Iska|a vsaka mit. Harožaiaat The largest Slovenian Weekly In the United States of America. Subcriptioa prtca: members, yearly.$0.96 Far WiHMbiii.... .$2.00 r©rei*m Countries____$3.00 Telephone: Canal 2487 J 2m iU**. m* let o $0.M Im nečlane.........$2.00 Za iMUmilv«......$3.00 NASLOV jredništva in uprav-n ištva: 1951 W. 22 nd Plača, CHicafa, 111. Talafaa: Ca asi 24S7 CARNfOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entsred as Sacond-Clau Matter January 18, 1915, at tka Po»t Offiea at Chicago, Illinois, uncUr the Act of Augnst 24, 1912. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 191 ^AUTHORIZED ON JUNE 21, ltl* No. 21.—Štev. 21. Chicago, HI., 26. maja (May), 1920. Leto VL Vohune VL Iz urada gL tajnika K. S. K. Jednote. SOLVENTNOSl^ K. S. K. JEDNOTE. Eno izmed najvažnejših vprašanj, ki jih ho treba rešiti pri prihodnji konvenciji je SOL V KXTN0ST JEDNOTE. In ker se bližajo ravno volitve delegatov za prihodnje glavno zborovanje, radi tega si štejem v dolžnost podati v ta namen nekoliko pojasnila, temeljem, katerega bo članstvo zamoglo razpravljati in debatirati ter izreči svoje mnenje, kar bo v veliko pomoč in zaslopibo delegatom, ki bodo inj®** nalogo rešiti pereče in težavno vprašanje o SOLVENTNOSTI JT3D-X0TE. Mobile BiH. Načelniki zavarovalninskih oddelkov (Insurance Superintendents) zborujejo od časa do časa. Pri svojih zborovanjih ali konvencijah sklepajo o raznih zakonih zadevajočih zavarovalne drtižbe (Insurance Co.) in hratske podporne organizačfje (Fraternal organizations). Sklepi odobreni od zavarovalninskih načelnikov raznih držav ho pezneje predloženi postavodajni zbornici in priporočani po načelnikih zavarovalninskih oddelkov za sprejem. Državne zbornice navadno sprejmejo predloge priporočene po zavarovalninskih načelnikih v celoti ati z malimi popravki in tako postai^c taka predloga zakon. Pri konferenci zavarovalnih načelnikov, ki se je vršila svoječasno v mestu Mobile. Alabama, bila je sprejeta predloga radi solventnosti bratskih podpornih organizacij, ki je bila pozneje sprejeta v raznih državah. Ta predloga je dobila ime "Mobile Bili". 0 Mobile Bill se je že veliko pisalo. Precej govorjenja se je porabilo radi tega tudi pri konvencijah nase Jednote. Ta postava je bila zelo ostra in je določevala, da vsaka bratska podporna organizacija, ki nima 100% solventnosti mora gledati na to, da se tekom vsakih treh zaporednih let solventno stanje take organizacije zviša za 5% mero. Tako zvišanje je bilo i)a za organizacije zelo težavno in naporno. New York Conference Bill (Newyorgka konferenčna predloga). Ko sc načelniki zavarovalninskih oddelkov pozneje prišli do prepričanja, da be gotovim organizacijam nemogoče ugoditi zahtevam, predpisanim na podlagi "Mobile Bill" zakona, zato so pri svoji konferenci, ki sc je vršila v mestu New York, sprejeli novo predlogo z nekolika olajšave prvega zakona Ta nova predloga se nazivlja "New York Conference Bill" (NeWyorSka konferenčna predloga). Spočetka leta*1920 je bila Newyorska konferenčna predloga v pravomeči kot zakon v sledečih državah: Alabama, Arizona, Arkansas, Kalifornija, Colorado, Connecticut, Florida, Georgia, Idaho, Indiana, Kentucky, Louisiana, Maryland Massachusetts Michigan, Mississippi, Misouri. Montana, New Hampshire, New York, North Carolina, North Dakota, Ohio, Oregon, Rhode Island, South Carolina, South Dakota, Tennessee, Texas, Utah, Virginia, Washington,' West Virginia in Wyoming. V državah Iowa, Maine, Minnesota, Oklahoma in Vermont, se jc ohranilo še staro postavo takozvano "National Fraternal Congress BiH", ki jc v principu enaka Ne\vyorški konferenčni predlogi, razun v i očki zadevajoči ocenjevanja certifikatov in publikacije istega. K , mff. Določbe zagotovljenja bodoče vrednosti. Z ocenitvijo certifikatov (Valuation of certificates) sc cložene vrednostno stanje organizacije. Newyorska konferenčna predloga predpisuje, da mora biti vrednost certifikatov vsake bratske podporne organizacije tekom vsakega leta ocenjena po aktuarju. Dalje določuje ta zakon pod točko 23-a naslednje: Oeenitveno mero certifikatov z tine 31. decembra 1917 se smatra kot prvotno podlago. Vse organizacije, kojih ocenitvena mera znaša manj nego 100% solventno vrednost, morajo naslednja tri leta obdržati najmanj isto vrednostno stanje, kakor je bilo koncem leta 1917. Če se pa pokaže, da organizacija ni obdržala koncem leta 1920.—1923 ali v katerokolih naslednjih treh letih, one vrednostne mere. kakor jo je imela ob zaključku leta 1917, potem mora načelnik zavarovalninskega oddelka obvestiti in opozoriti vodstvo take organizacije, da zadosti predpisom in zahtevam državnega zakona, Ako organizacija, ki jc bila tako obveščena po zavarovalniškem načelniku, v naslednjih treh letih ne zadosti zakononi, potem lahko zavarovalninski načelnik zahteva v smislu točke 24, razpust organizacije in istočasno prekliče postavno dovoljenje poslovanja. Iz tega se razvidi, kaj nas čaka in kaj moramo storiti pri prihodnji konvenciji. Glavni odbor Jednote je o tem razpravljal pri zadnji seji in mi jc ob enem naročil, da naj stopim v pogovor z Jcdnotinim aktnarjem. ter ga naprosim za nasvet in pojasnilo, kaj misli, in kaj jc po njegovem mnenju potrebno, da se ukrene. Aktuar mi je sporočil, da je neobhodno potrebna preustrojitev asesraentov pri naši Jednoti. Po zatrdilu aktuarja naši sedanji ases-menti niso dovolj visoki in Jednota bo prišla prej ali slej do krize, če asi mentov ne zviša. Sedanji naši asesmenti so sestavljeni po predpisu National Fraternal Congress Table of Mortality. Ti asesmenti bi zadostovali, če bi bili člani Jednote odvetniki, zdravniki, trgovci ali sploh osebe, ki niso zaposlene v nevarnih poslih. Toda pri naši Jednoti je pretežna večina članov težakov, članov, ki opravljajo težavna in nevarna- dela. Vsled tega sedanji asesment nikakor ne zadostuje in po sedanjih asesihentih bi se nikakor ne privedlo Jednote do solventnoMi kakor jo zahteva zakon. Priznava se, da je mogoče Jednoto vzdrževati s sedanjimi asesmenti za nekaj bodočih let. Potom sedanjih asesraentov bo Jednota lahko plačevala vse posmrtnine nekaj bodočih let, toda dolžnost Jednote je, da ne plača posrartnin umrlih članov samo prihodnjih za nekaj let, marveč mora gledati na to, da je vstanu plačati vse obveznosti prihodnosti. Gledati mora na to, da dediči vseh, v bodoče umrlih članov, dobjjo obljubljeno posmrtnino. Če bi hoteli s sedanjimi asesmenti obstojati, bi ne smelo umreti na leto več nego približno 85 Članov. Toda pri naši Jednoti jih umrje večje število vsako leto. Torej že sedaj prekašajo smrtni slučaji mero sedanjih letnih prispevkov. Zato je samo vprašanje časa, ko mora priti do preustro-jttve asesmentov, in prej ko se to stori, toliko bolje. Vsak član(ica) se mora za to pobrigati, da se preustrojitev ases nuntov kakor hitro mo#)če izvrši ter tako dedičem zagotovi zavarovalniško podporo, katero je vsak posameznik zavarovan. Na drugi stranVnas pa zopet sili zakon, da moramo nekaj ukreniti in to prej ko mogoče. Vsled sklepa glavnega odbora naprosil sem aktuarja, da pripravi potrebne načrte v ta namen. Te načrte tukaj priobčara in prosim cc-njeno članstvo, da isle pazno pregleda in potem v "Glasilu" o leni razpravlja. Imamo še precej časa do konvencije in lahko se marsikaj do onega časa pripravi in uredi, kvr bo delegatom v veliko pomoč, da bodo lahko V zadovoljstvo članstva in državnega zakona rešili svojo nalogo. Ker pa vem, da bo načrt marsikaterega člana razburil, zato že v naprej priporočam- da se ni potreba vsled tega razburjati in napadati v "Glasilu" tega ali onega. Z razburjenjem, kreganjem in izpadi ne bodemo ničesar dosegli. Treba je razsodnosti in treznega premisleka Vsak naj si misli, da je kot član ali delnič^* Jednote dolžan storiti ono, kar je potrebno in koristno za njega samega in za njegove naslednike. Rešitev tega težavnega vprašanja je največjega pomena za bodoči obstanek Jednote. In če hočemo to vprašanje pravilno rešiti, jc treba resnega dela in vsestranskega prevdarkn, to pa zamoremo storiti edino le mirnim potom. PREUREDITEV ASESMENTOV K. S. K. JEDNOTE. Za novoprittopile člane in članice. Asesmenti in vrednosti za vsak $1000.00 zavarovalnine. Entry Nearest birthday IG 17 18 - 19 20 21 22- % 23 24 25 2« 27 28 29 30 31 . 32 33, 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 • Monthly Rates $1.05 1.07 1.09 1.12 1.14 1.17 1.19 1.22 t.25 1.28 1.31 i.3r» 1.38 1.42 1.46 1.50 1.55 1.59 1.64 1.70 1.75 1.81 1.87 1.94 2.01 2.09 2.17 . 2.25 2.34 2.44 2.54 2.66 2.77 2.90 3.03 6f0.( Cash at 70 $634.00 652.00 630.00 6281)0 (»26.00 624.00 622.00 620,00 618.00 615.00 .00' .00 607.00 604.00 601.00 597.00 593.00 590:00 586.00 581.00 577.00 572.00 567.00 561.00 556.00 549.00 543.00 •< 536.00 529.00 521.00 512.00 503.00 494.00 484.00 473.00 Paid-up at 70 $880.00 878.00 876.00 87:1.00 871.00 868.00 865.00 862.00 859.00 856.00 852.00 848.00 844.00 840.00 835.00 830.00 825.00 820.00 814.00 809.00 802.00 795.00 788;00 781.00 773.00 764.00 755.00 746.00 735.00 724.00 713.00 700.00 687.00 673.00 658.00 Gfc. Life Income at 70 $87.00 86.00 86.00 * 86.00 KO.00 85.00 85.00 85.00 85.00 84.00 84.00 83.00 83.00 83.00 82.00 82.00 * 81.00 81.00 80.00 79.00 79.00 78.00 78.00 77.00 76.00 v 75.00 74.00 73.00 72.00 71.00 70.00 69.00 68.00 66.00 65.00 . Za sedanje člane in članice v starosti od 16. do 69. leta. ASESMENTI IN VREDNOST ZA VSAK $1000 ZAVAROVALNINE. ■ Entry ajrc Nearest birthday Monthly Rates Cash at 70 Paid-up at 70 Life Income at 70 16 $1.01 $640.68 $891.12 $87.68 17 1.04 639.05 888.85 87.46 18 1.06 637.42 886.551 87.24 19 1.09 634.96 f 883.17 86.90 20 1.11 633.33 880.90 86.68 21 1.13 631.70 878.63 86.45 22 1.15 630.06 876.35 86.23 23 LIS 627.61 872.94 85.89 24 1.21 625.16 869.54 85.56 25 1.24 622.71 866.13 85.22 26 1.26 521.07 863.85 85.00 27 , 1.30 617.80 • 859.30 84.55 28 1.33 615.35 855.89 84.22 29 1.37 612.08 851.34 83.77 ' 30 1.41 608.81 . 846.79 83.32 31 1.44 606.36 843.39 82.9» 32 1.49 602.28 837.71 82.43 33 1.53 599.01 833.16 81.98 34 1.57 595.74 828.61 81.53 35 1.62 591.65 822.93 80.97 H 36 1.66 588.38 818.38 80.53 37 1.71 • 584.30 812.70 79.97 38 1.76 580.21 807.01 1 79.41 39 1.82 575.31 800.20 78.74 40 1.87 571.22 794.51 78.1$ 41 1.93 566.32 787.69 77.51 42 1.99 561.42 780.88 76.84 •43 2.05 556.51 774.05 . 76.16 44 $.12 550.79 766.09 75.38 45 2.20 544.2*; 757.01 4 2f 49 46 2.28 537.72 747.91 73.59 47 2.38 539:55 736.55 ~ s 72.47 48 2.47 522.19 726.31 71.47 3 49 2.58 • 513.20 713.81 70.24 50 2.69 504.21 701.31 69.01 51 2.82 . 493.59 \ 686.53 67.55 52 2.95 ' 482.97 671.76 66.10 53 3.09 471.52 655.84 64.53 54 3,24 459.27 638.80 62.86 55 3.39 447.01 621.75 61.18 56 3.56 433.12 ' 602.43 59.28 57 3.74 418.41 581.97 57.26 58 3.94 402.06 559.23 55.03 ' • 59 4.15 384.90 " 535.36 52.68 00 4.38 366.11 509.22 50.11 • 61 4.62 . 346.49 481.93 47.42 62 * 4.87 326.06 453.52 44.62 63 5.00 315.28 438.52 43.15 64 5.00 315.28 438.52 43.15 65 v 5.00 315.28 438.52 43.15 66 5.00 315.28 438.52 43.15 67 5.00 315.28 438.52 43.15 68 5.00 315.28 438.52 43.15 69* 5.00 315.28 438.52 m • 43.15 Opomba:—Po uveljavljenju predst o ječe tabele, bi morali plačati novopristopli člani in članice na podlagi njih starosti bližnjega rojstnega dne ob času pristopa kakor označeno pod kolono (1). Pod kolono (2) so esnačeni mesečni asesmenti za $100.00 zavarovalnine. Pod kdiono (2) so označeni mesečni asesmenti za $1000.00 zava-starosti in je vplačal vse predpisane asesmentc Jednoti, lahko zahteva od Jednote v gotovini znesek, ki je določen poleg starosti njegovega pristopa. Na primer: Če pristopi član v starosti 16 let, ko doživi 70 leto, mu iiplača Jednota v gotovini $634.00, nakar prestane biti član Jednotc. Če pristopi član v starosti 40 let, ko doseže 70 leto, je opravičen do 556.00 v gotovini. To se pravi, če. želi sprejeti od Jednotc V gotovini izplačano svoto. Pod kolono (4) pod ospiačko Paid-up at 70, to pomeni, da čc član, ko doseže starost 70 let, ne more ali noče več plačevati nadaljnih asesmentov, lahko ostane član Jednotc do smrti in ko umrje so njegovi dediči opravičeni do zavarovalninskc vsote označene poleg starosti ob času njegovega pristopa. Na primer: Če pristopi član v Jednoto v starosti 20 let. Ko doseže 70 leto, in želi imeti tako zvani Paid-up certifies t, ali z drugo besedo rečeno, on noče več plačevati nadaljnih mesečnih asesmentov, toda ostati jfcoče do smrti član Jednote, v takem slučaju se dedičem izplača ob času članove smrti $871.00. Slučajno pa, da član, ko doseže starost 70 let, želi, da bi mu Jednota izplačevala od njegove zavarovalnine v letnih obrokih, se tudi lahko stori in to je označetrt) pod kolono (5). Na primer, če član pristopi k Jednoti v starosti 16 let, ko doživi 70 letno starost, ne rabi plačevati več asesmentov, toda Jednota mu plačuje za ostali čas njegovega življenja $87.00 na leto. Xa razpolago je dano jrsakemu članu, da si izbere po svoji volji kakor hoče, in kakor njemu najbolje kaže. Pripomniti pa moram, da če član želi in hoče plačevati asesment tudi potem, ko jc prekoračil 70 lfto svoje starosti, to lahko stori in v takih slučajih se ob smrti plača dedičem popolno vsoto za katero je zavarovan in za katero ima izdan certifikat. Vpostevati je treba, da so predstoječe vsote sestavljene na podlagi $1000.00 zavarovalnine. Mesečni asesment je sestavljen na podlagi "American Experience Table of Mortality" s 4% obrestmi Opomba:—Predstoječa tabela je prirejena za sedanje članstvo Jednote. Mesečni asesment je urejen po sedanji starosti bližnjega rojstnega dne, in sicer za $1000.00 zavarovalnine. Številke v kolonah 1. 2, 3, 4 in 5 predstavljajo Isto, kakor sem pojasnil pri razporedbi za novopristopile. Uvidimo je, da je asesment za sedanje članstvo nekoliko nižji od onega za rfevo pristopile. Vzrok temu je,.ker ima vsak član gotov kredit pri Jednoti. Ta kredit sc je vpošteval in tako se je asesment potom tega kredita znižal. Na primer: član, ki je sedaj star 40 let bi moral plačati za $1000.00 zavarovalnine $2.01 na mesec. Ker pa pripada na takega člana kredit v znesku $26.78, sc njegov mesečni asesment vsled tega zniža za 14c mesečno, tako da namesto $2.01, plača le $1.87. Na primer član, ki je sedaj star 60 let, bi moral plačati mesečno $4.99 za $1000.00. Ker ima pa k dobrem $74.30, vsled tega se njegov mesečni asesment zniža za 61e in tako pride na njega za plačati mesečno $4.38. Na jednak način je prirejen znižani asesment za vsak starostni razred. Tabela za sedanje članstvo je prirejena samo za člane (ice) v starosti od 16 do 69 let. To pa radi tega, ker imajo oni člani in članice, ki so dosegli 70 let svoje starosti, pravico izročiti certifikate Jednoti in zahtevati izplačilo gotove vsote kakor določene v naslednji tabeli: Sedanje članstvo v starosti od 70 do 75 let. ASESMENT IX VREDNOST ZA VSAK $1000 ZAVAROVALNINE. Attained ajre Nearest birthday. Monthly Rates Cash at 70 Paid-un at 70 Life Income at 7« 70 71 72 73 74 75 $438.52 470.05 499.54 527.75 553,97 $43.15 49.14 55.51 62.38 69.72 77.52 $5.00 $315.28. 5.00 343.63 5.00 371.10 5.00 398.18 5.00 424.30 5.00 449.16 577 93 i Razvidno je iz predstoječih številk, da člani in članice 70 ali več let stari imajo plačati mesečno $5.00 za $1000.00 zavarovalnine. Če bi ne imela Jednota premoženja kakor ga ima, bi moral vsak izmed teh nad70 let starih članov plačati mesečno $8.86. Ker ima pa vsak gotovo vsoto pri Jednoti k dobrem in sicer se računa za vsakega takega člana kot kredit $315.28 na vsakih $1000.00 zavarovalnine, vsled tega se njih asesment z $8.86 zniža na $5.00. Torej če želijo sedanji člani(icc), ki so 70 ali več let stari potom teg(t načrta plačati mesečno $5.00 za $1000.00 zavarovalnine, potem je njih certifikat v polni meri veljaven in Jednota bo izplačala po njih smrti dedičem popolno vsoto označeno na certifikatu. Toda če ti stari koloni (4). Lahko si pa tudi U J..,, nih obrokih kakor označeno v koloni (5). {»enih nadaljnih mesečnih asesmentov. Večkrat se je pisalo v "Glasilu" tudi o zadolžnieah. Ravno tako mi je bilo naročeno po odboru J^jfote, pri seji jan. meseca t. 1. da naj poizvem od aktuarja, kaj on misik o upeljavi zadolžnic pri nm Jednoti. Pisal sem aktuarju o tem, toda ta mi je odgovoril, da iz gotovih vzrokov, bi ne priporočal obdačenje certifikatov potom zadolžnic. Pripomnil pa je, da je precejšnje število organizacij pred kratkim časom preuredilo- asesmente in vC& JlfcSIlizacij je odobrilo zadolžniee certifikatov. Da bo pa vsaktoremu znano kaj pomenijo zadolžniee, hočem o Teta nekoliko (obširneje spregovoriti. Člani ki bi ne hoteli plačati asesmenta predpisanega v koloni (2) pndstoje" ---------—--- ' • pri društvenih objavih .paziti, da odbora K. S. K. Jednote?? Ali od-pridejo pravočasno v tisk. Društ-jbor Jednote ne zna, koliko1 mora vo nimajo seje na en dan, ampatf j-pretrpet i vsled tega odbor kra- « . i . • 1 ~ ,1 HiiufntV na aniaVi tekom vseh dni in nedelj v mesecu. — Seveda je eedaj vse dražje; torej bo treba poviSati tudi naročnino lista. Čemu bi se ne povišalo cene, ali plačevalo iz blagajne rezervnega dklada K. S. JL J. v kojega vsak novo pristopli član vplača $2j— (Op. urednika: — List se vzdržuje iz stroškinega (upravnega) sklada. Rezervni s&lad je del po-smrtninskega sklada, ju^nora biti nedotaknjen na poduki državnih zakonov. »• Ako bomo torej asesmente zel6 višali, (bo zopet .dosti članov pustilo društvo in Jed. kot jevnih društev na sejah. Matt Brozenič, Tajnik dr. št. 163. Pripomba uredništva: — Ostali del vašega raznotrivanja smo izpustili. Svetujemo Vam, da pre-čitate današnje obširno uradno naznanilo solfr. gl. tajnika o solventnosti K. S. K. Jednote, potem boste pa drugače sodili o gl. odboru in delegatih. K sklepu Vam v tej zadevi navajamo znano hrvatsko prišlovico: "Malo novaca, malo muzike." — Če je torej za sob ventnost sedanji ases. prenizek, ga je treba zvišati. Pa brez zamere! DRUŠTVENA NAZNANEA IN DOPISI. reje van ,v kolikor mogoče zado-voljnost Vsega članstva. Ta'ko priporočam tudi delegatom, da uredniku in upravniku v prihodnje na konvenciji zboljšajo plačo, kajti (on ne moledeva ter ne prosi, pač pa si zasluži. Torej cenjeni delegatje ne pozabite na to. Tudi jaz sem mislil, da naj se število glayjiih odbornikov kolikor mogoče zmanjša. V glavni odbor naj se volile take može, ki so praktični katoličani'ne samo po imenu, ampak tudi s celim srcem. Konvencija naj se vrši vsako 4. (četrto) leto in naj bode ista kolikor mogoče kratka, i KonveČne stroške naj bi se razpisalo na vse članstt o, da bi na ta način lahko pošiljala vsa društva svoje delegate na glavna zborovanja. l , : Ludvik Perušek, tajnik dr. sv. Družine št. 136. •N Tf V XXIX. Willard, Wis. Ker pazno čitam in razmotri-vam poročila glede bližajoče se konvencije, vidim, da so poročila dokaj različna. Eni mislijo jo tako drugi zope*t drugače. Tako tudi jaz tem potom izražam svoje mnenje. V prvi vrsti želim, da bi bilo "Glasilo" še v prihodnje strogo katoliško. "Glasilo* naj bo ureje-vano kot dosedaj. Neumestno se mi zdi, čemu naj se "Glasilo" tiska tudi v angleščini, 'ker večina članov ne razume angleškega jezika v govoru* š^ manj pa v čiita-nju. Čemu torej naj bi imela naša slovenska Jednota tudi angleško glasilo; potem je ne bomo smeli več imenovati Kranjsko-slovenska K. J. Na Kranjskem, ali na Slovenskem ne poznajo tega jezika. Ali imate morda v starem kraju kaka slovenska društva, ki bi imela angleščino za uradni jezik Zopet čitam neko izjavo iz Jot lieta od člana J. Ž. kateri nikakor ne odobrava ženske enakopravnosti. Čemif ne bi tudi ženske imele iste pravice kot moški? Povem, da tudi žemfite znajo ločiti dobro od slabega in ravno delegating bi vee»kra?t stavila kak ume- Pittsburgh, Pa. Braitjein sestre K. S. K. Jednote! ois ,♦» , * V Jednotinih pravilih črtam točk© 141 a, stran 59, da samo oni člani, ki so bolani na kaki neozdravljivi bolezni ostanejo lahko dosmrtni člani Jednote, če odpotujejo v staro domovino; nasprotno pa prestanejo biti zdravi člani naše Jednote že po preteku 2 let, ako se vrnejo v stari kraj. Jaz smatram to. točko za nepravilno in mislim, da naj bi ostal sleherni član. ki odpotuje v domovino do svoje smrti zavarovan pri K. K K. Jednoti, samo če redno plačuje svoje asesmente. Baš v tem času imamo talke slučaje da se seli iz Amerike dosti naših olanpv ki so bili leta in leta pri Jednoti ter dmštvu; pripomogli so jima dosti za napredek. Marsikdo bi prišel rad na zaj, pa ne more in bi rad postal zonet član K. S. K. J. pa je morda Že prestar. Rad bi (jstal pri Jednoti do smrti četudi živi v starem kraju, a pravila in potni list mu tega ne dovoljuje. Jaz mislim, da bi Jednota pri tem nrav nič- ne trpela, ako bi imela tudi v stari domovini člane, ki bi marljivo plačevali svoje asesmente. Dosti članov, ko po.tuje v domovino ypraša predsednika, ali tajnika društva: "Ali sem lahfeo še pri Jednotti tudi v starem kraju?" — "Da, brate. Lahko si, toda samo 2 leti če tudi bi rad iplačal." Član mu odgovori na to: "Jaz ne vem, ako se bom že čez 2 leti vrnil nazaj v Ameriko.'. ' Na ta način nastanejo sitnosti pri 4ruštvu. Potujoči člani mislijo, da je temu društvo krivo, pa ni. Vsled tega apeliram na vas brate in sestre K. S. K. Jednote, da bi nit svojih sejah glasovali, ali naročili svojim delegaltom,. ozir. pismeno poslali zahtevo gl. zborovanju, da naj bi vsi člani brez izjeme ostali do smrti zavarovani pri KSKJ. če tudi odpotujejo v staro domovino, samo če redno plačujejo asesmente. O plačevanju ases. in posebnih NAZNANILO. Vsi člani društva Vitezov sv. Jurija št. 3 K. K. Jednote Jo-liet, 111., so naprošeni, da se prihodnje seje, v nedeljo dne 13- junija v polnem številu udeležijo, zato ker je na dnevnem redu več važnih točk, tikajočih se društva, zraven teh je pa še veliko .drugih, zavoljo priprave bližajoče se konvencije, K. S. K. J., katera se bo vršila meseca avgusta v Jolietu. Ker je dolžnost vsakega člana, dii se za takšne, pomena vredne reči zanima in se jih zaveda, zato lipam, da se bodo na ta poziv člani blagohotno odzvali in prišli na sejo vsi člani razun tistih, kateri i-majo kakšen vzrok zato da jih pri tem ovira. S pozdravom Josip Panian, tajnik NAZNANILO. Članom društva sv. Petra št. 15 K. S. K. J. v Pittsburghu, Pa., se s tem potom naznanja, da je bil na zadnji mesečni seji izvoljen prvim tajnikom sobrat Vinko Besali 918 Progress St. N. S. Pittsburgh. Pa., na katerega se naj v bodoče vse sit vari, tikajoče se omenjenega društva pošiljajo . Z bratskim pozdravom Vinko Besal. vsak član lahko čital lu." doklad bi "Glasi- NAZNANILO Iz urada tajnika dr. sv. Vida št. 25. Cleveland*Ohio., se naznanja članstvu našega društva, da se je na seji 2. t. m. sklenilo prirediti veselico dne 25. julija t. 1. na*farmi Louis Reharja, v Euclid Village,'Ohio. Vsled tega se bo že na prihodnji seji dne 6. junija delilo in prodajalo tikete za to veselico in sicer $1. — na vsakega člana. Na podlagi sklepa društvene seje je primoran vsak član vzeti za $1.— tiketav, kdor izmed članov ne bi hotel vzeti tiketov za to veselico, se tudi od njega ne bo vzelo asesmenta za društvo in K. S. K. J. —• Torej so prošeni člani, da gornje naznanilo vpoštevajo. Nadalje se na/znanja članom, kakor po sklepu zadnje seje, da si bo društvo delegate volilo za XIV. konvencijo K. S. K. J. pri redni #»eji meseca junija t. 1. Vsled tega so prošeni člani, da se polmoštevilno udeležijo prihodnje seje ter volijo vsak po ■ svojem najboljšem prepričanju za delegate take člane, katerim jc za napredek ter dobrobit K. S. K. J. ne pa samo za čast. ' S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Joseph Russ, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društ. sv. Eran-či&a Sal. «tev. 20 K. S. K. J.< Joliet, HL Člani imenovanega društva so naprošeni, da se prihodnje mesečne seje udeleže v polnem številu. Prvič, ker imamo vee važ-nih stvari na dnevnem redu, in drugič bode na prihodnji seji volitev delegatov za XIV. glavno zborovanje, ki ,se bo vršilo meseca augusta t. 1. v Jolietu, 111. Nadalje opozarjam vse tiste ske dolžnosti na glavni urad duhovnega vodje K. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom John Gregorich, tajnik. NAZNANILO. ' Iz urada dr. Vitezov sv. 'Florija-na št. 44 So. Chicago, 111. S tem se uradno naznanja, da je naše društvo sklenilo na zadnji mesečni seji dne 2. maja t. 1. da se na polovico zniža pristopnina k našemu društvu in siccr za dobo 7 mesecev, od 1. junija do 31. dec. 1920. * To se je ukrenilo vsled tega, da bodo imeli oni rojaki in rojakinje, ki želijo pristopiti k našemu društvu in K. S. K. J. lepšo ugodnost in priložnost. To naj osluži tudi vsem članom dr. Vit. Florijana v izpodbudo za pridobivanje novih članov. Pri tem Vas še opozarjamo na lepe nagrade, katere daje K. S. K. J. za nove člane. Torej cenj. člani na noge! Za odbor: Marko Kralj', predsednik. < John Likovich, tajnik. John Tomecal, zastop. NAZNANILO. Iz'urada tajnika društva sv. A-lojzija št. 47 K. S. K. J. Chicago, m. Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da sem stanovanje premenil. Torej*naj se pošilja vse, I. tajnika se tikajoča pisma in stvari na sledeči naslov: John Wukshinich, 5031 West 23rd Place Cicero, I1L — Moja telefon številka je: Cieero 4573. . Nadalje p»osim tudi vse tiste člane ki niste še oddali spoved-nih listkov, da to naredite do prihodnje seje, vršeče se dne 13. junija t. U Vsak član naj zna, da mora opraviti svoje verske dolžnosti, to pa naj *zvrši najdalje do prihodnje seje. K sklepu še prosim članstvo našega društva, da naj si vsakdo zapomni moj sedanji naslov. S sobratskim pozdravom John Wukshinich, tajnik 5031 W. 23' PI. Cicero, 111. Telefon : Cicero 4573/ NAZNANILO. Vsem članom društva " Vitezi sv. Mihaela" št. 61 K. S. K. J. v Youngstown, Ohio s tem potom uradno naznanja, da je članstvo na prošli seji glasovalo za povišanje bolniške nodpore za $2. — (dva) Zana'prej znaša torej bolniška podpora pri našem društvu $7. — (sedem) na teden. S sobratskim pozdravom Ivan Bajs, predsed. Imbro ■ Mavracich, tajnik. VABILO. k predstavi in veselici, katero priredi društvo Marije Pomagaj ste*. 73 K. S. K. J. v Waukegan, III. dne 30. maja ob sedmi uri zvečer v Math Slanato-vi dvorani na lOti cesti; North Chicago, 111. Ker je igra "Starinarica" veseloigra v enem dejanju v dobrih igralnih rokah upamo, da ne bo- člane fti članice, kateri niste še Ide nobenemu žal, ako jo pride oddali spovednih listk ov, da to | gledati. In kedor je pa ljubitelj storite do prihodnje nedelje 30., sovenskega petja, bode ime tu- rna ja ker z imenovano nedeljo se zaključi velikonočni čas in potem di priložnosti slišati naše vrle cerkvene pevce/ kateri bodo zapeli moram poslati poročilo glede ver- nekaj krasnihl pesmi omenjeni svirala vodstvom g. John tako bode preskrbljeno za vse drugo, tako, da ne bode nobenemu žal ako nas obišče ta večer. Cenjeni rojaki in rojakinje! ker bode nase društvo Marije Pomagaj priredilo to zabavo povodom petnajstletnice društvenega obstanka in si želimo/da bi se ta redka slavnost Čim sloves-nejfie obhajala, radi tega naju-Ijudneje vabimo vsa bratska društva, kakor tudi vse rojake in rojakinje bodisi Slovence, Hrvate in Slovake, da nas v obilnem številu posetite na omenjeni večer. Vstopnina 50c za otroke 10c. Vsem onim članom dr. Marije Pomagaj kateri se niso vdeležili zadnje redne seje' maja meseca tem potom naznanjam, da je bilo na isti sklenjeno, da vsaki član plača vstopnico pri prihodnji seji. Ravno tako je bilo sklenjeno, da kateri se ne vdeleži veselice plača $1.00 v druStv. blagajno. Oproščeni so le oni ki delajo, bolniki in oddaljeni. S pozdravom John Zalar, tajnik. NAZNANILO IN VABILO. S tem uljndno vabimo na plesno veselico, ki jo priredi društvo sv. Rezali-je št. 140 K. S. K. J. Springfield, 111. dne 31. maja v Slov. Narodnem Domu na 11. in Kansas cesti. Pričetek ob 6ih zvečer. Vabim vse članice, vsa slovenska društva in ostale Slovence iz Springfielda ter okolice, da nas posetijo ta večer v obilnem številu. Za d(4)ro postrežbo bo skrbel odbor. Miss Mary Kttžnik, tajnica 111 xv. o. NAZNANILO. Članom dr. sv. Jožefa št. 168 K. S. K. J. v South Bethlehem^ Pa. se tem potom naznanja, da se je na zadnji mesečni seji sklenilo, da se mora vsak član in članica vdeležiti prihodnje seje, ki se vrši dne 13. junija, to bo drugo nedeljo v mesecu. Pridite vsi na sejo, da se pogovorimo zaradi piknika, katerega namerava društvo prirediti v korist svoje blagajne. Ob enem prosim tudi člane našega društva, da bi & v bodoče bolj v polnem številu udeleževali rednih mesečnih sej. Nikar ne mislite, da se te seje vrše samo za društveni odbor. Vsakemu je znano, kje in kedaj imamo seje, torej ve, kam naj pride, da izvrši svojo dolžnost napram društvu. Ne mislite pa. da sta tajnik in blagajnik zato izvoljena da -bi zalagala tiste, kojemu se ne poljubi priti na sejo plačat mesečni ases-ment. Prosim torej še enkrat člane in članice, da to blagohotno vpošte-vajo, da se ne bo morda potem jezil, ako bomo postopali z njim po društvenih pravilih. Sobratski pozdrav Martin Mura; l taj. ao Dri warn arutuva si Na prošnjo društva se je udeležil naše slavnosti tudi naš so-brat Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. Govor, katerega je imel glavni tajnik v soboto in nedeljo je marsikoga ganil, do dna srca; kajti slišali ste besede "Prijatelji moji! Stopite pod zastavo društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. kajti ne veste ne ure, ne dneva, kje vas Čaka nesreča. Društvo sv. Alojzija bo vam stalo na strani v slučaju bolezni. Ako se vam pripeti smrtni slučaj, Vam bo pa stala na strani naša slavna podporna mati K. S. K. J. ki vam ibo posušila solze in gorje. Torej rojaki, pristopajte k društvu sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. Indianapolis, Ind." „ Sedaj se pa zahvaljuj^ v imenu društva sv. Alojzija za čestitke poslane po našem glavnem predsedniku K. S. K. J. sobr. Josip Sitar; soprogi Mr. Josip Zalar jevi in uredAiku " Glasila".— Vsi želimo, da bi se uresniSčile vaše čestitke, da bi obhajalo dr. sv. Alojzija št. 52 še svoj zlati jubilej ali 60: letnico obstanka.— I«krena hvala sobratu ali tajniku Josi Zalar ju, ker nas je posetil in pripomogel do boljšega uspeha. — Zahvaljujem se v imenu eelega društva našim vrlim pevcem in pevkam pod vodstvom Mr Ludvik Stoniča, ravno tako naši mi-gralcem, našim natakarjem, posebno pa našim gospodinjam, 'ker so tako lepo vse uredile za banket ter se toliko brezplačno trudile. — Hvala tudi našemu sobratu Josip Gačniku, ker je prostor tako lepo pripravil^in se trudil v konist društva. Skupni dohodki so bili $728,90, stroški ipa $409. — ostalo v blagajni $314.90. Precej lepa svota! Torej še enkrat hvala vam vsem skupaj, ki ste pripomogli do tako lepega uSpeha. . S sobratskim pozdravom S. Sobotin, tajnik. K 20 LETNICI DR. ŠTEV,52. Indianapolis, Ind. Kakor je že znano, se je v naši naselbini vršila dne 8,—9, n»a ja t. 1. redka slavnost, kajti dru štvo sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. je obhajalo 20. letnico svojega obstanka. Ker je to prvo in najsta rejše slovensko podporno društvo v Indianapolis, hočem na tem mestu pri tej »priliki malo več o njem opisati. Mačsžkako težavo je moralo dr. sv. Alojzija št. 52 v teh 20 letih prestati. Pred 9 leti je bilo to društvo bolj v slabem finančnem stanju; bilo je obloženo z bolniki mesec, za mesecem tako, da že ni smo zamogli sproti, ozir. redno izplačevati bolniške nakaznice. V ddkaz temu navajam tukaj številke, oziroma skupno svoto bol niške podpore, izplačane od 6. maja 1. 1900 do 6. maja 1920: e-najst tisoč petsto dvajset en 20c ($11,521.30.) Ali ni to velika svota? Toda društo se tega ni ustrašilo kar je razidno, da znala navzlic vsemu temu danes naša društvena (blagajna še *1$00- — soč osem sto dol.) Ali ni to lepo premoženje v teku teh let! Za to se moramo pa zahvaliti našim vrlim bratom ter sestram društvi sv. Alojzija st. 52, ki tako lepo skrbe za napredek društva. Oso-bito imamo dokaz za to, ko se je vršila 20 letnica druftvenegp ob i nobena sestra ne izostala od te važne seje. Pridite to rej polnoštevilno. Še nekaj se nam obeta. Dne 30. maja »bo zopet velika veselica prid naše slovenske cerkve sv. Družine. Torej na svidenje ozna ceni dan. S pozdravom ^. Katarina Majerle, tajnica. * UI besedami: 'Ti stotpa sem' pesniki kulturnili narodov jo zvonove, vi jib pa zaničujete. Vas ne bojpo prosili nikakega da- ru. — — Tukaj v Homeateadu je dobil neki rojak sledeče pismo iz domovine iz vasi Bobnarica. t "Pišeš mi, če so pobrali zvonove. — Da, vzeli so tri iz naše cerkve. Prej, ko so jih vrgli iz zvonika, je narod tako zvonil z vsemi štirimi zvonovi, kakor "štu-ke" za mrličem. Da, da, takrat so zvonili smrtn6 pesem in uro stari Avstriji. Potem so šli v zvonik, vzeli zvonove iz tečajev ter jih vrgli na tla. Ulbogi narod je plakal in jokal, da ti ne morem tega opisati. Brez zvonov je pri na^ grozno pusto, kalkor v puščavi." -- Če se kaj nabere za zvonove, se s tem poipaga tudi delavcu v livarnah in drugim. Zvonovi so ponos ter kras vsake fare in tudi dežele. Dosedaj smo nabrali za trifar-ske zvonove pri Metliki čez $385. v Chicagu in tukaj in upamo, da bo še več. Ko bomo poslali v domovino poštno nakaznico v kronah, mislim da te svote ne bodo zagrelbli v zemljo kot krompir da bi se iz njith izcimila dva zvonova, ampak ta svota bo šla v livarno, ftjer si bo pri tem tudi delavec (proletarec)^ zaslužil nekaj kruba. — Dela se tu pri nas precej dobro, le draginja je huda. Za en bušelj kroratpirja moramo* dela-t ti 10 ur $5.06, spominjam se, ko smo delali 10 ur za $1.75 ter smo lahko kupili za isti denar 3 bušl je krompirja. Sladkor se vedno draži da je groza in težko ga je dobiti. Sladkor se izdeluje ttidi iz sladkorne pese. Ali mi zamorete g. urednik dati o tem kaj pojasnila? S pozdravom Mark Simdic, 530*4 Heisel Str. Homestead, Pa. Op. uredništva: — Kakor nam znano, se prideluje veliko sladkorne pese v, dolenji državi Michigan. v Tudi naši rojaki se bavijo s tem. Peso se zatem posuši, zmelje ter čisti po cukrarnah s potrebnimi pripravami in stroji ter dela sladkor. Doma sami tega nikakor «e morete delati . - i ZA VOJNE SIROTE V STAREM KRAJU. IV>U1V,.U1) '»V/JU J/v/- vredna $850.00. aške nab- Slovenci v veliki paradi na Michigan Ave. Drugi teden meseca junija se bo vršila v ehikaški nadškofiji redka slavnost — 75 letnica, ali demantni jubilej odkar je bila ta nadškofija ustanovljena. Zaeno bo pri tej priliki tudi 251etni jubilej mašništva našega sedanjega nadškofa. Mgst • Rev. George Mundeleina. ' Slavnost bo trajala 3 dni, dne 8., 9. in 10. junija z raznimi cerkvenimi in drugimi svečanostmi in veliko parado vse mladine katoliških šol našega mesta in okolice. Na, to slavnost pride tudi a-postolski delegat Bonzano iz Wa-shingtona, kardinal Gibbons iz Baltimore, mnogo nadškofov, škofov in duhovnikov iz vseh držav. Pri tej paradi bodo nastopili tudi naši slovenski šolski otrofci in sicer bodo na dveh "floatih". Predstavljali bodo na enem škofa Bar'aga kako pridiga Indijancem na drugem pa kako so po Sloveniji podpirali amerikanske misijone v denarnem oziru. Deklice bodo nastopile pri tej priliki v naših pestrih narodnih nošah. i JL/un dozji v nas. Duha ne ugašujte! t Tes. 5,20. POZOR SLOVENSKI DEČKI IN DEKLICE XI. WARDE V CHICAGU! V soboto, dne 29. maja popoldne ob 1:30 uri se vrši povodom otvoritve novega Union Leadet kluba na. So. Leavitt in 19. cesti velika parada mladine naše \var-de. Te parade se bo do udeležili o-troci vseh narodnosti. Slavnostni govornik bo guverner Lowden; govorili bodo tudi župan Thompson, kongretmik Sabath in drugi. Vzeta bo tudi slika te parade za kino gledišča (Moving Picture).I je telo vsakega kristjana tempelj Zbirališče ob 1 uri. božji, kakor spričuje tudi apo- Preletkno z duha hitrostjo 1735 let, nazaj v leto 185 po rojstvu Gospodovem. Naj pobiti naš duh čez široko morje tja na obalo Egipta, v Aleksandrijo, tedaj poleg Rima najimenitnejše in in najslavnejše trgovsko mesto. — Tiha noč je razprostrla nad mestom varujoča svoja krila. Mesto, podnevu polno življenja, polno hlepenja po dobičku in bogastvu, si odpočiva , siliva. Vsi se veda ne spe. Ne spi marsikdo, ki še ponoči dela in še trudi, da si pridela selbi in svojcem vsakdanjega kruba, ali da si nagrabi čim več bogastva. Ne spe, ki se pogrezajo v grehe, ki pogubljajo svoje moči in svoje duše v grehu Ne spe, ki jih žge plamen ljubezni bolje, ljubezni do njih duš; v skrbi bi za svojo dušo darujejo še noč svojemu Bogu in se združujejo ž njim v sladkostih goreče molitve. Stopiva v tiho sobico, kjer ob pritajeno brleči luči spi lep deček. Mir je razlit»čez obličje fan-tičevo; usteca se še v spanju srei čno smehljajo, kakor bi v sanjah gledal nekaj zelo lepega. Tedaj se oprezno, brezšumno odpro vrata. V spalnico stopi mož srednjih let. Previdno se približa k postelji. Pošto ji pred posteljo, stoji tam dolgo časa ves pogreznjen v opazovanje nedolžnega o-bličja dečkovega. Oče spečega fantiča je, fantič pa je poznejši slavni cerkveni učenik Origen. Ker se oče nenadoma skloni k dečku in ga poljubi, ne na topla, kipeča usteca, ne na mladostno-nežno čelo, ne, poljubi ga na prsi, in poljubi ga z največjo špo-štljivostjo in pobožnostjo. Saj ne poljublja samo svojega otroka— počastiti hoče svojega sinčka tempelj božji, počastiti hoče sv. Duha, ki v tem nežnem, nedolžnem telesu prebiva. > Kakor telo tega fantka, tako Lepo bi bilo, da bi poslali slovenski stariši naše \yarde svoje otroke k ^ej paradi, ker živi večina čhikaških Slovencev v ožna-čeni. wardi. Nadaljna pojasnila daje o tem rojak Martin Laurich 1900 W. 22. Place. "Glasilo K. S. K. Jednote na bralo zopet in odposlalo K 23,480. Homestead, ,Pa. Na ured. članek "G. N." z dne 15. t. m. v št. 115 želim na tem mestu omeniti, da se gospodje ze lo varate, ko trdite, da so cerkve ni zvonovi nepotrebni. Ali niso tudi zvonovi kinč naše slovenske domovine? Ali ne posluša rad vsakdo lepo ubranega zvonenja čeravno je morda sovražnik cerkve? Ali so morda pri fari, kjer ste bili uredniki "G. N." rojen Vsled nedavno v našem listu priobčene prošnje prof. Ant. Rata jca v imenu društva " Dobrodelni" v Ljubljani, koje društvo ima v oskrbi slovenske vojne sirote smo "Dobrodelnosti" due 3. maja t. 1. nakazali potom Ljubljanske kreditne banke zadnji čas v to svrho nabranih $124.—, ali Kron 16,530; dne 22 t. m. pa ua isti način $53.50; Kron 6850»-00 s skupaj K 23,480.00. Imena dobrosrčnih darovalcev so bila že svojčasno priobčena na tem nfe-stu, izvzemši zadnje svote $53.50 katero smo minuli teden prejeli od sobr. John Mravintza, odbornika slovenske cerkve Marije Vnebovzete v Pittsburghu, Pa. Svota $53.00 je bila nabrana na velikonoččno nedeljo pri obeh svetih mašah vsled oznanila ta-mošnjega g. župnika Rev. J. C. Mertelna. V imenu številnih, nesrečnih vojnih sirot v domovini izrekamc vsem nabiralcem in darovalcem prisrčno zahvalo, predvsem pa čast. g. I. C. Mertel-nu in milo srčnim faranom tfe cerkve v Pittsburghu. -Čast Vam in priznanje i Upamo, da bodo tej naselbini sledile Še druge. Odprite srdce, od prite roke, sirotam olajšujte gor je. Darove sprejema uredništvo "Glasila"in Rev. John Plevnik: slovenski župnik v Jofietii, 111. Dalje, omenjamo, da je piji apel prof. Ratajca že pred nekaj tedni poslala za vojne sirote Sl£ vens'ka postaja. Modern Wood jnen of America v Chicagu znesek $75.00 po čeku Am. Ei. Co Po sedanjem kurzu bo prejelo društvo "Dobrodelnost' v Ljub ljani za ta ček okrog K 1(3,000.00 Tudi slovenski postaji M. W. of A. izrekamo prisrčno zahvalo za ta plemeniei dar. Posnemanja vrednbf Lansko leto je poslalo "Glasi lo" s posredovanjem chikaškega Pevsko društvo "Slavec' priredi v soboto zvečer, dne 29. maja, svoj družinski večer z pevskim nastopom in plesom. Za to zabavo, ki je radi nasto-% pajočega poletja bržkone v tej sezoni zadnja večerna prireditev v New Yorku, si je "Slavec" priskrbel malo, ali ukusno, in za tako zabavo jako primerno dvorano srbskega društva "Sloge" na 443 West 22ncl St. V programu so nekatere nove in druge priljubljene pesmi za mešani in za moški zbor, šaljivi in solo-na-stopi, moški kvarteti in napogled ples. * Vsi prijatelji "Slavca" požna-jo prijateljski duh, ki vlada na domačih večerih "Slavca", in za to se je nadejati, . da počastijo "Slavca" s svojim obiskom tudi druge ptice pevke, kakor vsi prijatelji narodnega petja in prisrč ne zalbave. "SLAVČEV" DRUŽINSKI VEČER. Najbolj dragoceni sistem. Najbolj dragoceni " sistem * je pravilen živčni sistem. Vsak po djeten trgovec vam bo povedal, da ni uspeha brez dobrih živcev. In če ste tudi v prvi vrsti na fronti, ne smete počivati, ali stati,.ampak morate biti zelo oprezni. Triner-jevo ameriško grenko zdravilno vino je velika odpomoč za vsakega v borbi za uspeh. Isto daje zdrav okus, pospešuje prebavo, in utrjuje živce. Dalje odpravlja zabasa nost,wglavobol, nervoznost, slabo spanje, potrtost in otožnost. Ni ga drugega zdravila, ki bi dajalo boljše uspehe kot jih daje Triner-jevo ameriško grenko zdravilo vino že tekom zadnjih 30 let. To zdraVilo je prišlo na trg leta 1890 in je vedno v ospredju. Nobeno drugo "grenka vino" ni boljše, kot je Trinerjevi ameriški eliksir. Poskusite enkrat tudi Trinerjeve grenko toniko (Triner's Angelica Bitter Tonic). Vaš lekarnar ali stol, ki piše Korinčanom: "Ne veste li da ste tempelj božji in da Duh božji v vas prebiva?" (1. Kor. 12,16.) in spet: "Ne veste li, da so vaši udje tempelj svetega Duha, ki je v vas, katerega imate od Boga?" (2. Kor. 6,19.) Po sv. krstu smo postali tempelj sv. Duha, po sv. birmi spet. Pri sv. krstu je duhovnik trikrat drhnil v nas v znamenju sv. križa in je v imenu sv. cerkve govoril zaroto: "Izidi iz njega hudi duh in daj prostor Tolažniku sv. Duhu/' Pri sv. birmi je škof z najizbranejšimi besedami, z naj-gorečnejšimi molitvami klical sv Duha, naj pride v nas, naj prebiva v nas, naj nas posvečuje, razveseljuje in krepi, naj nas ne zapusti. Kako spoštujemo, kako častimo sv. Duha - mi, kako v sebi, kako v drugih? Ali živimo tako, da Duh božji res lahko z veseljem prebiva v nas? Ali ga morda izganjamo iz sebe, odganjamo od nas z grešnim življenjem? Tedaj so naša telesa, najsi na zunaj še tako krepka, lepa, cvetoča, žalostne razvaline, groblja, po kateri se plazijo strupene kače: naši grehi, naše strasti. Kako marsfkak mlad fant izžene iz sebe sv. Duha s skrivnimi grehi, s ponočevanjem s pijančevanjem. In ko je najlepše, živo svetišče božje omadeževano, ko je telo uničeno, vse moči izpodkopane in razjedene po grehih, ko ga vržejo strasti na bolniško posteljo, tedaj pač joka in v onemoglem obupu morda stiska pesti kakor tisti ubogi mlade--tx u: un np-krvč Poklican k _________ _ 0ba ta zdravila. — Joseph Triner Jugoslav ReTiefaTtiri veUk7 *»" I Company-, 1333—1345 So. Ashland s "košem" zvonili? Ali Vam je ----- --------- -------------------- fciijLtta, ona krasna "B^intkova pe-4boje nogavic čevljev in kave zal Ave. Chicago, 111. (Advert.) nič, ki sem>jl nekoe srce se smili človeku tako oskrunjeno svetišče, ki je postalo po grehu tempelj hudega duha. in je v ve-liki nevarnosti, da ga sveta pravičnost božja razdene in pokonča za vekomaj, kakor uči apostol dalje: "Ako pa kdo tempelj božji oskruni, ga bo Bog pokončal ti Kor. 3,17.) Milost božja je bila da je bilo mogoče rešiti vsaj tabernakelj tega oskrunjenega svetišča, dušo. in ni bila še ta 12 gubi jena za vso večnost. Kako krasen tempelj božji je aezne lepote ni sie>au. l^una ooz-jega so ugasili v njej. Strašnejša razvalina je tempelj njenega na videz krasnega in cvetočega telesa. otfkrunjen z grehom, kot razvaline poprej veličastne, dragocena katedrale, ki jo je pot-ušil potres. Oskrunjena svetišča! Najžalostnejše na svetu! Kako. spoštujemo iu častimo Duha božjega v drugih? Zapel ji vec, ali se ne bojiš, skru-niti živega templja sv. Duha, ko zapeljuješ nedolžnost? Se li ne bi bal, na grd in podel način oskruniti cerkve, umazati oltarja v cerkvi z blatcm? A glej, živi tempel božji je^stokrat dragocenejši v očeh božjih nego cerkev iz kamenja. Za cerkev iz kamenja Gospod Jezus Kristus ni +r-pel, za neuirtrjočo dušo, ki, kakor Najsvetejše v talbernaklja, biva in stolujc v templju človeškega telesa, je prelil zadnjo kapljico svoje dragocene krvi. Trepetaj pred svojim božjim . o zapeljive«, ako oskruniš 1 tempelj božji Bog te bo pokončal. Kako spoštuješ 'in častiš sv. Duha zakonski mož v svoji ženi? Ali ne podiraš templja božjega v nji, ko jo navajaš na reči, ki tudi š zakonu niso dovoljene, ki 90 naravnost proti namenu sv. zakona? Iskreno te prosim, ne ugašuj Duha božjega v nji, ki ti je najbližja. Ne delaj.rz dragocenega templja božjega prebivališče hudega duha. Ne bilo bi na srečo ne Tebi ne nji. Kako spoštuješ in častiš sv. Duha v svojih otrokih, o krščan-^ ski oče? Ali ga spoštuješ in ceniš tako kakor oče Origenov v svojem sinčku? Morda pa ga le vzgajaš iz, čudovitih templjev nedolžnih otročičev s svojimi slabimi zgledi, s svojim pijančeva-vanjem z govorjenjem zoper cerkev, vero, duhovnike? Morda vsak treuotek vržeš čez svoje o-troke prokletstvo: "Hudičevi o-trocif" Tako izdajaš iu prodajaš tvojo in božjo lastnino lahkomiselno hudemu duhu. Ali se ti nič ne smilijo te nežne duše? — Nikar, dragi oče. Glej, pomagaj rajši zaljšati tempelj sv. duha v svoji deci. Zažigaj dan na dan nove luči na oltarju njih svetišča, v njih srcih, v njih duši, s tem, da jih navajaš k* čednost-nemu življenju. Skrbi iu potrudi se z vsemi svojimi močmi, da se bo dan na dan dvigal prijeten vonj njih molitev, njih čednosti, njih pobožnega, bogoljubnega življenja kakor dišeči vonj kadila proti nebu. pred prestol vse-večnega Boga. Ali boš ti sam. ki si jim dal življenje^ ki ti bo Bog nekoč rekel: "Daj zdaj odgovor o svoji deci" — ali boš ti sam gasil sveče na oltarju njih srca, du-šil plamen liubezni in pobožnosti, v vse vetre razsipaval kadilo njih pdbožnosti, njihovih molitev? Bi li ne bil to zločin, da ga ni hujšega na svetu, zločin zoper tvoje otroke, zločin zoper Duha božjega? Glej, če ne bi zapustil otrokom niČ premoženja, a bi jim zapustil živo vero, neomajno zaupanje v Boga, gorečo ljubezen do Boga, živeli bodo brez prevelikega trpljenja na svetu. Zakaj na vseh potih življenja, ob vseh dogodkih življenja, V veselju in v žalosti, v pomanjkanju In boleznih bo z njimi Duh božji, čigar dar je vdanost. Ugasi pa v njih Duha božjega, spominjali se te bodo ali z bolečo bridkostjo ali te morda celo preklinjali, ko boš ti že davno prah in ,pepel. Templji sv.. Duha smo — naši čast, naša radost. Templji sv. Duha so vsi po sv. Duhu in po vodi prerojeni, vsi naši bratje, naš-sestre v Kristusu Gospodu. Spoštujmo in častimo sv. Duha v nas in v naših bratih in sestrah. Ne ugašujmo Duha božjega ne v sebi, ne v bližnjih, bratih in sestrah naših, lie z besedo, ne z dejanjem. z zapeljevanjem. Ne o-skrunimo teiripljev božjih, di nas pravica in jeza božja ob času srda ne bi pokončali. Amen. Ksaver Meško. <11 »»* . ---- ■---^jgr - y« . . prodajalec zdravil j™ nevarnost, druščino, enkrat na slab ples, -in ko se vrne, od vse prejšnje cu-1 pojasnil. SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO. Prišeljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v AmeViko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Slymder, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa On Vam bo stvar uredil in (Adv.) .«.-:• -».i. - .. - v.-li* i a.... :» f- . ^^ . . ^ yy ji^v' ■? -.. i-,«.;. ▼ Zdralffllh jrfiwH— --U -— CHICAGO, ILL. _____Canal 2487. ' _ —---Narožaimai-- 7. Jfl«na M Uto ............................. Z« nečlane TT!!!..........!.!!!!..!,......................$2.00 Za inozenytvo .............................................. • OFFICIAL ORGAN of the / GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the . _UNITED STATES OF AMERICA . _breed every Wednesday.____ Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. ,1 ^y-,, I , OFFICE: 1951 Weet 22nd PUee, , CHICAGO, ILL. * Phone: Canal 2487.__» i v Sub«criptio» prices For Members, per year.*....................................**«o nn For Nonmembers ............................................ For Foreign Countries..................................................f a.uu K volitvam delegatov XIV. konvencije. V zadnji številki "Glasila" je bil priobčen uradni poziv glavnega tajnika na krajevna društva V zadevi volitve delegatov za prihodnjo konvencijo K. S. K. Jednote. Te volitve se imajo vršiti na rednih mesečnih sejah tekom junija. Ker se torej bližamo tako važnemu slučaju, si šteje tudi uredništvd "Glasila" v svojo dolžnost stopiti pred cenjeno članstvo povodom teh volitev z nastopnimi vrsticami: Do prihodnje (jubilejne) konvencije imamo samo še 82 dni, oziroma 12 tednov. Čas beži neznansko hitro, vsled tega ne smemo, več počivati ali celo dremati, da nas konvenčna doba ne prehiti. Treba je vsem zavihati rokave in iti korajžno na delo —; vsem, od prvega do zadnjega. — S predpripravami smo hvala Bogu že pričeli v obliki raz-motrivanj v "Glasilu". Čeravno ne moremo trditi, da so bila vsa, do danes priobčena raz-motrivanja, 30 po števi-u, prvovrstna in vsa obsegajoča kake nove točke, smo na dosedanji uspeh lahko veseli, ker se na ta način zanimanje za konvencijo vedno bolj in bolj veča. Doslej smo čuli sodbo društev in (jlanstva o sledečih točkah: 1. Zadeva glede izdaje "Glasila" in ustanovitev lastne tiskarne. 2. Ženska enakopravnost. ^ 3. Ustanovitev centralnega sklada za dolgotrajne bolezni. 4. Centralna bolniška podpora. • " 5. Podaljšanje roka konvencij na 4 leta. 6. Plačevanje vožnje in dnevnine delegatom. 7. Stalna namestitev II. (pomožnega) tajnika v glavnem uradu, in sedanjim razmeram primerna plača gl. odbornikom. Zmanjšanje sedanjega števila glavnih uradnikov. Podaljšanje potnih listov članom v stari domovini. Načelo K. S. K. Jednote. i. Preuredba in izboljšanje pravil K. S. K. J. Solventnost in preuredba asesmenta. ' še nekaj drugih manj važnih točk, katerih ne bomo tu 8. 10. 11. 12. Bilo je omenjali. Kakor razvidno, smo se v minulih tednih še precej dobro pripravili na prihodnjo konvencijo. Zdaj pride pa druga važna stvar na vrsto. Treba se nam je pripraviti, da izvolimo sposobne može (delegate), ki bodo te točke skušali rešiti po svoji najboljši razsodnosti in po želji članstva. Lahko trdimo, da bo z izvolitvijo delegatov že drugi važen del prihodnje konvencije rešen, tretjega ali poslednjega bo pa že izvršila konvenčna zbornica s tem, da bo razne predloge ali odobrila, ali pa morda zavrnila. Brezpotrebno se nam zdi, da bi tukaj na dolgo in široko razkladali važen pomen ali poslanstvo delegata na glavnem zborovanju; ta stvar je namreč že sama ob sebi jasna iri lahko umevna vsakemu. Edino, kar bi priporočali cenj. društvom je to, da naj izvolijo iz svoje sredine najbolj zmožne in najbolj vešče sobr^te delegatom prihodnje konvencije. Ker bo letošnja konvencija ena izmed najbolj važnih v zgodovini K. S. K. Jednote, je želeti, da bi članstvo poslalo na to konvencijo tudi svoje najboljše zastopnike. 1 -t Drugo, kar priporoča "Glasilo" našim cenjenim društvom je, da naj skuša poslati sleherno društvo svojega delegata,, pziroma dele gate na prihodnje glavno zborovanje. Ko se bo na tem zborovanju reševalo važno točko o preuredbi dosedanjega asesmenta, oziroma točko o solventnosti, bi morala biti vsa društva pri tem zastopana, ker bodo tudi vsa prizadeta. Ako bi bila vsa društva na konvenciji zastopana, bi se gotova društva ne oglašala po konvenciji s kakimi protesti. Manjša, ali bolj ubožna društva, katerim vsled denarnih sredstev na noben način ne bo mogoče poslati delegata, naj pa na svojih sejah razmotrivajo o važnih točkah glede izpre-membe pravil in prospeha K. S. K. Jednote. Resolucije in tozadevna priporočila naj zatem pravočasno odpošljejo uradnim potom na predsednika pravnega'odbora, ali pa glavnega tajnika K. S. K. Jednote Na konvenciji bo pravni odbor sporazumno z gospodarskim odborom presojeval vse te resolucije in priporočila nezastopanih društev in priporočal konvenčni zbornici za sprejem, ali pa morebitno odklonitev; zbrani delegat je se bodo na vsak način ozirali na željo večine članstva. Osobito opozarjamo cenjeno članstvo in krajevna društva na današnje obširno uradno naznanilo sobrata glavnega tajnika, koje smo priobčili na prvi in drugi strani lista, ker se isto opira na solventnost K. S. K. Jednote. Doslej smo ze čuli sodbo našega članstva o 12 raznih točkah, navedenih tu gori; o 12 ali poslednji točki, ki je najbolj važna, moram j pa sedaj razpravljati. Ker imamo do konvencije samo še 12 tednov, apelira uredništvo "Glasila" na vsa društva, da naj se v tem času osobito razpravlja o 12. točki, ali solventnosti. Naš sobrat gl. tajnik nam je v tem naznanilu vse jasno razložil tako, da lahko sleherni član(ica) uvidi potrebo uvedbe solventnosti pri naši podporni organizaciji. Imamo več načinov za rešitev tega važnega vprašanja. Izberite si tega ali onega, kojega smatrate za najbolj umestnega, oziroma prikladnega. Ako se bodo društ va tekom teh 12 tednov izrekla za ta ali oni na čin, bo gotovo to sodbo konvenčna zbornica tudi vpoštevala, predloga za preureditev asesmenta oziroma solventnosti bo rešena hitro brez daljših debat. Ako bi se sleherno društvo potom ''Glasila" izreklo za ,to ali drugo točko, bi imeli gl. odborniki in zbrani delegatje na kon venciji veliko olajšanega dela. Gotovo bi glasovali po želji in izreku večine članstva in društev. Slehernemu članu (ici) in uradniku krajevnih društev že danes svetujemo, da naj danažnjo prvo ter drugo tras "Glasila" pazno ter večkrat prečita in naj zatem presodi, koji korak do solventnosti bi bil najboljši? Dalje je dolžnot vsakega člana(iee), da pride tudi na ono društveno sejo, kjer se bo o te j točki debatiralo in ukrepalo. Po ukrepu seje ae bo potem ravnal tudi delegat doti$nega društva na kon-ven d ji. jž , - • Dalje svetujemo društvom, da naj o tem poročajo v "Glasilu"; to naj bi bilo nekafko postransko splošno glasovanje v zvezi s prihodnjo konvencijo. Če bi na pr. sprejela pretežna večina krajevnih društev točko o zadolžnicah* za solventnost ali kako drugo, bi morali isto delegatje na gl. zborovanju odobriti. šno, tako tudi primeroma K sklepu želimo vsem društvom kar največ uspeha pri se volitvah delegatov. , ♦ Uredništvo/"Glasila K. S. K. Jfcdnote' H krvavim dogodkom v Ljubljani. Z gnevom in srdom se še spominjamo krvavih dogodkov, ki so se vršili 20. septembra 1908 v beli Ljubljani. Te dogodke je povzročila bivša avstrijska soldateaka, ki je danes v prah steptana. — Tedaj sta padli dve nedolžni žrtvi: Lunder in7Adamič, kojih imena bosta za vedno zapisana v naši zgodovini kot narodna mučenika. Dasiravno je bela Ljubljana od onega časa. komaj izprala krvave madeže s svojega lica, že ijam prihaja zOpet vest- o drugih, v resnici krvavih dogodki^, vršečihse 24. aprila 11. prčd Leoniščem v Ljubljani. Čuli smo, da je v Ljubljani neka ulica prekršena na "Ulica 20. septembra"; in zdaj 'bi btfo treba prekrstiti še Zaloško cesto na ime: "Cesta 24. aprila". Za td bi bile primerne črne tablice z Tdečim napisom. Okrog napisa naj bi bila vtisnjena mrtvaška glava, bomba in ruska knuta. — Veste li, kaj ta tajna znamenja pomeni jot — Ruski boljševizem in komunizeitt. Je li pa sploh mogoče, da se je komunizem ter boljševizem zaneslo^ tudi že v "belo'* Ljubljano? Da. To nam pričajo zadnja poročila o krvavih ljubljanskih dogodkih 24. aprila 1.1. . 13 žrtev minule komunistovske ustaje v središču Slovenije, počiva danes v hladnem grobu. Veliko je pa tudi" število ranjencev, kot posledica te revolucije. Kdo ima vse te žrtVe rit Vesti t Ali v resnici ljubljanski "klerikalci" od škofa pa doli do najnižjega mežnarja, kapucinskega ali frančiškanskega kozla" — kakor to trdi neki boljševi-kom naklonjeni slov. amer. dnevnik? Ako bihotel dotični list vpošte-vati resnico in se ozirati na vsa nepristranska poročila raznih staro-krajskih listov, v zvezi 4. temi krvavimi dogodki, bi pisal gotovo drugače. ,v ' Na razpolago imamo razne zadnje liste starega kraja (izvzemši boljševiškega "Napreja") iz kojih lahkb vsakdo, pri zdravi pameti iz-previdi, da so te izgrede povzročili slovenski komunisti, ne) 23 in njih privrženci so se pa v ozadju na varnem in oboroženi skrivali. Kakor smo že omenili, je bilo dosti komunistov v onem obhodu oboroženih. Prvi strel je padel iz vrste komunistov. Je li to prava demonstracija, če nosijo demonstrantje nabasane samokrese v svojih žepih. Take demonstracije so v navadi pri komunistih. Da je ljubljanska vlada prepovedala to javno demonstracijo, je imela do tega že svoje tehtne vzroke. Vladi je bil namreč znan načrt komunistov, ki so hoteli 24. aprila pretvoriti belo Ljubljano v Petro-grad, Moskvo ali Budapešto, kjer je preteklo na potoke krvi vsled na-J stopa komunistov. O tem piše MS. N." sledeče: "Ko sov Trbovljah vprašali rudarje počemu stavkajo in so odgo-j vorili: Zato, da naredimo republiko bOljševikov. V Ljubljani je že boljševiška vlada, sedaj moramo to izvesti tudi v Trbovljah. —t-Ljubljani so boljševiki govorili ^Počakajte, v nekaj dneh bo v Ljub-J ljani kri "špricala dva metra visokoP* Kljub vsemu temu pa je vladaj z boljševiki vselej postopala skrajn$ gentlemansko, previdno in obzirno, zato pa jim je zrasel greben. Obljubljali so že Judi drevesa za one delavce, kamor obesijo one, ki gvedo na delo. Ko je prišlo do prelivanja krvi, se je dognalo, da so bili vsi hujskači in voditelji prav zadaj za množico, odkoder so hujskali, a spredaj so stali mladi neizkušeni! ljudje, ki so postali prva žrtev tega hujskanja. "Slovenski Narod" z dne 25. aprila dalje poroča: Ko so ležali zjutraj 24. aprila na Zaloški cesti mrtvi in ranjeni, je duhovnik gosp. Janez Kalan prišel iz Lconišča podeljevat umirajočim zakrament sv. olja. Več boljševikov in žensk ga je napadlo, ko se je sklanjal nad umiraj cčim možem in obsulo s psovkami: V Kaj delaš tu? Ubij te f...!" Začeli so ga biti s pestmi, neka ženska ga je s palico udarila y glavi, | da mu je kri oblila tilnik. Kričala je: "Štirinajst let nisem bila pri spovedi, dvanajst let nisem bila v cerkvi, in ne pojdem nikdar več!" Duhovnik je omahnil, ne da bi se branil, na tla, in tolpa bi še naprej kamenjala, da se niso zdravniki potegnili zanj. Usmiljene sestre, ki I so obvezovale ranjence, je par kreatur opljuvalo in obkladalo s pri- j imki, ki se rabijo za propale ženske. Komunisti so napali tudi dr. Krajca, ki je prihitel ranjencem na pomoč. Razdivjanim ljudem ni mogoče zameriti, saj sami ne vedo, kaj delajo, težko odgovornost pa nosijo oni. j ki so jih tega naučili in so jim iztrgali iz duš vsako piemenito misel."' «. Ali ni to višek bestijalnosti? Takega zverinskega početja ne naj-] dete niti med kanibalf. —— To je torej kultura komunistov? Res,, treba bi bilo početje ljubljanskih komunistov spraviti v malo večjo luč pred našo ameriško javnostjo! Vprašamo vas: Ali mislite, da bi mestna ali državna vlada dopu-| stila slično krvavo demonstracijo tu v Chicagu? Dasiravno živimo v * 'svobodni'' deželi, letos niso smeli socialisti širom držav obhajati niti | slavnosti prvega maja Kaj bi si mislil vsak toiiren stanovalec mesta j Chicago, akobi se valila semkaj od Cicero 4000 mož močna in oborože-| na množica demonstrantov. Ali,bi ljudstvo oziroma policija vse to mirno gledala, dobro vedoča, da hočejo demonstrantje pleniti ter ropati j prodajalne ter strmoglaviti sedanjo mestno ter državno upravo? Da so bili izgredniki dobro pripravljeni na prelivanje krvi nam priča dejstvo, ker so imeli komunisti na postaji v Trbovljah dve strojni puški. Pri tem spopadu je padel eden izmed napadalcev, dva sta bila j pa težko ranjena. ' v* Policija je kmalu po teh izgredih aretirala*komuniste: Rudolfi Golouha. dr. Lemeža, Tokana, Jos. Petriča, 'ki se bodo morali zagovarjati pred sodnijo zaradi teh dogodkov. "Sodrug" inženir'Gustinčič, je pa pobegnil v Trst, kjer se je večkrat mudil še pred onimi izgredi. Tako sta%tudi "častno" pobegnila komunistična "sodruga" Wallisch in Nachtigall v Mariboru in Žorga v Ljubljani, f " r ,> Tukaj navajamo še nekaj kritike in poročil znanega tržaškega lista "Edinost" o minulih krvavih dogodkiji v Ljubljani, Očino. Mislim našo In ker najglasneje kriče, so celo pokrajinsko v Ljuibljani. Kakšen najbolj uvaževani. Na prvih mestih stoje. Ti so vedno kričali: "Še več bodemo dobili, nego sa-zahtevamo.,, Zdaj pa smo v mi satan — oprosti — ne morem reči drugače — je zaslepil ljudi, ki vlade postavljajo, da so posadili na predsedniški stolec zopet Iv. resnici v veliki nevarnosti, da še' Brejca! Ali ti ljudje res nalašč pri plebiscitu propademo! (izpostavljajo Gesslerjev klobuk? Nekoč v letu 1919 sem napisal v Pa nič ne mislijo na posledice? "Jugoslaviji " Ne govorite ven- Pa niso imeli n. pr. dvornega svet-dar samo o Gosposvetskem polju, nika Šukljeja ali kakega drugega ki je zdaj ponemčeno in kjer živi resnega, mirnega, prevdarnega primeroma slab material. Poglejte moža? Dr. Zolger je zal v Parizu. tiAii okolico Beljaka in Ziljsko do- On bi bil ustvarjen predsednik, lino, kjer prebiva najboljši del ko- Ne odrekam Iv. Brejcu zmozno-roških Slovencev." Ces malo dni sti. A za vladanje ni ustvarjen., čitam v istem listu odgovor iz Ce- To je pri nas žalost in nesreča, lovca: "G. Ziljan, vi Stvari ne da nfl*če ne misli naprej. \ se, tu- Če že enkrat zakuri, aii ni p^tem vseeno, sedi li uradnik 3 ure v u- dičeva Jugoslavija!" — Človek bi se zjokal nad našo lastno slepoto in lahkomiselnostjo. Pred plebiscitom smo. Nemci in nomčurji dvigajo glave. To me skrbi. Zakaj opazoval sem, da so bili vsem, kar se je kdaj nepričakovanega zgodilo, že poprej dobro poučeni. Do zadnjega časa seni bil optimist. V soboto pred cvetno nedeljo je prišel k meni g. vojni nadkurat dr. Sever. Pa me vpraša: "Kako sodite o plebiscitu?" Jaz: "Nebojim se več." On začuden: "Pa ste še optimist? Mi v Velikvcu pa vsi pesimisti." Čudil sem se. A še isti dan mi jd zatrjeval g. polkovnik Raktelj, da upajo na 70 odstotkov. Kdo sodi bolj prav? Vedi Bog. Upajmo, da bodemo kmalu videli. >£. Pred plebiscitom smo. Meje'so zaprte. Ko sem se vračal pretekli teden s Kranjskega, se je vozil z menoj g. poslanec Grafenauer. Tega na Jesenicah skoro ne bi pustili skozi tUnel, ker m imel posebne legitimacije za Koroško. Čisto prav, da je ostra kontrola. A ljudem bi trebalo to povedati. Naši listi so dragi kakor žafran. Pišejo pa le o razpravah pri ljubljanskih sodiščih in zmerjajo drug drugega. Kaj nujno potrebnega iščeš v njih zaman. Morda je kriva malomarnost oblasti* ki take Odloke iz-dajejo, a listom ničesar ne povedo. Zdi pa se mi, da bila tudi dolžnost uredništev, da se^a tako važne naredbe pobrigajo in rajši o-puste reporterje pri ljubljanskih sodiščih, ker tiste reči sodijo bolj v "Blutige Hacke." Na Kranjskem sem gledal lepe ceste vodovode, električne »apra-ve. Spominjal sem se dr. Lampe-ta, ki je deželi to oskrbel. Pa sem se vprašal: "Kaj pa narede za deželo tisti, ki nekoč niso mogli najti dovolj debelega kamenja, da bi ga lučali v dr. Lampeta in v dr. Šušteršiča?" — Veš pa dobro, da komunistov so bili včeraj izročeni v zapore tukajšnjega deželnega sodišča. Uvede se proti njim redna kazenska preiskava. Policiji se dosedaj še ni posrečilo izslediti bratov Marcela in Jako Žorga. Rudarji so tvorili pri sobotnih aogodkih nekako napadalno četo. Bili so obenem najstrašnejši hujskači. Že pred zbiranjem so na vseh krajih mesta agitirali za izgrede in rope. Tako je na Krekovem trgu Okoli 8 hujskal neki rudar pred Košakovo gostilno Obrano skupino delavcev: "Tukaj ste še prebožni! Preponižni! Strahopetni! Mora se drugače nastopiti! Velike trgovine napasti, vse razbiti in kar je blaga, ven pometati Tako so napraviil v Trbovljah in Zagrebu." Ko ga je treznejši delavec opozoril, da to ni res, je izginil. Tudi po tragičnih dogodkih prea Leoniščem so besneli in hujskali. Hinavsko so vzklieali: "Taka je svoboda v Jugoslaviji!" kakor da bi bila svoboda v tem, da bi se smelo svobodno moriti/ ropati in pleniti. Vodstvo Leonišča se je zglasilo pri poverjeništvn za notranje, proseč, naj se takoj uvede najstrožja preiskava glede popolnoma neosnovane govorice, da se je 24. aprila streljalo iz Leoninšča. MOnsignor Kalan je stal ob zaprtem oknu ravno, ko so padli prvi streli in je zadel izstrelek ob zid ravno nad oknom, odkrnil omet, .pri čemur se je zaprašilo in je izstrelek potem zopet odletel nazaj. To dejstvo je dovedlo neznanega fanta do neresnične trditve, kakor bi se bilo streljalo iz Leonišča. Gospod poverjenik prof. Remic je izjavil ob navzočnosti policijskega ravnatelja Guština, da je preiskava že dognala, da se ni streljalo iz Leonišča in se izid preiskave razglasi liradno. li in da so na kordon Sdiotreno streljali iz revolverjev. Da so prišli tudi komunisti iz Vevč, je tudi ugotovljeno. Padel je na Zaloški cesti komunist Rup- nik iz Vevč, katerega so vevški komunisti na voz naložili in ga prepeljali v Vevče. Akcij v nedeljo komunisti niso prirejali; delali sO izlete v okolico, kjer^so hujskali proti duhovnikom; v Ljubljani so pa širili razburljive novice, da bodo prišli ponoči oboroženi v mesto, ker da imajo nekje na Ljubljanskem polju skrito orožje in ročne granate. Žrtve komunističnega hujskanja so pokopali v ponedeljek. Ob 11 so se pričeli pogrebi; posebno veliko pogrebcev ni bilo. Zapeljani železničarji pravijo, da bi šli radi delat, pa jim tega nihče ne reče; seveda, glavni hujskači komunistov so pod ključem, treznejše misleči voditelji socijali-stične stranke, ki pripadajo središču in desnice, si pa mislijo: "Kaj naj vleečmo zdaj zavoženi voz iz blata, v katerega so ga zavozili ekstremni na pc/l blazni komunist iški levičarji." "Dajte nam orožje! Vam nič ne naredimo!" Neki visok delavec Se ni izgubil treznosti ter je miril razjarjeno in nahujskano množico, še celo svojo ženo je podil domov kuhat kosilo, toda množica je podlegla vplivu hujskačev, ki so tudi kričali: "Vi ste kozaki!" Prijemati so začeli za orožje pbsamez-nih orožnikov. Tako je nekdo prijel z obema rokama za karabin^o orožnika-narednika Mirka Ušaja. V tistem trenutku pa je nekdo iz množice obstrelil orožnika v koleno desne noge. Tudi četovodja Kopriva je bil ranjen v levo roko. Ko so culi ti streli, je začela množica na eni strani še bolj obkolje-vati orožniški kordon n| drugi strani pa razburjeno vzklikiti: "Streljajo!" Orožništvo je potem v tem kritičnem siiobranu rabilo orožje in je prišlo do onih tragičnih prizorov, o katerih smo že poročali. Oddanih je bilo približno 30 strelov. Množica seje nato razkropila v divjem begu na vse strani. Aretacije boljševiških voditeljev. Že tekom sobotnega popoldneva je policija aretirala Rudolfa Go-louha in dr. Lemeža. Včeraj ob 3 popoldne pa je bil aretiran v Zeleni jami na stanovanju svojega somišljenika tajnik "Splošne žel. organizacije", Josip Petrič. Ta je izjavil: "Mi se umijemo! Ker je vlada zabranila shode, nam je bila odvzeta možnost, ljudstvo podučiti." S prvim italijanskim avtomobilom pa je pobegnil preko demarkacijske črte ing. D. Gustin-čič. Zanimivo je, kako je nedavno tržaški "II Lavoratore*' pozdravljal komunista Gustinčiča. Ko je bil razdor v §ocialnodemo-kratičnih vrstah definitiven, ko so komunisti ustanovili svoj list "U-jedinjenje", je Gusfinčič odšel v Trst — po lire. Tedaj je "Lavo-ratore" p^občil dolg članek, v katerem nazivlje Gustinčiča — mu- Splošna stavka v Ljubljani ne uspeva. Ljubljana, 24. aprila. — Današnji prvi dan proglašene splošne stavke, za katero se je včeraj in danes od komunističke strani agi-tiralo zelo živahno, je obrodil le delno stavko. Stavkajo samo oni obrati, v katerih so zaposleni po večini socijalistički delavci. Cestna železnica ne vozi. PaČ pa se obrat vrši redno v plinarni, elektrarni iji v vodovodu. Danes so izšli vsi listi. Krščansko-socijalpe organizacije in narodni socijalisti so se izrekli proti stavki. Proda-jalnice in trgovine so bile zjutraj večinoma odprte in so zaprle svoje obrate šele proti poldne zaradi sobote in pod vtisom dopoldanskih dogodkov. Deželna vlada je odredila, da se morajo hišna vrata zapirati ob dvajsetih, javni lokali pa ob enoindvajsetih. Po dvaindvajsetih ne sme nihče brez vzroka na cesto. V glavnih industrijskih centrih in po večjih mestih Slovenije, tako v Mariboru, Celju itd., se razvija po došlih poročilih življenje skoro nonrmalno. Tržaška "Edinost". Po krvavih izgredih. Pod tem naslovom poroča "Slovenec": "Policija je vložila na državno pravdništvo obširno ovadbo, v kateri se opisuje ves razvoj stavke železničarjev. Uradno se je ugotovilo, da so se stavkujoči huj- skali, da naj vztrajajo do smrti.preear Reklo se jim je tudi pred usode-polno krvavo soboto na Zaloški cesti, naj vzamejo seboj, kar jim je naročeno: namreč orožje. Ta-kozvana strokovna komisija, katera je vodila štrajk, je izdala nad vse hujskajoče letake. Da so voditelji komunistov smotreno delali na to, da bi tekla kri, dokazuje okolnost. ker je znani voditelj komunistov Jožef Petrič izjavil že pred enim mesecem, da ne bo šlo brez krvoprelitja. Glavni voditelji komunistov v Ljubljani, med njimi urednik Go-louh, duševni voditelj komunistov dr. Lemež, Jožef Petrič in drugi so zaprti v polici j kih zaporih ir se bodo morali zagovarjati prcc sodiščem. Zanimivo je, kar pripovedujejo ranjenci, ki leže v deželni bolnišnici. Komunist Ivan Velepič je rekel: "Ne vem, ali so padali streli od spredaj ali od zadaj; mogoče je, da so prileteli od.zadaj i? ljudske mase." Ranjeni Leopold Šolar je videl, i^ako je ustrelil o-rožnik v zrak. Kako so gnali komunisti ženske naprej, je povedala ranjena Ivana Detelja, katera je korakala v prvi vrsti, ker so tako določili moški komunisti, češ. da ženskam orožniki ne bodo ničesar storili in da bodo že poten moški* orožnike razorožili. Kova Ivan tudi ne ve povedati, odke ga je zadel strel, ker ni videl nit orožnikov, niti straže. Čisto nič m vedo odkod so padli streli, ali i množice ali iz kordona, naslednj ranjenci: Edmund Ladiha, Stanislav Spreicer, Jos. Žor, Ferdinand Hacin, Ivan Založnik, Leopold So mrak in Peter Verhunc. * , " Umrli so v Ljubljani: Alojzij Pavlin, premikalni • nadziratelj* 42 let. — Frančiška Šilar, vlova umir. žel. čuvaja, 50 let. — Emilija Fabjan, mestna uboga, 69 let. — Valerija Valentinčič, hči skladiščnega sluge 5 let. — Marija Grosek, gostiluičarka in po-sestnica iz Konjic, 56 let. — Marija Mafnar, krojačeva ' vdova, hiralka, »4 let. — Marija Mike-lic, pose6tnikova vdova, hiralka, 72 let. V Zg. Šiški je umrl 15, aprila tamošnji nadučitelj g. Josip SrS^S^! Ugotovljeno je torej, da so U obl asU iz je Je v jei Voditelji 'munisti prelivanje krv. pripravlja Umrl je 18. aprila g. Ivan Gr-čar, mesar in posestnik v Kamniku, znan pod imenom Hrastni-kov Janez. ' Smrtna nesreča z avtomobilom. Dne 18. aprila se je peljalo ra Bled na avtomobilu g. Jakila, veleposestnika iz Karlovcat6 oseb, med temi tudi trgovec Komjanec iz Pevme pri Gorici. Na cesti med Bledom in Lescami je pnevmatika na kolesu nenadoma počila, g. Ja'kil, ki je vozil, je avtomobil z največjo hitrostjo zavrl, vsled česar se je avtomobil prekucnil naprej. Vsi so odleteli z avtomobila brez posebnih poškodb le g. Konjanec je obležal nezavesten. F*o prvi zdravniški pomoči so ga odpeljali v ljub-ljan bolnico, kjer pa je umrl, ker si je pri padcu zlomil tilnik. Umrl je v Kamniku dne 10. a-prila zlatomašnik in župnik v pokoju g. Miha Koželj, star 79 let. Pogreb je bil v pondeljek dne 12. t. m. V Ljubljanici so našU&dne 9. apr. utopljenega naprednika Antona Jegliča. Izginil je na Veliki petek zvečer, ko je odšel s krojačem Ignacijem Čeponom iz gostilne "Beli volk" v Ljubljani proti Trnovem. Tam so ljudje začuli klice: "Ali nimaš zadosti" in "Na pomoč", na to je vse utihnilo. Na utopljenčevi glavi o bile močne poškodbe. Nesreča pri vožnji. Iz Lokav-ca se poroča: V pondeljek dne 20 aprila je zahtevala kruta smrt življenje mladega, zavednega moža v najlepši dobi. Pred približno 3 tedni se je, po 71etni odsotnosti, povrni} z Amerike Josip Černigoj. Priden gospodar, kot je bil, se je k o j po vrnitvi ^otil dela in si kupil par ko«j, da K, iel, ves ži-ypomoč in trud našega zdravnijca dr. ki se je na dan uesreče lil slučajno v Lokaveu ni mo-reški mladega življenja. Lasi je misliti neizmerno žalost očeta, ki je tako željno pričakoval povratka edinega sina i* Amerike. Dragi Jožek, mirno spavaj v domači zemlji in ^Sivi Caven bodi ti zvest čuvar! Jugoslovaensko odposlanstvo is zasedenega ozemlja v San Re-mo. Tržaška "Edinost" poroča: Od g. dr. Wilfana smo prejeli brzojavko, oddano v San Remu v ponedeljek, 26. aprila ob 22.10. Brzojavka se glasi: "Izročili smo danes predsedniku konference kratko spomenico." — Po tej brzojavki sklepamo, da je predsednik konference, italijanski ministrski predsednik. Nifcti sprejel jugoslovansko < odposlanstvo iz zasedenega ozemlja, ki mu je ob tej priliki izročilo spomenico, odgovarjajočo namenu, ki je vodil nase odposlanstvo v San Remo. Namen našega odposlanstva pa je bil, da razloži na pristojnem mestu resnične, dejanske razmere v zasedenem ozemlju ter želje, težnje in zahteve jugoslo-venskega naroda, te edine resnične večine prebivalstvi tega o-zmelja. Oornja brzojavka nam torej potrjuje, dst^e naše odposlanstvo, ako ne v celoti, pa gotovo vsaj deloma doseglo svoj namen in to dejstvo nas naVda-ja z iskrenim zadovoljstvom/ Konferenca jugoslovenskih škofov. — Ljubljana, 27. aprila. "Slovenec" poroča: Tretja konferenca jugoslovenskih škofov se je od 13. do 21. aprila t. 1. vršila v Zagrebu. Navzoči ali zastopani so bili vsi jugoslovenski katoliški škofi. Konferenci je predsedoval papežev nuncij za kraljestvo SHS msgr. Franjo Cheru-bini. Na konferenci so deloma iz-nova razpravljati o vprašanjih, ki so bila predmet prejšnjih posvetovanj in o katerih treba pogajanj s sf. stolico, deloma so pa obravnavali nova vprašanja. Nn dnevnem redu so bile med drugim točke "o zavodih sv. Jeroni-ma v Rimu,' o katoliški avtonomiji, o ureditvi duhovniških plač; izjavili so se proti nameravani odcepitvi Reke od senske škofije; duhovniški neformni po-kret so ko nasprotujoč odločbam sv. stoiice odklonili r prihodnjo pomlad-se vrši v Jugoslaviji plenarni koncil, ako bodo dotlej drž.' meje povsodi končno-veljavno določene, že preje pa se bodo vršile škofijske sinode, sv. stolici so poslali prošnjo, da se proglasi dogma o Marijinem Vnebovzetju; sklenili so iadati enoten cerkveni molitvenik; društvo katehetov so pozvali, nik vie 400 K. slam- glede naj predloži besedilo malega ka- Premu ni. _______ ni se že eno leto zabavlja radi pomanjkanja stanovanj. 800 družin je brez strehe. Ljubljanska vlada noče narediti' konec tem neznosnim razmeram in je naročila stanovanjski komisiji naj vsem mi-Ijonarjem, inozemskim denarnim zavodom in uslužbencem vseh denarnih in večjih gospodarskih za vodov odpove stanovanja. S tem bodo vsi ti prisiljeni zidati svoje hiše, uslužbencem pa morajo zavodi zidati stanovanja. Ruski begunci. Začetkom aprila se je nabralo v Jugoslaviji do 30.000 ruskih beguncev, ki so bežali pred rdečim nasiljem ruskih boljsevikov. Ti begunci bodo seljeni po vseh krajih Jugoslavija Za Etbin Kristana se tepo.— "Domoljub," od 21. aprila t. 1. poroča: "Socialist Etbin Kristan rovari v Ameriki. Tukajšnji socialisti ga imajo za svojega, a tudi komunisti trde. da je njihov. Etbinu so tla v Ameriki prevroča in se sedaj vrača domov. Z napetostjo čakajo socialisti in komunisti na njegovo I razsodbo, tembolj, ker, je svoj čas Etbin poslal v domovino poldrug miljon kron za svoje pristaše. Sedaj te krone čakajo, komu Jfh Etbin prisodi." — Up. uredništva. E. Kristan je še vedno v Ohicagu. Tržne cene. Dne 20. aprila v Ljubljani. Poljski pridelki in izdelki. Pšenica 9 K, pse nični zdrob 14 K, bela moka 15 K, pše-nični otrobi ^30 K. ješprenj 9 K, koruza 7 K, koruzni zdrob 8 K, kaša 9 K, oves 4.40 K, krompir 4.80 K, fižol 6.80 K za en kilogram. — Goveja živina živa teža: krave 12 do 15 kron, voli 15' do 18 kron, teleta 16 do 17 kron, biki 14 do 17 kron, ovce 9 do 10 K, prašiči živa teža: domači 22 do 28 K, hrvatski 35 do 36 K, zaklani domači 30 do 35 K. Umetna gnojila: kostna moka 200 K, su-perfosfot 400 K za sto kilogra-nmov. — Špec^rija:. Vžigalice 80 vin. škatljica, petrolej 15*K za 1, riž 34 K, kava 65 K. sveče 63 K, sol 3.40 K, milo 32 do 45 K. Cene lesa so v zadnjih tednih silno poskočile. Vzroik temu je bilo iskati v visokem kurzu, ki^ga je bila dosegla lira. Sedaj pa je lira padla skoraj za polovico, in posledica tega je naravno tudi zmanjšanje cene lesu pri nas, kor se Ješ večinoma izvaža proti liri. Zato. je danes težko doličiti primerno tržno celo lesa. Interniran je bil dne 30. marca kurat lg. Žgan jar na Premu. Zaprt jefv Trstu." V trnovski de-kaniji je vedno manj duhovnikov. V Šmihelu je umrl, v Hari-jah je zbežal, kaplan v Knežaku je zbežal, v Trnovem sta samo dva gospoda in zdaj ga še na tekizma, ki naj se uvede v celil državi; uredili so pravne odno-šaje met. katoličani zapadnega in vzhodnega obreda. Sv. očetu Ciganska nadloga v kamniškem okraju. Pri nas se je zaplodilo toliko ciganov, kakor nekdaj Izraelcev v starodavnem Egiptu. in regentu je konferenca posla- pa skrajno nasilna, imetju la vdanostni brzojavki; v brzo-;jn človeškemu življenju nevarna' javki na regenta so izrazili tudi je ta ciganska zalega. Kakor ti željo, naj bi se naše meje pravič no uredile.-Od o»beh strani sta došla ljubeznjiva odgovora. Dinarska krona — zdrava valuta. Dosedanji naš denar ni veljal kot zdrava valuta in vsi tuji trgovci, ki so pri nas kupovali. je nekdaj starodavni rokovnjač prišel v hišo in ondi sredi izbe zasadil gorjačo in pri tem razodel svoj tirjatve, ravno tako predrzno in samozavestno razodeva sedaj svoje tirjatve. Do"čim navaden berač ponižno poprosi za so morali plačevati v tuji, zdra- navadne božje darove kakor: vi valuti. Radi tega po našem de- kruh, všeno ali ješpren ali sploh narju ni tfilo nobenega povpraša-1 kaj sličnega, vzame cigan revol-nja. Ministrski svet je sedaj skle-iver ali puško v rolke in zahteva nil, da se bo naš denar takoj, ko;»peha, mesa, mleka, smetane, nia-bo b^ zamenjava dovršena pro- sla itd. ali pa grozi celo s poži-glašeiP kot zdrava valuta. To bo j gom. V Zalogu pri Komendi so prvi korak naše valute navzgor.] Kmalu naj se to zgodi. Stokronski bankovci so s 16. aprilom izven veljave in se ne bodo nikjer več sprejemali ali zamenjavali cigani pri tem nekega moškega krvavo pretepli. Sploh je menda Dobrava, Zalog, Lahovče, Našov-če najbolj živahen delokrog teh. razbojnikov, pa morebiti se jih drugje manjka, ker se jih ljudje Celovca se razglas vrnitve beguncev iz pasu fi v pas A, v katerem je točna navedba, katerim beguncem je dovoljena povrnitev. S tem razglasom, ki je tudi na raznih krajih v pasu B nabit, je splaval up Ce-lovČanov po vodi, da se bosta oba pasa združila v enoten pas, in bogatejši so zopet za eno prevaro s strani voditeljev poulične hujska-joče druhali, ki danes šc na povelje kriči proti Jugoslaviji, a bo jutri kričala proti Avstriji. Trezno misleči ljudje se vedno bolj zgražajo nad kliko, ki Še danes napenja zadnje moči, da bi vsaj v Celovcu že * vzdržala simpatije do Avstrije. V živo jih je zadela vest, da o združitvi obeh pasov ne more biti govora prej, dokler se pas B ne odloči sam za priklopitev k Jugoslaviji, a ravno taiko v živo jih je zadela vest avstrijskega finančnega ministrstva, da imaeti z fivežem. Od kod? vprašamo to gospodo, ko mi niti VSak dan konjskega mesa nimamo. Ne mislite, da vam ljudstvo še kaj verjame, ker v mestu je vse tako napeto, da se z vsakim NOVI JUGOSLAVENSKI KABINET. Med 19 ministri sta dva Slovenca Washington, D. C., 19. maja.^ Informac. biro kraljestva SHS. je prejel iz Belgrada sledeči kablo-grain: , Prestolonaslednik Aleksander sprejel ostavko kabineta Stojali M. Protiča, ter je dne 18. maja potrdil sledečo novo vlado: Ministrski predsednik g. Dr. Milenko Vesnič. Minister za ustavotvorno skupščino in izjednačenje zakonfi g. Stojan M. Protie. Notranje zadeve: g. Ljub. M. Da vido v ič. Promet: g. Anton Korošec. Pravde: g .Marko Trifkovič. Finance: g. Kosto Stojanovič, Zunanje zadeve: g. Dr. Ante Trumbič. Gradbe: g. Joca Jovanovič. .rVPrOsveta: g. Svetozar Pribiče- ' • v VJC. Poljedelstvo in vode: g. Dr. VeJizar Jankovič. Trgovina in industrija:' g. Mo-inčilo Nincič. Agrarna reforma: g. Križman (morda tudi Šlovenec?) Vojna in mornarica: gen. Bran ko Jovanovič. Pošta in brzp javi: g. Mate DrTnkovič. Gozdarstvo in rudniki: g. Ivan Kovačic* Zdravstvo: g. Zivoj RafajloviČ. Socialna politika:, g. Dr. Veko-slav Kukovec. Prehran« in obnova zemlje: g. Bipto Jpiic.' ( ,Op. iiHduištv*: Iz gornjega poročila ie razvidno, da sta v no vem kabinetu SH.S. Slovenca Dj. Anton Korošec in Dr. Vekoshn Kukovec. Dr. Korošec je bil že partrat član prejšnjega kabine ta; na novo je imenovan samo Dr. Vek. Knkovee, bivši državni in deželni poslanec za celjski o-kraj na Spodnjem Štajerskem. Dr. Kukovec je pristaš li'beralne stranke po poklicu . odvetnik in je bil rojen blizu Vojnika v sa vinjski dolini. pri korenini, bo vse zastonj." 4 Pn-j jatelj!' mu odgovori zdravnik, 4 to so tudi moje misli", in udari s palico po bokalu, ki je na stranski mizici stal, tako da se je vino na vse strani razlilo pa rečfe: 44Zdaj sem odbil vaši bolezni korenino!" Bolnik ga je razumel in kmalu ozdravel. Država s 55 prebivalci. Na severovzhodu Sardinije vidimo mal otoček Tavolara. Dolg, je 10 km, 2 km pa širok. Leta 1910. je bilo na otoku ljudsko štetje, našteli so 55 prebivalcev. Leta 1836. je podaril sardinski kralj Karol Albert prebivalcem otoka samostojnost. Volili so kralja, ki je kot Pavei I. krajeval do 1882. Tedaj je u-mrl. Najbrže pa njegovo kraljeva-nje ljudem ni prijalo ali pa so mislili, da ne morejo dobiti vrednega naslednika, zf^o niso izvolili nobenega več za kralja. Volijo pa predsednika za dobo 10 let. Pečajo se z rejo ovac. Ali je bila ta republika tudi zamotana v mrežo svetovne vojne, nismo čitali nikjer. Gotovo se bodo tudi ti republikanci potegovali za kako pridobitev ozemlja!? Židje na Ogrskem. Leta 1857. je bilo na Ogrskem 407.798 Židov, 1. 1898. so jih pa našteli že čez 700.000. Pred vojsko je bilo od 17 jpiiljonov ogrskih državljanov precej nad 1 milijon zidov. V Buda-pešti je bilo pred dobrim polsto-letjem 20.000 Židov,' danes jih je tam čez 160.000. Vsa trgovina, obrt, vse banke so v židovskih rokah. Izmed velikih budimpe-štanskih mlinov, ki so nam pred vojsko dobaVljal? ogrsko moko, je samo eden krščanski. Največ židovske zalege pa je med Slovaki. Koliko je pohlevno slovaško ^ljudstvo prestalo pred židovskimi krvosesi. Vsako leto so se izseljevale cele trume obubožanih Slovakov iz rojstnega kraja v tujino, posebno v Ameriko. -■•-■•• - f ■ • -- « Finančni položaj Italije — obupen. Celokupni vojni in državni dolgovi Italije so znašali de konca leta 1918. čez 70 milijard lir. V tekočem letu so preračunjeni državni izdatki na 32 milijard 659 milijonov lir, vsi državni dohodki na 8 milijard 461 milijonov lir, torej znaša državni primanjkljaj v enem samem letu čez 24 milijaM lir. Domovina raznih vrtnih zele-njav: Hren so pričeli pridelovati na Angleškem; melone (sladke buče) so doma i^Azije; breskve v Perziji; kolerabo so prvi pridelovali Rimljani; majaron je doma na Portugaljskem; fižol je iz Egipta^ grah je iz Juž^ie Evrope; oreh je iz Perzije, Kavka-fk za in Kitaja; hruške so pričeli Rimljani cepiti; črešnje prihajajo iz Azije; česen prihaja iz Sicilije; špargeljpi iz Anglije; paradižniki iz Južne Amerike; pe-teršilj je egiptovska rastlina; jabolka so rimljanskega izvora; čebulo so pridelovali stari Egipčani že 2000 let pred Kr. r.; ei-trone (Omone) so prvi gojili sta* ri Rimljani. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem, in prijateljem prežalostno vest, da je dne 8. maja 1920 ob 2. uri popoldne moja ljubljena soproga Angela Rauch, roj. Teka vee po kratki in mufcii bolezni v Gospodu zaspala v najlepši starosti 34 let. s Pokojna je bila doma iz Gorenje vasi pri Ribnici na Kranjskem po domače Mihevčeva. Bila je članica dr. št. 45 v East Ilcleni Mont K. S. K. Jednote, Hrvatske Zajed-nice v Roundup, Mont, in dveh angleških društev. Pogreb se je vršil 12. maja iz slovenske cerkve na pokopališče. Za pokojno je odpravil tukajšnji duhoven Rev. Thomas Tenessy po katoliške in cerkvene obrede in sv. mašo. Pokojnica je bila tihega značaja in priljubljena, med znanci iu prijatelji. Tukaj zapušča mene, svojega očeta iu mater enega brata, eno sestro in dve sestrični. Tem potoni se prisrčno zahvaljujem ^em, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Hvala dr. št. 88. J. S. K. J. katero je darovalo krasni venec; in^a položilo na krsto, in hvala vsem tistim, ki so ji darovali krasne venpe, in ki so jo obiskali na mrtvaškem, odru. Tebi nepozabljena soproga naj bo lalik ameriška žemljica. Zapustila si me za vedno, in počivaj v miru! Vidimo se zopet nad zvezdami. Žalujoč ostali: Martin Ranch, soprog, Peter in Neža, stariši. Edvard, brat, Štefanija, sestra. Sestrične: Neža, omožena Komac, Frančiška, o-mdžena Zobec. Roundup, Mont., dne 14. maja 1920. ZAHVALA. Predzadnjo nedeljo dne 16. maja je vprizorilo Slov. Samost. Podp. Društvo 'Vitezi Sv. Jurija'* v Wairkeganu lepo gledališko predstavo "Štempihar mlajši", pri koji je iz prijaznosti sodeloval naš vrli Cerkveni pevski zbor. Vsa prireditev se je izboruo* obnesla. Vsled tega izrekam tem bo t o ni v imenu goriimenovanega društva lepo zahvalo igralkam ter i-gralcem za njih trud in požrtvovalnost ; najlepša zahvala pa gre vrlemu Cerkvenemu pevsikemt zboru pod vodstvom pevovodje g. Leopold Kunsta. Ne moreni tukaj opisati s kakim veseljem in navdušenjem, smo poslušali milo u-brane glasove pri nastopih. Živel torej Cerkveni pevski zbor! Živela slovenska pesem! Pri tej priliki nam je ta zlbor zapel sledeče pesmi: "Oj z Bogom ti planinski svet." — 4 4 Nazaj v planinski raj". — "Pri zibeli.' — 4 4 Lepa si spomlad zelena", 4Zvonikarje-va" in 'Mlatiči.' — Zboru kličem: Le tako naprej, kajti to dela čast in ponos Vam, pevovodji in naši naselbini. Hvala Vam še enkrat! Dalje se zahvaljujem Miss Mary Zalar#ker se je trudila pri prodaji sladoleda in Miss Uršuli Slana za tako okusno prirejeno špehovko; — deklicam pri prodaji srečik. Končno lepa hvala vsem vdeležencem ki so so nas posetili v tako velikem številu in s tem pripomogli do boljšega uspeha. * Frank Kozina, predsed. Waukegan, No. Chicago. 111. dne 20. maja 1920. (Adverfis.) Pozor gg. tajniki krajevnih društev! T« Vsm bode izgotovila vse tiskovine v popolno cadovoljaect glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobifo vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem šepnem formata 6202 St plair Ave., Cleveland, Ohio. Pošljite Postal aK Express Money Order, ček ali denar v registriranem pismu. Vilmamrhe (Nadaljevanje.) "Zaslužim vsaj za se!" — A v resnici ni imel niti za se dovolj. Ker vedno pogosteje je posedal po gostilnieah. Tfckoj je prišlo pomanjkanje. V pisarni so ga gledali po strani in nezaupljivo, ker je prihajal v njo zaspan, polpijan, zanemarjen in umazan, in ker je dejal zanikrno in brez vneme. Navsezadnje so ga odslovili, zapodili. In vrnil se domov. Resnično, nihče hi ne prerokoval tejra, ko ga je peljal pred leti hlapeo v jesenskem jutru prvikrat od doma v tujimo. Le usoda, sedeča, ob cesti, zroča z mračnim o-česom za odhajajočim in na onega, ki ga je poslal brej; ljubezni i brez nemirnega drhtenja v srcu v tujino, je videla vso pot, konča? jočo v žalosti. In pisala je z nagubanim, mračnim čelom žalostno povest izgubljenega življenja, cveta, usahlega brez sadu, ker mu ni zalivala ljubezen . . . Ali res ni mogoče, da vzbrsti še kdaj? Kdo vev kakšen konec piše usoda . . . Žolčnika je težko zadel ta udarec. V srce ga je ranila sramota, da je opešal sin, ki je upal bolj in bolj vanj, da se povzdigne visoko in podpre tako tu "Kakor kamen je človek, kamen, ki pade v vodo in pada, da sc pogrezne v blatnem dnu." Umolknila sta. Zamislila sta se in sta sedela z resnimi, mračnimi obrazi ob mizi: kamena, ki sta padala in sta se pogrezala na dno življenja. Ali je pač še moč na svetu, ki bi jy dvignila? A glej, kdo je 'stopal .ob tihih, sanjavih večerih sam samcat po pešpoti za vasjo, ob gozdovih, in je pel pred se poltiho pesem? Polna miline, polna mladostnega hrepenenja je bila pesem, kakor kipeča iz najbolj zdravega, s krepkim življenjem pjrožetega, z velikim lepim upanjem prenapolnjenega srca. A glej, prišel mu je nenadoma naproti vaščan, vračajoč se s polja, iz gozda morda. Niti o-pazil ga ni samotni pevec, takb se je bil pogreznil v mehkost in v sladkost pesmi, iz zlatih spominov iu blestečih nad spletene. Prestra^ šil se je, ko je zapazil nenadno ob sebi neprijazni obraz, dvoje prezirljivih oči, motrečih ga lokavo. "Aha, postopati in popevati je lažje nego delati!" Zaničljiv je bil glas, zlovoljen, namenjen, da rani. Tesno, kakor bi se nameraval z'namenom zadeti ob njega in bi našel v tem povod za prepir, je šel mimo njega lokavi neprijazneš, sirovi zaniče-valee, in mu je zalučal za slovo še v obraz: "Izgubljeni štndent!" — Vagabund!" oMlčal je Vendelin; a vedel ni, zakaj mu je ranil mož* neusmiljeno besedo srce, ki mu ni storilo zalqpi nikoli. Zakaj je napolnil pač hipoma z bridkostjo in z gnevom dušo, kopajočo se še ravnokar v milini in v mehkobi? Trate se je izogibal nesrečni sin Tratin bolj in bolj. Večkrat ga ni bilo domov po tedne. 3lorda ga je zadrževal sram, morda ga je od« tiraval srd nad domom in nad bratom. A zelo mu je odtujila domačijo tudi nova gospodinja, žena Petrova. Ker čutil je, da mrzi tudi njega, kakor mrzi ali celo sovraži vse na Trati. Najbolj je sovražila, kakor je spoznal Vendelin kmalu, starega Tratnika. Ostro oko ženskino je prodrlo pač kmalu v njegovo srce in je videlo, da je tam izvor vse nesreče Tratine, vzrok umiranja Tratinega. Umevalo je tudi nele-po, računajoče upanje Železniko-vo. "Fej, iz kako nizke sebičnosti ste me navezali na ta prokleti dom in ste mi uničili življenje!" S sovraštvom je govorila in..s strastjo I11 ponižno je molčal Tratnik, tako ponosen poprej, tako bahat in močan. Zdaj je čutil pae greh, ki je bi! tako velik, da o, storjeno iz računajoče preračunjene prekanjenosti, in imel moči, da bi vračal srd srdo Ker preveč je bilo krivice . . . A zdaj so bile preslabotne njegove roke, da bi jo zadržal in bi zabrartil s tem smrt! Tratino vsaj za^nekaj časa še. Grešil Je nad domom, ko je imel moč.^i dal prostora v srcu boljšemu spoznanj«, še manj kesu. Pripoznal bi lahko v Zadnjem hipu: "Grešil sem nad vami! Ne hodite!" A ponos mu je zapisi usta; ljubezni pa ni bilo, ki bi jih odpr|p s silo, ki bi odprla srce in bi jgypoMfe cala nazaj. Tako so šli . . M QHS regis ZUPAN ril-ski javni n »61 W. 22. Pišite za gojasnila. r ■ ■ bilo. sloven • -T-v Chicago, lil. SLOVENSKO DRAMATIČNO DRUŠTVO V CHICAGU, ILL. RAD BI ZVEDEL za svoje bratrance (kuzine) 6pe-har, isf pečino na Dolenjskem, po demače Satanovi. ! Na j se zglasi hidi Ivan Mihe-Hč, iz ftlažf^fl'/ fm1 domače Jaku- vprizori v nedeljo popoldan 6. junija t. 1. v dvorani Č. S. P. S., 1126-30 W .18. St. peev, ker imam vsem važne siMa-Grešil je na domu, zdaj se m$-.ri za poročati. Ako pa kedo dru- &»uje greh. Zdaj ne more zadržati ne zadnje, bežajoče iz doma pred pogubo, in pred smrtjo. Ker greh mu je vzel vse moči nad domom, vse motČi do src. Tako je odšla Tinka izpod rodne strehe. Peljala se je dol po cesti in se je ozrla vsake poj minute. Vse rdeče so bile oč^>d solz. Ob svoji hiši je stal mkn in jo pozdravil, ko ae je peljala mimo. In v mislih ji je narofievtfl stoti-soč pozdravov na sestro. V gozdu za njivami je prežal, skrit med prvi mdrevjem ob ujivi, Vftydc-lin. Ko se je skril voz za ovinkom, je padel na zeleni mah in je zaihtel bridko in obupno kakor na smrt bolno dete. Na dvorišču Tratinem pa je stal oče, Matevž Železnik, mož iz železa, a postaran v malo letih in sključen. In glej,, s solzami se je boril „ . . Stegnil bi roko, pridržal-bi odhajajočo, a vedel je: ni mogoče ! Grešil je na domu in na delci. Zdaj se maščuje greh . . , Tako je odšla Tinka. In^ Trata je bila mrtva . . . Petra je sovražila in prezirala. Govorila je z njim kakor s hlap^ cem. Včasih se je uprl. A poklicala je hlapca, je zapovedala napreči in se je odpeljala v trg k očetu. Ves teden je ni bilo nazaj. Tako je strla hipni upor možev. Prišel je za njo in jo je prosil kakor od gladu mroči kruha, naj se vrne. Res, včasih se ji je posmehoval, ko je odhajala. . . "Idi! Semi vsaj prost!" — In res se je razveselil v srcu, da bo vsaj brez nadzorstv in lahko popiva po svoji volji, v gostilnici so ga zbadali v pijan sti še oni, ki jim je plačeval sa pijačo. Doma pa je videl same oči-n tajoče, nevoljne obraze. Tako si je zaželel'spet soproge. Ponižal se je in je šel, spokoren grešnik, spet po njo. . . (Dalje.) gi izmed rojakov ve za njihove naslov*, nay )mi jih blagohotno , »C . * naznani, za kar mu bom zelo hvaležen. Josip Mihelič, 1849 Alport St. (rear) Ohlej^o, 111. Opomba: Jaz sem doma iz vasi Sedevac št. 17 po domače Petri če v. NA DE2ELO! Pozor Slovenci v zaduhlih in zaprašenih mestnih zidovih! Ako se želite fino prezračiti v zeleni, divni naravi kar bo koristilo Vašemu zdravju, obiščite rojaka.Anton Mladič-a, v krasnem Algonquin-u, 111., 45 milj od Chicaga na severozapadni strani. Izberite si ta kraj za letošnje počitnice. Tukaj je izvrsten ribolov v Fox reki; pri meni dobite čedno prenočišče, izborno domačo hrano, ter kristalno studenčnico. V mojem letovišču je vsako soboto godba in ples. Krasni izlčti po senčnatih gozdih so vsakemu na razpolago. Vlaki iz Chicaga vozijo 4 krat dnevno in sicer ob 7. in 11. dopoldne, ter ob 3. in 6. poft. z Northwestern postaje. Za avtomile vzemite progo: Milwaukee Ave., Rand Rdad, Baring-ton, Algonquin.-*~PiŠite mi, kedaj pridete. ANTON MLADIČ, River Road, A Telefon: A lgonquin, Illinois. Algonauin 10 Poslužujte s« lepih nagrad pridobivanje novih članov. ,, IŠČE SE Mihlel Antonich, član društva sv. Janeza Krstn. št. 14 K. S. K. J. v Butte, Mont. Pijed enim letom živel,v Naturite, Colo. Ako kdo izmed cenjenih rojakov ali članov K. S. K. J. zna za nieg&> prosim, da ga naznani na: Joseph Antonich, 515 So. Warren Ave. Butte, Mont, ali pa na tajnika drg št. John Doleno, 2123 So. Mont. Str. Butte, Mont. POZIV. Uredništvo "Glasila K.S.K, Jed-dnote" bi rado zvedelo za naslov rojaka Frank Novak ki je živel pred 9 leti s svojim sinom v Jo-lietu, 111. Kdor ve za njegovo sedanje bivališče, naj ga blagohotno naznani, ali naj se pa dotičnik sam pismeno oglasi. 'Glasilo K. S. K. Jednote" 1961 W. 22 Place Chicago, 111. Našim Jugoslovanskim prijatel|em iz Chlsholma Minnesota In okolice: Vsled velike prezidave in ^popravkov našega navacfoe-ga bančnega poslopja, smo se začasno preselili v poslopje ravno čez cesto od postfR V tem poslopju ostanemo kake štiri mesece, dokler ne bo naš bančni urad prenovljen ter popravljen. Vse Jugoslovane iz Ghisholma, Minn., in okolice uljudno vabimo, da bi se posluževali naše banke. Zapomnite si to, da ima vaš rojak J. Osbolt pri nas samo en posel in ta je, da točno, prijazno in v zadovoljnost postreže vsem onim, ki se obrnejo nanj. Banka odpVta od 9 do 3. Ob sobotah zvečer tudi od 7. do 8. ure. FIRST PtATIONAL BANK, CHISHOLM, MINNESOTA Gust Carlson, preds. G. L. Train, blagajhik. R. Maturi, podpredsed. J. Osbolt, pomož. blag. tfrce zaradi njega. Pozabita bi svo-* ga je podrl povsem tlom. Videl je j BANČNA TV 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503 JOHNI ZVETINA JAVNI NOTAR IzvrŠMje razne listine . . . POŠILJA BLAGO V DOMOVINO. JPP posllja dolarje v Stari kraj ' —IN- prodaje šifkarje. soeialno dramo NA DIMU, , % ■ I v. T • ' , ^ slika v 4. dejanjih. Spisal Maksim -Gorkij. — Prevel Pavel Golja. OSEBE: f Mihael Ivanov Ko»tiljov, posestnik noinetia uil«.............K. Fiiin Godin« V.silisa Kaipovna. njeirova i ena........ ...................Ka. Mary udov« 2 ni'2V,e!t^'*■ • ......... ...................Kdt. Jonie Kr.ua Mtdvidjev, rfjih stric, policaj......................... .....VaJentin S tebe T*1^ V • ............................ ......K. Frederik Zalaxnik K'eid. Andrej Mitrič..............................................r. Frank Udovi« nje?°u.a 4,na................................i. Mary Auchin N.st ja dekle.... ......................... .......^ Minks Alel Kvainja. tr»ovk« s štruklji................................g«. Frances Taučer Bubnov. klobučar....................................... Skaloslav fctirpniSki a u* "/V j' ui.';v liJ \................................. John Potočnik Akter (rledalikki iRillee).................................... Charles Vesel Baron... j...........;........................................ lvan ....................r......g. Martin Judnič .............................g. Joe Kocjan • • ...................g. Martin Mihel*i6 .............................ft. Anton Poc : Luka. romal*......... .........' .. . . Altjo&ka. čevljar................... Cut>evec, dninar. .. «•>.. t. ......... Tatar, dninar.-...................... Motkl. ienske in otroci............ ✓ i Reilaer: g Charles Vesel. POTEK IGRE. nočnem azilu (prenočevaliSču v kleti) Mihaela ♦ Kostlljovf- v najrevnejšem delu mestu. V prvem dejanju se pojavi »Uri romarski filezof Luka, ki nalaie propariletrn Akteja, da je nekje zdraviiče,. v katerem si Vsa ithi dejanja bo vrle 8l _ ______ ____ _ ___________ ________ lahko ozdravi svoj, od alkohola sastrupljen organizem. Prizori, ki se sučejo okroir CtlskaveKa Kleiča, v romane umaknjene Nastje, izžemajočejra gospodarja, ljubosumne VaslHae In jetične Ane. se -azvijujo drug za drugim. Vrši se zjutraj. V di ugem dejanj'i se odigra pretresljiv prizor, ko kat Vaška odpove gospodinji ljuber.en In skoraj zadavi gospodarja, medtem ko v trenotku največjega trušča In rogoviljenja pijancev in kvartopircev umre Ana. od vseh zapuščena. Vrši se »večer. V tretjem dejanju fantazira Nastja o svojih IjubČkih. ki iive le v njenih knjicah. Romar Luka pregovori Natašo, da Be odloči ze beg z Vaško, toda Rospodar Kostiljcv prepreči beR in Nataša je silno tepena. Vaška, racpaljen Jeze. ubije Rospodarja. Vrši se pred večerom. k V četrtem dejanju se izRubljene duše na dnu človeške družbe zavedajo svojega obupnega poloiaja Rado bi se izkopale iz blata, ali je prepoznd.->JU«ika> je izginil in z njih je odšla njeRova lainjiva tolašba. Tolailti se hočejo sami s pi-j«.čo in petjem, 'toda v trenotku. ko se umirijo, pride novica, da se je Akter obesil na'dvorišču. Noč in veter tuli . . . Pričetek predstave ob dveh popoldne. Po iRri prosta zabava in p'ies. Pri piedstavt in plesu svira Peter .Ahačičev orkester. Vstopnina za od ras tic 75c. Za otroke od 6. do 14. leta lSc. Začimbe, zelišča In najraxnovrst-nejša domača zdravila • . »•; < 'I - It' ' katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pilite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR 0. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. DEtjlAQ . V STARO DOMOVINO Danes pošljefrio: 1,000 kron za $ 9.00 10,000 kron za 80.00 500 1,000 $27.50 55.00 Denar pojšljemo po pošti, ali bančnem draftu. Vse pošiljatve garantirane. Anton Nemanich & Son, 1000 N Chicago St., Met, II. Pošiljam denar v staro domovino potom ene najsolidnejiili bank ▼ LJUBLJANI. Ker so gotove banke v Zagrebu izplačevanje denarja zadrževale po več mesecev, radi tega sem otvoril čekovni račun z eno naj-sotidnejiih bank v Ljubljani in pošiljam nakazila naravnost na to banko, ki uplača denar takoj po prejemu mojega naznanila. Iz potrdil, ki sem jih prejel od oseb, katerim je bil denar poslan, je razvidno, da je bil denar izplačan med 4 in 5 tedni od časa ko so bila nakasila poslana iz Jolieta. . - Če želite, da se denar v najkrajšem času izplača Vašim sorodnikom ali prijateljem v stari domovini, obrnite se na nižje podpisanega. ,* Sedaj poaljem K 1000— za $8.00. *Vse pošiljatve so (^irantirane. JOSIP ZALAR, Joliet, 111. Kadar potrebujete novt društvena pravila, lično izdelana pi bila ia vstopni*« sa veaeliee, ali kake druge tiskovin«, ob M na največ i o slovansko uaijsko tiskarno v Ameriki, kuvert«, vabi e tiskovin«, obrnit« aa NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, HL in' trdo vezan«. Dalj« imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznic« izplačevanj« bolniške podpor« in bla- gajnike za izplačevanje bolniška podpor« in drugih izdatkov, ter po-botniee. Tiskan« imamo tudi Bolnlšk« liste, večje in manjše in po««ba« pole za vodstvo j^anov, da se ima na podlagi tek pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. VT Na zahtev« pošljemo vsakemu društva vzoree gori na vodenih tiskovin aa ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni s« tiska "Glaailo K. S. K.. Jednote". ROJAKI POZOR! Sedaj zopet zaraorete potovati v stari kraj naravnost čez BAZEL, TRST ali pa DUBROVNIK. Vozne karte zamorete pri meni kupiti iz New Yorka do vseh večjih mest v JUGOSLAVIJI. Potni listi s potrebnimi potrdili se Vam tu preskrbe hitro in brezplačno. Preskrbimo Vam tudi vse potrebno, da dobite sem svoje družine in sorodnike. Za denarne pošiljatve so vse bivše ovire odstranjene in se sedaj vse navadne in brzojavne pošiljatve redno izplačujejo. Brozjavni stroški znašajo od $2.50 do $3.24 od pošiljatve, ne glede na to, kolika je svota. Denarne cene so še vedno nestalne, zatoraj jih ni mogoče oglaševati. Moja neposredna zveza z Jugoslavijo mi pa omogočuje pošiljati denar CENEJE, kot kje drugje. V vsakem slučaju dobite natančna pojasnila hitro in brezplačno, ako se osebno ali pismeno obrnete na staro in pod državnim nadzorstvom se nahajajoče domačo tvrdko: EMIL KISS, BANKER, 133 Second Ave., Cor. 8th%eet, New York, N. T. Vstanovljeno 1898. Sprejema hranilne vloge in plača 4% obresti. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA P PATENTI znamenje, ki vas opozarja na dejstvo, da ledice in mehur ni delata pravilno. Popravi ju. Rabi f za DUBROVNIK m^mig^mam^fc trst, havre lj bbspr i" hamburg prodajemo p o ~ — n a j p o v oljnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMQ osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali Krone na Prvo Hrv. štc-dionico. * ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema -tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, iote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči. John A. Lajevicrtl& Co. 1137 West 18th Street. M. Squarcy, Phone: Canal 4116 Chicago, 111. poslovodja. KNJIGA ZASTONJ dišite po Slovensko knjlfeo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jaz vanj pošljem KNJIGO ZASTONJ Jaz imam #0 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pozornost. Pišite še danes v slovenskem jezika vašemu advokatu na: 0 A. M. WILSON, Registed Patent Attorney, 315 Victor Bldg., Washington. D. G *HIŠE NA PRODAJ. . Na prodaj imava hišo pol bloka od Douglas Parka, dva stanovanja vsak po 5 sob, basement za $5200. Moderno zunaj mesta 4 bloke od pftplične kare, 5 sob hišo z elektriko, basement in centralna kurjava (hot water heat}, pol akra zemlje za kokošerejo, cena $3600. Prodava z 6 sobami hišo na dveh lotah z sadnim drevjem, velik nov basement, cena $5000. Kdo največ obljubi, lahko kupi hišo z šestimi stanovanji, ki nosijo $45 mesečno na 1321 W. 19th Street. - Proda se hiša spredaj iz opeke, odzadei iz lesa, dvo nadstropno, 4ri nosijo $50 na mesec za $5500. M MLADIČ & J. VERDERBAR, 1334 W. 18th- St. (blizu Blue Island Ave.) Chicago, 111. Telefon: Canal 2076. Prostor na vseh boljših parni-kih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni pamik in si prostorna njem za-arate. Mislite v naprej. ZA DUBROVNIK-TRST. 5. junija — Argentina. 8. junija — Italia, 19. junija — Panonia. ZA HAVRE AU CHERBOURG. 27. maja — Roohambeau, 29. maja — La Lorraine, 2. junija — La Touraine, 5. junija — La Payette, 9. junija — La France. . Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI USTI:—Potnikom pre-skrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: * je do sedaj prišlo v Amerikogij več slovenskih naseljencev, tere sem jaz izdelal potreb«^® stine in katerim sem jaz p delal karte. Ako želite tudi Vi dobM sem svoje sorodnike, mi pišite ža tozadevna pojasnila. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Leo Zakrajšek 70—lih Ave., NewYork.N.Y. MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj KaI^ M/7) 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejem« Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ^ » V Liate (PAŠOSE); Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvriufje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela Se polnih 10 let na istem mestu. THE DOLLAR'SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. ilirgriilfilXififfl^ ]BE Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive ban^e! Piti več vode, vživati več sadja in sveže zeljenave je večkrat vzrok, želodčne nerednosti, griže in drugih poletnih bolezni, katere ako se jih zanemari postanejo nevarne. Močni život, čista kri in pravilno delujoči notranji telesni organi, vam daje moč braniti se proti beieznim. • Da ojača vaš život in sistem, sčisti-te vašo kri in da si pridobite vaše dobro zdravje, morate vedno imeti pri rokah JUV1TO TABLETE katere so sestavljene iz najboljših in čistih zdravilnih zelišč in priporočene po tisoče onih, ki jih uživajo. Pošljite en dolar in 4 cente za vojni davek za en ali pa pet dolarjev in 24 centov za vojni davek, za šest zavojev tega zdravila. Vaš denar vrnen ako ne boste zadovoljni. Ako pa želite samo poskušati to naravno zdravilo predno si naročite večjo množino, tedaj nam puute dovodno štiridnevno količino, nar vam posujemo brezpalčeno. Naslov je: JUVITO LABORATORY, South Hills Branch 6, Pittsburgh, Pa. SESTRE! ^ Ali ste zdrave, krasne, vesele kot vam je nanioujen dar narave! Ako ne tedaj pišite po naSn pojasnila, katere vam pošljemo zastonj, in zapečateno. JUVITO LABORATORY. Dor nflnnt Branch 112, Pittsburgh. Pa. ki jih pripišemo k srlavnici ako jih d« dviKnete. Naš« banka jc pod nadzorstveni vlade Združenih držav in članica federalnega rezervne (a sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar ielite poslati denar » staro domovino! * Ako imate doma Liberty Rundt, izpostavljene nevarnostim ojrnja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. u1gJ"r r kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK * JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 Telefon: Canal 6027. FRANK GRILL'S DAIRY! Prva slov. hrvatska ! mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, Ulj! j \ * | Se priporoča naJšim gospo-, fl in j am. Mleko razvažam n flB^ sdt hurghu. ki ima + • Q^MIR V 28-letno prakso % <$> x YT v zdravljenju % • \ vseh moških bo- O ^ Zastrupi je nje J J JBfcS. L krvi zdravi z frla- V £ '^W^vJWv sovitem 606, ki ! j C * ^^ w^ar«* Ha je i8Hlnei dr. ▼ Z prof. Erlich. če imate mozolje aH <. menurčke po telesu ali v Krlu. izpa- , f 2 danje las. bolečine v kosteh, pndite Z in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ^ 5 k«*r ta bolezen sc naleze. n ® . Vse moške bolezni zdravim J Ž no okrajšani metodi. Kakor £ Z hitro opazite da .vam prenehu- e § je zdravje, ne čakajte, temveč. £ 0 pridite in jaz vam ga bom zopet * Z povrnil. $ 2 Hydrosele ali vodno kilo g Z ozdravim v 36. urah in sicer + J brez operacije. t Z Bolezni *nehurja, ki povzro- , > čajo bolečine v križu in hrbtu in, < > J včasih* tudi pri pučanju vode, J j 6 ozdravim z gotovostjo. <» Z Revmatizem, trganje, boleči- <> • ne otekline, srbečice, škrofle in T 2 druge kožne bolezni, ki nasta- £ + nejo vsled nečiste krvi, ozdra- 9 T vim v kratkem času, da Vam J Z ni potrebno ležati. ♦ 2 Uradne ure: vsak dan od 8. • J ure zjutraj do 8. zvečer;.v pet- * Z kih od 8. zjutraj do 5. popol- <> g dne; ob nedeljah o4zjutraj do J| 2 2. popoldne. t» pošiljanje denarja v stari kraj, se obavlja potom čeka (draft). Vse kar je potrbeno je to: Mi vam pošljemo ček in vi ga sami pošljete naslovljencu, in on pa kadar ta ček dobi, gre enostavno do najbljižnje hranilnice* banke in tam dobi denar,za ček. Čeke izdajamo na vse večje banke v Jugoslaviji. Pošiljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. Naša cena je >vedno najnižja*. ijf . . Pošiljamo denar tudi v domovino za uloge v hranilnice za vse hranilnice v Jugoslaviji, ter dobimo za vas uložno knjižnico v kratkem času. Prodajamo parobrodne listke za vse proge. Našim potnikom preskrbimo vse potne listine brezplačno. Vam preskrbimo sorodnike iz starega kraja v Ameriko, ter opravljamo vse notarske posle kot: uradne spise, pooblastila, pogodbe, i t. d. Pridite osebnp ali pa nam pišite za pojasnila, NEMETH STATE BANK 10 E. 22nd St. John Nemeth, preds. New York, N Y Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico)