Predpisi o oblikovanju naselij (2): Zgodovina predpisov na Slovenskem Author(s): Breda OGORELEC Source: Urbani Izziv, No. 18, VREDNOTE IN VREDNOTENJE (december 1991 / December 1991), pp. 66-70 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180685 Accessed: 22-11-2018 14:21 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:21:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms TOĆKA 1. Janče Splošno o pomenu gozda v kraj ini, osnovni podatki o ekosistemih in različnih krajinskih tipih, E6. 2. Orle Splošno o ruralnem prostoru nekdaj in danes. Poselit- veni tipi in razvoj krajině. 3. Draga pri īgu Ornitoloģija, zoocenotska vloga, močvirski ekosistemi. 4. Kurešček Zgodovina, uinetnostna zgodovina okoliškega prostora, etimoloģija imena. Združbe. 5. Iški Vintgar Ģeoloģija, morfoloģija, funkcije, pomen dediščinsko- varstvene in raziskovalne vloge gozda. 6. Podpeško jezero Baije in baijanska krajina, zgodovina, poselitev, da- našnji pomen 7. Rakitna Rekreacijska infrastruktura, posegi v gozdni prostor, živalstvo. 8. Pekel Ģeoloģija, slapovi, dediščina, E7, popotništvo. 9. Katarina Zaradi obširnega prostora samostojna učna pot. Po- samezni kraj inski tipi, združbe, gojenj e gozdov in pomen strokovnega gozdarskega dela. 10. Šmamagora Ljubljana in njeno šiijenje v prostor, zaplata, matica, ķoridoiji. 1 1 . Rašica Sistemi poljske delitve, vloga gozdnih ostankov v agrarni krajini. 12.Bistra Skupaj s TMS bi bila kratka učna pot posvečena zgo- dovini in današnjemu stanju v gozdarski mehanízaciji. Zavedamo se, da je takšen projekt zahtevno vendar ne nemogoče delo. Predvsem pa bi morali zago lovili íl- nanciranje za postavitev, vzdrževa- nje in vodstvo po teh poteh, in sicer • veijetno najlažje iz sredstev za finan- ciranje javne gozdarske uprave. V takšnem ražvoju stroke vidimo pot, ki bo povezovala stroko in širšo javnost, s tem pa tudi utrdila zavést o potrebi modrega gospodaijenja z naravo. Janez Pirnat, spec., dipl. inž. gozd., Bioteh- niška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo Viri: B. Anko, Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru Smanie gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, Ljubljana, str. 59-84, 1987. J. Pirnat, Opazovanjein razčlembarek- reacije v primestni gozdnati krajini - Katarina pri Ljubljani. Gozdarski vest- nik, 6/1990, str. 288-296, 1988. J. Pirnat, Opazovanje in analiza rek- reacije v primestni gozdnati krajini - Južno obrobje Ljubljanskega baija. Goz arski vestnik, 6/1991, str. 284- 293, 1991. Breda OGORELEC Predpisi o oblikovanju naselij (2) Zgodovina predpisov na Slovenskem V prejšnji š te vilki smo pisali o ne^ katerih pomanjkļjivostih veljavnih •predpisov o oblikovanju nasdij z željo, da bi se stanje izboļjšalo. Tok- rat se oziramo v preteklost in pred- stavljamo zgodovino tovrstnih pred- pisov na Slovenskem. Prepričani smo, da bo marsikateri sto in več let " star paragraf vzbudil zanimanje. Za- radi preobsežnosti gradiva žal ne moremo navěsti vsebine vseh določb urbanističnega značaja, temveč le izbor nekaterih posebej zanimivih. Neformální in pravni nad* zor nad gradnjo Nadzor nad tem, kje in kako se bo gradilo, je obstajal že dávno, předen so se pojavili predpisi s področja urban izma. Sprva je šlo za t i. nefor- malno nadzorstvo 1 mehanizmov, kot so navade, običaji, tradicija ipd., nadzor pa sta veijetno izvajala pred- vsem lokalna skupnost2 in zemljiški gospod. Ta dva sta brez napisanih zapovedi in prepovedi omejevala svo- bodo posameznika tako, da s svojo gradnjo ni rušil ustaljenega reda. R s je siçer, da je imel v preteklosti tisti, kije želel zidati, že zaradi ome- jenih tehničnih zmožnosti takratne- ga stavbarstva precej manj svobodě, kot je ima danes. Vendar je kļjub temu tudi takrat obstajalo doíočeno polje, kjer bi graditelj lahko ravnal po svojih željah (ker bi mu to dopuščali znanje/tehnika in njegove finančně zmožnosti), a tega ni storil zaradi družbenih norm. Napačno bi bilo torej zgodovino idealizirati, češ da so svobodo posameznika graditelja pri- čeli omejevati sele predpisi. Žal pa g tem neformalnem nadzorstvu v pre- teklosti nimamo dovolj podatkov. Ko neformalni ņadzor ni več zado- ščal in je svobodna, neomejena 66 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:21:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CXgPTO Predstavitve dela Ul št. 18/1991 graditeljska iniciativa posameznika pričela ovirati ali celo spodkopavati obstoj in razvoj naselij kot celóte, je gradbeno dejavnost pričela normi- rati oblast Anarhično gradnjo je sprva urejala s predpisi3 in z izdaja- njem dovoljenj za gradnjo (upravni nadzór)4, kasneje tudi z izdelavo regulacijskih in urbanističnih na- črtov. Kako je država urejála gradnjo na naših tleh, lahko sledimo od sredine 18. stoletja dalje, ko so se pojavili prvi predpisi s tega področja. IYvi interes, ki gaje ščitila država, je bila varnost pred požarom: Požarni red MarijeTerezijezaKranjsko (1773), ki pa za podeželje ni bil obvezen, sledila je Postava zavolo ogna na kmetih (1795), ki je za Kranjsko določala minimalne od mike med stavbami (pribl. 2 m), zahtevala, naj vsaj skodle nadomestijo slamo, določala lego potencialnih izvorov požarov (npr. sušilnic) izven naselja ipd. (Vil- fan, 1970). Za Ljubljano je bil leta 1 847 izdan poseben stavbni in gasil- ni red, a so v njem tehnične in grad- beno-policijske določbe zavzemale malo prostora, in še te so imele pred očmi le Varnost pred požarom (Valenčič, 1967). V drugi polovici 19. stoletja je začela nastajati nova vrSta stavbnih redov: stavbni red za Štajersko (razen Gradea) 1857, gradbeni red za Ko- roško (brez Celovca), gradbeni red za Istro (brez Pulja) 1874, stavbni red za Kranjsko 1875 in gradbeni red za Trst in njegovo območje ( 1 884, 1 888) (Vilfan, 1970). Stavbni red za Kranjsko (1875) Po dolgotrajnih pripravah, ki so tekle kar 17 let, je bil leta 1875 za Kra- njsko sprejet Stavbni red z 98 členi. Ponovil je ņekatere prejšnje zahteve glede varnosti pred požari, uvedel pa je tudi nove javne interese: zdrav- stvcnc (zahtevana so npr. prostorna dvorišča), piojnetne (predvsem gle- de prehodnosti cest: določbe o min- imalni širini ulic, ureditvi pločnikov in rávnem poteku novih cest), glede trdnosti (varnost pred porušitvijo) in estetske (fasade, ograje, ureditve cest). Stavbni red je zahteval tudi, da se za nova naselja ali dele naselij pripra- vita náčrt o legi in nivelu in glavni stavbni náčrt, zá naselja, ki jih je prizadela naravna nesreča, paje büo třeba narediti regulacijski (uravnal- ni) náčrt; za vse te náčrte je bila zahtevana túdi javna obravnava. Določal je postopek prisilne razlas- titve v stavbne namene. Glede višine odškodnine za odstopljeno zemljišče je zahteval, da "se mora skusiti, da se napravi z lepa dogovor", če pa do dogovora ni přišlo, je posestniku pre- ostala sodná pot Za ponazorilo navajamo nekaj določb o oblikovanju: O višiiii stavb : Stanišna poslopja ne smejo nikakor nad pritličjem imeti več ko stiri ñadstropja aü tri nad- stropja s polovičnim nadstropjem. Oblastniji je pridržana pravica iz ozi- rov primer nosti ne dovoliti, da se v mestih stavijo poslopja proti ulicam obrnjena, ki nimajo enega gornjega ñadstropja (23. člen, 1. in 4. odsta- vek). Ofasadah: Na ulice obrnjena stran poslopij (fasada) ne sme biti dobre- mu okusu zopema (nasprotna) ter je prepovedano hiše nabarvati preživo, da v oči bode (da je za oči škodljivo) (51. člen). O ograj ah: Oblas tnija utegne uka- zati, da se na ulicah vsa zemljiša, kolikor niso s poslopji obdana, ogra- dijo na náčin, kije kraju priličen (55. člen, 2. odstavek). Ö načrtovaiyu novih nasely : ... se mora posebno na to gledati, da čela (prednje strani his) stoje v ravnem teku, da pridejo cerkve, šole, farovži in druga javna poslopja na spódob- na, prosta mesta v selu ... (64. člen). O drevoredih: Tudi je ravnati, da se tam, kjer to dopustę krajevne oko- lišine, na cestah in ulicah nasadijo drevesne vršte. Take saditve naprav- ljati in vzdrževati je dolinost občini (69. člen, 2. in 3. odstavek). Stavbinski red za Ljubljano (1896) Kmalu se je pokazało, da za mesto Ljubljana stavbni red za Kranjsko ni več zadoščal in pričeli so pripravljati novega. Po potřesu (1895) paje po- stalo vprašanje novega stavbnega re- da tako perec , daje bil čez Ieto dni sprejet stavbni red za Ljubljano (Stavbinski red za občinsko ozemlje dežel ega stolnega mesta Ļjubļ ane, 1896) s 1 16 členi. Ta red je ostal v veļjavi tja do leta 193 1 , koje bi izdan gradbeni zakon, ekatere določbe, ki niso bile v nasprotju z zakonom, pa so veljale tudi kasneje (Valenčič, 19 67). Magistratu je nalagal, da za vse že zgrajene, pa tudi za bodoče mes tne predele izdela regulacijski náčrt (občen mestni uravnavni in razšir- javni crtež) in gajavno razgrne. Náčrt je moral vsebovati tudi stavbne črte. Višino stavb ob cestah je tudi ta red še vedno omejeval na pritličje in naj- več štiri ñadstropja. Določal je naj- večji delež zazidanosti (85%). Lastnina zemljišč je za smotrno ure- janje mesta eno ključnih vprašanj. Zato ni nič čudnega, daje starejši red (stavbni red za Kranjsko) prisilni raz- lastvitvi posvečal le 70. člen s š tirimi odstavki, ljubljanski stavbni red pa že kar pet členov, postavljenih na sam začetek reda (5. do 9. člen). Nekaj določb o oblikovanju predstavljamo tudi iz tega reda: Pred izdajo dovljerija za gradnjo seje moral magistrat "ozirati tudi na jav- ne ozire in na zahteve dobrega oku- sa. Magistrat sme stavbinsko dovo- lilo odreči, ko bi stavba sama zase ali v zvezi z bližnjimi poslopji kazila lepo lice ceste ali prostora, kjer se misii postaviti" (103. člen, 2. odstavek). Glede fasad pravi: "Oblastvu prista- je, velike arhitektonske napake pri stavbi, ki se misli graditi, pograjati in njih izvršitev prepovedati. Lepotilo poslopja ne sme žaliti estetičnega čuta, ter ne sme posebej tudi očešu kvamo biti s přeživím odsevom. Na- vadno surovo zidanje, v kolikor je vidno raz javnih prostorov in ulic, ne sme ostati nezamazano (70. člen, 1. do 3. odstavek). O ogrąjah: "Ograje proti cestám in trgom morajo biti, kolikor moči, Zi- dane ali železne. Polni ograjni židovi morajo biti na zunaj primerno olep- šani" (70. člen, 4. odstavek}. 67 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:21:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Zlasti zanimive so tildi določbe, ki so urejale gradnjo vilskih četrti. Četrt je nastala na podlagi naslednjih zah- tev: - vile so morale biti. Zidane isto- smerno k ce$ti, - od cesine črte so morale biti od- maknjene vsaj 5 m, - od sosednje meje so morale biti odmaknjene vsaj 6 m, da se je na tem prostoru napravil vrt, - zemljišče v cestni erti je morālo biti zazidano s primemo visokim pod- zídom, na katereģa se je postavila ograja ali železná mřeža "zadostne jakosti in prijetne oblike". Navedene štiri zahteve za vilske če- trti tega skoraj sto let starega stavb- nega reda so vredne pozornosti tildi tistih, ki danes pišejo določbe o obli- kovanju, še posebej v prostorskih iireditvenih pogojih, saj je njihov re- zultat visokokvalitetna četřt. Gradbeni zakon (1931) Jugoslovanski gradbeni zakon iz Ieta 1931 s številnimi podzakonskimi akti je bil v času sprejema veijetno eden najnaprednejših v Evrop i, ven- dar žal v naši strokovni literaturi še ni doživel ustrezne obravnave. Me- nimo pa, da sodi med tiste předpise, ki so pred svojim časom, saj množica njegovih zahtev ni doživela uresni- čenja. Nekatere od njih ostajajo ak- tualne tudi danes. Gradbeni zakon je določil vsebino regulacijskih načrtov in gradbenih pravilnikov in postopek njihove jav- ne razgrnitve. Zanimivoje, daje sled- nji dopušcal javnosti bistveno lažji in boljši vpogled kot pa ga naš sedanji zakon: trajanje razgrnitve najmanj tri mesecé, priče tek je moral biti ob- javljen v tisku vsaj 15 dni prej, pri- pombe je bilo mogoče dajati še 1 5 dni po konců razgrnitve. Še posebej po- membna pa se nam zdi zahteva, da se regulacijski náčrt, ki ga sprej me občinski odbor, ponovno razgrne ná vpogled za 60 dni, v tem času pa so bile dovoljene pripombe glede krše- nja zakonskih predpisov o posto- panju in glede ogrožanja javnih koristi. Uvedel je zaščitni pas okrog mest, ki se ga ni smelo naseljevati in je bil namenjen gozdovom, zelenicam, vrtovoni in kmetijskim površinam (17. člen). Vary so bile vključene določbe o dediščini: o narodnih parkih (20. člen) ter o mestih, delih mest in zgradbah, ki so zgodo- vinskegà ali uinetniškega značaja, ter o gradnjl in popravilu stavb v teh območjih (24. ,in 25. člen). Prepo- vedal je gradnjo ob vodotokih (121. člen). Glede lastnine stavbnih zemljišč je določil postopek apropriacije (zaok- rožitve), komasacije in razlastitve. Razlastitve so bile dopu sine za: - ulice, ceste, trge, parke, igrišča in pokopališča, - javne zgradbe, - ureditve voclotokov, - koinunalno infrastrukturo, - gradnjo kompleksa malih stano- vanj, ki jih gradi občina, - asanacijo, - zgradbe, ki niso v skladu z re- gulacijskim načrtom, gradbenim pravilnikom ali gradbenim zako- nom. Uvedel je sklad za izvajanje regu - lacije in določil nekatere vire njego- vega fìnanciranja. Za oblikovanje zuńanjosti stavb je določal: " Vsaka gradba mora biti ar- hitektonsko izoblikovana ter mora me ti čim pravilnejšo obliko na vseh straneh, ki so vidné. Vsaka nova gradba mora biti, kolikor je vidná, projektirana in zunaj tako izvedena in izoblikovana, da je v skladu s krajem in okolico. Občina sme pred- p sąti za poedine ulice, trge, prav tako za notranjost blokov in krajev tudi posebno arhitektonsko izobli- kovanje ter zahtevati-od projektan- tův, naj svoje projekte prilagode tem predpisom. Dovolilo za zidanje se ne sme dati za one gradbe, ki bi kazile sliko krajině, ulice, kraja" (22. člen). Pet členov (127. do 131.) je posve- čeno urejanju vasi: za večje vasi, vasi v neposredni bližini mesta in za nove vasi je bil zahtevan regulacijski ná- črt. Za razlicne pokraj ine je bila za- li tevana izdelava tipov vaških his in stranskih objektov, ki bi morali biti dani v brezplačno iiporabo, hkrati s teliničnimi navodili na kraju sa- mem, V podzakonskih aktih naie timo na dolznost občine, da izdela idejne projekte za tiste ulice, tige in dele naselij, za kate re zahteva posebno arhitektonsko oblikovanje. Občina je bila dolžna izdelati tudi tipe uličnih ograj po gostoti naselja in pomembnosti ulic in jih brezplačno oddajati lastnikom. Nadalje je bilo določeno, da gradbeni odbor presoja arhitektonsko oblikovanost stavbě in sme od projektanta zahtevati po- pravek ali spremembo. V manj kot dveh letih po sprejemu zakona so bile izdelane tudi norme ża označevanje regulacijskih načrtov (graílčne oznake). Pregled predpisanih elementov Zaniinivo je pregledati, kateri urba- nistični elementi so bili neposredno urejeni s štavbnimi redi in z grad- benim zakonom in kako. Nekatere določbe so bile podane numerično (v nadaljevanj u označeno z 'N), druge opisno. Stavbni red īsa Kranjsko (1875) je določal: - največjo višino stanovanjskih hiš (N), - največjo v šino ob tnih poslopij, ki ležijo ob cesti (N), - vrsto gradbeņega materiala, zlasti kritino, - globiho, do kate re lahko del stav- bě sega v ulični prostor (N), - barvo fasade, - lego gospodarskega poslopja (N) , , - lego potencialnih izvorov požarov, - najmanjšo šiřino cest (N), - najmanjše odmike stavb ód ces t- nega roba (N), - pločnike, - drevorede, - odmike med stavbami v novih na- seljih (N) in - lego javnih poslopij v novih nase- ljih(N). Stavbinski red za Lj ubijano ( 1 896) je urejal: - šiřino cest (N), - vrsto gradbenega materiala, zlasti kritino, - globino, do katere lahko del stav- bě sega v ulični prostor (N), - pločnike, - kletna stanovanja (najmanjšo vi- šino nad cesto in šiřino dvorišča) (N), 68 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:21:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CCQ^D Predstavitve dela Ul št. 1 8/1 99 1 - priključitev na vodovod in kana- lizacijo, - največji delež zazidanosti (N), - oblikovanje fasade, - ograje ob cestah in trgih, - največjo višino plotov ob cestah (N). - odmike v strnjeni zazidavi (N), - v območjih prostostoječe gradnjé: največjo višino poslopij (N), naj- manjši odmik od posestne meje (N), sttnnske fasade stavil, - vile: smer glede na cesto, odmik od cesine črte (N), odmik od po- sestne meje (N), ograjo ob cesti, pločnik, - najinanjši odmik lesenih balko- nov in verand od posestne meje (N). Ďoločbe gradbenega zakona (1931) so se nanašale na: - naj inanj ši odmik od parcelne meje pri prosto stoječi gradnji in pri stavbah, ki se na eni strani dö- tikajo sosednje (N), - zaščitni pas okrog mesta, - javne nasadę, zelenice, gozdove, - národně parke, zgodovinsko in umetnostno dediščino, - arhitektonsko oblikovanje, - ograje v ožjem gradile ne m oko- lisu, - tipske projekte za gradňje na vasi. - Pravilnik za izdelavo regulacij- skega načrta f 1932) je določal: - najmanjšo šiřino ulic (N), - šiřino pločnika (N), - estetsko in umetniško stran me- sta - in vseboval priporočila glede: - globine/širine in dolžine zazidal- nih blokov (N), - največje širine cest Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika ( 1 932) so ure- jala: - najmanjšo dolžino fronte stav- bišča (N). - največji delež zazidanosti (N), - naj manjšo oddaljenost dvoriščnih poslopij od uličnih poslopij (N), - najmanjšo šiřino dvorišča (N), - dele stavb, ki segajo v uliční pro- stor: največjo globino podnožja, rizalitov, portalov s stebri, podpor, ograj in stopnic (N), največjo glo- bino in najmanjšo višino balkonov in galeri) (N), največjo globino izložbenega okna (N), najmanjšo višino i največjo globino svetilk za razsvetJjavo izložb in izvesnih tabef (N), - najmanjšo šiřino in višino glav- nega vhoda (N), - najmanjšo višino verand (nad pločnikom), največjo globino in najmanjši odmik od parcelne meje (N), - najmanjšo višino in največjo glo- bino nadstreškov in platnenih senčnic (N), - najmanjšo višino ograj (N). Nekaj sklepnih misii V zaključku dajemo nekaj primeijav prikazane zgodovine in današnjega tren u tka. 1. Danes na předpise s podočja.ur- banizma letijo očitki, da so ne- življenjski, podobna ugotovitev pa velja tudi ža předpise v preteklo- sti. Tudi ti so postavljali preveč zahtev ali so bile te prestroge, da bi jih prav vse dosledno izvajali - Slika: Izsek iz regulacijskega načrta iz Ieta 1889 (mestili stvhinski uradìjiitìljanski ) 69 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:21:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms c št. 18/1991 razkoraik med normo in prakso je torej obstajal, tako kot obstaja da- nes. Žal nimamo celovitih podatkov o tem, kolikšen delež določb je bil realiziran v posameznih obdobjih. Manjši preizkus, kb srno ga opra- vili za del vilske četrti Vrtača v Lj ubijani, pa je npr. pokazał, da odstopanj od stavbinskega reda (1896) - od njegovih zahtev glede urbanis tičnega oblikovanja - ni bi- lo. To kaže na disciplino pri grad- nji, pa tudi na to, da omenjene določbe niso bile nerealne. 2. Pozornosti vredna se nam zdi - v primeijavi s sedanjim stanjem - dokaj visoka stopnja proste pre- soje upravnega organa v dopu- ščanju izjem oz. odstopanj od določb. Oba predstavljena reda in zakon so dokaj natančno določali, glede katerih zahtev so dopustna odstopanja in kdo o njih presoja. Zaradi številnih zlörab v nedavni preteklosti naš sedanji zakon do- pušča le malo manevrskega pro- stora, pa še tega urbanisti nadaļje krčijo (npr. skromna uporaba toleranc v načrtih). 3. Predstavljena stavbna reda in gradbeni zakon kažejo, da so se mes tne oz. državne oblasti za- vedale pomeńa urbanističnega urejanja mest in so ga zato uvrstile med javne interese. Tem se je moral podrejati zasebni las t- nik tudi v časih, ko sta bila privát- ná lastnina in privatni interes izražena mnogo močneje oz. ome- jevana mnogo manj kot v sodob- nih razvitih družbah. Lastniškiín pravicam, ki bi se uveljavljale na račun mesta, so bile torej že pred sto in več letí pristrižene peruti. Dandanes pa nekateri znaki ka- žejo, da si posamezni (bodoči) lastniki mestnih zemljišč želijo kolo zgodovine obrniti daleč nazaj - prepričani so, da v "novih časih" javni (tj. mestni) interes nima več legitimnosti in da je/bo lastninska pravica absolutna. Prav v sedanjih časih velikih druž- benih sprememb pogled nazaj, v ča- se kapitalizma na Slovenskem, ne bo odveč. mag. Breda Ogorelec. dipi, geogr. Opombe: 1 Neformalno nadzorstvo je Üsta dejav- nost posameznikov in skupin, ki mimo in poleg pisane^ prava s svojimi vred- notami, napotili, navadami, delovan- jem, zgledi itd. zasebno vplivajo na vedenje drugih v svojih okoljih (Pecar, 1991). Fister (1986) navaja zapisek iz vasice pri Tržiču, kļer so vaski veljaki odločali tudi o tem, kako sme kdo preoblikovati svojo hišo, da. s tem "ne bo napoti sosedu, njegova hiša pa ne bo tuja vasi". Določila, ki urejajo gradnjo mesta, vsebuje že znani Statut Dubrovnika (1272), ki v peti knjigi prinaša odredbe o regulaciji ulic, izgradnji stavb. oknih, balkonih in stopniščih, mestnem ob- zidju itd. Njegovi predhodniki so ver- jetno statuti Benetk, Splita in Korčule, a jih dubrovniški nadgrajuje, večina določb je izvimih. Glavna kvalitě ta sta- tuta je, da se vse, kar se gradi, in vsi, ki gradijo, podvržejo režimu celóte; nje- gove odredbe se nanašajo na del mesta, ne pà na posamično zgradbo oz. lastnika (Krstič, 1978). Postopek za izdajo gradbenega dovol- jenja je bil domala povsod obvezen od leta 1787 naprej (Vilfan, 1970). Seznam predpisov: Stavb ni red (Postava o stavbah), De- želni zakonik za Vojvodino Kranjsko, XI. del, 1. 12. 1875, str. 70-102. Stavbinski red za občinsko ozemlje de- želnegá stolnega mesta Ljubljane, De- želni zakonik za Vojvodino Kranjsko, XXI. del 28/1986, str. 62- 1 15. Gradbeni zakon z dne 7.6. 1931, Služ- bene NoVine kraljevine Jugoslavie, št. 133/XLII/294. Pravilnik za izdelavo regulacijskih na- črtov z dne 14. 6. 1932, Službene Novině krallevine Jugos lavile št. 152/ LXIX/463. Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika z dne 13. 6. 1932, Službene Novině kraljevine Ju- goslavie, št. 166/LXXIII/489. Norme za označevanje regulacijskih načrtov za naselja z dne 15. 2. 1933, Službene Novině kraljevine Jugoslavi- je, št. 71/XXI/207. Ostali viri: Fister, Peter. Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Ljubljana, 1986. Gradbeni pred pisi (priredil Rajko Mu- laček), Ljubljana, 1940. Krstič, Branislav: Urbana prošlost Dubrovnika - podsticaj urbanoj sa- dašnjosti, Informativní pregled 4/78, Beograd, 1978. Ogorelec, Breda: Vpliv stavbnih redov in regulacijskih načrtov na podobo Ljubljane (seminar při predmetu Ur- banizem prof. V. Mušiča), Ljubljana, 1987. Ogorelec, Breda: Normativna načela kot dejavnik mestnega razvoja (na pri- meru Ljubljane), Geografski vestnik, Liubliana, 1988. Pečar, Janez: Neformalno nadzorstvo - kriminološki in sociološki pogledi, Ra- dovliica, 1991. Valencie, Vládo: O ljubljanskih stavb- nih redih, Kronika XV/ 1, Ljubljana, .1967, str. 35-45. Vilfan, Sergij: Kmečka hiša, v: Gospo- darska in družbena zgodovina Sloven- cev - zgodovina* agrarnih panog I, SAZU, Ljubljana, 1970ģ Pojasnilo: Gradivo , na podlagi ka- terega Je napisan článek, Je rezultat raziskovalnega dela, ki ga Jinancira Mirdstrstvo za znanost in tehndlogiļo (sredstva za nove raziskoualce). 70 0 tOOrn ^¡¡5- Stavba, zgrajena na regulacijski črti This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:21:15 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms