendar je dimenzija ideje tako zelo drugačna, kot so dimenzije drugih podjetnikov in njihovih idej. Pri izboru ino-vativne podjetniške ideje v letu 2010 smo se v Manager klubu naučili, da je treba podjetja in njihove ideje razvrstiti v vsaj dva velikostna razreda.
Trgovina, svečarstvo Kostanjevec Milena, s. p. - Ilkos je še en zanimiv projekt - recikliranje odpadnih nagrobnih sveč. Proizvajalci sveč se zavedajo problema odpadnih sveč. Sveče so sestavljene iz različnih materialov, ki jih težko ločujemo. Tudi količina teh odpadkov je za okolje velik problem. Z novo tehnološko linijo je podjetje prvo v Sloveniji začelo s predelavo odpadnih sveč. Projekt je v celoti izpeljan s strani Marjana Kostanjevca, direktorja podjetja. Celotna linija predstavlja inovacijo. Gre za lasten razvoj linije, v kateri bodo uporabljeni deloma klasični stroji, deloma bo vključena dodatna oprema za doseganje končnih ciljev. Ločevanje parafina od plastične embalaže, predelava odpadnih materialov v vhodne surovine za ponovno proizvodnjo sveč: parafin, plastika, kovina. Ker tudi v tujini ne obstaja takšna predelovalna linija, načrtuje podjetje konstantno rast števila zaposlenih, rast prihodkov in dobička. Z vidika širše družbe pa predstavlja ideja recikliranja odpadnih nagrobnih sveč eno pomembnejših aktivnosti za lepše in bolj zdravo okolje,« je v imenu Manager kluba Ptuj razložila predsednica komisije mag. Vlasta Stojak.
.	15
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Od nas je odvisno, kako bomo svojo ponudbo
predstavili gostu
Konec januarja so v Termah Ptuj na novinarski konferenci predstavili letošnje usmeritve, pro -gram v času kurentovanja ter statistiko obis -kovalcev. Lani so imeli 110.500 nočitev. Zavedajo se, da je na trgu veliko ponudb, od njih pa je odvisno, kako bodo hotel, čudoviti wellness, mesto Ptuj in enkratno okolico predstavili gostu, da se bo odločil za oddih v našem okolju.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Rekordna rast nočitev gostov iz Srbije
V vseh namestitvenih kapacitetah so lani ustvarili okoli 110.500 nočitev, kar je enak obseg števila nočitev kot v letu poprej . V Grand hotelu Primus in apartmajih skupaj so gosti ustvarili za dobre 3 % več nočitev, blizu 3 % več nočitev so lani zabeležili tudi v kampu. Domači gosti so v hotelu in apartmajih skupaj ustvarili za pol odstotka več nočitev in za 11 % več nočitev v kampu. Tuji gosti so v hotelu in apartmajih skupaj ustvarili lani za blizu 7 % več nočitev, medtem ko so v kampu zabeležili dvoodstotni padec tujih nočitev. Med tujimi gosti so lani zabeležili največjo rast nočitev srbskih (45-odstotna rast), italijanskih (27-odstotna rast) in nemških gostov (15-odstotna rast). V Termalnem parku in v hotelskem kopališču je Terme Ptuj obiskalo skupaj okoli 245.000 dnevnih kopalcev, kar je na nivoju lanskega leta. Slednje gre pripisati številnim spremljevalnim in že tradicionalnim dogodkom v poletni sezoni, s katerimi bogatijo celovito kopališko ponudbo.
Pohvale na eni strani, na drugi kritike
Turistično ponudbo oblikujejo v skladu s pričakovanji in željami gostov, zato so bistvene povratne informacije. Obiskovalce spodbujajo, da izpolnijo ankete o zadovoljstvu gostov oziroma vpišejo svoje misli v t. i. knjigo vtisov in pritožb (sama sem pokukala v knjigo ter prebrala, da na eni strani gostje hvalijo storitve in osebje, na drugi strani pa
imajo tudi pripombe v zvezi s storitvami in osebjem; veliko lepih besed namenijo tudi staremu mestnemu jedru, kjer pa si želijo več vsebinsko raznolike ponudbe). Vsa pridobljena mnenja, pohvale in kritike redno obravnavajo, saj so te pomembna usmeritev pri oblikovanju turistične ponudbe in pri odpravi morebitnih pomanjkljivosti. Tovrstna poročila z ustreznimi ukrepi za izboljšave pripravljajo direktorji, odgovorni za posamezne profitne centre, obravnavajo pa se tako na ravni družbe kot na nivoju Savine dejavnosti Turizem. »Zaradi želja oz. pričakovanj gostov smo med tednom v času počitnic prilagodili odpiralni čas hotelskih savn od 11. ure dalje, sicer so savne med tednom odprte od 15. ure dalje,« pove direktorica hotela Milena Mojzeš in nadaljuje, da je pomembna pohvala, ki so jim jo izrekli slovenski obiskovalci, zagotovo priznanje za najbolj priljubljen slovenski hotel v kategoriji štirizvedičnih hotelov v letu 2010 (izbor poteka pod pokroviteljstvom radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija«). V akciji, ki je potekala v lanskem letu, je sodelovalo 105 hotelov iz vse Slovenije.
V času krize izredno težko obdržati goste
Inovativnost pri oblikovanju turistične ponudbe je glavna usmeritev tudi na prodajnem področju, ki ga krepijo z inovativ-nimi marketinškimi prijemi - so prvi med slovenskimi toplicami, ki so začele v prodajne namene uporabljati tudi priljubljena socialna omrežja. Sodelujejo z znanimi obrazi iz različnih po-
Izjavi dveh turistov
Andreja Saksida, Volčja Draga
V Grand hotelu Primus mi je bila zelo všeč urejenost sob in sadje za dobrodošlico. Čistoča bazena in ponudba različnih vrst savn ter drugih wellness storitev sta na visokem nivoju.
Pogrešala sem bolj pestro ponudbo jedi pri zajtrku (domače marmelade, boljši izbor čajev ...) in večerji (skromna ponudba vegetarijanskih in nizkoka-loričnih jedi).
Damjan Mozetič, Renče Za obisk hotela Primus sva se s partnerico odločila zaradi ugodne ponovoletne ponudbe, ki so nam jo poslali na dom. Bazeni so lepo urejeni, hrana pa bi lahko bila boljša. Recep-torka ni bila najbolj prijazna, drugače pa sva imela z drugim osebjem dobre izkušnje.
dročij družbenega življenja, kot so npr. Dejan Zavec, Tadej Toš, Alenka Gotar, Plavalna reprezentanca Slovenije, Košarkarska reprezentanca Slovenije. Na nove ciljne trge držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, od katerih si v prihodnje veliko obetajo, nastopajo poenoteni v okviru skupne blagovne znamke Sava Hotels & Resorts. V okviru družbe za upravljanje turistične dejavnosti Sava TMC, d. o. o., so vzpostavili nov oddelek za marketing, katerega glavna naloga je oblikovanje in učinkovito izvajanje skupne in notranje usklajene prodajne politike.
128 sodelavcev
V termah je zaposlenih 128 sodelavcev, kar je na nivoju leta poprej. V tematske zgodbe (najbolj prepoznavne so Rimske igre in Primusove vinske zgodbe, op. a.) pa vključujejo tudi zunanje sodelavce. S številnimi spremljajočimi dogodki spodbujajo tudi malo podjetništvo. Njihovi
gostje se udeležujejo izletov, ki jih organizirajo v sodelovanju z zunanjimi ponudniki (ogledi turističnih in kulturnih znamenitosti, spoznavajo lokalne kulinarične dobrote v najširšem smislu, obiščejo turistične kmetije, rokodelce, udeležijo se pohodov). Sodelujejo z lokalnimi turističnimi organizacijami, turističnimi društvi ter s številnimi drugimi kulturnimi, športnimi, rekreacij -skimi društvi in prostovoljnimi organizacijami. Pri tem nastopajo v različnih vlogah: bodisi kot pobudniki in nosilci projektov, h katerim vabijo partnerje v okolju, bodisi kot eden izmed sodelujočih partnerjev, pogosto pa tudi kot sponzor, saj številnim projektom namenjajo tudi finančno ali materialno podporo.
Usposabljanje zaposlenih
V okviru Poslovne skupine Sava so vzpostavili dolgoročen sistem usposabljanja vseh sodelavcev. Za zaposlene v storitvenih dejavnostih, ki imajo nepo-
16 . //V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
sreden stik s strankami, izvajajo različne izobraževalne programe, kjer se učijo celovitega pristopa v ravnanju s stranko. Branka Ser-ban, zaposlena v recepciji hotela, se je udeležila celoletnega izobraževalnega projekta »Dodatna in navzkrižna prodaja« in je ena izmed šestih najbolje ocenjenih sodelavcev na nivoju dejavnosti Turizem s področja učinkovitosti
dodatne in navzkrižne prodaje. S tem si je lani jeseni prislužila tudi strokovno ekskurzijo, v okviru katere so si nagrajeni sodelavci ogledali hotele Schloss Velden, Lake's in Park Portschach. »Resnično moram pohvaliti predavatelja, saj smo se na zabaven način veliko naučili. Primeri in situacije, ki smo jih obravnavali, so prisotni pri našem vsakdanjem
delu z gosti in menim, da je takšno šolanje še kako dobrodošlo. V hitrem tempu večkrat pozabimo na dodatne vsebine, ki jih lahko gostu ponudimo, s ciljem zadovoljiti njegova pričakovanja in seveda pospešiti prodajo ter doseči skupen cilj - zadovoljstvo in uspeh. Priznanje za učinkovitost dodatne in navzkrižne prodaje na nivoju dejavnosti Turizem si se-
veda štejem v čast in mi pomeni motivacijo za vnaprej. Danes je na trgu veliko ponudb in samo od nas je odvisno, kako bomo naš hotel, čudoviti Wellness, mesto Ptuj in čudovito okolico predstavili gostu, da se bo odločil za oddih v našem okolju,« pove Serbanova.
Ptuj predstavljal Združenje zgodovinskih mest na Dunaju
Slovenska mesta so s svojo dediščino, s svojimi legendami in s svojo sodobno živahnostjo na presenetljive načine povezana z okoljem, zato je vsako tako zelo drugačno. Ptuj je del Združenja slovenskih zgodovinskih mest, ki predstavlja svojo bogato turistično ponudbo na številnih sejmih in prireditvah v Sloveniji in tujini. Na Turističnem sejmu na Dunaju v januarju so ob turističnih informatorjih naše mesto predstavljali člani društva Ce-sarsko-kraljevi Ptuj oziroma Plesna skupina Pelegrina ter Kopjaši iz Markovcev.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Naselbinska kultura v Sloveniji, ki ji sledimo od prvih tvorb prazgodovinske dobe prek srednjega veka do baroka in povojnega časa, je v Sloveniji izredno bogata. Stara, zgodovinska, največkrat srednjeveška mesta predstavljajo za državo Slovenijo izreden potencial, narodovo bogastvo. Tretjina slovenskih mest je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in po predhodnem Zakonu o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) razglašenih za spomenike. Še več pa je mest, ki imajo za spomenik razglašene samo posamezne dele naselij. Mesta imajo svoje skupne lastnosti in tudi težave pri svojem delu in predvsem oživljanju starih mestnih jeder, kjer življenje zamira. Vlaganja v prenovo starih mestnih jeder so majhna, zato so objekti v zelo slabem stanju. Slabo urejeni so javni prostori - ulice, trgi, zelene, pešpovršine. Infrastruktura je zastarela. Velik problem predstavljata promet in mobilnost. Po letu 1991 se je močno spremenila tudi lastniška struktura stanovanj v starem mestnem jedru. Le manjši delež stanovanj je še v občinski lasti,
novi lastniki pa nimajo potrebnih sredstev za obnovo. Ker občine, ki se srečujejo z zgoraj navedenimi problemi, med seboj niso povezane, v dialogu z državnimi organi in institucijami in pri pridobivanju sredstev doma in v tujini ne morejo delovati usklajeno in tudi ne uspešno reševati zahtevnih strokovnih problemov. Prav zato so nekatere občine, ki se teh problemov bolj zavedajo, dale pobudo za ustanovitev Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Združenje zgodovinskih mest Slovenije, gospodarsko interesno združenje, je bilo ustanovljeno 12. junija 2001 na Ptuju. Sedež Združenja je na Mestnem trgu 15 v Škofji Loki. Zastopalo naj bi interese mest in gospodarskih družb na področju ohranjanja in spodbujanja življenja in razvoja starih mestnih jeder ter hkrati skrbelo za kulturno dediščino Slovenije.
Turistični sejem na Dunaju
Z namenom organiziranega sodelovanja pri izvajanju prenove starih mestnih jeder so skupščine občin Piran, Ptuj in Škofja Loka že leta 1993 ustanovile Skupnost starih mest Republike Slovenije.
Na Turističnem sejmu na Dunaju so mesto Ptuj kot del Zveze zgodovinskih mest predstavljali člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj.
»Potem je ta skupnost prerasla v združenje, kjer je članic 10 občin (Celje, Idrija, Kamnik, Kobarid, Koper, Kranj, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tolmin in Tržič, pri skupni promociji pa sta vključena še Ljubljana in Maribor). Vsa leta smo aktivi tudi na promocijskem področju in se udeležujemo sejmov in predstavitev po Sloveniji in tujini. Lani smo skupaj s Slovensko turistično organizacijo izdali katalog Mesta kulture, tako da se s posebnimi produkti starih mest predstavljamo z eno- do tridnevnimi paketi. Na dunajskem turističnem sejmu smo prvič prisotni, smo pa bili med drugim že na tovrstnem sejmu v Milanu. Poleg predstavitve s turističnimi informatorji pripravimo tudi program z nastopajočimi, ki so vsakič iz druge občine. Tokrat se predstavlja Ptuj z nastopajočimi skupinami, in sicer s Kopjaši iz Markovcev in s predstavniki društva Cesarsko-kraljevi Ptuj oziroma Plesno skupino Pelegri-na,« je povedala Klavdija Petek z MO Ptuj.
S predstavitvijo na turističnem sejmu na Dunaju, ki ga obišče med 120 in 150 tisoč obiskovalcev, je bil zadovoljen tudi Jan Ciglenečki, vodja predstavništva Slovenske turistične agencije v Avstriji: »Zadovoljni smo z obiskom, saj se v eni hali predstavljajo vse države izven Avstrije, v drugi hali je avstrijska turistična ponudba, ki je ogromna. Iz Slovenije se predstavlja več kot 20 podjetij, med katerimi je največ slovenskih zdravilišč, potem predstavljajo mesta, predstavljajo se Zveza zgodovinskih mest, Posočje kot regionalna turistična organizacija in tudi hotelska ponudba Portoroža. Med Avstrijci so izredno iskane vinske ceste, ki jih imajo neverjetno razdela-ne v njihovih vinskih regijah, in preko tega delajo ogromen posel. Lani smo Slovenci izdali katalog vinskih cest, za kar je tudi na tem sejmu izredno zanimanje. Kulinariko in vina lahko namreč odlično kombiniraš z drugo ponudbo, kot so kultura, zdravilišča
.	17
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Veliki oljenki za Kulturno društvo Zbor sv. Viktorina in
Lidijo Majnik
Veliki oljenki MO Ptuj sta letos prejela Kulturno društvo Zbor sv. Viktorina za izjemne dosežke na področju zborovskega petja s 40-letnim neprekinjenim delovanjem in Lidija Majnik za dolgoletno aktivno strokovno delo in velik osebni prispevek na področju knjižničarstva kot kulture nasploh.
Bronja Habjanič
Foto: Langerholc
Kulturno društvo Zbor svetega Viktorina
Kulturno društvo Zbor svetega Viktorina je bilo ustanovljeno leta 1971 in neprekinjeno deluje že 40 let. Zbor je ustanovil zborovodja Maksimiljan Feguš, preteklih 18 let ga uspešno vodi zborovodkinja Sonja Winkler.
V letih je zbor postal simbol zborovskega petja na Ptuju in v širšem ptujskem območju. Zbor uspešno deluje tudi v mednarodnem prostoru, z vidnimi nastopi po Italiji, Avstriji, Nemčiji, Poljski in Hrvaški. Redno sodelujejo tudi na občinskih revijah, proslavah ter v zadnjem času na mednarodnih in dekanijskih revijah.
Člane zbora povezuje veselje do petja, druženja in plemenitega ustvarjanja za doživetje prosvetnih in cerkvenih praznikov in slavnostnih družbenih dogodkov.
Petje v zboru povezuje več generacij in večini pomeni življenjski slog, povezuje mlade in starejše v srečevanju, ustvarjanju in rojevanju novih spoznanj. Tako včasih v duru, včasih v molu z glasbo prepletajo svoja življenja v zakonu s priimkom »Zbor svetega Viktorina«.
»Smo cerkveni pevski zbor. Pojemo pri liturgiji vsako prvo nedeljo v mesecu, delujemo pa tudi na širšem družbenem področju - nastopamo na različnih revijah in koncertih. Sestava zbora je mešana, članov je okrog štirideset. Prejeto priznanje nam pomeni veliko, saj se na ta način tudi zavedamo, da smo prisotni v ptujskem prostoru, da nas ljudje poznajo, da je naša ciljna publika senzibilna za naše delo. Petje je namreč živa stvar. Zelo bomo
veseli, če bomo zmogli in smeli peti še naprej z namenom, ki je nam lasten. V petju bomo tudi v prihodnje doživljali največ, kar se da, in se tako še bolj približali našim poslušalcem,« je v imenu zbora povedal predsednik Dušan Winkler.
