Pavel Keller: 3. nadaljevanje. M 1. Shrivnostnl .ladcncc .:.L.:. '' Roman. : ; " Poslovenil dr. Ivan Dornik. '¦''.'"['¦'''"- Sicer je bila to kriva prisega, toda to nama ni bilo prav nič mar. Meni se Colnar mora umakniti, mi pripomoči do velikega bogastva, Jerasu pa sem obljubil zlate čase. Kaj mi je bilo za Golnarja? Čim v ve.jo nesre.o pride, tem ljubše mi je. Napila sva se še poguma, nato pa sva se splazila nazaj do Colnarjeve hiše. Colnar je še vedno sedel na stopnici. Med tem je bil docela izpraznil steklenici in je bil brezzavestno pijan. Izvršila sva svoj načrt. Jeras je brezzavestnemu potegnil čevlje z nog in si jih sam obul, nato je vzel Colnarju klobuk in svileno zavratno ruto in odšel na vrt. Jaz sem slonel v senci in gledal. Še nikoli v življenju me ni tako zeblo "do mozga, kakor tisto noč. Sti-ašansko sem se bal, da bi kdo ne prišel in naju videl. Toda vse je bilo mirno kakor na pokopališču. Jeras se je vrnil. Mrtvemu dekletu je bil sezul plesne čevlje in napravil z njimi sledove po razmočenih tleh prav do stu^ denca. Meni je postalo slabo. Slednjič se je Jera3 zopet vrnil. Mr-liča je bil zopet obul in sedaj nataknil še pijanemu Co.narju čevlje na noge. Klobuk je bil vrgel proč na vrtu, ruto raztrgal in jo pustil pri studencu. Stvar s^ torej dovršila; zeblo me je, čeprav mi je tekel pot po čelu, bilo mi je strahovito slabo in tresel sem se po celem telesu. In vendar nisem ničesar preprečil, ker. sem hotel imeti Ano in studenec. Nato sva šla domov in sva pila. Zgodaj zjutraj se je pričelo pohujšanje pri Colnarjevih, nato so odpeljali Colnarja v zapor. Posrečilo se nama je. In prisegla sva pred sodnijo, Colnarja so obsodili na 12 let-r Za mene pa niso prišli dobri časi. Posrečilo se je in vendar se ni posrečilo nič. In tako je bilo vse zastonj. O, prekleta hudobija! Jeras je utelešen hudič. Moje življenje ja izpromenil v pekel, izžemal me je tako nesraon no, da sem sedaj sam pred polomom. Kaj ml preostane še na svetu? Česa naj še upam? Sramote, posmeha in ječe. Stara GoloboVka iz na§e vasi je bila nocoj pri meni. Smrtno me sovraži. Jeras ji je povedal yse, kar ve o meni, tudi svojemu bratu me je izdal. Ta je zakotni pisač v mestu, štev; 17. Golobovka me bo jutri naznanila. Vem, da ibo res storila to, da ne grozi le tja v en dan. 'Gotovo bo storila to. Zato sem sklenil, da odidem s tega sveta, (kjer nisem našel prav nobene sre.e .n kjer ni.esar drugega nimam pričakovati ve. to posmehovanje in ječo. Kdo ve, kako je tam na oni strani. Predno pa pojdem, ho.em olajšati svojovest, ki me je _est.krat mu.ila in plašila. Zato sem kratko pred svojo smrtjo zapi3al te vrstice. Vse, kar je zapisano, je res. Sedaj pa storite, kar hoCete, jaz se odpravljara. Rudolf Meden.« Colnarjevi. Colnar je dolgo ležal v mestni bolnišnici. Do }.ga časa so njegovi živci še vzdržali, sedaj pa So mu odpovedali. Nekoč je zamrmral: »Zakaj je tako svetlo? Zakaj je okno tako nizko, da lahko pogledaš skozi? Zakaj stoje cvetlice na mizi?« Sprva ni mogel k sebi. Da, večkrat je rekel: »Domov bi rad!« Toda s tem ni mislil na Colnarjevo hišo, mislil je na kaznilnico. Tesno mu je bilo v svobodi, želel si je nazaj v svojo celico. Stari učitelj je bil edini, ki mu je zdravnik dovolil obisk. Vse drugo je bilo za bolnika še pretežavno. »Gospod učitelj,« je rekel bolnik", »morebita sem bil pa le jaz, ki je s Katrico storil tistol Razkačen sem bil nanjo. In zelo pijan sem bil. Morebiti sem pa le bil! Vsa ta leta sem premišljeval o tem!« »Nisi bil ti!« mu je odločno rekel učitelj. »In sikoraj te sodnija oprosti.« Bolnik se je slabotno nasrnehnil. »Oprosti — po dcvetib letih ječe? To ie lepo. Smejati se mora človekt« Vsi so čakali, kdaj povpraša po svojih Ijudeh. Ni povprašal. Zato je nekega dne rekel stari učitelj: »Dragi prijatelj, poslušaj me sedaj! Ali si ne moreš misliti, da žive Ijudje, ki hrepene po tebi, ki bi te radi obiskali? Ali si moreš misliti, kdo so tisti ljudje?« Colnar je odbijajoi.e zamahnil z roko. »Ne, ne, tega si ne morem misliti!« »Prijatelj, jutri te obišče tvoja žena — Ana.« Bolnik se je pognal kvišku v postelji. »Potem uidem . . . Potem uidem nazaj v kaznilnico! Potem moram domovi« Zdravnik je pripravljen stal ob strani. S težavo sta pomirila bolnika, da je spet legel v posteljo. Nenadoma se je glasno zasmejal. »Kako sta abotna! Ana! Ali ne vesta, da je Ana čista ženska, da ne bo hotela imeti nobenega opravka s takim malopridnežem, s kaznjencem, kakršen sem jaz?« • --««¦ ./ Drugi dan je prišla Ana. Povedala je zdravniku po svoji mirni, pa odločni navadi, da se sedaj ne bo dala več zadržati. In tako je stopila k postelji svojega moža. Mož jo je srepo pogledal. »Dober dan!« je rckla. Scdla je na stol pri postelji in prijela nje-i govo roko. Čutila je, kako mu je plala kri v žilah, kako so se mu prsi vzdigovale in padale v. težkem dihanju. Njegove oči so boječe bežale pred njo, se uprle skozi okno, kakor da bi od tam pričakovale rcšitve. Proč si je želel! Na prosto! Ganjena ga je opazovala. Lepi kodrasti lasje so se umaknili sršavi, osiveli kaznilniški loba-< nji, brade ni imel več, sivo strnišče je stalo okrog njegovih ust in brade. Colnar ni več dovolil, da bi ga brili; hotel je zopet dolge brade in dolgih' las. Prej naj bi ga nihče ne smel videti. Sploh' pa si ni mogel misliti, da bi še kdaj prenesel poglede drugih ljudl. ¦¦¦-•¦i Držala je njegovo roko v svoji in jo rahlo stiskala. Ni ji je odtegnil; toda počivala je y. njeni Cisto brez življenja, kakor ohromela, ali kakor roka mrli.a. Nato je Ana vstala. ' »Nočem te mučiti, Štefan. Hotela sem ti le refii, da nikoli niti eno mdnuto nisem verjela v itvojo krivdo in da te imam še vedno tako rada kakor prej.« Tedaj je naglo segel po njeni roki. . • : "' »Ali je to — ali je to res?« ^ ;^p:;": \^ Upiral je oči v njo. »Res! Sedaj pojdem. Odslej bom prišla vsak dan zopet, dokler ne boš šel z menoj domov.« S'klonila se je nad njim in ga poljubila, ki Ie nepremično ležal v postelji. Nato je hitro in tiho odšla. Drugi dan ji je sam od sebe dal roko. Govoril tudi ta dan skoraj ni. ni, toda na njegovem obrazu je počival tisti sij odrešenja, ki ga opazamo pri bolnikih, pri katerih so se polegle bude bolečine. Tretji dan jo je potegnil na svoje prai. In S.etrti dan je hotel iti domov. Hudo ga je pretreslo še, ko je zopet zagledal svojega sina, To je bilo še v bolnišnici. »Tako velik in tako lep!« je rekel ganjen in plašno gledal sina. Nekaj časa so morali še odložiti. Zdravnik mu je dal še okrepčilo. Nato pa so se v velikem avtu peljali domov. Ko so prispeli v domačo vas, si je Štefan Colnar zakril oči z roko; tudi v hišo so ga morali peljati tako, da je imel zaprte oči. Ni mogel pogledati. ;V;:;*': • In skoraj so ga spravili v posteljo. • Po vasi se je hitro razširila govorica, da se je Colnar vrnil domov. Toda nihče ga ni videl, tudi posli ne. Ostal je v svoji sobi. Žena mu je stregla, sin in stari učitelj sta ga obiskovala. O gospodarstvu, o velikem načrtu, po katerem naj bi se izkoristil zdravilni studenec in ki je sedaj že dozorel, vzel Colnarjevim z ram vse breme ter jim obetal veliko, varno bodočnost, s Štefanom Colnarjem ni bilo mogoče govoriti. Vsem ta- Mm rečem se je bil preveč odtujil. Sem in tja je boječe pokukal skozi okno, pa se hitro umaknil, če je le količkaj zavohal človeka, Nekega dne je zagledal na dvorišču starega lovskega psa. »Pa vendar ne more biti to moj tref ?« »Seveda je,« se je nasmehnila Ana, »tvoj stari tref jel Miloščino mu še dajemo. Trinajst let ima že sedaj.« »Trinajst let,« je zamrmral Colnar, »kako hitro mine .as!« Pes je za.el praskati po vratiti. Priplazil se je bil za gospodinjo. »Le pridi, tref! Poglej, to je tvoj gospodar! Daj mu šapof« Pes je prišel bliže, ovohal svojega gospodarja od vseh strani; dolgo časa in natanko ga je ovohaval. Ali so se v njegovi pasji duši res vzbudili že zdavnaj zabrlsani spomini na lov? Naenkrat je za.el tresti s svojim kratkim repom in je dal svojemu gospodarju šapo. — Mra.ni, tihi, zimski ve.eri. V svojo spalno sulinjo zavit je sedel Colnar v mehkem stolu in se je čudil, ikako silno se je zasukala njegova usoda. Sedaj bi ne maral nazaj v kaznilnico; v blagodejno topli sobi ga je sedaj izpreletela ledena zona, če je le pomislil na tisto strahotno hišo. Kako bi le mogel živeti tam! Colnarjeva hiša je bila velika, bolje in premožneje opremljena fcakor druge kmetske hiše. V njej je bila marsikatera udobnost, ki bi jo v. navadni knaetski hiši zastonj iskal. Celo Itopalnico so imeli v prvem nadstropju. Tja doli, ikjer so delali posli in kjer so pacijenti njegovega sina prihajali in odhajali, Colnar nikoli ni prišel. Njegova žena je bila skoraj celi dan pri njem, in stara, mrtva Ijubezen se je zopet prebudila in zavila oba s tiho, spokojno srečo. Pes je celi dan ležal pri peči in stari u.itelj je prihajal vsak dan. In tedaj je bilo Colnarju posebno prijetno pri srcu in rad je slišal, če mu je učitelj povedal, da mu brada in lasje prav, lepo rastejo in da bo skoraj treba brivca, ki bi napravil malo reda v tej divjavi. Judi jed mu je bila spočetka preveč .te_lŁg,_ Čez tri tedne pa je jedel že obilo in z veliko ijlastjo, ki je postajala vedno večja in se polagoma izpravrgla v lakoto. In tako so se njegove moči krepile od dneva do dneva. Nič pa ni tako spretno kakor Ijubezen. In po ljubeznipolni spretnosti je Colnar okrcval. Večkrat je zvečcr stal pri oknu in gledal pozimske gore, ki so v mesečini tako kristalno blestele. Odprl je okno in globoko v se zajomal čisti zrak iz pozimskega gorskega sveta. In todaj se je začela pretakati velika sreča po njcgovi duši: »Rešen!« Starega učitelja najtežja pof. Po noči, v kateri se je hudo boril in mučil sam s seboj, se je učitelj odpeljal v mesto — k Colnarjevemu zagovorniku. Ta je srčno pozdravil simpatičnega moža in rekel: »Colnarjeva zadeva se razvija v dobro. Razprava se je obnovila in moja skrb bo, da bo vse hitro šlo. In potem bo ubogi Colnar zopet brez vsakega madeža. Poskrbel bom tudi, da bo za trpljenje, ki ga je moral prestati, in za veliko škodo, ki jo je moral utrpeti zaradi devetletnega zapora pri svojcm gospodarstvu, ki je prišlo skoraj na nič, prejel pošteno odškodnino, kolikor o odškodnini sploh lahko govorimo. Oh, ti nesrečni dokazi ovadbe, na katerih so zgrajene tako strašne obsodbe! Ta malopridni Jeras zaenkrat sicer trdi, da je bila le šala s to samoobtožbo, da bi dražil Medena. To pa mu ne bo nič pomagalo. Medenovo priznanje, k-i ga je napisal pred svojo smrtjo, imamo; Jerasovo izžemanje je s pismeno denarno obljubo Medenovo dokazano, takozvani »protokol«, ki so ga vzeli presenečenemu zakotnemu pisaču Jerasu v mestu, je tudi predložen. Dokazana je Colnarjeva nedolžnost, dokazano je, da sta kriva Meden in Jeras. Seveda, kdo je resnični morilec Katrice Bogatčeve, je zavito v temo, tega nihče ne ve.« Stari učitelj je sedel pred njim ves bled. S tresočim, komaj razumljivim glasom je rekel: »Jaz vem, kdo je umoril Katrico.« Koft^ft iicdi.