Lidija Majnik
Lidija Majnik se je v Ljudski in študijski knjižnici zaposlila leta 1974. Sprva je bila knjižničarka, nato višja knjižničarka. Od leta 1983 do 2000 je bila ravnateljica knjižnice. Z izjemo obdobja 2000-2004, ko je bila poslanka Državnega zbora RS, je vso službeno pot prehodila v knjižničarstvu. V juliju 2010 se je upokojila. Ves ta čas je bila tudi aktivna članica Društva bibliotekarjev.
Knjižnica, ki je pod njenim vodstvom delovala v zgornjem nadstropju minoritskega samostana na Ptuju, je delala v neustreznih kadrovskih in prostorskih pogojih, zato si je še posebej prizadevala za povečanje števila zaposlenih in za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delo. Sad njenih prizadevanj je za tretjino večji kadrovski potencial knjižnice, ki sedaj deluje v zgradbi Malega gradu na Prešernovi ulici. Pri projektiranju in izgradnji knjižnice je ves čas aktivno sodelovala kot vezni člen med investitorjem in uporabniki knjižnice. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj danes velja za eno najlepših ne le slovenskih, temveč evropskih knjižnic - knjiga Željka Kozinca »Vrata v vse čase« in portal www.libarybuildings.info jo umeščata med prve v slovenskem prostoru.
Ob svojem rednem delu v knjižnici je aktivno delovala tudi
Z leve: veliki oljenki sta prevzela Dušan Winkler v imenu društva sv. Viktorina in Lidija Majnik, predala pa župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in Gorazd Žmauc, predsednik komisije za odlikovanja in priznanja MO Ptuj.
na drugih področjih kulture, tako je bila dva mandata predsednica Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturo, Območne izpostave Ptuj, je pa tudi predsednica Sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj. Že peti mandat je svetnica Mestnega sveta MO Ptuj.
vo ena najlepših evropskih knjižnic, ki ima tako dušo kot vsebino in resnično smo lahko ponosni ne samo na stavbo, ampak tudi na vse zaposlene, ki v tej stavbi delajo. Obnova Malega gradu je trajala zelo dolgo in priznanje - velika oljenka je pravzaprav
Na slovesnosti ob kulturnem prazniku podeljuje svoja priznanja tudi Zveza kulturnih društev Ptuj. Letos je plaketo prejela ljubiteljska slikarka Cecilija Bernjak.
»Moje dolgoletno delo na kulturnem področju je bilo lepo, prineslo mi je veliko zadovoljstva in lepih trenutkov, pa tudi veliko težav, ampak zame pravijo, da sem trmasta in na srečo so me skozi mojo delovno dobo zmeraj spremljali številni ljudje, ki so enako kot jaz verjeli, da je možno tudi na Ptuju premikati velike stvari, in dokaz je zagoto-
zame nagrada za vsa tista leta, ko smo v obnovo vložili resnično ogromno truda in dela. Je priznanje in nagrada ob koncu ene prehojene poti, saj sem se lansko leto upokojila. Zdaj so pred mano drugačni izzivi, ki se jih ne bojim,« je po podelitvi povedala Lidija Majnik.
18 . //V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Žabe na gostovanju v Sarajevu na prestižnem mednarodnem
gledališkem festivalu
Zaposlenim v ptujskem gledališču bo 45. Borštnikovo srečanje ostalo v trajnem spominu, saj je gledališče prvič v svoji zgodovini prejelo nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov za najboljšo uprizoritev sezone - za predstavo Žabe v režiji Jerneja Lorencija, igralka Pia Zemljič pa je bila nagrajena z Borštnikovo nagrado za vlogo v tej predstavi.
Bronja Habjanič
26-letna tradicija Festivala »Sarajevska zima«
Uspeh Žab so opazili tudi gledališki kritiki in ustvarjalci v Bosni in Hercegovini ter ekipo povabili na gostovanje v Sarajevo - na festival, imenovan »Sarajevska zima«. 15. februarja so si tako najboljšo slovensko predstavo minule sezone ogledali tudi tamkajšnji ljubitelji odrske umetnosti.
Mednarodni festival »Sarajevska zima« je tradicionalno zbirališče umetnikov iz različnih držav. Festival je z leti postal neločljiv del mesta in njegovih prebivalcev, ki ga spremlja več različnih prireditev in dogodkov. Postal je simbol svobode, ustvarjalnosti in spoznavanja različnih kultur in civilizacij. Organizator festivala je Mednarodni center za mir, ki je član Mednarodnega društva za scenske umetnosti (ISPA), Evropskega združenja festivalov (EFA) in Združenja Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja (BJCEM). Mednarodni festival, katerega direktor je Ibrahim Spahic, je tudi dobitnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj.
Gajaš, arestant na 20. Dnevih komedije v Celju
25. februarja je v tekmovalnem programu na Dnevih komedije v Celju z monokomedijo Gajaš, arestant nastopil Vlado Novak. Nadaljevanje Petelinjega zajtrka v gledališki izvedbi prvaka SNG Drame Maribor je ravno tako, če ne še bolj gledano, kot je bilo dogajanje na filmskem platnu. Pišti Gajaš, legendarni avtome-hanik iz Lainščkovega romana
Petelinji zajtrk tudi znotraj zapora ostaja zvest samemu sebi in se ne odreče svojemu specifičnemu pogledu na svet in dogajanju okoli sebe. Igralec Vlado Novak je z Gajašem ustvaril lik, ki gledalcev nikakor ne pusti ravnodušnih, in zato predstava ptujskega gledališča doživlja izjemen uspeh vsepovsod tam, kjer gostuje.
Žabe tudi na 41. Tednu slovenske drame v Kranju
Predstava Žabe se je uvrstila tudi v tekmovalni program Tedna slovenske drame v Kranju, odigrali pa jo bodo 28. marca.
41. Teden slovenske drame se bo v Prešernovem gledališču v Kranju odvijal od 21. marca do 1. aprila. Marko Sosič, ki si je ogledal natanko sedemintrideset predstav, je z letošnjim izborom zaokrožil tudi svoj dveletni se-lektorski mandat. Letošnje predstave, ki jih je selektor uvrstil v tekmovalni in spremljevalni program, se tematsko poglabljajo v teme, ki kritično reflektirajo stanje sodobnega človekovega duha in sodobne družbe. Nekatere izmed predstav v tekmovalnem delu, ki so nastale na osnovi modernih in sodobnih slovenskih dramskih besedil ali na osnovi sodobnih dramskih priredb, te-matizirajo in problematizirajo našo polpreteklo zgodovino, skupen zgodovinski spomin ter skozi ostro samoizpraševanje odpirajo vprašanja o odgovornosti do nasilja. Tematiziranje in problematiziranje sedanjosti ter njenega družbenega ustroja, v katerem latentno deluje človekova uničevalna sla do bližnjega,
ki se rojeva iz zavisti, ignorance, kapitala, politike, oblasti, iz šibkosti in ranljivosti in ki razžira posameznikov notranji svet ter njegovo dostojanstvo, se kažeta tako v postavitvah klasičnih del slovenske dramatike kot tudi v sodobni dramski pisavi, ki je zastopana tako v tekmovalnem kot v spremljevalnem programu. Med njimi so tudi predstave, ki se prodorno zazrejo v globoko ranljivost in dezorientiranost stanja duha sodobnega človeka ter v njegovo brezizhodno hre-penenjsko razsežnost, v kateri
Bronja Habjanič
Vseskozi je bil cilj povečanje vidnosti programa in s tem tudi večja prepoznavnost. V začetku februarja je iz uredništva PeTV prišla novica, da bodo odslej dogajanje s Ptujskega lahko gledalci spremljali tudi širom Slovenije. Veliko je namreč Ptujčanov, ki ne živijo tukaj, a svoje mesto pogrešajo in želijo vedeti, kaj se z njim in v njem dogaja.
Od 12. februarja je PeTV viden tudi na RTV, Regionalnem centru Maribor (Tele M). Vsako soboto ob 13.05 si bo tam v dvajsetih minutah mogoče ogledati dogajanje iz našega mesta. Izmed vseh treh tedenskih kronik ptujsko uredništvo izbere deset prispevkov, ki so neke vrste pregled najpomembnejšega tedenskega dogajanja. V marcu pa v mariborskem regionalnem centru začnejo tudi s produkcijo posebne regionalne oddaje, kamor so k sodelovanju povabili lokalne
se mnogokrat utaplja, saj slednja v človeku pogosto nadomešča »pravo« resnico sebe in sveta.
»Strniševe Žabe so igralsko fascinantna odrska upodobitev brezčasne dramske pesnitve, ki se spremeni v živopisni miselno-čustveni pripovedni misterij in s spre tnimi dramsko-igralskimi postopki, ironijo in avtoironijo razgrinja stanje človekovega duha, ki se nas kar naprej dotika,« je o predstavi ptujskega gledališča zapisal Sosič.
televizije štajerskega območja. Prispevki vseh bodo združeni v okviru enotne regionalne oddaje, ki bo sprva na sporedu vsako soboto, cilj pa je, da bi se takšna oddaja sčasoma predvajala dnevno. Izbor prispevkov, ki bodo v tej oddaji objavljeni, bo delo tamkajšnje urednice.
V pripravi tudi interaktivna spletna stran
Trenutno na televiziji potekajo tudi pogovori glede same spletne strani, za katero si na PeTV želijo, da bo sodobna, interaktivna, nekako v stilu 24ur.com, kjer bo mogoče najti tako novice iz Slovenije in sveta, različne video vsebine ter vse kronike in oddaje, gledalci pa bodo imeli tudi možnost, da podajo svoje predloge in tudi pripombe. Predvidoma naj bi stran zaživela v začetku poletja.
Ptujska televizija PeTV širi svojo vidnost
Mlada ptujska lokalna televizija PeTV, katere začetki segajo v leto 2005, počasi, a vztrajno napreduje svojim ciljem naproti. Od 1. julija, ko je mesto odgovorne urednice zasedla novinarka Aleksandra Magdalene, so ustvarjalci iz dveh kronik tedensko prešli na tri, uvedla pa je tudi polurne pogovore ob kavi, kjer novinarji gostijo znane in malo manj znane osebe iz političnega, kulturnega, športnega pa tudi zabavnega sveta.
.	19
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Andrej Božič razstavlja v Galeriji Tenzor
V Galeriji Tenzor, ki deluje v okviru ptujskega gledališča, so 9. februarja odprli razstavo ptujskega slikarja Andreja Božiča z naslovom Tavajoč in tesnoben pogled, ki jo je avtor postavil skupaj z Vladimirjem Forbicijem.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
V svojem hitrem in lahkotnem slikarstvu se Božič osredotoča na spor nasprotujočih si elementov.
»Slikar avtodidakt od leta 1988 sodeluje na samostojnih in skupinskih razstavah v slovenskih galerijah. Občinstvo ga v prvi vrsti ceni zaradi njegovih akvarelov pokrajin in interjerjev, ki dajejo slutiti nadaljnje raziskave deformiranih oblik in prosojnosti, nato pa njegovih platen, naslikanih v tehniki akrila, predvsem diptihov in poliptihov, ki se usmerjajo v iskanje kompozicije in barve. V tokratnih razstavljenih akvarelih, ki jih je avtor naslikal leta 2002, so v njegovih kompozicijah naravne kulise, ki so navdihovale njegova raziskovanja v zgodnjih letih, nadomestila nedosledna logična neskladja; realna ravnina
je animirana s črtami in prostori, ki niso nič drugega kot stalno drsenje med znotraj in zunaj. Strukture njegovih kompozicij, ki se nanašajo na nekakšne ovire oziroma pregrade, dajejo misliti, da gre za pripovedi, vendar to ni Božičev resnični namen. Pravzaprav gre za diskurz o ravnovesju med kompozicijo, barvo in obliko različnih modulov, ki sestavljajo končno podobo. Njegova značilnost je izmenjava celot in praznin, dosežena s ponavljanjem istih predmetov, ki se večkrat pojavljajo v različnih delih in so vzvod modularnega osebnega razvoja barve in oblik, ki je potencialno neskončen,« je o slikarju zapisala Marika Vicari.
»V Galeriji Tenzor se tokrat predstavljam z akvareli, ki sem
Andrej Božič se v Galeriji Tenzor predstavlja s svojimi akvareli.
jih naslikal leta 2002. Do sedaj sem iz tega cikla, ki obsega okrog osemdeset slik, v Miheli-čevi galeriji razstavil med deset in petnajst slikic, in to je bilo do danes tudi vse. V gledališču je tokrat postavljen izbor celotnega cikla,« je na otvoritvi povedal Andrej Božič.
Na vprašanje, kako bi pravzaprav opisal, kaj je sploh akvarel, pa je Božič odgovoril takole: »Pred tem ciklom sem naslikal cikel, ki sem mu dal naslov Spre-
hodi, in to zaradi nekega trenutka v Goriških brdih, ko sem ležal in gledal v strop, kjer je bilo polno pralikov, ki sem jih potem iskal tudi po Ptuju. Dejansko je po ptujskih fasadah polno različnih pralikov, ki se v glavi na koncu preoblikujejo v neko likovno delo. Akvarel je pravzaprav tehnika, popolnoma nasprotna drugim tehnikam, ker tukaj ni prekrivanja, tu so poteze enkratne, od slikarja pa zahteva veliko zbranosti.«
Nova razstava Gregorja Samasturja - V iskanju poti
V Centru interesnih dejavnosti so 11. februarja odprli razstavo priznanega slikarja Gregorja Samasturja. Cikel 22 likovnih del na platnu, ki so nastala zgolj v dveh mesecih, je avtor poimenoval V iskanju poti.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Pri ustvarjanju novega cikla je avtor poleg barve kot prevladujoče komponente uporabil tudi druge materiale, ki mu dajejo možnost oblikovanja lastne likovne govorice ter osebne izpovedne note. Razstavljena umetniška dela je predstavila Stanka Gač-nik, umetnostna zgodovinarka, kustodinja galeristka.
V iskanju svoje poti se je Sa-mastur ozrl v samega sebe, saj pravi, da je za dosego cilja treba umiriti um, se ustaviti ter v poplavi zvokov in zunanjih vtisov prisluhniti samemu sebi.
»V svetu današnjega časa, ko je vse polno raznoraznih informacij, ki nas bombardirajo iz
dneva v dan, po navadi človek nima časa, da bi našel trenutek in poslušal glas, ki je v njem, ki ga velikokrat nagovarja. To je bil tudi osnovni moto, vodilo, da tudi mladim sporočim, da v življenju ni pomembno tisto, kar imaš, ampak je veliko pomembneje tisto, kar si,« je tokrat osnovno Sama-sturjevo sporočilo.
Samastur pravi, da se njegove poti vedno nadgrajujejo. »Vsako leto poskušam biti inovativen, poskušam narediti nekaj novega, saj s tem, ko nastajajo nova dela, razvijam tudi sebe, hkrati pa dajem nekaj več tudi drugim.« Avtorjeva osebna izpovedna nota je prisotna tudi tokrat, kar je raz-
Gregor Samastur pred svojimi likovnimi deli, ki jih tokrat razstavlja v CID-u.
vidno iz naslova posameznega likovnega dela. Zanimivo je tudi to, da so vsa nastala v izredno kratkem času, kar avtor kratko malo pojasnjuje z dovolj velikim motivom in navdihom. V primerjavi z njegovimi prejšnjimi deli iz samih slik veje bistveno več optimizma. »Poskušal sem dati
malo več poudarka energiji, ki je usmerjena v pozitiven način razmišljanja in pozitivna gledanja na življenje, čeprav vemo, da življenje ni zmeraj samo lepo, ampak pri sebi je treba najti pot, iz katere izžarevata toplina in ljubezen.«
20 . //V™
RAZSTAVE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Lipicanci Alenke Slavinec na fotografski razstavi v
Washingtonu
Utrip ameriškega mesta New York, za katerega pravijo, da nikoli ne spi, doživlja Ptujčanka Alenka Slavinec skozi kamero in fotografski objektiv. Diplomirana komunikologinja in samostojna podjetnica se je pred dobrima dvema letoma odločila za izobraževanje na priznani filmski akademiji v New Yorku, ki jo je tudi uspešno zaključila. Zdaj je naredila korak naprej in 8. februarja doživela odprtje svoje fotografske razstave na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu, ki jo je slovesno odprl slovenski premier Borut Pahor.
Mateja Tomašič
Razstavo, ki jo je poimenovala Slovenia in us (Slovenija v nas), sestavlja 20 fotografij z motivi lipicancev, ki so nastajale v drugi polovici preteklega leta. »Naslov razstave pove, da gre za ljubezen in Slovenijo v nas, ko govorimo o lipicancih in hkrati o slovenstvu. Lipicanci so namreč naša kulturna dediščina, so del nas. Naslov razstave pa med drugim pomeni tudi Slovenija v Ameriki. Ko enkrat živiš v tujini, o domoljubju veliko več razmišljaš in tako kritično kot čustveno analiziraš situacije in pretekle dogodke v domovini,« pojasnjuje izbran naslov razstave Alenka Slavinec. Kritiki in obiskovalci so med drugim zapisali, da je razstava čudovita, da je kot poezija. Fotografije so zelo filmske. Avtorica
Zasebni fotoarhiv Alenke Slavinec
je premišljeno in dovršeno skozi razstavo lipicancev predstavila 20 let samostojnosti naše države, saj vsaka fotografija predstavlja eno leto Slovenije in je dopolnjena z letnico, naslovom in kratkimi dejstvi o Sloveniji. Tako se obiskovalec preko razstave med drugim lahko pouči ali spomni, kdaj je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in kdaj ji je predsedovala, kdaj smo pri nas začeli uporabljati evro kot plačilno sredstvo ... Na razstavi zasledimo tudi ime Dejana Zavca, ob fotografiji letnice 2009, ko je postal svetovni prvak.
»V čast in privilegij mi je zastopati Ptuj in Slovenijo v ZDA ob treh zelo pomembnih dogodkih za Slovenijo, in sicer praznovanju slovenskega kulturnega prazni-
V družbi veleposlanika RS v ZDA Romana Kirna je premier Borut Pahor slovesno odprl fotografsko razstavo Alenke Slavinec.
ka, 20-letnici slovenske samostojnosti in prvem obisku premiera Boruta Pahorja v Washingtonu oziroma v Beli hiši. Slovenski premier je tudi slavnostno odprl razstavo v prisotnosti slovenske delegacije in 120 povabljenih gostov, ki so nazdravili z vinom iz Ptujske kleti,« je o odprtju dejala avtorica razstave, ki je blestela v izvirni kreaciji ptujske oblikovalke Sanje Veličkovic. Projekt je podprl tudi MO Ptuj. Sicer pa bo vsak, ki bo kupil katero izmed teh fotografij, prejel certifikat Lipice kot dokaz, da so na fotografijah res lipicanci. »Razstava je bila pohvaljena tudi s
strani kuratorjev iz National Art Galery. Moram priznati, da sem se o postavljanju razstav veliko naučila od mojstra fotografije Stojana Kerblerja pri projektu Ohranimo mladost. Razstava je tudi odsev mojih čustev in odnosa do zavedanja slovenske samostojnosti in vrednosti naše svobode ter miru,« še dodaja Slavinčeva. Razstava bo kasneje gostovala še na drugih veleposlaništvih Slovenije v ZDA, Kanadi in po svetu. V okviru Festivala Ljubljana bo del razstave na ogled tudi 29. junija v Viteški dvorani v Križankah.
Fotografije glasbenikov in koncertov na Ptuju med letoma 2000 in 2010
Staša Cafuta
Foto: Boris Voglar
Fotograf Boris Voglar se tokrat predstavlja s portreti ptujskih glasbenikov v kavarni Kluba ptujskih študentov. Portreti prikazujejo posameznikovo osebnost in prezenco v glasbenem prostoru. Odlična razstava bo na ogled predvidoma do konca februarja.
Po razstavi v Caffe Metropol na Kersnikovi v Ljubljani, kjer je razstavljal izbrane portrete svetovno znanih glasbenikov, nagrajencev in nominirancev prestižne nagrade Grammy, se
tokrat posveča lokalnemu okolju. Z razstavo portretov večine glasbenikov, domujočih na Ptuju ali tukaj delujočih in vsaj pogosto nastopajočih, je avtor na neki način potegnil črto pod več kot 10-letnim intenzivnim obiskovanjem domačih ptujskih glasbenih odrov, tako klubskih kot tistih večjih, festivalskih. Pred temi se je po svojih najboljših močeh, in kolikor mu vsakokratna razpoložljiva fotografska oprema to omogoča, vživljal v psiho vsakega od nastopajočih ter poskušal v najboljši luči prikazati njegovo osebnost in prezenco v glasbenem prostoru. Vse to na način,
ki noče končati v starem papirju ob izidu naslednjega dnevnega časopisa, temveč z mislimi na neki širši, globalni glasbeni in kulturni ter umetnostnozgodo-
vinski kontekst in z mislimi na zanamce, ki jim bodo te fotografije predstavljale kaj več kot zgolj le dokument.
. //>//'21
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Prevod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske na policah
KIP - n. del
Pred dobrim letom je na police ptujske knjižnice prišel prvi od štirih delov slovenskega integralnega prevoda Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki mu je konec leta 2010 sledil še drugi del. Oba do sedaj izdana dela slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske si lahko ogledate v Domoznanskem oddelku knjižnice, ki hrani tudi originalno izdajo tega dela iz leta 1689.
Melita Zmazek
Fotoarhiv KIP Ptuj
o domnevni poselitvi Kranjske pred vesoljnim potopom, nato pa piše o prebivalcih dežele po vesoljnem potopu. Franciscijeva knjiga je po Svetem pismu podana zgodovina, močno naslonjena na Schonlebnovo delo Carniola antiqua et nova in na poznejše zgodovinopisje ni imela posebnega vpliva. Knjigi sta priključena še dva dodatka. Prvi vsebuje kratek opis nekdanjih naselij, sestavljen po poročilih antičnih piscev, drugi poroča o napisih na kamnih in starih novcih ter o drugih ostalinah. Del popisa Emone je Valvasorjevo delo, njegov je tudi načrt rimske Emone. VI. knjiga govori o kranjskem in slovanskem jeziku, nato pa o noši, šegah in navadah v posameznih delih Kranjske. Valvasor poleg večinskega prebivalstva dežele obravnava tudi jezik in šege Hrvatov na Kranjskem ter domači nemški element - Kočevarje. S popisom prebivalcev Kranj -ske in z raziskovanjem ljudske kulture je Valvasor današnjim rodovom ohranil neprecenljivo podobo ljudskega življenja na Kranjskem v 17. stoletju. Izredno dragocen je tudi dodatek k VI. knjigi, kjer obravnava kranjske pisatelje in bi ga lahko šteli za prvo literarno zgodovino dežele. VII. knjiga obravnava zgodovino verstev na Kranjskem. V 17 poglavjih so prikazani poganstvo in pokristjanjevanje, protestanti-zem in protireformacija, nato pa sodobne verske navade, prazno-verske navade in različne čarovnije, nazadnje pa vera in obredi Uskokov. Zlasti pomembna so poglavja o cerkvenem razkolu na Kranjskem zaradi luteranstva. Valvasor je gradivo za ta poglavja črpal neposredno iz arhiva deželnih stanov (stanovskih aktov,
III. knjiga topografsko-zgodo-vinskega popisa je pravzaprav naravoslovne vsebine, kjer se je Valvasor izkazal kot človek s precejšnjim naravoslovnim znanjem in kot dober poznavalec mineralov in rudnin. V 38 poglavjih popisuje gore, reke, jezera, vreme in podnebje, bolezni, zdravilna zelišča, rastline in živali ter rudnine in rudnike dežele Kranjske. Zlasti obsežni so sestavki o idrijskem rudniku živega srebra. Z zgodovinskega in etnološkega stališča so pomembna poročila o boleznih in njihovem zdravljenju, o vinu, tobaku, čaju, kavi in čokoladi, ki so takrat prihajali v modo, o toplicah in mineralih, o polhih, kranjskih čebelah, medu in medici, ki ne dopolnjujejo le naravoslovja dežele, pač pa so tudi zvesta podoba tedanjega življenja. IV. knjiga obravnava naravne znamenitosti dežele: fosile, okamnine, redkosti iz rastlinskega in živalskega sveta, težišče knjige pa je na prikazu kraškega in podzemeljskega sveta na Kranjskem. Zlasti izčrpen je prikaz ene največjih kranjskih naravnih znamenitosti - Cerkniškega jezera. Razprava o Cerkniškem jezeru je Valvasorju prinesla članstvo v Kraljevi akademiji v Londonu, eni najuglednejših znanstvenih ustanov na svetu.
Drugi del Slave sestavljajo knjige V-VIII. Skupaj obsegajo 836 strani, 40 slik in 1 prilogo. Za sodobne zgodovinske raziskave so pomembne zlasti 6. knjiga v celoti, poglavja o reformaciji in protireformaciji v 7. knjigi ter popis župnij v 8. knjigi. Avtor V. knjige je Erazem Francisci, ki v 16 poglavjih razpravlja o naj -starejših narodih, ki so živeli in gospodovali na Kranjskem do prihoda Frankov. Najprej govori
Tovorniki (Slava vojvodine Kranjske, 6. knjiga, str. 280)
deželnoknežjih dekretov in rokopisov škofa Tomaža Hrena), zato jih štejemo med pomembnejša dela o zgodovini protireforma-cije. VIII. knjiga obravnava deželne svetnike, župnije, škofije, redove in patriarhe. Kot zgodovinski vir so pomembna poglavja, ki prinašajo zgodovino škofij
na Slovenskem in izčrpen popis župnij na Kranjskem. Valvasor poroča o okoliščinah nastanka ljubljanske škofije, o delovanju škofov v 16. in 17. stoletju ter raznih verskih in političnih zadevah, ki dopolnjujejo zgodovinsko sliko tedanjega časa, še posebej restavracije katolicizma.
Razstava pred razstavo
Milena Turk
Jutri, 25. februarja, bo ob 14. uri v galeriji Magistrat odprtje razstave ptujskih umetnikov, ki so lani ob 50. obletnici Kuren-tovanja prispevali svoja dela za spominsko grafično mapo in koledar leta 2010. Na razstavi, ki bo postavljena do 3. marca, lahko občudujemo dela Dušana Fišerja, Jerneja Forbicija, Jožeta Foltina, Mita Gegiča, Albina Lugariča, Janeza Me-žana, Franceta Miheliča, Andreje Panič, Tomaža Plavca, Marike Vicari, Metke Zupanič in Borisa Žoharja. Vsa razstavljena likovna dela so bila izbrana oziroma ustvarjena za obeležitev 50. obletnice tradicionalne pustne prireditve v najstarejšem slovenskem mestu.
V	petek, 4. marca, ob 14. uri
bo pred Mestno hišo sledila podelitev nagrad in odprtje razstav mednarodnega slikarskega eks-tempora Ptuj, Karneval 2011, ki bodo postavljene v galeriji Magistrat, Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj in razstavišču Stari zapori Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
V	letih 2003 in 2004 se je te največje likovne prireditve v času Kurentovanja udeležilo več kot 300 slikarjev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. Letos organizatorji, KUD Art Stays v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Galerijo Tenzor in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, pričakujejo še več likovnih umetnikov, ki bodo v tednu pred odprtjem razstav lahko žigosali svoje slikarske podlage po vsej Sloveniji ter v Italiji in Avstriji.
22 . //V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Ekonomska šola Ptuj na 6. mednarodnem sejmu učnih
podjetij v Celju
Dijaki EŠ Ptuj, program ekonomski tehnik, so se 2. februarja udeležili 6. mednarodnega sejma učnih podjetij v Celju. Na sejmu sta se predstavili dve učni podjetji: UP Super planet, d. o. o., (3. a/E) in UP Prodajna galerija, d. o. o., (3. b/E). V vsakem podjetju je zaposlenih 16 dijakov, ki so z veliko truda pripravili vse potrebno za predstavitveni stojnici na sejmu.
Patricija Koler, mentorica
Za vsakega izmed zaposlenih se je našlo kaj, kar ga zanima. Ustvarjalni so poskrbeli za vizualno podobo stojnice in predstavitveni film. Oddelek tržnega komuniciranja je poskrbel za dobro komunikacijo s strankami na stojnici. Prodajni oddelek je pripravil prodajni katalog, ki so ga dijaki prevedli v angleški in nemški jezik. V dvojicah so pripravljali tudi posamezne reklamne letake. Računovodski oddelek je poskrbel za vsak izdan račun. Na sejmu so sklepali posle, spoznavali druga podjetja iz Slovenije in tudi iz drugih držav (Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Avstrija, Nemčija, Romunija ...).
Doživetje sejma pri dijakinjah
Simona, Lidija in Monika, UP Prodajna galerija, d. o. o.: »Za nami je nepozabna dogodivščina, med katero smo se naučile sodelovanja, poslovanja in komuniciranja. V projekt smo vložile veliko truda in novih poslovnih idej, na podlagi katerih smo pridobile nove dragocene izkušnje. Pripravile smo katalog učnega podjetja, razstavni prostor in poslovna darilca; to so bile ročno izdelane zapestnice in ročno izdelani obeski za ključe. Za sejem
Fotoarhiv EŠ Ptuj
smo se tudi posebej pripravile, se postavile v vlogo poslovnih žensk in se temu primerno uredile. Največ truda smo vložile v katalog, ki je bil izviren in predvsem drugačen tudi po obliki in vsebini. Katalog smo poslali tudi v oceno, ampak žal se nismo uvrstile med prve tri, čeprav bi si po mnenju marsikoga to zaslužile, tudi pri stojnici smo se zelo potrudile in prevzele odgovornost nase. Na stojnici smo urejale pričeske in privabljale stranke, jim ponujale svoje izdelke in storitve in ob tem izdajale račune. Kljub napornemu tempu na stojnici, smo to delo opravljale z veseljem in neverjetno voljo, saj je bila to nova izkušnja, ki nam lahko v življenju še kako pomaga. Spoznale smo tudi nove mlade prihodnje poslovneže in se z njimi hitro ujele, saj smo vse zelo komunikativne.«
Martina, UP Super planet d. o. o.: »Naše priprave na sejem so bile nekako takšne: ko smo pričeli z delom, smo bili polni energije, pričakovanj in upanja. Vsak je dal neko idejo in med temi smo morali izbrati najboljše. Ni bilo lahko, a nam je uspelo. Tako smo v slabem mesecu dni naredili katalog, ga prevedli v nemščino in angleščino, poskrbeli za zunanji videz stojnice, letake in za ani-
šolski Renter ptuj
ekonomska šola
DOBRODELNA PRIREDITEV
Za ponujeno dlan in odprto srce.
Vabimo Vas na dobrodelno prireditev ŠC Ptuj, Ekonomske šole.
Prireditev bo v torek, 1. marca 2011, ob 19. uri, v Mestnem gledališču Ptuj. Dijaki in profesorji ŠC Ptuj, Ekonomske šole.
Dijaki, ki so se udeležili sejma v Celju.
macijo. Vsak dijak oz. dijakinja je v to vložil veliko truda in energije. Tako je počasi napočil dan sejma. Že zgodaj zjutraj smo se odpravili v Celje, da bi pravočasno uredili stojnico in se pripravili na poslovanje. Sejem je potekal odlično, vsak se je našel v svoji vlogi in jo opravil po najboljših močeh. Ta sejem je bil velika izkušnja za vse nas, ki smo sodelovali, saj smo spoznali, da izdelkov ni lahko prodati na trgu. Zelo smo ponosni nase in zado-
voljni z vsoto denarja, ki smo ga zaslužili. Čeprav nismo zmagali, smo zase zmagovalci.«
Dij akom j e pouk, v katerem lahko teoretično pridobljena znanja povežejo in pokažejo v praksi, zelo všeč. Profesorji se trudimo učne predmete in module povezati na takšen način, da se lahko dijaki predstavijo na sejmih, kot je bil ta v Celju. Prepričana sem, da nam vsem skupaj to odlično uspeva.
Revivis Ptuj obiskal državni sekretar dr. Jozsef Gyorkos
Urška Sotler, dr. Oto Težak
26. januarja je v okviru obiska Vlade RS na Ptuju Revivis Ptuj obiskal dr. Jozsef Gyorkos, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ob tej priložnosti je dr. Oto Težak, v. d. direktorja Re-vivisa Ptuj, državnega sekretarja seznanil z delom javnega zavoda Revivis Ptuj. Beseda je tekla predvsem o gostujočih študijskih programih, o raziskovalnem delu ter možnosti razvoja visoke šole na Ptuju. Poudarek je bil na predstavitvi predvidenih študijskih programov, zlasti programa tehnologije in management pre-
hranske verige. S strani dr. Težaka je bilo zastavljeno vprašanje možnosti zagotavljanja sredstev za raziskovalno delo, med drugim za svetovalno pisarno Inštituta za razvijanje nadarjenosti. V sklopu obiska, na katerem so bili prisotni tudi dr. Vladimir Korošec, predsednik strokovnega sveta zavoda, dr. Blanka Vom-bergar, koordinatorica priprave študijskega programa Visoke šole na Ptuju, dr. Adolf Žižek, vodja raziskovalnega projekta Kompleksni sistemi 3, je državni sekretar predstavil vizijo razvoja visokega šolstva v neuniverzitet-nih središčih ter s tem povezane smernice Nacionalnega programa visokega šolstva.
.	23
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Ptujski glasovi odmevali po Avstriji
Sobota, 4. decembra, je bila za marsikaterega dijaka le ena izmed navadnih sobot. Člani Mešanega mladinskega pevskega zbora Gimnazije Ptuj pa smo jo preživeli nekoliko drugače. V sosednji Avstriji smo namreč gostovali na tradicionalnem božičnem koncertu, kjer se vsako leto predstavijo najboljši zbori iz posameznih držav.
Mojca Kostanjevec
Predbožični čas je čas praznovanja, zabav in druženja. V avstrijskem mestu Gradec pa je to tudi čas vsakoletnega tradicionalnega koncerta Alpen-Adria-Advent, ki poteka pod okriljem društva Europazentrum Graz. Društvo v središče postavlja različne dejavnosti, veliko pozornosti pa namenja tudi čezmejnemu sodelovanju. Ena izmed njihovih prednostnih nalog je organizacija omenjenega koncerta, ki vsako leto vzbudi ogromno zanimanja med ljubitelji zborovske glasbe.
Letos smo zraven zborov iz Hrvaške in Slovaške na koncert bili povabljeni tudi pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora Gimnazije Ptuj, kar si štejemo v veliko čast. Biti del tako odmev-
nega koncerta, je namreč za nas velik uspeh.
Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj, v katerega je vključenih 50 dijakinj in dijakov, starih od 15 do 18 let, vodi Jožica Lovrenčič Lah. Zbor se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo; njegovi člani smo si zastavili nalogo ohranjanja slovenske glasbene dediščine. Zato kljub številnim drugim obveznostim veliko svojega prostega časa posvetimo članstvu v zboru. Udeležili smo se že mnogih koncertov po Sloveniji, nič manj dejavni pa nismo tudi v tujini. Sodelovali smo namreč že na več mednarodnih izmenjavah v Nemčiji, na Slovaškem in na Madžarskem. Naš glasbeni repertoar obsega ši-
roko področje, primerno za različne priložnosti - od znanih del največjih klasikov in slovenskih ljudskih pesmi do priredb moderne glasbe.
Eden izmed naših večjih podvigov v zadnjem času je tako bil tudi koncert v Gradcu. Tja smo se z avtobusom, polni navdušenja in pričakovanj podali že v zgodnjih dopoldanskih urah. V avstrijskem mestu so nas organizatorji najprej pogostili s kosilom, pot pa smo kaj kmalu nadaljevali proti samostanu, prizorišču težko pričakovanega koncerta. Po še zadnji kratki vaji smo nestrpni stopili pred napolnjeno dvorano, ki je z zanimanjem čakala pričetek našega nastopa. Priznam, peti pred zahtevnim občinstvom v tako veličastni dvorani, kot je bila ta, ni naša praksa. Toda občutek je bil nepopisno dober. Ugodje poslušalcev, ki smo ga razbrali z njihovih obrazov, še bolj pa nasmešek naše dirigentke po prvih odpetih tonih, sta nam dala potrditev, da je bila vsaka žrtvovana minuta na vajah vredna svoje namembnosti. Koncert z bogatim izborom pes-
mi smo izpeljali brez napak. S slovenskimi ljudskimi pesmimi smo sosednji Avstriji predstavili našo domovino, odpeli smo tudi nekaj popevk, pesmi iz muzi-kalov, duhovnih gospel skladb, končali pa, kot se za ta praznični čas spodobi, s klasično božično pesmijo O, Holy Night.
Po končanem koncertu smo bili vsi nastopajoči povabljeni na sprejem pri županu mesta. Ta se nam je zahvalil in pohvalil naše nastope. Pričakali so nas z majhnimi darilci, pripravili pa so nam tudi bogato pogostitev. Druženje se je tako končalo šele pozno zvečer, ko smo se polni prijetnih vtisov počasi vrnili proti domu.
Koncert je bila odlična priložnost za predstavitev našega zbora širši javnosti, hkrati pa smo si pevci nabrali ogromno izkušenj. Mladi iz različnih kultur smo se srečali, povezali med seboj, se marsikaj naučili drug od drugega in namen koncerta je bil tako vsekakor dosežen.
Med vrti se bo začela gradnja vrtca Podlesek za 66 otrok
V poročni dvorani Mestne hiše je bila 16. februarja slavnostno podpisana pogodba ob začetku gradnje vrtca Podlesek - Med vrti. V imenu Mestne občine Ptuj, ki je naročnik projekta, je pogodbo podpisal dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, s strani izvajalca, podjetja GP Project Ing, d. o. o., pa direktorja Aleš Vobner in Antun Daljavec. Zaključek del je predviden 31. avgusta letos.
Bronja Habjanič
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi. Investicijo je MO Ptuj konec maja 2010 prijavil na Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi, razvojne pri-
Foto: Aleš Šprah
oritete Razvoj regij operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 20072013 za obdobje 2010-2012. 12. avgusta lani je MO Ptuj prejel sklep Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko o sofinanciranju operacije v višini 1.116.492,55 EUR (85 %). Preostale stroške investicije bo krila Mestna občina Ptuj s proračunskimi sredstvi v višini 197.028,10 EUR.
Z novogradnjo bo obstoječe-
Antun Daljevec, župan MO Ptuj dr. štefan Čelan in Aleš Vobner po podpisu pogodbe.
mu vrtcu Tulipan zagotovljenih 625 m2 novih tlorisnih površin, tri nove igralnice, večnamenski osrednji prostor in dodatni prostori za dejavnost otrok ter dodatne skupne površine (garderobe, sanitarije, kabineti, shrambe,
razdelilna kuhinja, pralnica, komunikacije, pokrite terase ...). Uredila se bo tudi okolica vrtca (igrišče, parkirišča, dostop in dovoz na parkirišče, kanalizacija .). Objekt je zasnovan kot niz-koenergetski, v skladu s pravil-
24 . //V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
nikom o učinkoviti rabi energije (PURES). Objekt bo samostojen, vanj pa bo umeščen program 3-oddelčnega vrtca za 66 otrok in z vsemi prostori, ki jih zahteva pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za vrtce.
Vrtec je zasnovan kot podzemni objekt v eni etaži, s prostori, nanizanimi vzdolž polkrožnega hodnika. Vhod za starše in otroke bo z zgornjega platoja, kjer se bo uredilo parkirišče, preko vetrolova in vertikalnih komunikacij z
dvigalom do garderob, ki bodo urejene na razširjenem hodniku. Iz garderob bo neposreden dostop do igralnic, iz igralnic pa na zunanje pokrite terase. Pred igralnicami bo urejeno igrišče za otroke, ob njem pa zunanje sani-
tarije in shramba za igrala. Streha vrtca bo zasuta s približno en meter debelo plastjo zemlje, na kateri bo otroško igrišče.
Vpliv družbe in medijev na mladostnika
Zasedanja 21. medobčinskega otroškega parlamenta ptujskega območja so se udeležili predstavniki (učenci, mentorji in ravnatelji) osnovnih šol vseh občin v UE Ptuj, ki so izvedle šolske otroške parlamente v tem šolskem letu, ter predstavniki medijev. V prostorih CID Ptuj so razpravljali na temo Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika.
Mateja Tomašič
Tema parlamenta je letos zelo aktualna, saj zadeva način življenja mladostnikov. Mladi parlamentarci se niso ukvarjali z vlogo družbe, zato na zasedanju ni bilo govora o pogojih za osebnostni razvoj mladostnikov, ki jih omogočajo država in lokalne skupnosti. Ob začetku zasedanja je direktor CID Ptuj, Aleksander Kraner, izročil priznanja ZPMS za dolgoletno požrtvovalno delo pri razvoju otroških parlamentov, ki so jih ob 20-letnici tega nacionalnega projekta prejele mentorice Anita Malovič iz OŠ Pod-lehnik, Anita Peklar Selinšek iz OŠ Olge Meglič, Tina Vrhovšek
Malovič iz OŠ Destrnik in Milena Stojadinovic iz OŠ Breg.
Eva Kolarič iz OŠ Mladika se bo skupaj z Juretom Tušem iz OŠ Gorišnica in Jero Topolovec iz OŠ Majšperk udeležila zasedanja nacionalnega parlamenta v Ljubljani.
Sicer pa so v razpravi, ki je potekala v skupinah in frontalno, učenci izoblikovali skupna stališča, ki jih je povzela koordi-natorica OP za ptujsko območje Nevenka Alja Gerl. Vrstniška družba ima močan vpliv na otroke in mladostnike. Ta vpliv je neposreden, pri čemer gre za vpliv sošolcev, prijateljev in drugih
vrstnikov, s katerimi se otrok ali mladostnik srečuje v neposrednem, živem stiku, in posreden, pri čemer gre za vpliv na mladostnike preko različnih medijev, ki jih uporabljajo (klepetalnice, socialna omrežja ipd.). Vpliv vrstnikov lahko deluje pozitivno in negativno, pri čemer je odločilen mladostnikov izbor družbe - »povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si«.
Ponudba različnih medijev mladim omogoča uporabo različnih virov informacij.
Televizija je prisotna v vsakdanjem življenju vseh mladostnikov. Preko televizije prihaja v Slovenijo močan vpliv ameriškega načina življenja. Uporabljamo jo za krajšanje časa, vendar ima lahko to slabe posledice, ker vodi v pasivno preživljanje prostega časa. Prinaša informativne in izobraževalne oddaje, sprostitev in zabavo, kar je dobro, hkrati pa veliko nekakovost-
nega programa, nasilnih vsebin, iluzij in zavajajočih podob. Problem je promocija popolnosti, ki ni dosegljiva, vzbuja pa občutek lastne nepopolnosti in težnjo po doseganju nedosegljivega, kar je poseben problem za mladostnike s šibko samopodobo.
Računalnik in internet sta močno prisotna v življenju mladostnikov, tudi že otrok.
Facebook je najbolj priljubljeno spletno socialno omrežje med najstniki. Uporabljajo ga skoraj vsi, in to dnevno, le redki pa znajo ustrezno poskrbeti za varovanje osebnih podatkov. Prav v možnosti zlorabe osebnih podatkov vidijo mladi največjo past Facebooka.
Medobčinski otroški parlament je znova zasedal 9. februarja, ko so parlamentarci pripravili načrt dela, v goste pa povabili tudi predstavnike medijev in lokalnih skupnosti ter jih seznanili s svojimi stališči.
Središče za samostojno učenje na Ljudski univerzi Ptuj
Petja Janžekovič, Dušan Šilak
Že trinajsto leto se v Središču za samostojno učenje na Ljudski univerzi Ptuj trudimo biti dostopni vsem uporabnikom. Naše Središče je že od svojih prvih dni v samem slovenskem vrhu, kar zadeva število obiskov, uporabnikov in število učnih ur. Predvsem v zadnjih treh letih se pozna dejstvo, da udeležencem vseskozi ponujamo brezplačno učenje. K temu prispeva tudi to, da si lahko uporabniki prosto izbirajo čas učenja, vsebine, termine in tempo, učenje lahko torej prilagajajo lastnim potrebam.
Pri tem so jim zmeraj v pomoč vodja Središča kot seveda tudi drugi sodelavci LU Ptuj. Večkrat je bilo že povedano in tudi napisano, da nudimo brezplačno učenje tujih jezikov, računalništva, neomejen dostop do interneta in še veliko drugega.
Svojim udeležencem želimo nuditi najboljše pogoje za samostojno učenje, zato smo s tem namenom v januarju 2011 Središče opremili z novo, sodobno IKT-opremo. Ob tem ne mislimo le na računalniške kapacitete, ki so sedaj precej zmogljivejše, temveč tudi na novo internetno povezavo, ki omogoča kakovostnejše učenje s pomočjo sve-
tovnega spleta in tujih jezikov.
V januarju in februarju smo vpisali 25 novih udeležencev, ki smo jih tako dodali obsežni podatkovni bazi 3000 oseb, pri katerem štejemo prvega vpisanega 7. oktobra 1998.
Poleg pestre ponudbe brezplačnih programov v Središču pa seveda ne moremo mimo široke, zanimive in aktualne ponudbe brezplačnih neformalnih učnih programov. Tudi ti so namenjeni vsem, ki se želijo naučiti nekaj novega, že pozabljenega ali pa le dopolniti svoja že obstoječa znanja. Govorimo seveda o dejavnostih v okviru Centra vse-življenjskega učenja Podravje.
Zraven jezikovnih tečajev in računalniških delavnic, ročnih spretnosti in motivacijskih oblik izobraževanja smo letos za vse zainteresirane pripravili tudi nekaj novih brezplačnih učnih programov. Gre za tečaje poljščine in klasične grščine, razširjamo pa tudi ponudbo računalniških izobraževanj - tako bomo pričeli z delavnico Adobe Indesign, namenjeno namiznemu založništvu, ter delavnico Sketch-up, v kateri bodo udeleženci spoznavali osnove dela s 3D-objekti.
Brezplačne programe na LU Ptuj financirata Ministrstvo za šolstvo RS in Evropski socialni sklad.
. //ft/'-ff/! 25
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
V ptujski bolnišnici opravili že 500 ortopedskih operacij
V dobrih dveh letih so v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj uspešno opravili že 500 operacij implantacije proteze kolkov in kolen. Septembra 2008 so vsadili prvo kolčno endoprotezo, julija lani pa kolensko protezo. Rezultati, ki jih dosegajo, so popolnoma primerljivi s svetovno statistiko.
Bron ja Habjanič
V	letošnjem letu je ponovno predvidenih okrog 250 operacij, v bolnišnici pa upajo, da bodo tudi vse naslednje izvedene tako uspešno, kot so bile dosedanje.
V	timu, ki je izvedel ortopedsko operacijo, so sodelovali Slavko Kramberger, dr. med., spec.
Foto: Črtomir Goznik
ortopedije, Tomaž Tomažič, dr. med., spec. ortopedije, Darko Jazbec, dr. med., spec. kirurgije, Verdi Kerimovič, dr. med., spec. anesteziologije, in drugi zdravstveni delavci, ki sicer stalno sodelujejo pri tovrstnih operacijah. 500. operacija je potekala
Okrogla miza društva Ars Vitae o delu z odvisniki
Stanka Krajnc Letonja
Center za socialno delo Ptuj in Območna služba Ptuj Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje sta pripravila okroglo mizo na temo delo z odvisniki od nedovoljenih drog. Glavni namen okrogle mize je bil opredeliti problematiko odvisnosti, se seznaniti z vzroki zanjo ter se dogovoriti o medinstitucionalni obravnavi uporabnikov.
Po besedah Stanislava Iva-nuše, kriminalističnega inšpektorja specialista iz PU Maribor, stroka v vseh analizah, ki so bile opravljene v zadnjih desetletjih, ugotavlja, da je glavni vzrok za odvisnost radovednost. Ob tem dodaja še nepoznavanje drog ter nezavedanje posledic, ki zaradi tega nastanejo. Šele potem lahko govorimo o drugih razlogih, kot so pripadnost neki skupini, želja po drogi, razočaranje ipd.
Daniela Jurgec iz Centra za socialno delo Ptuj je izpostavila, da je treba poiskati ustrezne individualne pristope, ne pa da odvisnike prisiljujejo v zdravljenje. Odvisnik se namreč sam odloči, kdaj bo zaživel brez dro-
ge, institucije so lahko le v oporo ter sledijo željam posameznika. Sami se pri svojem delu srečujejo z odvisniki, ko ti zaprosijo za denarno socialno pomoč. Takrat se začne poseben pristop, ko se z njimi pogovorijo in se povežejo tudi z Zavodom za zaposlovanje. Tudi slednji se srečujejo z vse več mladimi brezposelnimi osebami, za katere so skozi obravnavo ugotovili, da so odvisniki. Kot taki so na trgu dela ne-konkurenčni in nezaposljivi, vse dokler se njihova odvisnost ne odpravi. Ugotavljajo pa tudi, da imajo vse premalo informacij o tem ter ne poznajo dovolj možnosti, na koga se obrniti. Prav zato so se okrogle mize udeležili iz društva Ars Vitae, ki je edina nevladna organizacija na tem področju na območju cele regije. Njihov doprinos na srečanju je bil izjemnega pomena, saj so zbrane seznanili, kako priti do informacij, na koga se obrniti in kako pomagati.
Srečanje je bilo namenjeno spoznavanju vzrokov za odvisnost ter povezovanju posameznih institucij, ki bi v prihodnje z medsebojnim sodelovanjem lažje našle poti in način reševanja te problematike.
Ekipa, ki je opravila 500. ortopedsko operacijo, skupaj z direktorjem Robertom Čehom.
kot prezentacija pod vodstvom operaterja ortopeda iz Francije, Bruna Delannoyja, ki ima že več kot 15-letne izkušnje pri vsadit-vi večdelnih kolčnih protez. Do sedaj so v sodelovanju s francoskim kolegom ptujski zdravniki opravili že tri operacije in s tem izmenjali prepotrebne izkušnje. Vodstvo ptujske bolnišnice si želi, da bi bolnišnica postala vzorčni center za protetiko kolkov in kolen. To ji bo zagotovo tudi uspelo, saj pri vseh dosedanjih ortopedskih operacijah ne beležijo nobenih večjih zapletov. Proteze, ki jih vgrajujejo, so vrhunske, ortopedi pa lahko izbirajo med tremi vrstami protez ameriške, švicarske ali francoske izdelave. Slednje so začeli uporabljati šele pred kratkim, gre pa za večdelne proteze, ki jih je mogoče prilagoditi vsakemu posamezniku. Omenjena proteza je širša na začetnem delu, ima večjo površino za oprijem kosti v začetnem delu stegnenice, zato je lahko tudi levo- in desnostran-ska. To je tudi edina proteza te vrste. Pri tej protezi je odločilna starost pacienta, od te je namreč odvisna tudi struktura kosti, ki je zelo pomembna, da se proteza lahko dobro usidra.
»Zanimivo je, da je v principu zgodovina protetike v naši bolnišnici precej daljša od dveh let. V slovenskem prostoru smo bili med prvimi, ki smo vgradili kolčno protezo. Verjetno to ni nikjer niti dokumentirano, ampak po ustnem izročilu je to operacijo
že zdavnaj opravil dr. Ljubo Toš. Šlo je za enodelno ali parcialno protezo in tudi kasneje smo ves čas vstavljali takšne proteze. S sedanjo indikacijo je operacija v totalno kolčno protezo pri nepoškodovanih, obrabljenih kolkih nadgradila to dejavnost v ptujski bolnišnici s pravo ortopedsko protetiko. Sam operativni pristop je tako dejansko bolj razširjen, kot pa da bi predstavljal nekaj popolnoma novega. Po 500 opravljenih ortopedskih operacijah se lahko tudi objektivno vrednotijo rezultati. V protetiki je šel razvoj v smeri novih materialov, ki jih imamo vse na voljo tudi v naši bolnišnici. S prihodom zunanjih sodelavcev smo pridobili veliko znanja, najpomembneje pa je to, da so z nami zadovoljni pacienti. Protokol rehabilitacije oziroma postoperativnega obdobja je natančno izdelan. Uvedena je bila dodatna edukacija negovalnega osebja in fizioterapevtov, ki so dobili ustrezna navodila za po-stoperativno obdobje. Ti protokoli so praktično poenoteni na vseh ortopedskih oddelkih v Sloveniji. Po navadi gredo pacienti domov en teden po operaciji, v tem času se naučijo samostojno hoditi, če je to možno, in dobijo nadaljnja navodila za rehabilitacijo doma, kasneje sledijo še zdravilišče in kontrole v ortopedski ambulanti,« je ob tej priložnosti povedal Darko Jazbec, dr. med., spec. kirurgije.
26 . //V™
RAZSTAVE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Mmm, kako lepo diši
Neverjetno, kako je to zrno prevzelo dandanašnji svet. Mislim, da nas je večina ljudi zasvojena s to prekuho, čeprav se sama včasih vprašam, zakaj le. In če pomislim, ob kakšnih priložnostih vse jo pijemo, potem menim, da nekaj vendarle je na tem zrnu - zakaj nas je potem tako obsedlo, zakaj je to postala taka navada?
Saj ne bi mogla reči, katera od dnevnih kavic mi je najljubša. Vsaka posebej verjetno. Roko na srce, težko si predstavljam jutro brez kavice. Splošno mišljenje pač, da te zbudi, da ti da zjutraj tisti prostor v času, da prideš k sebi od prespane noči, pravzaprav pomeni prehod iz noči v dan. Ampak ena kavica pa zjutraj še posebej paše. To je tista, ki ti jo skuha dragi, še preden te zbudi, katere vonj se omamno priplazi v temno spalnico in privabi ekstre-men nasmešek na obraz še napol v snu. Da, ta pa res paše. Ali pa tista, ki te čaka na dolgem čveku na dopoldanskem soncu v mestu. Že ko hodiš do dogovorjene destinacije, lahko opazuješ ljudi na vsakem kotičku tega malega mesta Ptuj, kako srkajo svoje kavice, in se že veseliš svoje. Pa kako paše tista po dobrem kosilu, ko je želodček prijetno napolnjen in se od teže še ne moreš in ne moreš vstati od mize, takrat je na vrsti še kavica, ki zaključi ta obred. Pa zelo paše tista ob uspešno zaključenem poslovnem pogovoru, takrat se lahko končno sprostiš in v miru in z veseljem popiješ ta čarobni napoj. Ali pa tista na morju, ki se tako prefinjeno pomeša med vonj borovcev in morja, joj, kako paše!
Ja, taka je. Kratka, dolga, dvojna, z mlekom, kapučino, late makijato, grenka, sladka, irska, z aromo vanilje, v prikupni skodelici, lepo postrežena. Najboljša baje še vedno v Italiji, čeprav, moram priznati, da tudi nekateri naši lokali prav nič ne zaostajajo za italijanskimi. Res pa zadnje čase tudi precej draga razvada, sploh, če je dosti spiješ zunaj.
Ampak jaz sem še vedno pri tistem, zakaj nas je to zrno tako obsedlo, le kaj je na njem. Mislim, če dobro pomislim, okus je grozen. Če je premočna, je kisla, če je prešibka, je čudna, če je sladkana, je je sam sladkor, če je grenka, je pa samo grenka. Vonj ne more biti razlog, diši namreč le tista prava, sveže mleta, skuhana na turški način, tiste v lokalih tako ali tako niti ne zavohaš. Ah, seveda, kofein. Stimulans. Kemija. Zasvojenost. Abstinenčni sindrom. Tako dobro prikrita baraba se skriva v tisti premišljeno izbrani mešanici, ki izhaja iz vseh dežel, v katerih se proizvajajo še drugi, močnejši stimulansi, ki nas vabijo in zvabijo, ki v začetku nikoli nimajo pričakovanega efekta, pa nas kljub temu omrežijo in zasvojijo do te mere, da jim ostanemo zvesti. Ni čudno, da sem si za zadnji rojstni dan zaželela kavni avtomat, in prav kontrolirati se moram, da ne pijem kave vsako uro.
Ja, pometla je z našo pametjo, pometla z našo razsodnostjo, z našimi mejami, dala občutek, da je ona za nas tako dobra, tako nas lepo stimulira, v resnici pa nas je zasvojila, brez nje ne moremo in resnično smo odvisniki, še priznamo si ne. Še zadnji evro damo zanjo, če je treba. Ja, taka je, baraba. Uh, sem se zdaj razjezila, nujno potrebujem kavo!
Romana Potočnik
Pravni nasveti bralcem
Brat živi v solastniškem	stanovanju, ne plačuje pa stroškov
Z bratom in sestro smopodedo-	mogrede lahko tudi nižja, kot bi
vali stanovanje po pokojni mate-	sami na trgu dosegli) in se potem
ri, vsak do ene tretjine. Brat (de-	prodaja na drugi dražbi tudi za
dič svoje tretjine) po dogovoru z	do 50 % vrednosti ugotovljene
nama, drugima dedičema, živi in	cene. V končni fazi pa se stranke
uporablja stanovanje.	in upniki lahko celo dogovorijo o
Dogovorili smo se, da živi v	prodaji nepremičnine še po nižji
njem, dokler si stanovanjskega	ceni. S tem je lahko znesek pre-
problema ne reši drugače, po-	jete kupnine iz vašega deleža ne-
tem pa bi stanovanje prodali in	primerno manjši od realne vred-
si razdelili denar ali pa, da nama	nosti oz. vrednosti, ki bi jo sami
izplača najine deleže.	na trgu dosegli ob prodaji.
Od tega dogovora sta minili že	Tudi rubljenje premičnih stva-
dve leti, brat z nama ne govori,	ri zna biti neprijetno, saj lahko
vendar, kolikor vem, ima precej	izvršitelj (»rubežnik«) v stano-
dolgov, pa tudi stroškov za sta-	vanju (na naslovu, kjer biva vaš
novanje (centralna kurjava) ne	brat) zarubi vse premične stvari
plačuje.	in med temi so lahko tudi vaše
Zanima naju naslednje: če nje-	premičnine. Vi pa imate potem
ga kdo toži in rubi, ali rubi tudi	možnost vložiti ugovor tretjega
najin del dediščine? Ali on od-	in dokazovati, da so te premične
govarja za svoje dolgove sam, s	stvari vaše ter da se vam vrnejo.
svojim delom premoženja?	Vendar izvršitelj ne sme rubiti
Zapuščinska razprava je pra-	predmetov, ki so po zakonu iz-
vnomočna. Nepremičnina še ni	vzeti, kot so pohištvo, štedilnik,
vpisana v zemljiško knjigo. Ali	pralni stroj, obleke in druge za
lahko Komunala toži naju za	gospodinjstvo nujno potrebne
plačilo centralne kurjave, čeprav	stvari.
midve s sestro nisva bili v stano-	Glede vprašanja, če lahko Kovanju od materine smrti?	munala toži vaju s sestro, pa je Za odgovor se vam lepo zahva-	treba vedeti, kdo je plačnik ra-ljujem in vas lepo pozdravljam.	čunov (položnic), saj je iz tega
razvidno, kdo je sklenil pogodbo
Bralka V.	s Komunalo in s tem, kdo je dolžan plačevati. Če so položnice
OdgOVOr	naslovljene na ime vašega brata,
Glede dolgov vašega brata lah-	se ti dolgovi ne morejo izterje-
ko upniki posegajo le na njegovo	vati od vas. Se pa v primeru ne-
premoženje. V nobenem prime-	plačil zakomplicira, ko se nepre-
ru ne morejo upniki posegati na	mičnina proda, odda v najem ali
vaše premoženje in vaš del ne-	želi zamenjati plačnika, saj je pri
premičnine. Se pa zadeva, vsaj	večini ponudnikov treba najprej
iz vidika solastnikov stanovanja,	poravnati zapadle obveznosti, da
zaplete v primeru, ko upniki za	se lahko pogodba sklene z novim
plačilo svojih terjatev predlagajo	uporabnikom.
prodajo - dražbo nepremičnine.	Da bi se s sestro izognili skr-
V tem primeru se še vedno up-	bem o dolgovih vašega brata in
niki ne morejo poplačati iz vaše-	posledicah, je moje mnenje, da
ga dela nepremičnine, ampak se	se vsi trije dogovorite in prodate
nepremičnina proda in se popla-	nepremičnino. Nepremičnine na-
čajo iz tretjine kupnine, ki je bra-	mreč brez soglasja brata ne mo-
tova. Drugi dve tretjini kupnine	rete prodati. Če pa se o prodaji ne
se razdelita vam in sestri. Vendar	morete dogovoriti, lahko preko
je tukaj potem vprašanje, koliko	sodišča zahtevate, da v nepravd-
boste za nepremičnino prejeli	nem postopku razdeli solastnino
izplačano, saj se (iz prakse po-	oz. določi, da se nepremičnina
gosti primeri) lahko zgodi, da	proda in se kupnina razdeli. na prvem naroku nepremičnina
ni prodana (ker se prodaja po	Alenka Oberski
ugotovljeni vrednosti, ki je mi-	alenka@oberski.si
. //>//'27
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Napoved 6. dobrodelne Obarjade
Lions klub Ptuj, ki združuje ljudi dobrih idej, plemenitih misli in dejanj, že vrsto let skrbi za ljudi v stiski. Člani tega dobrodelnega združenja bodo 5. marca že šesto leto zapored s pomočjo različnih podjetij, dona-torjev in sponzorjev izpeljali svoj tradicionalni dobrodelni projekt - Obarjado.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Na tiskovni konferenci, ki je potekala 21. januarja v Vinskem hramu ptujske kleti, so predstavili nekaj projektov, ki so jih izpeljali v minulem letu, ter najavili osrednji dogodek, Obarjado, ki se je zaradi letošnjega kasnejšega praznovanja pusta prestavila v marec. Za Lionsi je že kar pet uspešnih let, odkar so združili moči ljudje, ki znajo, zmorejo in so pripravljeni pomagati drugim, ki njihovo pomoč potrebujejo. Letošnja, že 6. dobrodelna Obarjada tako dokazuje, da kljub težkim časom še vedno obstajata volja in možnost posameznikov pomagati ljudem v stiski.
Obarjada - največji dobrodelni dogodek kluba
»Na lanskoletnem t. i. charter nihgtu - obletnici ustanovitve kluba, ki se ga je udeležilo več kot 250 udeležencev, smo zbrali veliko vsoto denarja, ki smo jo namenili dvema dojenčkoma z neozdravljivo boleznijo. Družino smo osrečili, otrokoma pa pomagali do daljšega in bolj kvali-
tetnega življenja. Ob novem letu smo že tradicionalno obdarovali družine, ki so se znašle v stiski, projekt Obarjade pa je naš največji dobrodelni projekt. Razveseljivo je, da se ga vsako leto udeleži tudi več članov prijateljskih Lions klubov iz Slovenije in tujine,« je na novinarski konferenci povedal Albin Brencl, predsednik Lions kluba Ptuj.
»Ko smo se prvič odločali za izpeljavo tako velike dobrodelne prireditve, si nismo niti predstavljali, da bo ta doživela takšne razsežnosti. Lanskoletna, 5. Oba-rjada je bila uspešna, tako kot tudi vse pred njo. Vsako leto nas je na dvorišču ptujske vinske kleti, ki je tudi naš največji donator, več, kar je razveseljivo dejstvo, ki kaže predvsem na to, da znamo in zmoremo stopiti skupaj ter pomagati tistim, ki našo pomoč potrebujejo. Letos bo obaro kuhalo 21 ekip: Talum Kidričevo, d. d., Perutnina Ptuj, d. d., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Cestno podjetje Ptuj, d. d., Špedicija Goja, d. o. o., Radio-Tednik, d. o. o.,
S tiskovne konference Lions kluba Ptuj (z leve): Marjan Perger, član Leo kluba Ptuj in avtor knjige »Mi se z vlakom peljemo«, Milan Senčar, član sveta guvernerja Districta 129 Slovenija, Albin Brencl, aktualni predsednik Lions kluba, Slavko Visenjak, vodja projekta Obarjade, in Branko Brumen, pooblaščenec kluba za stike z javnostmi.
Košaki TMI, d. d., Mestna občina Ptuj, Zavarovalnica Maribor, d. d., Podružnica Ptuj, Čisto mesto Ptuj, d. o. o., DIW Service, d. o. o., Perutninarska zadruga Ptuj, z. o. o., Ilkos, d. o. o., Asfalti Ptuj, d. o. o., VGP Drava Ptuj, d. d., Askot, d. o. o., Tenzor, d. o. o., Nova KBM, Podružnica Ptuj, Agromag, Skupina Panvita, Gradbeništvo Bezjak Alojz, s. p., in Kleparstvo Milan Dreven-šek s. p., ki bosta kuhala skupaj. Računamo, da nam bo vreme naklonjeno, tudi čas pusta se je letos nekoliko pomaknil v marec, tako da upamo, da bomo priredi-
tev uspešno izpeljali in ponovno naredili nekaj koristnega s sredstvi, zbranimi na sami prireditvi, in seveda s t. i. prijavnino, ki je obvezna za vsako sodelujočo ekipo,« je zbrane novinarje nagovoril Slavko Visenjak, vodja Obarjade.
Tokrat so se v klubu odločili, da bodo z zbranimi sredstvi pomagali družini Piškur iz Zgornjega Gruškovja v občini Podlehnik, ki jim je v decembru do tal pogorela hiša in so sredi zime ostali brez vsega.
12 let Moškega pevskega zbora JezeroBiri
Nataša Petrovič
V Domu krajanov Budina-Brstje so se predzadnji dan januarja na občnem zboru zbrali člani Kulturnega društva Moški pevski zbor JezeroBiri. Društvo je bilo ustanovljeno pred dvema letoma, moški pevski zbor JezeroBiri pa deluje že dvanajst let. Lani so zabeležili 15 nastopov z 2650 obiskovalci, tri samostojne: na ustanovnem občnem zboru društva, letni koncert in priredi-
tev Zapojte z nami. Nastopili pa so še na proslavi Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem, na reviji Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja, na prireditvah četrtne skupnosti Jezero, med drugim so bili tudi gostje v Cirkovcah na koncertu Nedeljsko popoldne s pesmijo.
Društvo šteje 85 članov, lani se je moškemu pevskemu zboru pridružila tudi fotografska sekcija. V zboru pod vodstvom
Ladislava Pulka prepeva 15 pevcev. Lani so dobili nove pevske praktikable, za katere so načrt naredili sami, izdali pa so tudi svoj koledar. Povabil za nastope jim ne manjka, manjka pa jim pevcev. Zato k sodelovanju vabijo vse, ki jim peta pesem ni tuja, ki jim zborovsko petje pomeni obogatitev preživljanja prostega časa, in kot smo slišali na občnem zboru, k sodelovanju niso vabljeni samo predstavniki moškega spola, prijazno vabijo v
svoje vrste tudi predstavnice nežnega spola.
V letu 2011 načrtujejo 12 nastopov, februarja so bili v Radencih, s samostojnima koncertoma se bodo predstavili doma, maja in oktobra, odpravljajo pa se v goste tudi v Cerknico in Pesnico. Čeprav jim Dom krajanov Budi-na-Brstje nudi streho nad glavo, pa si želijo, da bi dom dobil prizidek, v katerem bi zbor našel ustreznejši prostor za svoje delo.
28 . //V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Dejan Zavec tretjič ubranil naslov svetovnega prvaka
Dejan Zavec je 18. februarja suvereno opravil z Američanom Paulom Delgadom in še tretjič ubranil naslov svetovnega IBF-prvaka v velterski kategoriji. Nasprotnika je premagal s tehničnim nokavtom v 5. rundi. Dvoboj si je v ljubljanskih Stožicah ogledalo 12.000 gledalcev, pred televizijskimi ekrani po svetu pa kar 50 milijonov. Tudi tokrat so Zavca bodrili številni navijači s Ptuja in iz Haloz, ki so oblečeni v majice s podobo Zavca ter s harmoniko in tubo bodrili svojega favorita. Manjkali pa niso niti kurenti niti rimski vojaki iz Term Ptuj.
Mateja Tomašič
IBF-šampion Dejan Zavec je že tretjič ubranil svoj velterski šampionski pas. Po osvojitvi najvišjih slovenskih nazivov, kot so športnik leta, Slovenec leta in ime leta, je 34-letni športnik te laskave naslove počastil z novim spektakularnim športnim rezultatom. Boj proti ameriškemu izzivalcu in šampionu USBA Paulu Delgadu je potekal v športnem parku Arena. »Dvoboj proti enemu od Američanov je zame izjemnega pomena. S tem si bom utrdil ime v Združenih državah,« je pred tekmo povedal šampion.
Zavec je naslov prvaka ubranil že tretjič, s svojo novo zmago, že 31. (31 zmag, 18 s tehničnim nokavtom, 1 poraz, 0 neodločenih) v profesionalni karieri, pa navdušil razprodano dvorano Stožice. Zavec je bil ves dvoboj prepričljivejši nasprotnik, Delgada pa je prvič zamajal že v drugi rundi. V peti rundi, po seriji močnih udarcev, je Delgado pričel mižati na eno oko, izpod drugega pa je krvavel, tako da je glavni sodnik v ringu, Belgijec Benny Decroos, dvoboj prekinil predčasno.
Dvoboj je že od prve runde naprej potekal po Zavčevih notah. Že v drugi rundi je Zavec Delgada dvakrat spravil na tla. V tretji rundi se je Delgado žilavo upiral in tudi Mr. Simpatikusu zadal nekaj udarcev. Vseskozi se je skrival in sklanjal, Ptujčan pa ga je tudi zato nekajkrat v glavo zadel od zadaj in si s tem prislužil sodnikov opomin. Pred četrto rundo je več kot 12 tisoč gledalcev, ki niti za hip niso podvomili v zmago svojega junaka, v dvorani pričelo vzklikati Kdor ne skače, ni Slovenc in boj se je nadaljeval v visokem ritmu. Zavec je napadal, Delgado se je branil in iskal svo-
Foto: Črtomir Goznik
je priložnosti.
Že peta runda je prinesla želen preobrat za Zavca in njegovo ekipo in slavje v dvorani in po Sloveniji se je začelo. »Moram reči, da na samem začetku nisem pričakoval, da bo Paul začel s takšnim pritiskom. Potem sem videl, da misli resno, da je takoj začel trdo napadati. Presenetil me je z agresivnostjo in močjo udarca. Nekako v drugi rundi sta sledila dva spontana udarca, tista, ki 'prideta sama po sebi', takrat sem že razmišljal, da se bo boj morda končal predčasno. A vseeno nekako nisem prišel do udarca, do tiste distance, ki bi bila potrebna za predčasni konec. Paul se je vseskozi 'pobiral', boril se je, dal svoj maksimum. Tudi sam nisem varčeval z močmi, to je botrovalo temu, da ni bilo toliko serij udarcev, pač pa posamezni. Kljub temu sem potem vedel, da potrebujem le še nekaj časa za konec, a s tem nisem hotel biti obremenjen. Izbral sem malo drugačno strategijo, bil bolj zaprt, poskušal napadati iz 'kontre', kar mi je na koncu tudi uspevalo. Nasprotnik je bil odprt pri vračanju udarcev in prihajal sem do točk in nato tudi do cilja,« je po dvoboju povedal Zavec.
»Presenečen sem nad Paulom, da je prestal drugo rundo. Pričakoval sem, da bo že konec, potem pa je odboksal še dve rundi, a je vseeno sledil konec. Mislim, da je bila odločitev sodnika prava, da je prekinil dvoboj, saj je bilo poškodb že preveč, pomembno je zdravje boksarjev,« je po dvoboju dejal Zavčev trener Dirk Dzem-ski, ki je Zavca z intenzivnimi treningi na ta dvoboj pripravljal že vse od začetka leta.
Dejan po zmagi v Stožicah
Delgado pa je o Zavcu povedal: »Zavec me je presenetil, predvsem z zelo močnimi udarci, saj se je boril kot težkokategornik. Zaradi tega ga nadvse spoštujem. V dvoboju sem hotel delati z nogami, a po drugi rundi me noge
skoraj niso več ubogale. Res ima močne udarce, je eden najmočnejših v svoji kategoriji, poleg tega pa ima še odlično obrambo. Je izredno močan, vsekakor si zasluži boj proti najboljšim.«
Športne prireditve v MARCU
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Nedelja, 20. 3., 18.00	Nogomet: FC Ptuj - Dobovec Trgovina Jager (U21)
Sobota, 26. 3.	Judo klub Drava Ptuj: Pokal Ptuja
Nedelja, 27. 3.	Judo klub Drava Ptuj: Pokal Ptuja
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 12. 3. 9.00-19.00	Namizni tenis: NTK Ptuj II - Kranj, člani (2. SNTL) Namizni tenis: NTK Ptuj II - Kočevje, člani (2. SNTL) Namizni tenis: NTK Ptuj - Maribor, člani (1. SNTL)
Sobota, 26. 3.	Strelski klub Ptuj
ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT	
Sobota, 12. 3.	Rokomet: ŽRK - RK Olimpija, članice
ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT	
Nedelja, 20. 3.	2. SNL: Labod Drava - Šmartno 1928
.	29
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Mina Markovič in Dejan Zavec najboljša športnika
Športna plezalka Mina Markovič, članica Plezalnega kluba 6B, in boksar Dejan Zavec, član Boks kluba Ring, sta športnika, ki sta s svojimi vrhunskimi in odmevnimi rezultati, doseženimi v preteklem letu, prepričala komisijo za izbor športnika leta 2010 MO Ptuj. Oba sta naslov najboljšega osvojila drugič. Priznanje za življenjsko delo je prejel Tomislav Džankic, član Namiz-noteniškega kluba.
Silva Razlag
Prireditev je potekala v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, povezoval jo je Tadej Toš. Prisotne je pozdravil Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj. Slavnostni govornik dr. Štefan Čelan je izrazil zadovoljstvo ob izjemnih uspehih ptujskih športnikov v preteklem letu, oba pa sta podelila priznanja najboljšim posameznikom in posameznicam.
V	kategoriji posameznic je naslov najboljše športnice osvojila športna plezalka Mina Markovič, ki je v preteklem letu nanizala vrsto odmevnih rezultatov, med njimi naslov evropske prvakinje v kombinaciji treh različnih plezalnih disciplin, drugo mesto v skupnem seštevku tekem za svetovni pokal, dodala pa je tudi dva naslova državne prvakinje v balvanskem in težavnostnem plezanju. Vsi omenjeni rezultati so ji prinesli naziv najboljše slovenske plezalke za leto 2010.
Drugo mesto v kategoriji posameznic je osvojila atletinja Nina Kolarič, članica Atletskega kluba Cestno podjetje, tretje pa judoistka Urška Urek iz Judo kluba Drava.
V	kategoriji posameznikov je naslov najboljšega pripadel bok-
sarju Dejanu Zavcu, ki je v letu 2010 dvakrat ubranil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. Prvič aprila v hali Tivoli proti Argentincu Martinezu, drugič septembra proti Poljaku Jackiewiczu, ki ga je premagal pred polno dvorano Stožice. Dejan je bil za omenjene rezultate izbran za najboljšega športnika Slovenije za leto 2010.
Drugo mesto v kategoriji posameznikov je osvojil kolesar Robert Vrečer, član Kolesarskega kluba Perutnina, tretje pa Tadej Toplak iz Kluba tajskega boksa Muai-Thai Gym.
Za najboljšo žensko ekipo je bila proglašena ekipa Namiz-noteniškega kluba Ptuj, ki je v prvi slovenski namiznoteniški ligi osvojila 4. mesto. Ekipa je v glavnem nastopala v postavi Vesna Terbuc, Ivana Zera in Vesna Rojko. Slednja je postala standardna članica slovenske državne reprezentance in je naj -boljša igralka ptujskega Namiz-noteniškega kluba. Drugo mesto je osvojila ekipa Ženskega rokometnega kluba Mercator Tenzor, tretje pa ekipa Kegljaškega kluba Drava.
Pri moških ekipah je naslov
Predstavniki najboljših moških ekip. Foto: Langerholc
najboljšega osvojila ekipa Kolesarskega kluba Perutnina, ki je na domačih in mednarodnih dirkah skupno zabeležila devetnajst zmag, devet drugih mest in štiri tretja mesta. Njihov najboljši posameznik je bil Robert Vrečer, ki je osvojil dvanajst zmag in je hkrati tudi državni prvak v cestno-gorskem kolesarstvu, pomembna je etapna zmaga Mateja Mugerlija na dirki Zagreb-Ljubljana in skupni zmagi Roberta Vrečerja na dirki po Slovaški in dirki Istarsko prolječe.
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa je prejel Tomislav Džankic iz Na-miznoteniškega kluba Ptuj. Svoje življenje je posvetil namiznemu tenisu, najprej kot aktivni tekmovalec, kasneje kot trener in funkcionar. Velik je njegov prispevek pri vzgoji mladih igralcev in igralk.
Priznanja so prejeli tudi državni prvaki v individualnih športnih panogah, in sicer Tilen Abraham, Matic Bedenik - Raušl, Filip Janžekovič, Izidor Janžekovič, Sabina Kolednik, Adrijana Ko-rez, Anej Štrafela, Luka Vindiš, vsi Klub borilnih veščin, Marko Makovec, Boks klub Ring, Tilen Vidovič, Brodarsko društvo Ran-ca, Vesna Rojko in Ivana Zera, Namiznoteniški klub.
S trenerskim delom so se v letu 2010 najbolj izkazali Marjan Kelner, Kolesarski klub Perutnina, Zlatko Kostanjevec, Strelski klub, Urška Rojko, Namiznoteniški klub, Matjaž Tomažin, Klub tajskega boksa Muai-Thai Gym.
Za uspešno delo v društvih in klubih so posebna priznanja prejeli zaslužni športni delavci Eva Grabner, Plavalni klub Terme, Daniel Henghelman, Planinsko društvo, Sebastjan Kolednik, Judo klub Drava, Robert Petrovič, Nogometni klub Podvinci, Boštjan Pihler, Kolesarski klub Perutnina, Andrej Rebernišek, Športno društvo Grajena, Robert Šimenko, Strelski klub, Stanko Šoštarič, Klub malega nogometa Poetovio, Edvard Štegar, Klub borilnih veščin, Zdravko Sušanj, Kegljaški klub Drava, Marjan Valenko, Ženski rokometni klub
Mina Markovič v svojem elementu
Mercator Tenzor, Jasna Zajšek, Ženski odbojkarski klub, Antun Zagoranski, Avto moto društvo, Silva Žuran, Vrtec Ptuj.
Za izjemne dosežke na področju športa invalidov sta bila nagrajena Marjan Žalar in Mitja Žalar, oba člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.
Med srednješolskimi ekipami je naslov najboljše osvojila Gimnazija Ptuj, posebno priznanje na področju športa otrok pa je prejel Vrtec Ptuj.
Priznanja za uspehe v veteranskem športu so prejeli Vekoslava Gojčič, Silvo Lavrič in Marija Toplak, vse Golf klub, Dušan Koren in Miroslav Prstec, oba Atletski klub Cestno podjetje.
Prireditev so s kulturnim programom popestrili člani vokalno-instrumentalne skupine Crescendo, plesni par Ana Ekart in Nejc Fir iz Plesnega kluba Samba in plesna skupina Plesnega kluba Mambo.
TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
0801234
VSAK DAN 12.00 - 20.00
30 . //V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
Tatjana Majcen Ljubič na SP športnikov invalidov na Novi
Zelandiji
Tatjana Majcen Ljubič je članica slovenske paraolim-pijske atletske reprezentance in članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. V času med 21. in 30. januarjem se je udeležila svetovnega atletskega prvenstva športnikov invalidov na Novi Zelandiji. Naše slovenske barve je zastopala več kot odlično, saj je dosegla srebro v suvanju krogle, bron v metu diska in peto mesto v metu kopja.
Bronja Habjanič
Majcen Ljubičeva je za nastop na svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji morala doseči normo, zaradi česar je tudi trdo trenirala. Tokrat so bile A-norme za SP zelo visoke, skoraj v rangu svetovnih rekordov (npr. A-norma v krogli je bila 20 cm nižja od svetovnega rekorda, ki v skupini F54, kjer tekmuje Tatjana, znaša 6,73 m). Na žalost ji ni uspelo narediti A-norme, čemur je botrovala tudi poškodba levega ramena, je pa zato izpolnila dve B-normi - v metu diska in suvanju krogle. »B-norme so bile bolj človeške (če se lahko tako izrazim) in so bile bolj dostopne tudi drugim tekmovalkam. Da so bile norme zelo visoke, pove tudi podatek, da nobeno dekle iz moje skupine F54 ni naredilo A-norme za SP na Novi Zelandiji, in ker je imelo tako zelo malo tekmovalk A-normo, smo prišle na vrsto tiste z B-normo in dobile povabilo za nastop na prvenstvu,« je povedala Majcen Ljubičeva.
Priprave so potekale zelo intenzivno. »Za to svetovno prvenstvo sem se začela pripravljati praktično malo po tem, ko sem se vrnila iz Pekinga. Najprej je bilo treba poiskati trenerja, saj sva s prejšnjim končala najino športno pot. Pri tem so mi pomagali v AK Cestno podjetje Ptuj, kjer so mi ponudili trenerja Gorazda Rajherja in najino sodelovanje je zdaj dopolnilo že dve leti. Seveda sva se morala najprej spoznati in Gorazd se je moral tudi nekaj stvari naučiti o tem, kako deluje in kako se odziva moje telo, in ko je to spoznal, me je začel matrati',' kolikor se je to pač dalo. Zadnje leto je bilo kar naporno in moram priznati, da sem imela zelo malo časa zase, kaj šele za
Zasebni fotoarhiv T. M. Ljubič družino. Ampak to je del športa,
pri katerem se je treba odrekati
in si postaviti tiste prioritetne cilje, ki te vodijo do uspeha.«
Žalostno je, da ji finančno ni pomagal nihče
»Šport mi res veliko pomeni in vse, kar počnem v športu, delam iz srca. Če bi to počela za denar, bi že zdavnaj odnehala. Je pač tako, da v Sloveniji oziroma na Ptuju ni ljudi, ki bi bili pripravljeni investirati v tak šport. Ne govorim o tem, da potrebujem milijone, ampak že kak tisočak bi mi olajšal marsikatero stvar in bi si denimo lahko privoščila več in bolj intenzivne priprave. Posebej sedaj, pred tem SP, sem potrebovala kraj, kjer je toplo in kjer bi lahko trenirala na prostem. Ker ni bilo dovolj finančnih sredstev, sem se morala zadovoljiti s sosednjo Hrvaško, kjer sem lahko metala na prostem, vendar v bundi. Res ne pričakujem veliko, samo malo podpore, da se bodo moje medalje kdaj svetile tudi v barvi najžlahtnejše kovine, in zato bi bila zelo vesela, če bi mi pri tem pomagalo kakšno ptujsko podjetje. Sama sem ponosna na to, da sem Ptujčanka in naj bodo s svojimi dejanji tudi drugi. Če dam še samo primer iz SP letos, kjer je fant iz Srbije dobil tri srebrne kolajne, za katere bo doma prejel 75.000 evrov. Res neverjeten podatek, ampak resničen,« nekoliko razočarano pove Maj -cen Ljubičeva.
Izboljšala je vse osebne rekorde
Trenirala je vse tri discipline, njen cilj pred odhodom na prvenstvo pa je bil izboljšati vse
Tatjana Majcen Ljubič
osebne rekorde, kar ji je tudi uspelo. »Občutek je fenomena-len. Ko veš, da se je ves tvoj trud poplačal, ko veš, da si delal vse prav in si nagrajen z osebnimi rekordi, ki so hkrati tudi državni. V metu kopja sem prav tako izboljšala evropski rekord, imam pa v suvanju krogle tudi rekord SP. Zdaj pa si predstavljajte, kakšen bi bil šele rezultat, če bi mi kdo pri tem pomagal in bi si mogoče lahko privoščila daljše priprave.«
Njen rekord v suvanju krogle je bil 6,56 m, v metu diska 15,35 m in v metu kopja 14,04 m. V suvanju krogle je za osem centimetrov izboljšala svoj osebni rekord in sunila kroglo 664 centimetrov daleč, v metu diska, kjer je dosegla bronasto kolajno, je bil njen rezultat 16,13 m, s čimer je kar za 78 centimetrov izboljšala svoj osebni rekord. Prav tako je rekord izboljšala tudi v metu kopja, kjer je kopje pristalo pri 14,17 m.
Velik sprejem v Pacinju
Družina, prijatelji, vaščani in vaščanke iz Pacinja in člani PGD Pacinje so svoji sovaščan-ki ob prihodu domov pripravili prisrčen sprejem, ki je bil za Tatjano res lepo presenečenje. Med drugim so ji za njene uspehe čestitali Boštjan Ciglar, predsednik gasilskega društva Pacinje, v imenu četrtne skupnosti njen
predsednik Janko Čeh, v imenu MO Ptuj pa vodja oddelka za negospodarske javne službe Ivan Vidovič. »Ko sem se po dveh dneh potovanja vrnila domov in se najbolj veselila svoje postelje, sem se 'morala' ustaviti še v našem gasilskem domu, kjer so me ponovno presenetili vaščani. V naši vasi se ne dogaja veliko, zato sem toliko bolj vesela, ko vidim, da me pridejo pozdravit domačini, domači in prijatelji. Ko vidiš, da se ljudje veselijo s teboj, ti je to kot balzam za dušo in zato mi še kako veliko pomeni to, da lahko ime te male vasice Pacinje ponesem v svet tudi za njih. Podarili so mi zlati obesek v obliki medalje in po svojih močeh se bom potrudila, da bom tudi naslednje leto, ko so para-olimpijske igre v Londonu, poplačala njihovo zaupanje vame in jih mogoče nagradila s kakšno medaljo, do takrat pa bo potrebno še veliko truda in napornih treningov. Že letos bo treba narediti normo za nastop v Londonu. V načrtu imam vsaj tri mednarodne tekme, malo bo treba še izboljšati tehniko, moj cilj pa bo tudi ponovno izboljšanje osebnih rekordov v vseh treh disciplinah, v suvanju krogle pa si želim prebiti magično mejo 7 metrov.« 23. februarja jo je v Mestni hiši sprejel tudi ptujski župan.
.	31
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Na Ptuj dve Bloudkovi nagradi - za Dejana Zavca in
Milana Kneževiča
Na 46. podelitvi Bloudkovih priznanj za leto 2010 je bilo podeljenih pet nagrad in deset plaket. Iz rok predsednika vlade RS Boruta Pahorja in predsednika Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Miroslava Cerarja sta najvišji državni priznanji s področja športa, Bloudkovi nagradi, prejela Dejan Zavec in Milan Kneževič.
Silva Razlag
Dejan Zavec si je nagrado, ki nosi ime po velikanu slovenskega športa Stanku Bloudku, prislužil z izjemnimi uspehi v preteklem letu. Najprej je ubranil naslov svetovnega prvaka v aprilu proti Argentincu Martinezu, septembra še proti Poljaku Jacki-ewiczu. Prav slednji dogodek je Dejana z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega športa in Športnega parka Stožice. Postal je slovenski športni junak. Nagrado je v Dejanovem imenu prevzel njegov kondicijski trener Tomi Jagarinec, ki je ob prevzemu priznanja nanizal tudi nekaj podobnosti v športni poti boksarja in Stanka Bloudka.
Milan Kneževič, drugi Bloud-
Foto: Adreja Razlag
kov nagrajenec, je nagrado prejel za življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji. Njegovo delovanje je v največji meri povezano s šahom, na čelu Šahovske zveze Slovenije je že tri desetletja. V letih 1970-1993 je bil predsednik Šahovskega društva Ptuj, enega najboljših slovenskih šahovskih društev. Kot predsednik ŠZ Jugoslavije je vodil organizacijski odbor šahovske olimpijade leta 1990 v Novem Sadu, kot predsednik ŠZ Slovenije pa organizacijski odbor olimpijade na Bledu leta 2002. Po njegovi zaslugi se Slovenija ponaša z najlepšim šahovskim domom v Evropi. V času njegovega predsedniko-
Miroslav Cerar in Milan Kneževič na podelitvi Bloudkovih priznanj
vanja je slovenski šah dosegel največje mednarodne uspehe, zaslužen je tudi za razvoj množičnosti v sodelovanju s sistemom izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah. Veliko svojega znanja in sposobnosti je vložil v zagotavljanje ustrezne športne infrastrukture. Kot predsednik Telesnokulturne skupnosti Ptuj je
imel največ zaslug pri izgraditvi prve športne dvorane Mladika na Ptuju leta 1975.
Prireditev, ki je potekala v Grand hotelu Union v Ljubljani, je povezoval Igor E. Bergant, v kulturnem programu so sodelovali Neisha, Klub za športno ritmično gimnastiko Šiška in plesna šola Kazina.
V Mitri karnevalski dnevi po francosko
Predstavniki hotela Mitra in podjetja E. Leclerc so v družbi Napoleonovih vojakov predstavili francosko pustno ponudbo.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
V času 51. kurentovanja bodo v hotelu Mitra obujali Napoleonov čas ter ob tem gostom nudili francosko obarvano glasbeno zabavo, ples v maskah in obilico dobrih francoskih kulinaričnih užitkov. Vsak dan bodo pripravili posebno ponudbo, ki bo veljala samo tistih 24 ur. Za vse pustne maske na temo Francije pa so pripravili posebno presenečenje. Celoten projekt je podprlo podjetje E. Leclerc.
»V prvi polovici 19. stoletja, v času Ilirskih provinc, je na območju Ptuja delovala Napoleonova francoska vojska, ki je imela tukaj središče za oskrbo, zdravljenje in skladišča za oskrbovanje francoske vojske. Na Ptuju je ostalo kar nekaj elementov francoske kulture iz
časov osvajanj Ilirskih provinc in tudi ena izmed sob v hotelu Mitra je francoska soba, imenovana Omika. Tako smo se odločili, da to temo tokrat izberemo za temo pustnih prireditev. Pred dvema letoma smo imeli škotsko temo. Vsako leto poskušamo najti temo, ki je povezana z mednarodno odprtostjo Ptuja kot stičišča različnih kultur,« je o izboru teme dejal Peter Vese-njak, direktor Hosting, d. o. o. V času pustovanja, od 26. 2. do 8. 3., bodo med drugim ponujali francoske kulinarične posebnosti ob spremljavi glasbe, povezane s francosko kavarniško kulturo. Francoske šansone ob večerih bosta izvajala Edi Klasinc in Matija Puž. V soboto, 5. 3., se obeta veliki karnevalski ples v maskah
s francosko večerjo. Vsak dan od 27. 2. do 4. 3. bo med 13. in 16. uro pustna delavnica z Marijo Rizman, kjer bodo udeleženci izdelovali tipične pustne okraske in rože iz papirja. Med 12. in 15. uro pa si bodo gostje lahko poskusno nadeli tudi pravo kurentovo opravo. Vsak dan od
18. ure naprej bo pustno rajanje s tipično francosko glasbo. Zadnji pustni dan, 8. marca, je dan žena in francoskih poljubov, od 12. ure naprej. Že pred dvema letoma je nastala karnevalska skupina Napoleonovih vojakov, ki bo spremljala pustno dogajanje v hotelu.
32 . //V™
PRIREDITVENI VODNIK
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
M
A
fi' S
£ ©
T*
S
g
S J*
flif 24. /riirinirpn de 15. s-.vdi mr
ME E NAR ) DNI SLIKARSKI EK-TEM PDH E PTUJ KARNEVAL 3011
VtM)C4l24 ISbtmpdH mraboPFii i p k I o 100 :iii»Y t Sto« A i n
dUJlLOtovtfktv riri Mfr n p-Fd«h+v nkfr^Jv pivk. ^.mhraiDbl^.uri pr+ i M i-1 tr,:- hLjL-.Fa-davu vGala^l F.tFjnn at^lta» hfeMumgb idKuPlujlnv FEiiaftu 3al:j[tTi
Frtck. 20. februar Miimi hiii mjh ■JTVORIE EV NOVKAHBKEGA
v I -i wtm tolo mMto m n i r pcLtjo len rid fk cubs. i s Bi i k hr in prpo iiniiiiii»niiii«^Bni | niMii pu a fk m i n Wnt k m d ¡>ja M u n ■
Rmi	iii>Ač-luto't+3r.';Jr_,
vs:l <hn >Ij'< Ichiiipdo&mio: vpnltyjMcan0hii nlHnmlgu 1 M PltjU
Gtkrijt Miplimv i^ii hib L
hjOO
otvoritev razstav e
12. LIKOVNIH BELFTUIBKIK
UMETNIKOV
CtxtoSiw&0 Hr(fiL':nfi m 10.
1*1	14.30
OLASBEFiA PHEKTAVA ART KAHNEVAk-KAHNEVALSKEZGODBE > Jvtefr. pt.m I MlipiMvi i al^i rdd h utw n tov p R k nc r km« 11 miano: rtvugi i u; i:-11'ji ■■ ■■ j libC^kvii
Orind hobal FtIiviik 1sj00 VEČER PHinc EV PTUJSKEGA KARNEVALA
lijfnr^. .Ti-hfHiF w rtv^pTii k-fcli.iikj psrHMlapKdpiEirtm ■ llfil. ■1M r pK[&;VlH' 'V+'T1
Fthelham-tvilbv^fliukur+n-EO¥hr|ji n» P'"|L- Polku» jn*li»
Irrv+nofjri-Trtdioii«
flif 26. februarja
de B. h ni
■pfenuwtn*«tj
PTUJ BKE MAB KE HAJAMC-
V G0&TEVAM PRIHAJAM«
KtrkT^jr-ri+T,'-] :aah>k
Kti¥k- T^V K.IrJiiiiJ imuiiMiLh
oimj
■Sobo ta. IS. fct?ruar MinuhEk p-jr:-li»itermrm, 1000 SLOVEHNOST OB £0. JBLETNICI URADNEGA f LAHSTVA PTUJA IN SL0VENIJ EV FECC
M+.Tr.IcrB 11JI4 OTVORITVENA SLOVESNOST HUH ENTCVAN !A 1011 PHEDAiA OBLASTI PRHCU KAFtJEVALA IN TRA HDI0HA i NO FECC SfliANJE SLOV&JSKJH PUElNIjiLJfDV N MASK DAN FOSVEiEN SLOVENSKIM TRADICIONALNIM ETNOGRAFSKIM FUSTNM UKOM Ob 11 url tailifBn Urim tliim Fm
d jI 'din ptfioi Uri V FTHCIU
plnuu l iirhivik-1011 jok; u cdidu
itarvmnumj h......j*0bu h kiu]u
MilA.-Ju-mu Stadla ti EHttfcjT/ifcv «netiti 'I ifihl^-k^nl inHi-[Bp:ii I L1:J i-f -kivfiL' EtDgh Ir-jm aomt oavcFiirvmAPOvoHiu.
Kirrw ili-ka -^iGrftn^ ¿IUHAiUjOO ZABAVA UDELEŽENCEV FOVOR KEZ GLAfBEND SKUPINO PAJ DA&I
Grand H('hl FTimm IS.00 PRIMUHtVRIMBKI PUSTNI PLEBv Hmikih ohk-ilEh hi rio i ko s?odbe-.
HoNI MltTA IS.« OTVORITVENI KONCERT PUBTKBfANJA PO FRANCOSKO
■tMtohirDdai gUq via sllln pi otdd
Orf IT. fcbruaija do 4. marca
Hol MltTA 04 l3.DOcb10.DO PUBTNA DELAVNICA bdriiv^puarriiotH^ov iin.j L1 paff (g
tW ^''ll KJIT^I
do B. m-nmr
FOTOO HA PSKA FAZSTAUA KURENT liJ PUB-TNI UWTER RAZBTAUA PUSTNIH KROFOV
.Y«fcijn. 27-frbrztar
M« nni 'rg 11 .UU KAHNEUALB KO SH EfANJ E PIHALNhH GDDB- IN MA20 RETNIH SKUPIN
n^ttiiifnn
rs Flnh rtrtr FiU p rtv M v« tP ni .rFiii mKiLE N J :J':I LhiripiMiii it>brirTt£MiM V!i'.'itf*nete'>JJ to knc poruvrK- ct^jni d h -jiiiv.J I-" irvtir^ i'Jnr:h i|cdb in rru!ci4inh :l ivir: i^jtivn slupnmriUDpDni hi MsansmuaAonu Ruj.
Kimfviliki {Ivermi od U.LCdn 17JOO ZABWAZA UDELEŽENCE KARNEVALSKEGA ItEHIU PL--------------
SKUPIN
BbnnHti cd 1 a.Llij1 □.Cj
ICUITURNI PROSFAM POBV E L E rj
ETNDGHAFSKEMU LIKU RUSA
fonnfrijfh. If}. fdjraa r
M« nni 'rg od 1 6.30 do 17.Itn, 3l«*nikivn 4-d 1 B.oode-1 djoo KULTURNI PHOORAM PDBV EC EN ETNOG HA FSH.BHU
uku poka!:
'jrjrflhchl frimui. 17.d0 PH IMUSDVA 0TH05-KA MABKARACA
v ■«lifcv™.' '^onnPiLtlnipDitim ■linr,"mJLii"Jij.'i.,,j'i,- iHh 11--ju pcd-ikk Hipflljnlniih^nJt
PMlHUrt^ lUfl KU RENT PUBTNI KRALJ
d I. h ki [iT/ uriFHild j I tii,1. ioliap I Tiii^iii U-kiKiu^armmd
Od 1. dc B. ummr
haHI«WI
itpntogmnm Pm PUBTNIiAE
l: j ? T. j ;« jk,-: t> ptHfKm^jHi t
dint^v iriUsio
Toi rk. 1 jiai itl Hn.ni-rj cJ I 6-.30 T7AB In Bkmoklin, «J TB-.-Dfldip TIUO KULTURNI PHOGFAM PDBV Ef EH ETNOG HA FSKBHU UKUDHAE
UHiodHi HtfntamiMbP^, T7.GB PUSTNE IGRALNE URICE
[H ra^ IB a H+Ifn. ki U [k
m 31 i >r i ri 111
griikl hotsl primui.. 1bj00 pustuvanje pc- upoko jbtflko
L^mfa. 2. hhtj CT
kjimv ilikb dvoran^
yn»dDiuo ZAHAVND DFlUiEN JE IN PLES DR U&TEV SONi EK SC-IrTJE DZ AHA IN ZAVO DA DDR NAVA
M+i Lni u~g □d1B.3ij.ii17.4f ki niin.i^lfcB od HDtifa I ».DO KULTURNI PRDGHAM POSVEt EN ETNDGHAFSKIM UKDM MEDVED^ JOH EK M RABO LJ
FuNktorl ................. ...
St. P4trd i h F-'- ij 17.30 PIKA NOGAVIČKA FncmPfc: Ita^Btn npiEirMpmi bo do ob s pri m^iv ii na i (m en u U av
fHpMlBMll
Ccfrtck. 3. marcr
K irrm- ilikfe tkF-aran-^ cd 1 E.30 ij 1 B.30 POLI ¿UR
lArtmitJJ r^i.Ti nlprnn L^i+jiii.UHsftsilaT.fillULrere pdrtAr Fmijrria PI4 ddj.
M »c nI Trn Dd1B.30dc17.4C ki «bH^ltai, od 1£jOOd° U.Lirj KULTURNI PRDDHAM POSV EtEh ETNOGRAFSKIM UKDM HAEA DEOA NOSI IN DDR NAVSKICI6ANI
MUnUi^boM
Krjbrtcc IhuRMI^ 17.00
PUST MASTEN DKHOG UST
FvL-k-ji] uf ■acb^tillHibnM 1111 Mj I i I fiil 111J11111
FHr«kbor) ■ uuij
P«tT4 InPlhlD. 17.30 KDNCERTIRANJE MALO DHVGAlCE tidiuTKnhbllv mccl-ih Hrti
Frtck. 4. lir M+i eni Tfl 1 djoo B.TRADID1DNALNA PUSTNA POVDH KA DBNDVNIH ^l-L
KjrMFiliki dvoran i. dlUt^lUH DTRDBKD RAJANJE DBNPVNIH&OL
Gimruni|^Phj| IOjOO PUSTNI KREATIVNI IIIN Qr/ :rt w n iliv; e AI OY iiMu irtit I v k j.^ih -1»Jj rmkta^:. n rtii/i^o r rje M m; 1 it-j+n p d niii r> 1: pit nufudr 1	kilu m
VK4»K r CK^ibpinnliotitapv.
Prrd H'' I ' hi 10 141» M EDNAHO DNI SLIKARSKE EK-TEMPORE PTUJ KAHNEUAL m
Otvvdi^v ruiriv in pcd+lhjv nbgrbd.
M+irni.rg Dd1B.30dc17.4E ki š-lov+n iki eni od ICjOOdD 1i.OO KULTURNI PRDGHAM POSV El EN ETNOGHAFSKIMA LJKDMA KO PJAE IN PLDhlAnJI
mmtih0«mba ph| 1 bjoo 7. LIKOVNA KOLONIJA BEJ2I C OPIt. KURENT GRE LbnMnHH/i^n jiFj:F,,jv Midni rum™
Qrflnd ho'+l P^lmu 1 1djoo B LCVENB KI DOBHODELNI PUSTNI PLES
v K':v>iii k»: i: |.iii.,jnil iirF-,-J]
phns um ^mm J fctm Bi«™ f m kbkirv^m Fnav I Itcm Pu, Lfri FUicmPin (idUH wm &acpir«J
fcbjhi. touurr T^jMtiU iliinKi.riJ^ kl«i dd HH4i 1UO THAD IDIDNALNA 0 &AHJADA »lt
IhHr^iillkiArUir^l.k^liCflC kUuFIl*.
MinniTTft od 10.» ih ~	r-d1!jO0do 1143
flULTUHU PHOGRAM POBV EC EN OTROBKIM ETNDGHAFSKIM UKOM VILE IN PIC-EHI
K^rn#vfelikji dvtnn^ od £OjOO do O4J0D VELIKI KAR NEUALSKI EAL Bi-].] 1:r>? jt^fi 1 in -jiin]<: tk 1 [fi-jaTi: [nb Mi n->j-ji rurtiiit m»
3010 v spmra mj dcsedii fc mfct
D>«rdnb OampiH. 20.00
KURENTAEK J01t
ITI iruzatuvaFUupuplihSulenn'
Gr-snd Hotal Piimu^ I BjOO PRIMUBO V PUBTNI PL£S
H :'il Httm, iOM
VELIKI KAHNEVASKIPLESPO
FRANC OS KO
C :in kJfcun Minlk^N 3GJHI PUBTOVANJ EZ VAŠKO ATANASOVS KI TRIOM IN D J BTANCEM
K.j.-jihj Evkim 10.00 PUSTNO RAJANJE
MKkiijrft. od ii.oodoD4.oo TRETJE TRADICIONALNO PUSTNO RAJANJE
Btf E-bS (Ki 1SL00 dO 01.00 NO HA PUSTNA ZABAVAV MASKAH Z DJ-EM
E:-Y Dlvlno, IOjOO MABKARAU ZD11
■hHftuU SH
KTIM E PUBTND RAJANJE Z
VRC-f IMI HITI
E-tariTDGl^t Iriiti pub Od20j0Dd004.00 IAB ENK FEST
Nrdrlja. fi. iihu-fc
SoJoii um4ti4stL od 10.DO do 14.00 PUBTN E LASULJE Chttfrtnii[ln*DbptiM Iti 1 j pi J j mDEiFlL«. Cm>a..
Mn-ninnj. 14.00 MEDNARODNI ETNDFEBT- 51. MEDNARODNA PUSTNA IN KAHN EVALSKA POVDHKA
DAN FOSVElEN ETEJOGHAFSKEMU LIKU KURENT-KORANE MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVDHKA JE OSREDNJIDOiODEK PHI HEDrTVE KUH MTOVAN JE NAFEUJU2011
Hti-r.i tj. od 17JOD do 10 JOO ZABJUAz p I hi t*no ilLupInn FLiVAE L H H RETASHlf h: hf" vik 'iii noM ■(^"'11:^1
fr^EM
K^rn#vbLflkji dvtnn^
od I^DOdrZODO
PTUJSKI KARNEVALSKI ZUH J<T,j udibStrKM' nicdiuiHjrM lanriis ptrmki: >]±-ino :l LIITF' £EAJEH DAE-D
Pjrkhrt4lPmi13.DO THAD IC IONALNI PIC EKO F PIHKER
F Uhnir iVh jiU.I&J dCtfKtti
Parkhobl PIU ISJHt BELGlJSKIVEf er
■	pnttBti^irtUbBjtiTTd k m*dnrTi vAikiiuInPlifi
r. msnr
■	■ribi, vjh
srečanj evebelivt mat-kah lz v htcev
Fv> nesindi Midi h 1*: jh bolo ipKhKlh rv^l J-IL1 VIIIJ,'
Ka m j I i k a tki> o n n t, od10.30
dciajoo
pubtnd ha jan je vthoke vhtcev
Mtinnirn td1B.30di 17.4F h ^■■Mjill ad 1S.00 dt 1 djOO kulturni phogram
posveeen mladim
ilak» dvoran^ od1S.30 dc 1 B.30
veukaothdbka ma&kahadain
čarovnik ghega
-jrgancan)] CsNir Itrat1 dirjmomPIH hDuErvopP4w mLjlrid F1u[i
HgtakForll:--j r.-.:- ■ - j 11 -:■ jff. FVtrj Ti F-j1.-1 j iojOD koncert v pustnih maskah
iiria nc ur 1 a ba rp g la imi a ma v HBrtrii :v Ki'iuii r»1n
mbmnmihhnf is.00 thadioiona l« i cc-fcrodelni koncert k ljuba soroptimist ptuj vpcfzstlnB no:.'. l;ic:pu;no
Torek. (i. nhtit«-um>irh]. dopoldan PUST NA PCVORKA uL»:^,1 [nhfflnBtiifir
iLtd im J1 j.Ou do 17JOO
----- -- ■ petcvia
KVINTET
PtMsklgad IfeM JAiNO VODSTVO PO HAZSTAVIO DRAGU kHSLU ".1'llHu |"J| i kJlUirnq.|l .'r.1 rn r icbidndou «^nerons^ Kumbni^
M+nrJirn 17.DD
POKOP PUB1A IN PHEOAJA
OBLASTI
Arimoqsl 1 h'\v in ru itmo pckfu v nt» □ IH p rti 11 in.vii pbnitvlMnM I v *."■]■■.' ifonuM' if>: PI14 il' <1.1.™ Čolnu
A? KJUriai[J
Ji) fl. Diamc
K^m^vilik» dvonn* ivri-D+rnij febw ni pn>Drjm|
Bm DJduoPli^^hiiLDJduoBkK 9 Ewpj Savmna J,kin llaga DlUilOdLVTK. h+>ViHVi bkne«. MKI F>l:"ii EkbiutMmlEti AHTM
11:- k >11 '-ikv. Ij :-Jfi .'-.iiriEViir Fk F pr Iv; ii 1D rt a n I sHt. Jbe™ bwnq -uFi	TIre Cdrakl
'-V.civ	Mfc Kit Cta
hr^jJd-]]! F.IJMFO fifti(Mntd
F jI snu U	Tfcu
MronCavte^ jir-CjLir.JiIk-li UFkKbi Ststi VHnd
1tB J3 iMItf ^>4 fc ^ I .F kTOiHflfr^BilmriSEL hJiiJiriH in s m]h::-ni |a e h-Ji PI' Gcclful^i Jot- i,: -1 rrn 1.-ri 1 H>>Jii]Jni «rovi F-.ii.-.-i rpfli
(U ■ ■—1 C
C NI <0 C
Zd
z
« >0
«m.
a r
iD Ui TD O
O
N
5 £
ž
.	33
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM MAREC
m oP
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA MLADINO IN ODRASLE	
Torek, 1. 3.	Šolski center, Ekonomska šola Ptuj: DOBRODELNA PRIREDITEV - ZA PONUJENO DLAN IN ODPRTO SRCE, ob 19.00
Petek, 4. 3.	KUD Art Stays: MEDNARODNI SLIKARSKI EXTEMPORE PTUJ KARNEVAL 2011, Razstava bo odprta v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj, od 4. do 19. marca
Petek, 4. 3.	Leo klub Ptuj: DOBRODELNA LICITACIJA LIKOVNIH DEL - BEJŽI ČOPIČ, kurent gre, ob 19.00
Sobota, 5. 3.	Družinsko gledališče Kolenc: PIKI JE SAM DOMA, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven
Ponedeljek, 7. 3.	Klub Soroptimist Ptuj: TRADICIONALNI DOBRODELNI KONCERT, posvečen 8. marcu, dnevu žena, ob 19.00
Nedelja, 13. 3.	Produkcija gledališkega studia mgP — mlajša skupina: SERIJA ALFA, ob 17.00
Nedelja, 20. 3.	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, ob 15.00 predavanje Petja Janžekoviča Božanska komedija - Vice
Petek, 25. 3.	Harold Pinter: MUTASTINATAKAR (STREŽNI JAŠEK) - PREMIERA, 19.30
Nedelja, 27. 3.	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, ob 15.00 predavanje Petja Janžekoviča Božanska komedija - Vice
NA GOSTOVANJU	
Petek, 11. 3.	Peter Srpčič: PRAVA BABA, ob 19.00, v Spuhlji
Sobota, 12. 3.	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30, v Kungoti
Ponedeljek, 14. 3.	Peter Srpčič: PRAVA BABA, ob 18.30, v Portorožu
Sreda, 16. 3.	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30, v Rogaški Slatini
Ponedeljek, 21. 3.	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 20.00, v SNG Maribor
Ponedeljek, 21. 3.	Gregor Strniša: ŽABE, ob 20.00, v Sežani
Sreda, 23. 3.	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 20.00, v SNG Maribor
Sobota, 26. 3.	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 18.00, v Koreni
Nedelja, 27. 3.	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.00, v Pekrah
Ponedeljek, 28. 3.	Gregor Strniša: ŽABE, ob 20.00, v Kranju, v tekmovalnem delu festivala Teden slovenske drame
Torek, 29. 3.	Gregor Strniša: ŽABE, ob 20.00, v Mestnem gledališču ljubljanskem
Sreda, 30. 3.	Gregor Strniša: ŽABE, ob 20.00, v Mestnem gledališču ljubljanskem
£ TT Q	Program v
p ?U J	MARCU
V marcu je na ogled slikarska razstava Gregorja Samasturja z naslovom V iskanju poti.
Petek, 4. marca, ob 20. uri
PUSTNI 80'es ŽUR s skupino WHADAFUNK in DJ Funk Me WHADAFUNK so: Špela Novak - vokal, Eva Bračič - back vokal, Živa Horvat - synth, back vokal, Damir Ovčar - kitara, Matjaž Lor-ber - bobni, Peter Pravdič - bass, Vstopnine ni, obvezna pa je oprema v stilu 80-ih!
Ponedeljek, 7. 3., od 16.30 do 18.30 v karnevalski dvorani
VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Vabita Društvo prijateljev mladine Ptuj in CID Ptuj, glasbeni gost bo Čarovnik Grega, plesni pa plesna skupina OŠ Ljudski vrt. Tudi letos bodo nagrajene najbolj izvirno in domiselno maskirane družine in skupine. Male maškare imajo brezplačen vstop!
Petek, 11. marca, ob 20.30
TRIBUTE TO LED ZEPPELIN Pravi »Tribute« večer bo združil mlade ptujske kitariste, ki bodo pod mentorstvom Marka Korošca odigrali vrsto uspešnic legendarne roker-ske zasedbe, v goste pa prihaja tudi skupina KULA iz Hrvaške.
Petek, 18. marca, ob 19. uri
POTOPIS: MAKEDONIJA - ARHEOLOŠKI IN ETNOLOŠKI BISER JUGOVZHODNE EVROPE Republika Makedonija, najjužnejši del naše nekdanje skupne države, je polna naravnih lepot ter zgodovinskih in kulturnih vrednot. Ljudje so topli in gostoljubni, njihovi običaji pa prava paša za oči in dušo, pravi popotnik Radovan Riedl.
Petek, 25. marca, ob 20. uri
BOBNARSKA PRODUKCIJA Nastopili bodo mladi bobnarji, ki vadijo pri mentorju Alešu Zorcu, pridružili pa se jim bodo tudi glasbeni gostje. Vstopnine ni!
NAPOVEDUJEMO: 6. FESTIVAL KITARE PTUJ 2011 Od 30. marca do 3. aprila
Več na www.cid.si!
TEČAJI IN DELAVNICE TEČAJ KITARE - mentor Samo Šalamon, TEČAJ KITARE - mentor Marko Korošec, GLASBENE SKUPINE - mentor Marko Korošec, TEČAJ BAS KITARE - mentor Luka Gaiser, TEČAJ BOBNANJA - mentor Aleš Zorec, ELEKTRO DELAVNICA - mentor Daniel Krap-ša, ORIENTALSKI PLESI - mentorica Majda Fridl, ZAČETNI TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH - mentorica Marija Koser, NOVINARSKA SKUPINA - mentorica Polona Ambrožič. PONOVNO: TEČAJ JAZZ SOLO PETJA - mentorica Zvezdana No-vakovic
Podrobne informacije o prostih mestih so na voljo na www.cid.si in telefonsko v CID Ptuj na 02 780 55 40 in 041 604 778.
PROSTOVOLJSTVO 1. Animacija otrok na veliki otroški maškaradi, ponedeljek, 7. marca 2011 - prijave zbiramo do zapolnitve mest! 2. Projekt »Naša ulica« - ptujske osnovne in srednje šole skrbijo za ulice v svojem okolišu z ustvarjalnim delom in okoljskimi aktivnostmi. Projekt bo javnosti predstavljen v petek, 25. marca.
ODPIRALNI ČAS CID PTUJ Od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. - DNEVNI CENTER (od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure): namizni tenis, namizni nogomet, pikado, šah, družabne igre, televizija. Vaje, sestanki in druge dejavnosti po dogovoru v prostorih CID Ptuj potekajo tudi izven teh terminov ter ob koncih tedna. VESELI SMO POBUD, IDEJ IN PREDLOGOV MLADIH - OGLASI SE, POKLIČI, POŠLJI MAIL!
34 ■ ^V™
OBVESTILA
24. FEBRUAR / SVEČAN 2011
.	35
TOf^xi^
1 I
A P N A
ffy LEKARNE PTUj
Za vaa omo KäbJ:
r-«d xrcr c:J t -»t cetow»* Mi i •:..»«
U KAH*A '•tUJ TUST EN AXO^A 9 SI-2 25 - P-u T 02 77» Ot
1 defuratvo: marec 2011					
| pq^ m			P«BI	KtXtM	—
7 ö	9	10	II 12		13
LfKAflMA mij |S 00MITA HtD OCLAVHtlCi: 7.00 - 10.00. V SOtOTO'. 7.00 - 14.00
de2u«stvo: marec 1.3.2011 - 6.3.2011
143.2011 -313.2011
ÄMWWi	culSQco/ u»
00 KttOli	Od 14 CO 7 UN*
oOOKdrtnpujrftft	24 ui
PO T »¿EVA 23.2250 PTUJ, TB_ 02 7«7 64 «0
Oiiu*lTVA om 01LAVNIWM POTIKAjO OO 10. DO 7. UMS xjlJTWAj, OB SOHOTAM 00 14. DO 7. UAE, V HEDC^O IN OB PIVAIWIGM PA JE OEiUASTVO hEPRBCIMjENO VES DAM 00 7. l*E ZjUTttAJ 00 7. URS HASLEONJE^A OHE.
VES DAM 00 7. IMtl
V neöe;o - ob puccn*!* ra ktoni v cc:u dezufrfvo soprfi -»"«a 12.SC r : -2.01
rnustu TiirvuuA	| V
rrtVG«AKVKA antUTA mm kmU. 520
PTUJSKA KCOMIKA
UtUJi»»*<•<.IU*. r» rj» 4i .*i.u»
«1«a rvtt'.it* tw iü<|« r» h.w
1l.tOiptnj.il», ro ¿0 01 nZl.lU 1TDL ¿(.u^.r ¿«tiiW>»* ««MM »i 1CJS
•V0C1 Ji.1	I» — V»»..
o^iiui tau «	r-aa
WK.pltll»
Tcmic Piu), J.O.O.,
Fv>c T coplicc 9.2251 Pcuj. e-mail: info#termepai|.si
JWamjwrifara ml»*k*fnnoNpr!tn in Svbola, 5 /förvvfa. ob 19 url vKJubu Gtmtna XBi am sa vrter}Qsho»CGTlont mpsesntm \*Cerom
m*rt*cift*ienriti>*4si. 0274 94500
rrittfrrpt>k(>J;MJrimintT*t* T*mtUef>rvn Grand Nutria frrwiiu
Sobot*, 122, obnoo-atofm*i*nl
frimwir rm$k* r UrtMfntua&mrtk Mek.lS2ofi30.00
Wtrrprtoifpcvfikeiä k*mn*ia i OmälMtai M*m /WA J52. o*/9.W- rtofxtirv *
rrimmnvrimrtifmßMfks »Cnrarflto/Hto rnmu*
Sobol*. 2&2,ob 19.00
\%topmm 10€- rtmsfc? /ftoäi Sobn*c&c*, nrnskt ¿okamktof
mtrmyt%km*im# st, 0274 9*500
rnmmotu otroiku ftvril*t*4*
rttrfrtatuj» : YKctm rtzf mSpcrtmm <rtätomj*htbt
roneMttk. 28.2. ob 1700, \Vcp«m *t
M KUPON r^s
IflO/ Ä? JV /O jä
CS
11 ivKAww MWWV iV (0W44» ^	ri »WVi r
/V«*	rr£i J» .V ¥
XI cUv U UM V*v«'
ruiUiranß'pii ufroKoJeinkn r Crvnd IMrim MMN
vstcfMtn* 6€ ptfata dobrotoSMe*, Mmum'tuKixk tokrof
r**rt*c1pMfrm*pt$ifH 02 74 9t 500
TYndutonrinx Aibrt»Ulul fmtvspir* vQmä Hoc** rr+ms i itopt* Dif* I* 5attif YysrpiMiA-y iwr^iriü /«väi IMmj GtAa ny, SOfOpm* üd* FtytKLkm nttf APidUl,
f^AJ	us^Aa
r^iwc^isf^wpft«; 3t. Ä? 5«?
frtw«i»f ^.if»/ pin s ihifiw Dt)u l* <W
Soboia.S.J..oöJ900,
Cena trtrrfe tr\ pustoe jabrtwznata 25 €
resenwlpZlertJiepüisi, 02 7i * 5<*>
.ccsme-pai|.si
7 ^ IIA
edefon t5862i*4 94 100
ir a Pi ^
rrimtLWpmtui torcä im artf am« r
Huhn GtmtnaXm
Torek.8$ ob 1200- r&cpnti*m
mtrtanSt*iemti*4fsK 0274 94 500
mmvuur citiAkt ifu&t \*rusmiiMa&vrfi Mik, ¡82 ob20.00
SOYO:
Vx&tlmßrbrtMfa bomo ruyßansu QvtoWofrti Mw* $>s:orn po?\uJM MoMwifi bovnrttke za *tgo leüsa in obftna Preamstnoiv bx rf&üka FKWS1A BOT.iSICA fe rpotv&nc&i Mmot snamvo.ktirjeasf1« r sbfit Mjoflto tve&w&ipomem
NMmo Mm nore tMfmtm za nt#> teirsn nfffobm» 2 Kurth bat**]* M Usrrvr tot SUiitor «ovestortite.... JtenifajtestöetnaxjfeUJoj tgjtofttwj taeJbi kifihfxx\i& nmul _
KUPON
XIMnvliJ»<\V l

».'V I/.VI^im Uhr/«W Nw
m? KUPON
A »10%
ftfm u wm^fßfm^mm v^tf ¿> y .1 ay w^hi
»i-n-

T-:


Akcija meseca ntarca: ptctolofnpja boey wrapprig -50^
^ffs f^fri in
UT iriK
- Ptlif	i'Wilon