Št./№ 11
November/Novembre 2001
letnik/anno XI
ČLOVEK ČLOVEKU NENADOMESTLJIV
Iz 100 let starega berila:
Kdor bo delal dobra dela, kdor bo drugim v pomoč, mu poteče dan veselo, ga sladko zaziblje noč.
Leto 2001 je OZN je razglasila za leto prostovoljnega dela Dr. Anica Mikuš, predsednica Slovenske filantropije, združenja za promocijo prostovoljstva, pravi, da je delež prostovoljcev v Sloveniji veliko nižji kot v drugih državah po Evropi.
Slovenski prostovoljci so najpogosteje mladi ali stari. Najmanjši delež je v srednji generaciji, ki je preobremenjena z rednim delom. Kaj je prostovoljstvo
To je ljudska solidarnost, je pot k človeku, je družinska tradicija in socialno vgojna vrednota. Ko nekaj narediš za drugega, brez materialnega plačila. Prostovoljstvo je prvobitna in čustvena, torej notranja povezanost človeka s človekom. Je spontano dejanje posameznika ali skupine. Brez solidarnosti človeštvo sploh ne bi preživelo.
Prostovoljstvo krepi načela solidarnosti in medčloveške pomoči. Gre za izražanje volje civilne družbe in njenih posameznikov, da nekaj urejujejo v svojem okolju brez nadvade in diktata oblasti.
Prostovoljec ne dela za denar ampak za nekaj več. Ve, da je zadovoljstvo dajanja večje kot zadovoljstvo ob sprejemanju.
Bodi človek in pomagaj! Ta misel nam pove, da je prostovoljstvo eno bistvenih znakov človečnosti. Organizirano prostovoljstvo
Organizirano prostovoljstvo pomeni, da delujejo prostovoljci v določeni organizaciji društvu, centru, ustanovi, da so dovolj usposobljeni in da delajo pod nadzorstvom mentorja. Obstajajo pravila in dogovori.
N.K.
Torek, 4.12.2001 ob 18.00 Avditorij Občina Piran in Rdeči križ Slovenije -Območno združenje Piran OB MEDNARODNEM LETU PROSTOVOLJSTVA
slavnostna prireditev s kulturnim sporedom Kulturni program: Trio Bora, akrobatsko plesna skupina Flip
0 prostovoljnem delu bo govoril dr. Bernard Stritih, predavatelj na Visoki šoli za socialno delo.
PROST VSTOP
Prireditev je namenjena promociji prostovoljnega dela pri nas. Predstavljeni bodo delujoči prostovoljci in navdušili nove, da to postanejo. Tisti, ki to niso, so pa simpatizerji in s tem podpirajo tako dejavnost, pa so na dobri poti, da postanejo prostovoljci tudi sami.
Srečanje starejših krajanov
Na začetku oktobra so v piranskem odboru Rdečega križa pripravili družabno srečanje starejših. Povabili so socialno delavko Branko Knific, da bi predstavila svoje delo v Centru za pomoč na domu Mali princ, ki deluje v Kopru. Govorila je o programu in ciljih Centra in o uvedbi "rdečega gumba", preko katerega lahko slabotni od doma pokličejo pomoč, če so v stiski. Prizadevanja Centra je podprla tudi piranska županja prof. Vojka Štular, ki so jo povabili medse, in omenila priprave za ustanovitev dnevnega centra za starostnike v Piranu. Vodja oddelka za družbene dejavnosti v občini Piran, gospa Milica Maslo, je pojasnila, da so idejni načrti za dnevni bivalni prostor že pripravljeni. Sledili bodo načrti za preureditev spodnjih prostorov zdravstvenega doma Piran, pa finančni načrt, v katerem bi združili sredstva občinskega proračuna z državnimi... Čas je namreč, da se nekaj konkretnega naredi. Na povabilo se je odzval pevski zbor Doma upokojencev Izola pod vodstvom fizi-oterapevtke Marjetke Popovski, ki se je predstavil z narodnimi šavrinskimi in italijanskimi pesmimi. Med pevci je osem članov zbora doma iz piranske občine in so prvič zapeli pred svojimi znanci. Prijetno vzdušje s prijateljskimi pogovori in petjem se je nadaljevalo tudi po zaključku programa in ob zakuski, ki so jo skrbno pripravile prostovoljke krajevnega odbora RK na čelu z Ivanko Ploj.
Darinka Šušteršič
NAS OBRAZ
Učitelj mora imeti rad svoje učence
Za Steva Devića, učitelja strokovnih predmetov na Srednji pomorski šoli Portorož, je 30. november zadnji dan pouka. Po 35 letih
poučevanja na tej šoli odhaja v pokoj.
Rodil se je 3. oktobra 1937 v Sremski Mitrovici, danes je to v Zvezni republiki Jugoslaviji. Štiričlanska družina se je preživljala na sedem hektarski kmetiji, kar je za vojvodinske razmere majhno posestvo. Da so preživeli, so morali biti pridni. Stevo je zgodaj spoznal, kaj je trdo delo, v tem duhu je tudi odraščal. Še danes se spominja, da je moral poprijeti za vsakršno delo. Zato mu tudi kasneje to ni bilo težko, čeprav mu življenjska pot ni bila z rožicami posuta. Ker je "imel glavo", rad se je učil, so ga starši dali v šolo. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na elektrotehniški šoli. A ker je bila ukinjena, se je prešolal na gimnazijo. Po uspešno opravljeni maturi ga je gnalo naprej v šole, zlasti ga je privlačila elektrotehnika. Ker je bilo šolanje v Beogradu in Zagrebu predrago, se je vpisal na elektrotehniško fakulteto v Ljubljani. In tako se je znašel mlad fant v velikem mestu, brez štipendije. To so bila zanj težka študentska leta, saj se je moral sam vzdrževati. Poprijel je za vsako delo, a je bil tega vajen in nič mu ni bilo pretežko. Prav mu je prišla domača vzgoja. Najlepše spomine iz tistega časa ima na delo v ljubljanski Drami, kjer je bil kot študent zaposlen kot odrski delavec. Tam je spoznal nekatere najpomembnejše dramske igralce, in to ne samo na odru, tudi za zavesami ( S. Severja. A.Valiča. D. Počkarjevo, L. Rozmana in druge). Poleg zaslužka, ki mu je kot študentu prav prišel, je videl nemalo gledaliških predstav, obenem pa se je tudi notranje bogatil.
Na praksi je bil nekaj mesecev v Nemčiji,
kjer se je dobro izkazal. Spet je pridobil nove izkušnje, delavnost in disciplino Kar cenjen je postal, tako da so ga vabili, naj ostane A vleklo ga je v domovino Zaposlil se je v lad-
jedelnici v Piranu, a le za kratek čas.
1966. leta se je zaposlil na Srednji pomorski šoli v Portorožu, kamor se je šola nekaj let prej preselila iz Pirana. Potrebovali so učitelja strokovnih predmetov na elektro oddelkih in kot diplomirani inženir elektrotehnike je bil pravšnji. Tako je na tej šoli ostal vse do zdaj, ko se je upokojil. Marsikam so ga vabili, a ostal je zvest šoli in učiteljevanju. Kdo bi preštel ure, ki jih je preživel pred tablo, dijake, ki jih je uvajal v skrivnosti elektrotehnike? 35 let na tej šoli. Je to dolga doba? Pravi, da mu je ta čas hitro potekel in da se še sam ne zaveda, koliko časa je že minilo. V razredu, vedno z mladimi ljudmi, se je dobro počutil. Marsikaj je doživel, lepih, pa tudi manj lepih trenutkov.
Najprej je stanoval v Piranu, 1972. leta pa se je preselil v Lucijo, bolj natančno na Lucan, kjer si je zgradil hišo. Tu mu je lepo v krogu njegove družine: žene Sonje, upokojene specialne pedagoginje, ter dveh hčera z družinama in tremi vnuki, katerim je priskrbel topel dom. Po napornem delu v šoli se rad vrača k družini, na katero je iskreno navezan. Ko človek spozna Steva in njegovo Sonjo, mu je jasno, da sta tu doma mir in razumevanje.
Čeprav je redno obiskoval svoje domače (lani mu je umrla mati, na domačiji v Vojvodini živi še brat z družino), se je hitro vživel v novo okolje na Obali. Ni mu bilo vseeno, kako se je kraj razvijal. Bil je aktiven na družbenem področju, tvoren občan, ki je bil marsikdaj pripravljen poprijeti za delo. Bil je delegat piranske občinske skupščine in kar dva mandata predsednik Krajevne skupnosti Lucija. Tudi v šoli je opravljal kar nekaj zadolžitev, predvsem pa je bil vesten, delaven učitelj, dober prijatelj dijakom in sodelavcem.
Ko se spominja preteklih desetletij in primerja sedanjo šolo in dijake z nekdanjimi časi. opaža precejšne razlike. V preteklosti ni bilo lahko ne učiteljem ne učencem, saj so bili pogo|i precej slabši kot danes. A je kljub temu šlo - z več zanimania. z več vol|e za učenie. pouk in delo Niegove di|ake danes zasledimo na marsikaterih visokih, pomemb-
nih delovnih mestih, z univerzitetno izobrazbo, tudi z doktorskimi naslovi. Ponosno še pristavi, da uči marsikaterega sina katerega od svojih bivših dijakov. Vseh se dobro spominja. "Učitelj mora imeti rad svoje učence. Seveda je pomembno, da se jih nauči predpisano snov, a učitelj mora biti predvsem prijatelj," pravi. Z nostalgijo se spominja tudi družabnega življenja. Pri učiteljih pogreša več entuziazma, danes so postali vse preveč le izvrševalci svojih dolžnosti. Seveda pa razume, da je to pač rezultat širšega družbenega dogajanja.
Ko tako razpreda misli, ni gostobeseden. A vsaka misel je trdna. Tak je bil tudi v šoli. Nič preveč besed, a kar pove, misli resno, skratka preudaren v besedi in sodbi.
Kaj pa zdaj? Sodelavci ga bomo pogrešali, že zjutraj, ko je preverjal prisotnost učiteljev in vestno izpolnjeval suplence, kar ni bilo vedno prijetno. Tudi okrog šole je rad stopil in poskrbel za red.
Za bodoče upokojenske čase je že poln načrtov. Še bolj se bo posvetil domu in svojim bljižnim. Kot pravi, mu dela ne bo zmanjkalo. Pa več miru bo, več bo imel časa zase in za stvari, za katere prej ni bilo časa.
Dragi Stevo, v imenu sedanjih in bivših dijakov, predvsem pa tvojih sodelavcev ti želim, da bi mirno in zdravo preživljal upokojenska leta.
Peter Štefančič
Razstave:
•	Razstavišče Krka - Zdravilišče Strunjan: od 28.11. do 19.12.2001 - razstava grafik "Zvezde za Zdenko" škofjeloškega slikarja Berka.
•	Studio Galerija Gasspar Piran: od 10. do 14. decembra - razstava umetniških del, ki so jih naši priznani umetniki podarili študentom društva Megaron. Dobrodelna javna dražba bo 14. decembra ob 19. uri, izkupiček je namenjen karitativni dejavnosti Megarona, ki ga bodo njegovi člani predstavili.
•	Studio Galerija Gasspar Piran: 21. decembra ob 19. uri - otvoritev Božično-novoletne razstave Poezija in slike Jane Kandare in Tea Tavžlja.
KDOR DAJE, DOBI
Zgodovina prostovoljstva
Prva dobrodelna društva so nastala že v srednjem veku.
Slovenski narod je v zgodovini doživljal težke čase, vojne, upore, nasilja, bolezni, potrese in poplave, potujčevanje in še marsikaj drugega, kar je za sabo puščalo revščino. Bili so časi, ko je bilo veliko invalidov, brezposelnih, beguncev, beračev in vojnih sirot, še posebno so trpeli otroci in stari ljudje.
Če Slovenci ne bi imeli čuta za prostovoljno delo in za dobrosose-ske odnose, bi težko preživeli.
Med drugo svetovno vojno so se nekateri prostovoljno odločili za sodelovanje. Po vojni so bile mladinske delovne akcije, na njih so mladi odstranjevali ruševine, gradili ceste in tovarne, pogozdovali...
Potem je prostovoljno delo skoraj zamrlo. Ko se je v sedemdesetih letih spet pojavilo, je pri ljudeh v strokovnih ustanovah zbudilo nezaupanje, kot bi šlo za konkurenco ali nadzor. Ali za dokaz njihove neuspešnosti.
Mladi prostovoljci
Mladi želijo biti dejavni, prostovoljstvo je pot, da spoznavajo življenje iz izkušenj, ne iz pridig in knjig. Mladi želijo narediti nekaj dobrega, nekomu pomagati. To prinaša zadovoljstvo in tudi ponos. Dejstvo je, da so mladi pri nas še zelo izključeni iz družbenih dogajanj. Čas šolanja se podaljšuje in mladi nimajo dovolj stika z življenjem (drugače je bilo v preteklosti in je še v revnih delih sveta). Mladi si skozi prostovoljstvo pridobijo dejavno vlogo v družbi.
V	katerih okoljih je več proste volje?
Nikoli ni presahnilo prostovoljstvo na podeželju. Tu si ljudje pomagajo pri gradnji, kmečkih opravilih, pri nesrečah... V mestih je drugače. Ljudje se ne poznajo. Težje je sprostili svojo iniciativo in spodbujati drug drugega k sožitju in solidarnosti. V mestu so tudi težave drugačne. Več je nasilja, osamljenosti in cesti prepuščenih otrok.
Dobrodelnost je zapovedana v svetih knjigah. Za duševni mir je priporočeno vsak dan vsaj eno dobro delo. Za pokoro zaradi greha pa še več.
Zakaj nenadoma toliko prostovoljnih združenj?
Država je zgradila sistem in v njem predvidela številne urade, ki naj bi poskrbeli za človeka in nadomestila naravne medčloveške povezave. Imamo jasli in vrtce, šole in mladinske domove, zavode za socialno vastvo in socialno delo, ambulante, bolnišnice, domove za starejše občane, zavode za invalide in prevzgojne zavode, zapore, avtobuse in telefone. Imamo pokojninsko, nezgodno in zdravstveno zavarovanje.
Država je torej poskrbela za vse: za varstvo dojenčkov, vzgojo otrok, izobraževanje mladih, za zdravje in socialno varnost vseh. Življenje je potovanje od porodnišnice v jasli, vrtec, šolo, službo, bolnico ... dom za stare in na pokopališče. Vse je urejeno. Nam ni treba nič narediti za sočloveka. Ta misel je strašna.
Država naj bi nam odvzela nekaj, kar nas dela človeške?
V	prepričanju, da bo poskrbela država za vse, smo pretrgali medsebojne vezi, družba se je razbila na najmanjše enote - družine in tudi te se lomijo. Človek je sam svoja družina, rod, družba... Tak je lahko, dokler je mlad in zdrav. Zadovoljen je, samozavesten in svoboden.
Potem se nekaj zalomi. Poišče pomoč pri državni ustanovi. Velikokrat je to premalo. Iskati začne pomoč soljudi.
Zato je, kljub razviti družbeni organizaciji, vse več prostovoljnega dela. Življenje je preveč zapleteno, da bi ga lahko obvladali z vrha. Nobena država ni sposobna sama urejati življenja svojih državljanov.
Ljudje smo pač preveč samosvoji. In odtujeni smo. Ne poznamo
se več med seboj in ne pomagamo si več kot nekdaj. Pa je toliko razlogov: vse več je novih bolezni, invalidov, ostarelih, revnih, osamljenih. Osamljenost je napaka našega načina življenja. Vse bolj so skrhani medsebojni odnosi, tako družinski, sosedski, sorodstveni, več je nasilja.
Kdaj postane človek prostovoljec?
Največkrat se posameznik pridruži prostovoljcem, ko sam doživi nesrečo in prejme pomoč sočloveka.
Da postane prostovoljec, ne rabi ne bogastva ne moči. Le volje in ljubezni. Vsak človek, ki ti pride nasproti, ti lahko nekaj da, pa če sam še tako ubogo zgleda. Hote ali nehote smo povezani drug z drugim, odvisni drug od drugega. Nihče ni tako bogat, da ne bi nikogar potreboval, in nihče ni tako reven in ubog, da ne bi nikogar obogatil.
PROSTOVOLJNO DELO Z MLADIMI IN ZA MLADE
Ob občinskem prazniku je bila mladini piranske občine dana v uporabo stavba bivšega Pionirskega doma na Rozmanovi ulici. Mladi so jo preimenovali v Epicenter. Da bi se v hiši dogajale aktivnosti, ki si jih mladi želijo, pa bo prav gotovo potrebno tudi sodelovanje in pomoč odraslih mentorjev. V ta namen je bilo organizirano srečanje za strokovne delavce vrtcev, osnovnih in srednjih šol, zavodov, centrov ter predstavnikov društev, klubov in skupnosti, v katerih so tudi mladi. Namen srečanja je bil poudariti in izpostaviti pomen in vlogo prostovoljnega dela v sodobni družbi. Na srečanju v Portorožu je predstavnica Slovenske filantropije povabljene seznanila z osnovnimi nalogami tega gibanja kot so: spodbujanje dobrodelnosti, človekoljubja in prostovoljnega dela. Ko je gospa Tatjana Samec govorila o prostovoljnem delu, je še posebej opozorila na to, kako pomembna je izbira ljudi za volontersko delo, njihovo uvajanje, pri čemer ima mentor izredno odgovornost.
V	nadaljevanju srečanja je svetovalka za prostovoljno delo iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, gospa Alenka Čas, predstavila oblike in aktivnosti mladih prostovoljcev. Še posebej pa se je ustavila pri oblikah in načinih prostovoljstva v osnovnih šolah. Opozorila pa je tudi, da bi morale tudi srednje šole v okviru obveznih izbirnih vsebin poudariti tudi volontersko delo. V naših sredinah se je že marsikaj na tem področju premaknilo na bolje, vendar je še zmeraj premalo povezanosti in sodelovanja med izvajalci. Srečanja v Portorožu so se, kot je to pogosto, udeležili predvsem tisti, ki o tovrstnem delu vedo že veliko in se zavedajo njegovega pomena ali so sami aktivisti. Želeli pa bi pritegniti še mnoge, ki bi lahko svoje sedanje delo nadgradili in strokovno dopolnili.
V	piranskem mladinskem središču Epicenter je prijavljen program "Prostovoljno delo z mladimi in za mlade", v katerem je predvideno izobraževanje in usposabljanje mentorjev in vseh tistih, ki bi z mladimi radi sodelovali, si izmenjevali izkušnje, oblikovali nove programe in aktivnosti... Na nas odraslih je, da mladim stojimo ob strani in na njihovo željo skupaj z njimi oblikujemo programe. V Epicentru že tudi nastaja manjša zbirka literature, ki jo je predala Slovenska filantropija. Pripravljen je že tudi program za delavnico "Prostovoljno delo v osnovni šoli" za učence na predmetni stopnji. Mentorji in vsi drugi, ki jih zanima, se lahko oglasijo na Epicentru vsak ponedeljek med 17. in 19. uro pri Nataliji Planine, animatorki prostovoljnega dela, tel. 031/409-855.
Natalija Planine
KDOR DAJE, DOBI
Prostovoljstvo pri nas
Prostovoljne organizacije se imenujejo društva, krožki, skupnosti, klubi in še kako drugače. Pri nas imamo društva bolnikov, invalidov, krvodajalcev, gasilcev, tabornikov in skavtov, društva ljubiteljev mladine, živali, cvetja, čistega okolja, raziskovanja, turizma, plesa, kulturnih spomenikov, univerzo za tretje življensko obdobje, društva za boj proti različnim oblikam zasvojenosti, kulturna društva, verska, filatelistična, lovska, ribiška in športna društva ... Teh zadnjih je spet veliko: plavalno, veslaško, jadralno, potapljaško, smučarsko, konjeniško, odbojkarsko, nogometno, padalsko, balinarsko, kegljaško in še več. V okviru piranske zveze kulturnih društev delujejo mladinski pihalni orkester, pevski zbori, lutkarska, likovna, literarna folklorna in gledališka skupina, mažoterke in bobnarji, baletke pa društvo domače in umetne obrti.
Organizirani so samostojno ali v okviru šolskih ustanov, državnih in lokalnih oblasti.
Seznam prostovoljnih organizacij v piranski občini oziroma kje vse delujejo prostovoljci:
Društvo bolnikov z osteoporozo Obalno kraške regije, Društvo invalidov Piran,Društvo Obzorje, Društvo ornitologov Piran, Društvo paraplegikov Istre in Krasa, Društvo prijateljev mladine Piran, Društvo Škurša iz vasi, Društvo upokojencev Piran, Društvo za boj proti sladkorni bolezni Lucija, Društvo za kulturo bivanja Piran, Društvo za okoljevarstveno vzgojo Lucija, Društvo za razsikovanje, Društvo za razvoj turizma mladih Potepuh Piran, Društvo za varstvo okolja Piran, Epicenter, Hortikulturno društvo Portorož, Humanitarni
krožek na Srednji zdravstveni šoli, Karitas, krajevne skupnosti, Krožek RK na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu, Lions club, Medgeneracijsko društvo Pristan v okviru Centra za socialno delo Piran, Mestna knjižnica Piran, Območno združenje Rdečega križa Piran, Portorožan, Preventivni program Mladi mladim v okviru Centra za socialno delo Piran, Prijatelji zakladov sv. Jurija, Prostovoljci Gimnazije Piran, Prostovoljno gasilsko društvo Piran, Sečovlje, Nova vas, Rotary club, skavti, Skupnost Srečanje, Šahovsko društvo, Športna društva, Taborniki Morski viharniki Piran, Taborniki Portorož, Taborniki Serge ja Mašere Piran,Turistična društva v Piranu, Portorožu, Fiesi, Strunjanu, Sečovljah, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Zavod A Help iz Portoroža - delo z mladimi, Zveza kulturnih društev Karol Pahor iz Pirana.
Na območju občine Piran delujejo tudi društva iz drugih krajev:
Kulturni klub Istra, Klub krščanskih izobražencev, društvo Ozara Izola v sodelovanju s Centrom za socilano delo Koper, Slovensko društvo Hospic, Obalno društvo proti mučenju živali, Gibanje za zdravo življenje, Obalno planinsko društvo, Kulturno društvo Peter Martine iz Kopra, Združenje književnikov Primorske, Invalidska organizacije Slovenije, Planinska zveza Slovenije...
Veliko je prostovoljcev, ki niso organizirani, še vedo ne, da so prostovoljci: to so mladi, ki pomagajo svojim sošolcem pri učenju, pa odrasli, ki obiskujejo sosede in znance v bolnicah in v domovih...
Pripravila: Nada Kozina
Odnos prostovoljci -oblast
Prostovoljno delo je izjemno koristno delo tako za posameznika kot za državo. Ni konkurenca delu strokovnih zavodov, ki jih je ustanovila država. Država bi morala skrbeti za izobraževanje prostovoljcev, jim nameniti več pozornosti in podpore. Na razvitem Zahodu, denimo, se ure prostovoljnega dela štejejo kot davčna olajšava.
Krščanska ljubezen je ljubezen do drugega kot drugega, ne do našega. Ljubezen do našega je poganska, biološka. Človek je najbolj svoj, avtonomen, svoboden, mogočen, kadar je najbolj sočuten, pomagajoč drugemu. Pa ne kot hlapec, izvrševalec ukazov gospodarja, ampak kot avtonomno bitje, ki po svoji svobodni vesti, to je okno k bogu, pomaga drugemu, da bi ta obstal ravno v svoji temeljni eksistenci; da ga ne bi povozili tekmeci in nasilneži. (Taras Kermauner)
Ciklus predavanj v mesecu boja proti odvisnosti
Po lanskoletnem uspešnem Tednu odprtih vrat, ki so ga pripravili v piranskem Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, so letos od 12. do 16. novembra prireditev ponovili.
V Preventivnem tednu se je zvrstilo veliko število pogovorov in predavanj o drogah, odvisnostih, zdravljenju, odnosu do tega problema. 0 vplivu metadona na vožnjo je beseda tekla na okrogli mizi prvega dne celotedenskega ciklusa predavanj. Sledila so še predavanja o eksperimentiranju mladih z drogo in o reakcijah staršev na to, dr. Andrej Kastelic je govoril o prepovedanih drogah, varnih sobah in zdravljenju, dr. Mercedes Lovrečič pa o plesnih drogah Potekalo je tudi več predavanj in pogovor za javnost, predvsem za šole, kjer so sodelovali vodja piranskega Centra dr. Peter Bossman in strokovnjakinje, ki so pripravile Preventivni teden: Natalija Drožina, Barbara Loboda in Tadeja Bizjak.
ZBIRALCI ZNAMK, PREBERITE! MITJA JANČAR IZ FILATELISTIČNO NUMIZMATIČNEGA DRUŠTVA PIRAN VSAKO SREDO MED 17. IN 18. URO RAZKRIVA SKRIVNOSTI FILATELIJE. SREČANJA SO V DRUŠTVENIH PROSTORIH V KRAJEVNI SKUPNOSTI PORTOROŽ, OBALA 16 VABLJENI!
Ne pozabite, da so prazniki pred vrati! Zato se pravočasno podajte po nakupe daril za vaše domače, prijatelje, poslovne partnerje... V trgovini

Obala 132 v Luciji (nasproti diskonta M-Degro) tel. 6774-062
vos čaka bogata izbira najrazličnejših daril, primernih za vsak žep in okus
Decembra bo trgovina odprta non-stop.
OBALNI PAS IN AROGANCA LJUDI
Kocka je padla! Obalni pas je dokončno v zasebnih rokah, to je v lasti privatnih podjetij, tako da se je končala zlata doba, ko smo lahko državljani brezskrbno uživali še včeraj t.im. družbeno lastnino in se svobodno sprehajali po morski obali. Zato se lahko zahvalimo sedanji oblasti (LDS/ZLSD), ki je slovenskemu narodu brezobzirno odvzela že pridobljene pravice. Zanimivo in paradoksalno, ista oblast, ki je izumila družbeno lastnino, jo 50 let mistificirala kot simbolni status svoje ideologije, jo je sedaj odvrgla, jo spremenila v klasično lastninsko pravico in jo uzurpirala zase. In to s pomočjo nedorečene in protislovne zakonodaje; dejstvo je namreč, da je še vedno v veljavi zakon o vodah iz leta 1981, ki ne pozna zasebne lastnine v obalnem pasu. Ne pozna je niti zakon o varstvu okolja iz leta 1993, ki pravi, da je obalni pas kot del ekosistema morja izključno v lasti države in lokalne skupnosti, le ta pa lahko za gospodarsko rabo podelil koncesijo. Tudi Ustava določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar implicite pomeni (to trdijo tudi ustavni sodniki), da obalno zemljišče ni mogoče tretirati kot običajno drugo zemljišče, in gre za naravno javno dobro, ki ne more biti v zasebni lastni. Končno je takšno tudi javno mnenje velike večine Slovencev, ki pa jih žal nihče nič ne vpraša (kadar je pridobitniški apetit premočan). Matični zakon o vodah, ki bi moral to področje sodobno urediti, ne najde in ne najde luči sveta, očitno načrtno. Toda sedaj, ko je privatna lastnina že vpisana v zemljiški knjigi, bo tudi zakon izšel, vendar "glej ga zlomka", vse pridobljene pravice (beri lastninske pravice) bo legaliziral! Tega zakona pravzaprav sploh ne potrebujemo več!
Toda to še ni vse! Iz "Delovega" prispevka v njenem mandatu. Prvi primer je bil projekt
pod naslovom "Čigavo je morsko dno". Iz informacije izhaja, da avtorji zakona o vodah (Ministrstvo za okolje in prostor) s strokovnjaki in politiki iz naše občine razglabljajo še naprej in sicer, zakaj bi ne tudi morsko dno lahko bilo v zasebni lasti (pa res, zakaj pa ne, morda se v podmorju skriva nafta?). In še več, če bo lastnik zemljišča v obalnem pasu dovolil splošno rabo tudi nam navadnim plebejcem, bodo to uredili s posebno pogodbo med občino in njegovim visočan-stvom - zasebnim lastnikom. Ha! Ha!
Takšnega režima, kjer je celotni obalni pas v zasebni lastni, sodobni svet ne pozna, morda bi ga uvedli le še Talibani, če bi preživeli in če bi imeli morje. Civilizirane dežele podeljujejo naravnemu bogastvu kot je morje in obala status javnega dobra, ki ni v pravnem prometu, saj je to dobrina, ki pripada vsem ljudem (res communis).
In kaj je za obrambo obalnega pasu storila občina Piran in njena županja Vojka Štular? Nič konkretnega, razen to, da sama sebe hvali v raznih javnih nastopih in svetilnikih, kako si ona prizadeva za obalni pas. Pa je imela veliko priložnosti, saj je neizpodbitno dejstvo, da je obalni pas postal privatna lastnina ravno
laguna Bernardin, ki ga je podpirala z vsemi štirimi, čeprav je projekt v nasprotju z odlokom o obalnem pasu (ki tudi po odločitvi Ustavnega sodišča še danes velja), čeprav sta projekt zavrnila odbor za morje in zavod za spomeniško varstvo, in čeprav se je s koalicijsko pogodbo na začetku mandata obvezala pravno in moralno, da bo varovala nedotak-
ljivost obalnega pasu. In poleg tega ne gre samo za izgubo najvrednejšega dela piranske obale, ampak tudi za zaprtje edinega naravnega izhoda mesta Piran proti Portorožu, ki bo zaradi te ovire dokončno obsojen na propad. Županja je tudi odgovorna, ker ni vložila tožb za razveljavitev nezakonitih zakup-
nih pogodb za 99 let, v skladu s sklepom občinskega sveta v prejšnjem mandatu, in je zaradi tega danes občina izgubila skoraj celotni obalni pas. Odgovornost županje je še toliko večja, ker ni samo županja ampak je tudi funkcionarka stranke na oblasti in bi bila dolžna (če ji je res kaj do javnega interesa) na pristojnem mestu doseči nedotakljivost obalnega pasu. Seveda se postavlja tudi vprašanje, kako je ZLSD sploh lahko socialna stranka, če raje kot za javni interes, skrbi za zasebni kapital. O tem bi morali razmisliti tudi volilci.
Pred nekaj dnevi sem v nekem dnevniku zasledil oglas, s katerim Sašo Šraml, podžupan in predsednik piranske LDS, ponuja usluge vedeževanja, zato ga javno sprašujem, kdaj bodo njegovi oblastniki sprivatizirali tudi Triglav, Bled in Bohinj?
Novinarje, ki poročajo o delu občinskega sveta v Piranu v stilu "na dnevnem redu je bilo toliko in toliko točk in sprejeti so bili ti in ti sklepi" pa nič ne sprašujem, ker je evidentno, da bodisi ne znajo bodisi si ne upajo kritično pisati o katastrofalnih problemih v naši občini (tudi o razmetavanju javnega denarja, o hotelu Palace, Fiesi, Avditoriju itd.).
mag. Josip Rugelj
Korenine Daria Marušiča so po vsej Istri
Letošnjo nagrado, poimenovano po pesniku Alojzu Kocjančiču, ki jo podeljujejo tri obalne občine za dosežke na področju kulture, je letos prejel etnomuzikolog, ljudski godec, strokovni publicist, pedagog, pesnik, skladatelj Istran Dario Marušič. Prestižno nagrado, ki so mu jo svečano izročili 23. novembra v gledališču Tartini v Piranu, so mu dodelili za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju istrske identitete.
Svečane akademije v čast nagrajenca so se udeležili tudi županji in župan obalnih občin ter dosedanji Kocjančičevi nagrajenci. Vtem večeru je po dvanajstih letih občinstvo lahko ponovno, in najbrž zadnjič, doživelo glasbeni slavospev legendarne skupine Istranova. Sklepni del proslave, zasnovala in pripravila jo je skupaj z nastopajočimi voditeljica večera Irena Urbič, je ovekovečil skupni nastop pred kratkim ustanovljene skupine Vruja (dial.: izvir, studenec), Istranova in ljudski godec Ottavio Što-kovac. Priznanja vredno je tudi Marušičevo dolgoletno pedagoško delo z mladimi, ko v sklopu interdisciplinarne dejavnosti goji podmladek v neposrednem stiku s pristno ljudsko tradicijo. In prav o pedagoški dejavnosti z
otroki in mladino danes smo ga najprej povprašali po prireditvi, ko si je vzel nekaj časa za pogovor.
Marušič meni, da na tem področju že dlje časa doživljamo preprosto razpoznavno in vsem vidno krizno situacijo. Na primer katastrofalna obiskanost glasbenih prireditev, bodisi resne ali tradicionalne, ljudske glasbe. Vzrok za to vidi med drugim v pasivnem sprejemanju kompleksne problematike, ne le tiste, ki zadeva glasbeno področje. Poudarja, da je v osnovi treba najti smisel v dejavnosti, ki jo posameznik goji. Vrednote in vrednosti umetniške dejavnosti pa mora pedagog ali mentor posredovati postopoma in kontinuirano že od samega začetka: "Glasbenik mora začutiti ljubezen in spoštovanje do svojega inštrumenta Čustva prihajajo od znotraj in niso pogojena od zunanjih vplivov. Zgodba se za glasbenika, ki zaključi nižjo glasbeno izobrazbo, ne konča, temveč se ta nadaljuje, zaradi njegove lastne potrebe in vzgiba. Pridobljena izobrazba ga ne obvezuje k nadaljevanju na višji stopnji. Predstavljati mu mora stičišče priča-
kovanj z nadgradnjo, ki izvira iz lastne motivacije, pristnega in estetskega užitka.
Umetniški trenutek moraš darovati najprej sebi, šele potem nastopi trenutek deljenja užitka s starši, prijatelji, neznanimi poslušalci ... Za doseganje vseh teh ciljev pa seveda ni formule, po katerih bi lahko posegel! Moč umetnosti (zvočne ali vizualne) ostaja še vedno neraziskan horizont. Dejstvo pa je, da v tej moči tičita nagon in ljubezen. Prvi je prispeval k nastanku glasbe, ljubezen pa k njeni ohranitvi." je razodel Marušič svoj odnos do glasbe. Zanj glasba pomeni vse - tudi Ljubezen, tisto najbolj prvinsko, čisto, včasih kljubovalno, trmasto. Z mogočnimi koreninami, ki lahko sežejo čez meje vsakega horizonta. S sklepno mislijo, ki je še po prireditvi odmevala v prostoru gledališča Tartini, lahko letošnjega Kocjančičevega nagrajenca označimo kot drevo, ki je svoje korenine pognalo po vsej Istri, le da se to drevo ne more in noče ustaliti, ker ne pozna meja, ki delijo njegovo domovino.
Ervin Berce
Razvoj da, a ne na tuj račun!
V novembru je bila v portoroški krajevni skupnosti javna obravnava spremembe zazidalnega načrta za del turističnega kompleksa Bernardin. Spremembo so predlagali Hoteli Bernardin, ki nameravajo nadgraditi nižji del svojega hotela Emona ter preurediti hotelski vhod. Za takšno naložbo so se odločili, ker želijo svoj uspešni in uveljavljeni kongresni center razvijati še naprej in tako enakovredno konkurirati podobnim centrom v Sloveniji. Tak poseg so hoteli Bernardin predvideli že pred kakšnim poldrugim letom, vendar so mu tamkajšnji krajani nasprotovali. To seveda najbrž ni bil edini razlog, da so se v Hotelu Bernardin takrat premislili. Kaže pa, da so zdaj odločeni projekt realizirati, vsaj tako bi lahko sklepali po prisotnosti generalnega direktorja družbe, gospoda Vojniča, na javni obravnavi
prostorskega dokumenta.
din že podpisala pismo o namerah, s katerim prva podpira razvojne načrte hotelske družbe, drugi pa zavezujejo, da bodo sodelovali pri ureditvi lastninskih razmerij zemljišč na Bernardinu in pri uresničevanju načrtov javnega interesa (npr. sanaciji čistilne naprave).
Tokratne obravnave se ni udeležilo veliko krajanov, ie pa Žare Lipušček v njihovem imenu pozval investitorje, naj imajo pri svoiih ambicioznih načrtih razumevanj tudi za svoie sosede, ki že trideset let -s kra|šimi presledki-živi|o na gradbišču Takšno par-
_	cialno ureianje prostora.
kakršno |c to zadnjo, po Lipuščkovem mneniu ne
Čedomil Vojnič je pojasnil, da je to le prva sprememba veljavnega prostorskega akta za območje Bernardin, za nadaljnji razvoj pa je tako z vidika sedanjih kot bodočih lastnikov nujna korenita prevetritev vsega dokumenta. Dodal je, da sta Občina Piran in Hoteli Bernar-
■ >Uv
more prinesti dobrih rešitev. Predstavljeni načrti ne rešujejo največjega problema okolice kongresnega centra Bernardin - parkiranja. Celo nasprotno: obremenitev prostora bo z nadzidavo hotela še večja. O pismu o namerah z županjo pa meni. da je lep primer "daj - dam" sistema, medtem ko nihče ne zaščiti prebivalcev, katerim se ves čas slabšajo bivalne razmere.
Predsednik Sveta KS Portorož. Marjan Simonovič je menil, da bi bilo idealno, če bi nek poseg v prostor koristil vsem. Žal je včasih nekaterim tudi breme, kar pa je nujno, če hočemo vzpodbujati razvoj. Zato je hotelski družbi položil na srce, naj se čim bolj potrudi pri iskanju ustreznih prometnih in kra-lanom prijaznih arhitektonskih rešitev ter pri odpravi virov hrupa.
Livija Sikur Zorman
"Palasovci" s polnim kovčkom medalj
Natakarji in kuharji Hotelov Palace, ki so se pod vodstvom Gorana Gregoroviča, pomočnika generalnega direktorja za F&B področje, udeležili 48.gostinsko-turističnega zbora v Moravskih toplicah, so se ponovno izjemno izkazali..
V Portorož so se vrnili s številnimi medaljami, plaketami in drugimi priznanji. Zlato medaljo so prejeli Boško Sredojevič in Vlado Tomič, oba za pripravo jedi pred gostom, bar-manka Milka de-Lai ter Radomir Đakić v pripravi kave (slednji je bil dodatno nagrajen z 'zlatim zrnom' koprskega podjetja Emonec). Srebrne medalje so v različnih kategorijah prejeli Radomir Đakić, Igor Delak, Saša Jan-kovič, Drago Tomić, Karel Cafuta, llija Jurič, Kristjan Bradaš, Milenko Sredojevič, Milka de Lai, Saša Jankovič, Maja Šest, in Amer Sefoski, bron Amer Sefoski in Simon Rado-
vac, priznanja za sodelovanje pa Diego Hrva-tin in Vjekoslav Hederič. Posebna priznanja z zlatimi plaketami sta za kakovost in vodenje družinskih hotelov prejela tudi hotel Mirna ter vodja hotela Cveto Ličen.
"Že leta se 'pala-sovci' radi udeležujemo gostinskega zbora. Običajno se z njega vrnemo s kopico priznanj in tudi letos ni bilo drugače. V bodoče bi radi k sodelovanju na zboru pritegnili tudi kakšnega mladega kuharja in natakarja, zaenkrat se
udeležujemo le 'stari mački'", nam je povedal Boško Sredojevič, šef strežbe v restavraciji Figarola.
Besedilo in posnetek: Andrej Žnidarčič
V	Portorožu predvidena gradnja novih
stanovanjskih hiš
V	obdobju od 13. novembra do 13. decembra letos je Občina Piran oziroma njen Urad za okolje in prostor javno razgrnila spremembo prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za turistično stanovanjsko območje Riviera - hotel Slovenija v Portorožu. Projekti z besedilom odloka (izdelali so jih v Architecti Piran) so na ogled v avli Občine Piran in tajništvu Krajevne skupnosti Portorož. Spremembe sedaj veljavnega PUP-a v tem sedaj pretežno zelenem vmesnem prostoru med hotelsko in stanovanjsko gradnjo predvidevajo šest novih individualnih stanovanjskih hiš. Pobudo za spremembo prostorskega akta je dala družina Pupini (lastnica vile Pupini na Stari cesti), ki so ji bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena zemljišča na tem območju.
L.S.Z.
Javna obravnava spremembe prostorsko ureditvenih pogojev za turistično stanovanjsko območje Riviera - hotel Slovenija bo v četrtek, 6. decembra 2001 ob 18. uri v sejni dvorani KS Portorož (1.
nad.), Obala 16 v Portorožu.
Miklavževanje bo:
•	V Piranu v četrtek, 6. decembra na Tartinijevem trgu pred cerkvijo svetega Petra ob 16.30: otroci veroučne skupine, ki jih vodi sestra Polona, bodo uprizorili priložnostno gledališko igrico, potem se bodo skupaj zabavali in zapeli, se šli kviz;
•	V Portorožu, v Avditoriju, pa bo 7. decembra ob 18. uri in Miklavževa predstava Male morske deklice, ki bo uprizorila gledališka skupina Gib (vstopnina: 500 SIT).
Virginija na poti k obnovi?
0 tem da objekt Virginija, nekoč davno hotel, potem bivališče delavcev hotelov Palace, že dolgo s svojim razpadajočim videzom kazi Portorož, smo že večkrat pisali. Po sedaj veljavnme zazidalnem načrtu je bila Virginija namenjena rušenju, na njenem mestu pa bi lastnik lahko zgradil novo, nekoliko povečanih tlorisnih dimenzij, vendar dve nadstropji nižjo od sedanje zgradbe. Lastnik - portoroško podjetje Aurora - pa je želelo ohraniti sedanjo višino, za kar pa ni dobilo dovoljenja. Zaradi tega je potrebna sprememba osbtoječega prostorskega akta za območje Vojkov dom - Obala, kamor sodi objekt Virginija. S predlagano spremmbo dokumenta se predvideva rušenje obstoječega in gradnjo novega štirinadstropnega objekta, katerega zadnji dve etaži bosta stopničasti, naslonjeni na teren. Kletni del je predviden za poslovne prostore in parkirišča, pritličje poslovnim prostorom, nadstropja pa stanovanjem.
L.S.Z.
Osnutek spremembe zazidalnega načrta Vojkov dom - Obala (TS 5/15, CT 5/14 in T 5/8) za območje objekta Virginija v Portoržu je javno razgrnjen od 20.11. do 20.12.2001 v avli Občine Piran in tajništvu Krajevne skupnosti Portorož. Javna obravnava bo v sredo, 12. decembra 2001 ob 18. uri v sejni dvorani Pinija (1. nad.) KS Portorož, Obala 16.
OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE SE PREDSTAVI:
Osnovno šolo Sečovlje sestavljajo tri enote: matična šola, Podružnična šola z vrtcem v Svetem Petru ter Vrtec Sečovlje. Šola ima skupno 11 oddelkov, vrtec pa 4.
se srečujejo vsak dan. Spoznajmo jih še po imenu! Ravnateljica šole je Janja Štukl. Svetovalno službo za šolo in vrtec opravlja psihologinja Milojka Ferluga, knjižnico vodi Jožica Simčič. Tajnica šole je Bojana Lužnik, računovodji pa Jolanda Deško in Neda Zonta. Prvi razred poučuje Ingrid Medoš, drugega Mirela Flego, tretjega Neli Romanello, četrtega Betka Vatovec-Bojanić. V Svetem Petru poučuje Roberta Jug kombinirani oddelek 1. in 2. razreda. Podaljšano bivanje za razredno stopnjo vodijo Romana Kropič, Jožica Simčič in Barbara Abram.
Na predmetni stopnji poučujejo: peti razred in tehnični pouk Irena Raspet, slovenščino Rožana Špeh, matematiko in fiziko Milena Sabadin, italijanščino in kemijo Dag Kleva, zgodovino, zemljepis in gospodinjstvo Danica Flisek, športno vzgojo Rajko Žeželj, angleščino Barbara Abram, likovno in glasbeno vzgojo Simona Kolarič.
Otrokom nudijo pomoč: preko javnih del Matjaž Lužnik, iz Centra za usposabljanje E. Vatovec Strunjan specialna pedagoginja
Vsi pred šolo: učenci, učitelji, veseli, ker imajo končno šolo, kot se šika..
Materialni pogoji za delo so zdaj, po obnovi sečoveljske šole odlični. Šolska stavba je torej prenovljena, ponašajo se s krasnimi novimi učilnicami, ki zadostujejo najnovejšim normativom za novogradnje 9-letnih osnovnih šol. Obnovljena šola v Sečovljah ima zdaj 11 velikih učilnic, od tega 3 specialne učilnice (za naravoslovje, glasbo ter tehniko in likovni pouk). Vse so prostorne, od 60 do 75 kvadratnih metrov velike. Pridobili so tudi sedem kabinetov, pa kar 120 kvadratnih metrov veliko knjižnico in računalniško učilnico. Nekaj učilnic je letos povsem novo opremljenih, nekaj pa jih bodo še v naslednjem letu. Dvojna šolska telovadnica - velika več kot 1000 m2 - zadostuje za športno vzgojo osnovne šole Sečovlje, Podružnice osnovne šole z italijanskim jezikom in vrtec. Enota Vrtec Sečovlje deluje v novejši stavbi, ki jo redno vzdržujejo, v zadnjih letih pa ustrezno
vzdržujejo tudi podružnično šolo in vrtec v Svetem Petru.
KDO JE KDO?
Kdo so torej udeleženke in udeleženci vsakodnevnega dela v sečoveljskem vrtcu in šoli?
Učencev je letos 164, v vrtcu pa je 47 otrok.
Pa učitelji-ce?
Letošnje šolsko leto poučuje 156 učiteljic in učiteljev, v vrtcu pa je 6 vzgojiteljic in 2 pomočnici vzgojiteljice, tu so še psihologinja, tehnično osebje (3 kuharice, 2 čistilki in čistilni
шшмш /fll*^
Na otvoritvi obnovljene šole, ki je bila na dan letošnjega občinskega praznika (15.10.): ravnateljica Janja Štukl, Borut Pahor, ministrica dr. Lucija Čok, Milica Maslo in županja Vojka Štular.
" J .
servis), administrativno osebje (računovodji, tajnica) in ravnateljica. Skratka -so majhni, a jim je lepo.
Starši so prav tako prisotni: preko govorilnih ur in roditeljskih sestankov - na te zadnie večkrat povabijo tudi zunanje sodelavce, z nekaterimi pa
Renata Pravica, iz CKSG Portorož logope-dinja Nika Hribernik.
V vrtcu pa se z otroki ukvarjajo vzgojiteljice in sicer v Svetem Petru Vojka Mahnič in Sonja Grbec, v Sečovljah Majda Škola-ris, Danica Hribar Sirotič, Radica Kaligarič m Bojana Rudi. Pomagata jima pomočnici Jasmina Coronica in Lara Fojan Zanutto.
Za red in čistočo skrbijo: hišnik Dino Ruzzier, čistilki Marija Peroša in Radmila Barišič ter čistilni servis Haramija - Drina, Harami|a & Co.
J.Š.
V SEČOVLJAH
Zazidalni načrt Sečovlje - Košta
SEČOVLJANI BRANIJO ISTRSKO KRAJINO PRED BLOKOVSKO POZIDAVO
V začetku novembra se je iztekel rok za vložitev pripomb na predlog zazidalnega načrta Sečovlje Košta, ki je bil javno razgrnjen mesec dni. Na zboru krajanov v sečoveljskem gasilskem domu sta predstojnik občinskega Urada za okolje in prostor Boris Kočevar ter pro-jektantka Dubravka Kučinič Ota krajanom predstavila predlagani zazidalni načrt.
Kot ugotavljajo na piranski občini je nase-IjeKot ugotavljajo na piranski občini, je naselje Sečovlje eno izmed zadnjih, ki še imajo možnosti prostorskega razvoja. V nedavno predstavljenem načrtu je predvideno podaljšanje letališke steze za 200 metrov, kar naj bi omogočilo varnejše pristajanje in vzletanje letal. Območje bivšega rudnika naj bi v bodoče imelo turistično poslovno namembnost, Košta pa naj bi ostala stanovanjsko območje z novo gradnjo individualnih hiš in manjših stanovanjskih blokov. Na južnem bregu bi naj zgradili novo cesto, ki bi razbremenila sedanjo. Tako bi promet mimo cerkve proti gasilskemu domu potekal nekaj časa enosmerno, kasneje pa dvosmerno.
zazidalnemu načrtu s podobnimi ambicijami - predvideval je namreč gostejšo pozidavo, kot so jo potem sprejeli - so odločeni, da tudi tokrat ne bodo dovolili prehude degradacije avtohtone istrske krajine. Prepričani so, da so ohranjena zemlja, naravno okolje in čist zrak dandanes več vredni. Zato so se odločili za peticijo, ki jo je podpisalo okoli sedemdeset krajanov.
PETICIJA ZA OHRANITEV AVTOHTONE ISTRSKE ZEMLJE
V peticiji, katero je na zboru krajanov predstavila Neva Rodela, trdijo, da ponujene rešitve avtohtono istrsko krajino spreminjajo
Novost so predvsem visoki stolpiči na severnem delu Koste. Razlog, da se je Občina Piran in tudi njen svet, odločila predlagati tovrstvo gradnjo v podeželskem okolju, je konkuriranje za pridobitev državnih subvencij za neprofitna stanovanja. Da bi Občina ta sredstva pridobila, mora zadostiti nekaterim pogojem, predvsem zagotoviti cenejšo gradnjo, kar omogočajo prav visoki bloki.
Krajani, ki so se že pred dvajsetimi leti uprli
v betonsko naselje, s čemer se poslabšuje življenjsko okolje. Zdaj je Košta zanimiva naravna vzpetina z značilnimi terasami, potem pa naj bi na južni strani zrasli novi stanovanjski objekti (vrstne hiše), na severni stanovanjski bloki, podobni lucijskim. Potem so tu še nova parkirišča in cestne povezave. Slepa cesta k novim stanovanjskim objektom bi grobo zarezala v južni breg Koste in tako rekoč izničila terasasto krajino.
Ker je pod površjem sečoveljskega naselja in Košto speljanih vse polno opuščenih rudniških rovov in zračnikov, je velika verjetnost, da bi novo gradnje preobremenile tla. Krajani so zato zahtevali študije, ki bi preučile stanje in ocenile posledice.
Domačini so odločni, da svojih zemljišč ne prepustijo v korist pregoste poselitve kraja. Načrti namreč predvidevajo, da se za nove gradnje pridobi privatna zemljišča. Sedanji prebivalci se zdaj počutijo v slabšem položaju kot bodoči., saj bodo za nove prebivalce zgradili dostopne ceste in parkirišča za objekti, s čimer jim bodo ohranili neokrnjen razgled. Obstoječim hišam pa bodo zgradili pred nosom nove in jim zakrivali pogled.
Krajani Sečovelj pogrešajo tudi ustreznejše prostore za svojo krajevno skupnost, ki deluje sedaj v eni sobi. Pričakujejo, da se bo v bodočih novih zgradbah našel tudi primeren prostor za delovanje krajevne samouprave.
Od Občine zahtevajo prilagoditev načrtov, ki naj temeljijo na potrebah krajanov in kraja. Krajani torej odločno nasprotujejo gradnji slepe poti na južni strani Košte, previsokim stanovanjskim objektom (strinjajo se le z eno nadstropnimi hišami) in visokim stanovanjskim stolpičem (le do treh nadstropij). Cesta naj poteka nižje po dolini, najbolje po trasi kanalizacijske poti.
Predsednica Sveta KS Sečovlje Mirela Flego pa je pojasnila, da v krajevnem ovirati gradnje individualnih hiš, nasprotujejo pa visokim blokom, ki nikakor ne sodijo v Sečovlje. Prav tako pa vztrajajo, naj se cesta k šoli uredi še pred začetkom pozidave.
Sečoveljčani so prepričani, da mora biti gradnja prilagojena naravnim danostim istrske krajine in bo ljudem zagotavljala prijazno bivanje.
Alja Tasi
svetu nočejo stanovanjskih
November 2001
portorožan it. ll
Piranski dnevi arhitekture 2001:
Arhitektura in kontekst
Prvi Piranski dnevi arhitekture so se zgodili pred devetnajsimii leti in so nosili naslov Arhitektura v kontekstu. V naslednjih letih so teme sledile toku časa in skušale odgovarjati na aktualna vprašanja. Lanska tema srečanja je bila Ali hiša še gradi mesto? Letošnje srečanje - od 23. do 25. novembra v Kongresnem centru Bernardin - se znova vrača k vprašanju vloge, ki jo zavzema pojem konteksta v arhitekturi. Ali gre danes predvsem za fragmentacijo obstoječega, za pojavljanje novih pogojev urbanosti, povezovanja arhitekture in dogodka, medijev in strukture? Morda moramo, če hočemo razumeti današnji razvoj mest, gledati drugače, ker nam klasični pogled ne razloži raznoterih sprememb in dogajanj.
Dnevi arhitekture so se začeli z okroglo mizo o aktualni slovenski arhitekturi. Med tujimi predavatelji je bil zanimiv Anglež Andrew Benjamin, ki je govoril o kozmopolitski arhitekturi. Uporaba računalnika prinaša razvoj novega mednarodnega stila. Protiutež takemu razvoju ne more biti vrnitev k domačinski ahitekturi, temveč kozmopolitstvo. David Page je v svoji predstavitvi Kje je Škotska? izhajal iz pojma
kontekst, kot okoliščin, ki so pomembne za dogodek in dejstvo. Arhitektura obstaja kot oboje: dogodek in dejstvo. Za arhitekturo so pomembne tudi okoliščine kot so: kultura, zgodovina, fizično okolje, idr. Zanimivo je vprašanje, do kakšne mere so te okoliščine vpletene v arhitekturno dejstvo. David Adjaye prikaže svoj pristop k razvoju arhitekturnega besednjaka 21. stoletja. Njegova analiza se prične z naravo zgradb kot sestavin mesta in se razvije v
NEPREMIČNINE
tel: 05/67-10-200 GSM 041/345-544
PRODAMO:
•	SEČOVLJE - nedokončana hiša (pritličje cca 130 m2) in 635 m2 zemljišča, vsa infrastruktura. Cena 30.000.000,00 SIT
•	MALIJA - samostojna hiša 120 m2, 1207 m2 zemljišča, pogled na morje, možna menjava za stanovanje v Luciji ali Izoli. Cena 39.800.000,00 SIT
•	LUCIJA - trisobno stanovanje 82 m2, pogled na Lucan, vsi priključki. Cena 19.000.000,00 SIT
•	LUCIJA - enoinpolsobno stanovanje 41 m2, balkon, vsi priključki. Cena 13.000.000.00 SIT
•	LUCIJA - novejša vrstna hiša 140 m2. vrt. pogled na morje. Cena 48.000 000,00 SIT
•	LUCIJA - na frekventni lokaciji vpeljan kava bar-okrepčevalnica. terasa. Cena 35 000.000.00 SIT
KUPIMO:
•	hišo v Portorožu. Luciji
•	trosobno stanovanje v Luciji do I. nadstropja
Plačilo takoj
raziskavo uporabe svetlobe, materiala, prostora.
Axel Linemayr in Florian Wallnoefer pravita, da je uporabnik lahko pomembnejši za proces oblikovanja kot grajeno okolje, ki je lahko tudi brez kakršnekoli vrednosti. Vsekakor pa bi moralo obdajajoče mesto ali pokrajina igrati vlogo vizije prihodnosti in ne vloge danega dejstva.
Konec koncev bi naj bila okolica po vsakem še tako drobnem arhitekturnem posegu drugačna kot prej! Kajti arhitektura okolje spreminja, se ne ukvarja z branjem konteksta temveč s ponovnim pisanjem le tega. V okviru srečanja so bile odprte razstave: v galeriji Sv. Donat razstava del istrskega arhitekta Maria Perosse, v Meduzi 2 razstava del za študentsko priznanje Piranesi, v Mestni galeriji pa razstava del za glavno nagrado Piranesi.
Ob koncu srečanja lahko povzamemo, da je mesto - evropsko še posebej - kakršnega poznamo, vse manj kos številnim spremembam, ki so posledica sodobnega življenja, saj modernizacija korenito spreminja njegovo kulturo. V času številnih sprememb sodobnega sveta je vse jasnejša potreba po novem radikalnem programu in novi vlogi arhitekta.
Martina Tomšič
Nasilje nad ženskami, še vedno družbena realnost
Ženski forum ZLSD Piran je v sodelovanju z izolsko in koprsko stranko Združene liste socialnih demokratov 27. novembra v Portorožu pripravil javno tribuno o problematiki nasilja nad ženskami. Žal je nasilje nad ženskami, čeprav smo na pragu tretjega tisočletja, še vedno naša realnost. Kako bi lahko ta problem odpravili v civilizaciji, ki se je vseskozi izgrajevala z nasiljem, so razpredale gostje Alenka Kovšca, sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, poslanka v državnem zboru Danica Simšič, Milica Maslo z občinskega Urada za družbene dejavnosti ter Marija Perkovič, direktorica koprskega Centra za socialno delo.
■Z SOSEPNJE LUCIJE
KONČNO TUDI V LUCIJI!
Že dolgo smo pri nas pogrešali trgovino, ki bi poskrbela za vse tiste, ki radi ustvarjajo.
V	novem delu Trgovsko-poslovnega centra v Luciji je svoja vrata odprla trgovina UNIKAT art & hobby, ki jo vodi likovna pedagoginja Suzana Bertok.
V	trgovini ponujajo pestro izbiro umetniških materialov in pripomočkov za slikanje, risanje, kiparjenje... Bogato so založeni z različnimi materiali za hobby program, ponujajo tudi darilni program, pa vse potrebno za aranžiranje in uokvirjanje slik.
Poudariti je treba, da v trgovini Unikat art & hobby ne le prodajajo, temveč svojim strankam tudi svetujejo. Zanje ob sredah pripravljajo brezplačne predstavitve materialov in tehnik izdelovanja. V trgovini se torej lahko ne le založite z vsem potrebnim za ustvarjanje, ampak se lahko tudi marsičesa naučite!
Vsako soboto pa razveseljujejo otroke v delavnicah, ki potekajo v manjših skupinah pod strokovnim vodstvom. Lastnica trgovine, gospa Suzana, pa si tudi prizadeva, da bi v njenem Unikatu razstavljali in prodajali svoje umetniške izdelke tudi domači ustvarjalci.
Naj vam bo obisk trgovine izziv za lastno ustvarjanje! Mogoče boste v sebi odkrili umetniško žilico! Lahko pa boste občudovali ali celo kupili dela tukajšnjih ustvarjalcev.
A.B.
<.PAVEL &
ПП7
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, skampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Res
iii-Dancing i verna Lucija
/zdušje in okusi Mediterana s
PLESNIMI VEČERI V Restavraciji Taverna Lucija
Vsak petek in soboto v Restavraciji Täverna Lucija PLESNI VEČERI s priznanimi glasbenimi skupinami v spremstvu izvrstne mediteranske kuhinje.
Sensazioni e sapori Mediterranei CON LE SERATE DANZANTI al Ristorante Taverna Lucia
Ogni venerdi' e sabato al Ristorante Täverna Lucia SERATE DANZANTI con affermati gruppi musicali accompagnate da una prelibata cucina Mediterranea.
Tel. 05 690 5000
Restavracija
шк a mm J/^ јЦЈ2Si
ZLATO sesa
SIDRO
V PORTOROŽU
tel.: 674-50-74 &
Pizzerija
ZLATO ^^ SIDRO
V LUCIJI tel.: 677-02-04
se priporočata
OBSEVANI
Obsevanje je seveda lahko tudi zdravilna terapija, toda nas ob belokriški anteni obsevajo proti naši volji, brez zdravniškega recepta, vse dneve in noči, če spimo, ali če smo budni, že desetletja, vse po vrsti - bolne in zdrave - pa nikomur od odgovornih ni za to nič mar. Zdravila in tudi obsevanje, so vsa po vrsti tudi strupi s škodljivimi stranskimi učinki. Antena stoji sredi najgosteje naseljenega prostora na Piranskem polotoku, pa čeprav bi lahko že na njem ali nedaleč stran našli lokacijo, ki ni naseljena.
Vendar si ne delajmo utvar. Demontaža enega oddajnika, četudi srednjevalovnega, na drugi strani pa montaža desetih novih in neznanih, ne bi bila nikakršna rešitev. Antena mora z Belega Križa izginiti! Davku, ki smo ga že plačali, ni potreben še dodatek! Elektromagnetni valovi oddajnika vplivajo na dogajanje v atomih, zato možnosti, da to ne bi vplivalo na zdravje človeka, preprosto ni. Razvite in civilizirane države so zato v naseljenih okoljih omejile moč sevanja. V prejšnjem, oktobrskem Portorožanu smo lahko v Poročilu o elektromagnetnem sevanju, ki ga je napisal Marko Zorman, prebrali podatek, da je v Italiji - članici EU - v prostoru, kjer se ljudje zadržujejo največ 4 ure dnevno, dovoljena poljska magnetna jakost do 6V/m. V Sloveniji pa je - po vladni uredbi o elektromagnetnem sevanju - dopustna moč sevanja 126V/m oziroma kar 21-krat (!) več! Poleg tega pa slovenski predpisi čas dovoljenega obsevanja ljudi sploh ne omejujejo! To so naravnost zastrašujoča dejstva, nad katerimi se moramo zamisliti. To je podobno, kot bi voznikom motornih vozil dopustili, da sedejo za volan ne zgolj z do 0,5 promila alkohola v krvi, ampak z 10 promili, oziroma popolnima pijani. Z drugimi besedami to tudi pomeni, da so si posvečeni s tem predpisom kar sami podpisali bianco menico, ki jim dovoljuje, da nas lahko nekaznovano obsevajo po mili volji, kolikor se jim zljubi in nam tako pišejo potne naloge za brezplačna medzvezdna potovanja. Sodnikov za zaščito njihovih interesov ob tem sploh ne potrebujejo.
V pogovorih o tem problemu ljudje na Belem Križu navadno rečejo "saj vsi vemo, da je to škodljivo, toda gre za visoko politiko in interese močnih, zato tja prstov ni dobro vtikati." Osebno pa ob tem razmišljam, da lahko antena ubije mene in ljudi okoli mene, česa hujšega pa tudi mogočniki ne morejo narediti. Na sodišču se že dolgo pravdamo za odstranitev belokriškega SV-oddajnika. Že na začetku smo zahtevali sodno odredbo za izdelavo ekspertize o zdravstvenem stanju ljudi v neposrednem okolju antene, toda brezuspešno. Tu ne gre za vprašanje ene ali dveh bolezni. Obsevanje slabi imunski sistem in zato vpliva na celotno zdravstveno stanje ljudi. Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki plačuje račune za zdravljenje prebivalstva, ima za takšno študijo vse potrebne podatke. Podatki o višini plačanih stroškov za zdravljenje za vse vrste bolezni za 10.letno obdobje (n.pr. 1990-2000) prebivalcev z okolice SV oddajnika Beli Križ - bi v primerjavi s povprečnimi stroški na zavarovanca v državi - zagotovo dali 100 odstotno zanesljiv in natančen odgovor na vprašanje, ali je in koliko je to sevanje škodljivo. Ker odgovora na vprašanje, ki bi ali pomiril prizadete ali
odgovorne postavil pred odgovornost (in prisilil k ukrepanju), očitno oblastniki nočejo slišati, se takšne študije pač ne naredi! Pred leti smo iz zdravstvenih logov slišali trditev, da obolenj v občini Piran ni več kot drugje. Kar so naravnost cinični odgovori na tako pomembno eksistenčno vprašanje za ljudi. Ker moč sevanja pada s kvadratom razdalje od vira sevanja, ni vprašljiva vsa občina, temveč neposredno okolje SV oddajnika (pri tem ne smemo pozabiti, da so medtem na RTV Slovenija moč oddajnika izredno zmanjšali, v 80. letih 20. stoletja pa je bilo sevanje celo več kot 10-krat močnejša od današnjega - op.uredništva).
V zadnjem času lahko pogosto beremo o krutostih, ki so doletele tega ali onega mucka ali kužka. Ornitologi občudujejo ptice in se z vsemi močmi borijo za to, da iz njihovih bivališč (n.pr. mokrišč) preženejo vse, ki bi lahko ogrozili njihov življenjski prostor. Beremo lahko o zdravniških zmotah in napakah. Zeleni oziroma ekologi vseh vrst naj bi se borili za človeku zdravo okolje, pa da odpadkov, še posebej strupenih, ne bi trosili kar tako med ljudi. Odpadki so zgolj snovi na nepravem mestu! Kje ste bili vseh vrst ekologi svetlo in temno zelene barve, ornitologi, varuhi muck in kužkov, zdravniki in vsi drugi varuhi življenja in človekovih pravic, da bi povzdignili svoj glas tedaj, ko se je šele začela azbestna tragedija v soški dolini? Tako je tudi v primeru belokriške antene. Lažje je saditi smrečice in opazovati ptičke. Tam, kjer bi vas ljudje najbolj potrebovali, kjer je šlo in še gre za življenja ljudi, pa vas ni. Molčali ste in še molčite. Če pa zares mislite, da to sevanje ni škodljivo, povejte to na glas, prevzemite za to tudi odgovornost in predlagajte, naj vlada odpravi vsakršno omejitev jakosti elektromagnetnega sevanja. Niso krivi samo tisti, ki so anteno na Beli Križ postavili. Ljudje imamo tisto, kar si zaslužimo. Vsi in vsak sam pri sebi si moramo izprašati vest. Dokler tega ne bomo storili, bo oddajnik ostal, kjer je. Kajti vedeli smo, a smo molčali in nismo storili ničesar. Ali pa smo z idejo, ki je tja oddajnik postavila in ga še danes drži pokonci, celo soglašali in podpirali. Zato smo tudi sokrivi in soodgovorni za posledice: zase, za ljudi okoli nas in za tiste, ki šele prihajajo.
Jakob Čemažar
Primorski oglasnik
Tržni informator Primorske ZA VAS STIK S PRIMORSKIM TRŽIŠČEM
čevljarska 17, p.p. 721 6001 KOPER Tel/Fax: 05/626-11-66 E-mall: lnfo@prlmoriki-oglasnik.com http://www.pHmorski-oglasnik.com
BREZPLAČNI MALI OGLASI
NAJBOGATEJŠA ponudba NEPREMIČNIN in rabljenih AVTOMOBILOV na
Primorskem.
MALI OGLASI iz ITALIJE in HRVAŠKE
Kupite me lahko
VSAK PETEKJ


TVEGANJE ZA ZDRAVJE
(JEGLIČEVO POROČILO O SEVANJU)
Tako se glasi zaključek izvedenskega mnenja, katerega avtor je dr. Anton Jeglič. Strokovno mnenje o tem, kako vpliva sevanje sred-njevalovnega oddajnika na Belem Križu na prebivalce, ki živijo v njegovi okolici, je naročilo Okrožno sodišče v Kopru. Ne glede na to, da je medicinska znanost silno previdna in mora imeti vrsto izkustvenih zagotovil, preden lahko pokaže na neposredni vzrok določene bolezni ali poškodbe, pa je vendarle že ugotovljeno, da viri elektromagnetnega sevanja sproščajo precejšnjo količino energije, ki jo človeški organizem absorbira - toplotni učinki sevanja - kar povzroča nekatera obolenja, kot so migrene, slabo počutje, depresije in podobno. V nadaljevanju objavljamo izvleček Jegličevega poročila:
•	Na Belem Križu delujeta dva oddajnika na srednjevalovnih frekvencah 549 KHz in 1170 KHz. Izhodna moč vsakega oddajnika je 15 KW. Oddajnika delujeta istočasno, zato ju lahko obravnavamo kot sevalo na srednjevalovnih frekvencah z oddajno močjo 30 KW.
•	Na isti lokaciji je prvotno deloval srednjevalovni oddajnik z nazivno izhodno močjo 300 KW. Upravljalec ga je zamenjal z namestitvijo dveh 15 KW oddajnikov, kar ustreza današnjemu stanju. S tem se je skupna sevalna moč na Belem Križu zmanjšala za faktor 10.
•	Viri elektromagnetnih polj in sevanj so sevala kot so električni daljnovodi, telekomunikacijske in radarske antene in najrazličnejše električne naprave in pogoni od ekstremno nizkih frekvenc do mikrovalovnega frekvenčnega področja.
•	Razlika med umetnimi in naravnimi polji je velika. Izvori umetnih polj so lahko izredno močni, imajo stalno frekvenco in lahko tudi amplitudo, kombinacija enosmernih in izmeničnih polj pa omogoča nekatere fizikalne pojave resonančne narave, ki se lahko izražajo kot tveganje za različne tkivne in celične strukture. Tveganja pri človeku zaradi izpostavljanja neionizirnim sevanjem obravnava WHO (World Health Organisation) in to z namenom, da predlaga zaščitne standarde, ki jih potem sprejemajo posamezne države (ali Evropa kot celota). Predlogi WHO temeljijo na znanstveno preverjenih interpretacijah elektro-fizikalnih vpletenih mehanizmov interakcije elektromagnetnih polj z biološkimi elementi živih sistemov ob danes razpoložljivem biološkem znanju in medicinsko oceno škodljivosti obravnavanih procesov.
•	Medicinska stroka pa je pri ocenjevanju škodljivostih različnih vplivov zelo restriktivna, še posebej, če znanost ne zna razložiti mehanizmov in zakonitosti interakcije teh vplivov v organizmih, tudi če se izrazijo kot spremembe določenih bioloških parametrov pri laboratorijskih eksperimentih na živalih, rastlinah, celičnih kulturah ali v epidemioloških študijah na zajetih skupinah prebivalstva. Stroka in znanost danes lahko razložita le toplotne učinke neionizirnih sevanj na živa tkiva. Tehnični strokovnjaki lahko izračunajo, za koliko stopinj se bodo segrele posamezne tkivne strukture, izpostavljene poznani jako-sti določenega EM sevanja. Medicinska stroka pa presodi, za koliko
stopinj se posamezna tkiva lahko segrejejo, da to še ne povzroči nepopravljive škode. Na tej osnovi in z uporabo varnostnega faktorja so oblikovani danes sprejeti zaščitni standardi za električno, magnetno in elektromagnetno polje. Problem pa nastane zato, ker znanost ali stroka ne priznava pojavov in učinkov, ki jih ne zna razložiti in jih tudi medicina ne more oceniti kot neposredno škodo za organizem.
•	Vendar so učinki vplivov EM ugotovljeni v številnih raziskavah v laboratorijih in prav tako v epidemioloških študijah na ljudeh. Gre za spremembe srednjih vrednosti splošnih bioloških parametrov ali za spremembo raztrosa vrednosti, torej za signifikantna odstopanja od srednjih vrednosti opazovane skupine v primerjavi z neeksponirano enakovredno skupino. Znani so tudi rezultati raziskav, ki potrjujejo npr. povečano nastajanje ali razvoj rakastih tumorjev pri laboratorijskih živalih, spremembe v imunskem sistemu specifične skupine v epidemioloških študijah, povečano incidenco določenih obolenj ipd. in to v frekvenčnem pasu od ekstremno nizkih frekvenc do GHz področja radijskih oz. telekomunikacijskih frekvenc. K temu naj dodamo še dejstvo, da medicina številnih težav, ki jih čutijo obsevani posamezniki ali skupine, ki so izpostavljene sevanju radijskih anten ali drugih virov sevanja, ne priznava za škodljive. Gre za glavobole, migrene, pojave bolehnosti, slabega počutja, depresije itd. Prav tako pa so znani tudi rezultati številnih raziskav, ki v podobnih ali ponovljenih poizkusih v drugih eksperimentalnih laboratorijih niso ugotovile nobenih sprememb.
•	Zaključimo torej, da radijski oddajnik, ki oddaja radijske programe na Belem Križu, predstavlja tveganje za zdravje in vpliva na kvaliteto bivanja okoliškega prebivalstva. V skladu z ALARA načelom* pa naj bi obe strani prispevali za sprejem razumnih rešitev, torej za zmanjšanje sevalnih obremenitev.
prof.dr. Anton Jeglič,
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
ALARA NAČELO:
National Council on Radiation Protection je leta 1995 izdelal osnutek predlaga za ALARA smernice (As Low /Is Rationaly Achieveable - Tako malo, kot je racionalno dosegljivo). To načelo naj bi bilo moralna obveza vseh uporabnikov in proizvajalcev naprav, ki povzročajo EM polja. Zniževanje jakosti sevanj naj bi šlo do mej, ki še dopuščajo obstoj tehnologij sodobne civilizacije, kar naj bi se progresivno uresničevalo v 10. letih. Za frekvenčno področje 50 oziroma 60 Hz naj bi se danes v standardih sprejete varne meje za magnetno oz. električno polje znižale za približno 1000 krat.
Nega obraza Nega teles a A]uvreda masaža „ , n	Klasična masaža
*/\pzmat£Aa ^ала Božič t.p.
Pfa^i. 6320сго^.	Tui-na masaža
V/č	Depiladja
Marikura PedWura
SANITETNA HIŠA FARCOM
KOPER, ŽUPANČIČEVA 30
TEL: 05/62 72 533 ODPRTO OD 8.30 - 19 00 SOBOTA OD 8.30 - 12.00
•	INKONTINENČNI PROGRAM: Velika izbira hlačnih plenic in predlog za odrasle, pralni program za zaščito posteljnine in pralne inkontinenčne hlačke.
•	PRSNE PROTEZE, ortopedski nedrčki in kopalke.
•	PROGRAM ZA DIABETIKE: Velika izbira glukometrov, vse za nego nog, čevlji za diabetike, učenje uporabe glukometrov za osebno rabo.
•	ORTOZE: Opornice za hrbtenico, vrat, zapestje, gleženj, koleno, kilni pasovi, pasovi za korekcijo drže.
•	KOMPRESIJSKE NOGAVICE: Preventivne in kurativne, nogavice po meri, kompresijske rokavice.
•	PRIPOMOČKI ZA NEGO IN OSKRBO STOME: enodelni sistemi za col o, ileo in urostomo vseh svetovnih proizvajalcev - DAN SAC, CONVATEC, COLOPLAST
•	Dvodelni sistemi za colo, ileo in urostomo, pasta za nego kože
•	ORTOPEDSKA OBUTEV in ortopedski vložki.
•	TERAPEVTSKI PRIPOMOČKI: terapevtske blazine in žoge, pripomočki za razgibavanje rok, trakovi Thera-band za razgibavanje, žogice Thera - band.
•	PRIPOMOČKI ZA GIBANJE, STOJO, SEDENJE: palice za oporo, bergle,hodulje, sanitarni stoli, sedeži za kopalno kad in tuš kabino, nastavki za toaletno školjko
ZELENA ZDRAVILA, GRELNI PROGRAM MEDIMA, VELIKA IZBIRA MERILNIKOV KRVNEGA TLAKA - OMRON, RIESTER, ARTSANA
IZDAJAMO NA NAROČILNICE ZA TEHNIČNE PRIPOMOČKE V BREME ZZZS
Zaposleni smo zdravstveni delavci, ki vam bomo znali prisluhniti
in svetovati.
Vsak petek dostavljamo plenice, ki se izdajajo na naročilnico za tehnični pripomoček, na dom.
Pomorski krst bi lahko postal večja turistična atrakcija
Dijaki Srednje pomorske šole Portorož so že povsem vpreženi v šolski red, privadili pa so se tudi že na novosti, ki jih je kar precej. Kaj vse je novega, smo povprašali kar ravnatelja, prof. Franca Uljana, ki zagotovo o tem največ ve.
Letos je prvič stekel program Prometni tehnik, s čemer se je obogatila programska ponudba šole, hkrati pa je to tudi prispevek h krepitvi kadrovske, materialne in organizacijske funkcije šole. Letošnje šolsko leto šolo obiskuje kar precej dijakov in sicer jih je 319 (40 se jih izobražuje s samoizobraževanjem). V programu plovbni tehnik jih je 74, ladijskih strojnih tehnikov je 34, elektrotehnikov-elektronikov 140, 31 pa jih je vpisanih v novem programu prometni tehnik. Največ učencev je doma s tukajšnjega območja, prihajajo pa tudi iz preostale Slovenije (Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Bled, Škofja Loka, Trbovlje, Velenje, Vransko, Ilirska Bistrica idr.) Pohvaliti se je treba, da so bili letos potrjeni pred dvema letoma pripravljeni standardi izobraževanja, kar pomeni, da so spričevala pomorske šole tudi mednarodno priznana! V zadnjem času so šolo opremili s sodobno učno tehnologijo, kot na primer s simulatorji za pomorščake, sodobnim merilnim instrumentarijem za elektronike in drugo. Šola je tudi dobila več plovil, nazadnje šolsko ladjo Slovenija. Letos pa bo na šoli dosledno potekalo praktično izobraževanje v vseh programih, razširili pa so tudi program gledališke vzgoje in filmskih predstav.
Tudi letošnja tradicionalna prireditev Neptunov krst, se ni izognila novitetam, predvsem glede "humanizacije". Ravnatelj je zagotovil, da je bil z letošnjim krstom zadovoljen tako v vsebinskem kot organizacijskem pogledu. Prepričan je, da se bo ta, recimo mu humanejši pristop, uveljavil. Ne verjame pa, da bi to vplivalo na vpisovanje v šolo: "Če želi nekdo postati pomorščak, elektronik ali sedaj še prometni tehnik, ga sam "krst" - zlasti takšen, kakršen je že nekaj zadnjih let
-	ne more odvrniti od cilja! Letos pa se nihče - ne starši ne mediji
Turizem so tudi - otroci
Na sečoveljski osnovni šoli (v tej številki jo predstavljamo obširneje
-	op.ured.) so lani ustanovili svoj šolski turistični krožek, v katerega je vključenih enajst učencev letošnjega 6. in 7. razreda.
Že v lanskem letu so sodelovali na različnih prireditvah v Sečovljah: v čistilni akciji ex-tempore in krajevni šagri. Podrobneje so raziskovali tudi znamenitosti svojega kraja (lani so se posvetili sečoveljskemu župnišču in krajevnemu patronu svetemu Martinu). Letos pa bodo namenili največ pozornosti Sečoveljskim solinam - še delujočim in zapuščenim oziroma krajinskemu parku Sečovlje. Že na začetku tega šolskega leta so si ogledali del delujočih solin in Boteghin gospe Dore, kjer je vrsta zanimivih eksponatov. Obisk te trgovinice zato priporočamo vsem Člani turističnega krožka so nato v "Boteghinu" pripravljali vrečke s soljo, ki so bile namenjene gostom oglaševalskega festivala Zlati boben. Z lastnico trgovinice, gospo Doro so se dogovorili, da si bodo kdaj drugič ogledali tudi turistično pot, muzej ter izdelovali izdelke iz slanega testa, česar se že zdaj veselijo.
N.R.
- ni pritožil zaradi ravnanja višjih letnikov s prvošolci. Z vidika šole je prireditev pomembna po vzgojni plati. Dijaki spoznavajo preteklost, krepi pa se tudi pripadnost šoli, stroki in poklicu. Nenazadnje predstavlja Neptunov krst tudi privlačno turistično prireditev. Žal pa krsta ne v Portorožu ne v Piranu nihče ne izrabi dovolj v turistične namene!
Pa je dovolj podobnih prireditev po evropskih mestih, ki bi nam lahko bile za vzgled!" je prepričan profesor Uljan.
Ne gre pozabiti, da ima krst pomorcev tudi simbolični pomen, saj predstavlja enega od obrednih načinov vpeljevanja gusarskih pohodov in hierarhijo ladijskih posadk. Vsekakor krsta ne bi smeli ukiniti - celo nasprotno: prireditev je treba dopolniti, izboljšati (od scenarija, kostumov, oprave, itd...). Za to pa so potrebni ljudje, ki to znajo, denar in čas. Vsega tega pa šola nima.
Alenka Petrovčič
Strunjanski praznik kakija
V strunjanskem turističnem društvu Solinar so skupaj s kmetijsko svetovalno službo Koper 9. in 10. oktobra pripravili resnično izviren praznik v čast plemenitemu sredozemskemu sadežu - zlatemu jabolku, v naših krajih bolj znanemu kot kaki. Prireditev - finančno sta jo podprli Občina Piran in Agraria Koper - je vključevala razstavo likovnih in literarnih del na temo kaki, ki so jo pripravili učenci podružnične šole v Strunjanu ter Centra za usposabljanje Elvire Vatovec, pa razstavo kakijevih sort in slaščic iz kakija, na mini tržnici pa so ta sadež prodajali po ugodnih cenah. O kakiju v svetu in pri nas sta predavala strokovnjaka Irena Vrhovnik in Ivan Kodrič, Janko Brajnik pa je povedal, kako naj kaki sušimo in nazadnje je bilo povedano še, kako in zakaj naj ga uživamo.
ZfiKLJUČNe GRADBENA DELfl
Franjo PERÄS s.p. Senčna pot 17, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126
_KUL-(T)-URA__
Posebna nagrada revije Jana fotografinji Olgi Cerne
Občutek imam, da sem na pravi poti
V Kosovi graščini na Jesenicah je bila 4.oktobra letos otvoritev razstave Fotografinje se predstavijo, na kateri sodeljujejo poleg slovenskih fotografinj še predstavnice iz Avstrije in Češke. Letošnje leto se je na natečaj prijavilo 87 avtoric s 423 deli, med njimi pa je strokovna žirija podelila tudi dve posebni nagradi revije Jana za črnobelo in za barvno fotografijo.
Slednjo je za svoje delo "Pogled" prejela članica Fotokluba Portorož
Olga Černe, ki se s fotografijo ukvarja že nekaj let. Svoje fotografsko znanje si je pridobila s pomočjo tečajev in delavnic v domačem fotoklubu, kjer je že pet let aktivna članica. Po prenehanju opravljanja poklica višje medicinske sestre, si je za hobi izbrala fotografiranje. Dosegla je že nekaj vidnih uspehov in si tako pridobila pravico do prvega fotografskega naziva F3.
Ob svoji prvi večji nagradi pravi: "Vesela sem, da sem uspela. Ta nagrada mi veliko pomeni in občutek imam, da sem na pravi poti. Ob takih trenutkih dobiš tudi voljo za nadaljnje delo. V kratkem bom s fotografijami sodelovala še na natečajih na temo Kamen in Voda."
Svojo nagrajeno sliko je posnela, ko je spremljala svojega moža na službenem potovanju po Italiji. Na zanimiv motiv angela in goloba je naletela v Rimu, na Angelskem gradu. Motiv jo je prevzel in ob njem je kar nekaj časa izbirala kompozicijo.
Olga Černe tudi sicer živi precej polno življenje; je mati 26-letne hčere, rada potuje, živela je tudi v tujini - Angliji, Južni Ameriki in Rusiji, kjer je delala. Rada igra tenis in planinari. Med člani domačega
Nagrajena fotografija "Pogled" avtorice Olge Černe.
kluba vedno poskrbi za dobro voljo in je hkrati ena izmed najbolj aktivnih članic Fotokluba Portorož.
Barbara Dobrila
Teni d.o.o. Portorož ^
Liminjanska 96	J
tel: 05/6778-300 % impUterS	fax:05/6773-225 I
KJ/
v

o
Servis in prodaja računalniške opreme
1		NOT
		Montaža kovinskih
	;( j '! i	gradbenih elementov
	i j ;	ing. Stojan Božič s.p.
Aluminijasta okna, polkna, vrata,		
	verande, vetrolovi	
		Pobegi, Frenkova 9/a
	05/653 15 00, 041/653-122	
Foto klub Portorož že drugič pripravil državno razstavo barvnih diapozitivov:
Naš "Kamen" se je prijel
Na osnovni šoli Cirila Kosmača Piran, kjer ima Fotoklub Portorož tudi svoj sedež, so 19. oktobra letos pripravili projekcijo najboljših del in podelili nagrade ob zaključku natečaja, ki so ga naslovili Kamen. Na razstavi, ki je bienalna, je sodelovalo 77 avtorjev s 542 deli. Razpisani sta bili dve temi: Kamen in Prosta tema.
Predsednik FK Kluba Portorož Željko Jugo-vič je ob otvoritvi dejal: "Naš "Kamen" se je prijel. Da, malce smo že prevzetni, ko rečemo naš "Kamen". Ni bojazni, da se ne bi "prijel" še v tretje - čez dve leti. Zdaj smo polni načrtov za prihodnost." Strokovni izbor fotografij je opravila žirija, v kateri so bili predsednik fotografske zveze Slovenije Peter Pokom, znani fotograf Slobodan Simič in akademski slikar Mladen Baškovič. Peter Pokom, ki je predsedoval žiriji, je diapozitive na temo "Kamen" ocenil kot zelo raznolike. Kamen so fotografi predstavili kot sestavino narave in pokrajine, nekateri avtorji pa so mu dodali še ideološko komponento, ki je fotografiji doprinesla posebno vzdušje. Razveseljivo je, da so se predstavili tudi nekateri manj znani fotografi in z izvirnimi posnetki prijetno presenetili. Za slovensko fotografijo je nastop novih talentov spodbuda za ustvarjanje vseh generacij, kar bo zagotovo prineslo še višjo splošno raven slovenske fotografije. Portoroškemu fotoklubu, ki
deluje že štiri leta, je mentor priznani umetnik Radovan Ćok. Poleg predavanj in delavnic nudi Čok članom kluba tudi številne fotografske nasvete.
Barbara Dobrila
KU L-(T)-URA_
Kaj lahko beremo v zimskih večerih?
ZANIMIVE KNJIŽNE NOVOSTI V MESTNI KNJIŽNICI PIRAN
•	Tržaška knjiga avtorice Marije Pirjevec nam razkriva Trst kot mesto, ki je bilo v zgodovini in je še danes do neke mere tudi prostor slovenske kulture in književnosti.
•	V knjigi Lepo je biti milijonar - TV kviz je zbranih skoraj 1000 vprašanj, ki so jih sestavili v ekipi TV kviza.
•	Ljubitelji pisateljice Amande Quick bodo poleg njenih uspešnic Zapeljevanje in Ljubica veseli še dveh novih ljubezenskih romanov Afroditin prstan in Prevara.
•	Knjiga Portret nemirne Američanke ameriške pisateljice Susan Smith Nash je sklop "neodposlanih" pisem, ki nam razkrivajo vsakdanje življenje povprečne ženske.
•	Roman Gluhota pisatelja Jožeta Hudečka pripoveduje o upokojencu, ki živi sam in osamljen v stari Ljubljani.
•	Roman Mansarda je zadnji roman avstrijske pisateljice Marlen Haushofer, ki jo je žensko gibanje sredi osemdesetih let ponovno odkrilo in jo postavilo ob bok Virginiji Woolf. Junakinja romana je ženska, ki živi v urejenem meščanskem zakonu, v katerem na videz ni večjih razpok in nesporazumov.
•	Knjiga avtorja Doug Weada, pisatelja, govornika in podjetnika svetovnega slovesa, z naslovom Tuj strokovnjak s poslovnim kovčkom je berilo za vse, ki imajo velike poslovne cilje.
•	Knjiga Ostali bodo samo žeblji je potopisno delo, ki opisuje Slovenijo, kot jo vidi tujec. Avtor Christopher Merrilla je v svojih opisih dokaj kritičen do Slovenije in zlasti do Slovencev.
Za vas izbor pripravila: Olga Drenik, višja knjižničarka
SULLE ALI DELLE FARFALLE
In ottobre gli alunni della scuola elementare "Vincenzo de Castro" di Pirano presso la galleria Pečarič hanno presentato la loro fiaba ARABELLA. Perche Г hanno scritta ed illustrata loro, gli alunni! I piccoli autori sono: Bruno Bernardis, Aleksander Spremo e Haris Hatič che hanno scritto il testo ma autori pure delle illustrazioni assime a Dora Kovač, Monika Titovšek, Peter Kasal, Nina Russo e Matej Titovšek, seguiti dalle insegnanti Sonia Mugherli e Irene Favet. I temi centrali della fiaba, premiata al concorso "Sulle ali delle farfalle" di Bordano, parlano della diversita' che diventa integrazione, dell'accettazione degli altri e dell'importanza dell'amicizia. Questi sono i valori in cui crediamo e che la scuola trasmette, ed e straordinario come i bambini abbiano saputo sintetizzarli con grande inventiva e creativitä.
E ineguagliabile la capacitä dei bambini di "sentire" determinate problematiche. Ecco perche la fiaba "Arabella" diventa una metafora per la nostra societä multiculturale e plurietnica e alio stesso tempo invia un messaggio di pace. Anche i colori tenui delle illustrazioni che accompagnano il testo, danno la misura del candore, della creativitä e della sensibilitä dei giovanissimi autori.
Non e un caso che il libro venga pubblicato in tre lingue (italiano, sloveno e tedesco) nel 2001, anno europeo delle lingue.
Marisa Rogič
Otroci o gasilcih
Če še niste vedeli - oktobra je mesec požarne varnosti! Zato so učiteljice 3. razredov osnovne šole Cirila Kosmača Piran svoje učence odpeljale na ogled Gasilskega doma v mestu, kjer jim je gasilec Peter pripovedoval o zgodovini gasilskega društva in o prostovoljstvu, jim predstavil poklic in opremo gasilcev,... Potem so otroci - polni novih vtisov - o gasilstvu izdelovali plakate, pisali spise, itn. Preberite si dva:
GASILEC
fjasi/ee mota /i/i ^<z/o Jtojt /r-or-a /en in Jto^ftm-en.r\jegot- Jto/i/ic Je ^e/o fa^rt/c, saj se mota r-e/i/co/cia/ sftofiiijc/i j rajnimi ne rat -n os/m i. /jasi/r i se tt/crayaJo samo s Jto^ati, amjia/c motajo /-.iti Jiri&o/n i ftii r-se/t natar-ni/t nesteča/t, Jt tome/ni/t nest era/t in га^пг/i f/t fifj i/t t era/i. SJoieJ ij /es/a /a/t/co ris/i »no, f/aje nji/tov Jto/c/ie jr/o nevaten. 'fjasi/ci so /a/t/co /ttos/oro/jri a/i Jta ft tojesio -na/ei.
Nika DOMINIK
DELO GASILCA
rJe/o yasi/ea je jo/o Jtes/to. fes/no so r- JttiJttar/jenos/r. /Po/c/i-femoji/t na s/o vi/ho JJ2 in /a/ujJ/t tir/e/o najtomoe. (fjasi/ee mota /i/i /t i/e t in s/t te/en. ,Xji/tovo f/e/o Je ye /o ya/t/erno in najt o? no. fjnsi/ci fjasijo nata r-o in /tise. SJttf/i r- Jttome/ni/t nesteea/t so ft tiso/ni, saj tešajejo /jttf/i /j ta y/i/in. fee/no so iyjtos/ar/jeni ne rat -nos/i. />//o/e t Je meser rats/ra Jttee/Jtoyati, ya/o s (Je naš ta^tee/ o<f /ee/a i/s /c i f/on t.
Sara TOMAŽIN
Alen Matjašec, 2. razred Osnovne šole Sečovlje: Požar v gozdu.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA S 24.11.2001 ZARADI PRENEHANJA DEJAVNOSTI ZAPIRAMO FOTOKOPIRNIM V PROSTORIH SPLOŠNE PLOVBE d.o.o., OBALA 55 V PORTOROŽU.
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA VAŠO DOLGOLETNO ZVESTOBO IN VAS VSE LEPO POZDRAVLJAMO.
TINTA d o o.
Obala 55, Portorož
f(\ ' ^^^ KOLESARSKI CENTEI
CENTER KOPER TEL. 6398804
NOVO - SEDAJ TUDI SERVIS V KOPRU
AKCIJA V NOVEMBRU IN DECEMBRU
-	BREZPLAČNO KONZERVIRANJE KOLES (PRANJE, ČIŠČENJE, PODMAZOVANJE)
-	SHRANJEVANJE KOLES ČEZ ZIMO V PRIMERNIH PROSTORIH
-	PRODAJA KOLES - NA 12 MESECEV BREZ OBRESTI
-	NA GOTOVINO 10% POPUST
RIT0ŠA SERVIS IN PRODAJA KOLES IN INVALIDSKIH PRIPOMOČKOV
IZOLA TEL. 6401240
Slaščičarna

w
v Portorožu in butik najizvrstnejših slaščic
v Luciji vas vabita s svojimi dobrotami.
ODPADKI NAŠI VSAKDANJI
Stranski produkt sodobne civilizacije so tudi gore odpadkov, s katerimi se vsaka skupnost po svoje spopada. Kam z vsemi temi smetmi, ki so druga, temna stran moderne družbe, preplavljene z množico izdelkov, odetih v bahavo, pisano embalažo, katere funkcija je predvsem pritegniti pozornost potrošnika? Kam z množico odsluženih strojev (gospodinjskih, industrijskih...), nevarnih odpadkov? Če vsega tega ne bomo znali pospraviti za sabo, se bomo še zadušili v lastnem gnoju!
Na območju naše občine je za področje katerem je naveden krajevni in časovni
smeti uradno zadolženo javno podjetje Okolje Piran, ki je v zadnjem času močno razburilo lokalno javnost predvsem z velikimi podražitvami odvoza odpadkov. Je pa tudi druga stran tega drastičnega povišanja cen: da si v Okolju prizadevajo tudi izboljšati svoje storitve in s tem poskrbeti za čistejše okolje. Kako?
•	Pred sprejetjem Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (U.Objave, št. 18/01) so v Okolju kosovne odpadke zbirali le enkrat letno v tako imenovani Akciji čiščenja okolja. Da bi zmanjšali količino odloženih odpadkov in s tem podaljšali življenjsko dobo deponije, so že pred uveljavitvijo Odloka ločevali staro železo, karton in akumulatorje.
•	S 1. septembrom letos je Okolje povečalo frekvenco odvoza kosovnih odpadkov in sicer enkrat mesečno, v mestu Piran pa celo enkrat tedensko. (Vsako gospodinjstvo je prejelo letak, na
potek zbiranja kosovnih odpadkov, kar smo objavili tudi v Portorožanu št. 9). Odkar je zbiranje mesečno, se je nabralo septembra 86 ton in oktobra pa 97 ton odpadkov v kosih
•	Staro železo odlagajo posebej na deponiji, vse dokler se ga ne nabere večja količina, ki jo podjetje Surovina spreša in odpelje. Do novembra letos se je nabralo 133 ton starega železa.
•	Karton zbirajo že od leta 1996. Zbran karton prešajo in shranijo na Fornačah, dokler ga podjetje Papir servis za predelavo odpadkov ne odpelje. Letos je bilo kar 116 kartona.
•	Na ekološkem otoku na deponiji, je tudi poseben zabojnik za akumulatorje, ki ga je postavilo podjetje "TAB d.d. Mežica", registrirano za odvoz nevarnih odpadkov. Občani lahko brezplačno oddajo akumulatorje v namenski kontejner ali pa ob akcijah zbiranja
nevarnih odpadkov.
•	Zbiranje nevarnih odpadkov bo potekalo dvakrat letno (v pomladanskem in jesenskem času). Oktobra je že bilo zbiranje pri gospodinjstvih (akumulatorji, zdravila, ostanki barv, lakov, motorna olja, kisline...), o čemer so bili občani obveščeni. Ker JP Okolje ni registrirano za odvoz nevarnih odpadkov, je akcijo tehnično izvedlo podjetje Letnik-Saubermacher d.o.o., Lenart. V akciji so zbrali 4,7 tone nevarnih odpadkov. Prevladovali so akumulatorji, 52.5%, 24.2% ter barve in laki 12.1%
•	V začetku naslednjega leta bo uvedeno ločeno zbiranje papirja in stekla. V drugi polovici leta 2002 pa ga tudi ločeno zbiranje organskih odpadkov. Pred tem bo vsako gospodinjstvo prejelo zloženko z navodili. Posebej pa bo Okolje ločeno zbiranje predstavilo učencem osnovnih šol.
L.S.Z.
«r* t***
'd&L
organizira v mesecu novembru in decembru
USTVARJALNE DELAVNICE
vsak PETEK ob 17.00
za mladostnike in odrasle
vsako SOBOTO ob 10.00 in ob 1 1.30
za otroke
vsako SREDO od 16.00 do 19.00
BREZPLAČNE PREDSTAVITVE
raznovrstnega materiala in neskončnih možnosti pn ustvarjanju in oblikovanju najrazličnejših izdelkov
28. nov Okraševanje predmetov v tehniki mozaika
05. dec Izdelava novoletnih okraskov 12. dec Izdelava malih daril za velika
presenečenja 19. dec Oblikovanje darilne embalaže iz papirja in kartona
Obnlu 1 14, 6.Ч90 Pofkvo/ IPC I in ,|u To! ./fax 05/ 677 ') 1 7/, G SM- ОЛ I / 8<VV I 20
iN
Pet minut z Robertom Turkom, predsednikom SK Portorož
20 čudovitih let portoroških smučarjev
V naši občini bi verjetno težko našli klubsko sredino, ki bi s svojo množičnostjo bolj opravičevala svoj obstoj kot Smučarski klub Portorož, kateri letos praznuje 20-letnico delovanja. Ob tej priložnosti smo poklepetali z Robertom Turkom, dolgoletnim predsednikom kluba.
Portorožan: 20 let je dovolj dolga doba za pogled na prehojeno pot...
"V tem obdobju se je zgodilo veliko stvari. Denimo klub je vodilo že pet predsednikov, Božo Kuželj, Vlado Štrukelj, Stane Žnidarčič, Franc Bizjak in jaz, ki sem v tej vlogi že poldrugo desetletje. Zelo pomemben za delovanje kluba je bil ves čas Zdenko Vozlič,
današnji direktor Športnega centra Piran. Na sobotnem smučarskem plesu (opomba: s Turkom smo se pogovarjali pred smučarskim plesom, 24.novembra) bomo zaslužnim za delovanje kluba podelili priznanja."
Portorožan: Smučarski klubi pri nas so znani po številnem članstvu, kaj pa portoroški?
"Naš klub v zadnjih letih šteje v povprečju okrog 500 članov. Gre kajpak zlasti za družine, ki se udeležujejo sobotnih izletov na italijanska smučišča, zlasti v Piancavallo. Na teh izletih smučarjem vseh starosti v obliki tečajev nudimo osnovno smučarsko izobrazbo, imamo kar 40 smučarskih učiteljev. V zadnjem obdobju smo naš program popestrili s tečaji deskanja. Dvakrat letno pripravljamo zimovanjaza otroke."
Portorožan: Udeležujete se tudi tekmovanj. Kako ste uspešni?
"V začetku je bil klubski tekmovalni program zastavljen kar ambiciozno. Člani so se denimo udeleževali tekmovanj za jugoslovanske FIS točke. Pozneje smo se vrhunskim tekmovanjem nekako odpovedali, saj tak pristop
zahteva ogromna finančna sredstva in profesionalno organiziranost. Ker smo povsem amaterski klub, smo se omejili na klubska in medklubska tekmovanja ter na mednarodni Pokal prijateljstva treh dežel. Na teh tekmovanjih smo po pravilu zelo uspešni."
Portorožan: Voditi klub s tolikšnim članstvom ni mačji kašelj. Kje ob svojem delu (mag. Turk je biolog, zaposlen na Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran - op.uredn.) najdete čas še za klub?
"To je res velikanski zalogaj. Seveda pri vodenju kluba, zlasti pri organizaciji naših tradicionalnih prireditev, smučarskega sejma in smučarskega plesa, sodeluje ogromno število članov. Najbolj prizadevna sta vsekakor Miro Mušič in Tone Kovačič in si zaslužita posebne pohvale. Delo v klubu, razen poučevanja, je prostovoljno. Vseh opravljenih ur se ne da prešteti. Vsem se moram zahvaliti za njihov prispevek k ustvarjanju prijetne športne in družabne sredine.
Pogovarjal se je Andrej Žnidarčič
Uspešen ženski mednarodni turnir Balinarskega kluba Prijatelji
Oktobra so članice in člani Balinarskega kluba Prijatelji Portorož na balinišču BK Antena na Belem Križu pripravili mednarodni ženski balinarski Turnir prijateljstva Portorož 2001, katerega se je udeležilo devet ženskih ekip iz Trsta, Žiri, ekipa Jadrana iz Kozine-
Hrpelj, Gabrovice, ekipa Trta iz Sv. Antona, 4. julij iz Kopra, Arigoni iz Izole ter domači ekipi Prijatelji 1 in 2.
Turnir je - kot počastitev občinskega praznika - potekal v lepem sončnem vremenu in prijetnem vzdušju. Po celodnevnem tekmo-
ИшшвШЈгоЈшшЈК
vanju so se izkazale organizatorice turnirja, saj je v finalu ekipa PRIJATELJI-1 premagala ekipo PRIJATELJI-2 z rezultatom 9:3, v malem finalu pa je ekipa GABROVICE premagala ekipo TRSTA z rezultatom 10:4. Udeleženci se nadejajo, da se bodo srečali spet naslednje leto, na prijateljskem turnirju 2002.
Z.T.
Opravičilo
Pri predstavitvi Osnovne šole Lucija v prejšnjem Portorožanu pod naslovom Kdo smo v Osnovni šoli Lucija? mi jo je zagodla pozabljivost. Izpustila sem ime Jožice Lovrec - Purič, ki že dolga leta poučuje na podružnični šoli v Strunjanu. Gospe Jožici Lovrec-Purič se za to iskreno opravičujem.
Neva Strel Pletikos
Bogdan Pajek, vodja ženske odbojkarske sekcije pri ŠD Piran-Pirano:
"Cilj je napredovanje v drugo ligo!'
Ženska odbojkarska sekcija pri ŠD Piran-Pirano uspešno tekmuje v tretji državni odbojkarski ligi - zahod. V času našega poročanja je na drugem mestu, takoj za mlado ekipo Kopra. Kot pravi Bogdan Pajek, neutrudni
vodja sekcije, je z novim trenerjem Goranom Jovičičem, sicer članom trenerskega štaba državne reprezentance, ter štirimi okrepitvami iz drugih obalnih klubov njihov letošnji cilj prvo mesto in napredovanje v drugo ligo.
Pajek: "Napredovanje ne bo lahka naloga. Že velikokrat se je zgodilo, da smo po jesenskem delu prvenstva vodili, v nadaljevanju pa popustili in se za napredovanje obrisali pod nosom. Tokrat bomo še prav posebej pozorni na to nenavadno popuščanje motivacije. Če bomo ocenili, da se zna zgodba ponoviti, se bomo v zimskem prestopnem roku še dodatno okrepili. V drugi ligi bi se radi najprej ustalili, v nekaj letih pa bi začeli razmišljati o napredovanju v prvo ligo.
Po Pajkovem prepričanju je organiziranost ženske odbojke na Obali na dovolj visoki ravni, da bi lahko imeli dva prvoligaša.
"Štirje obalni klubi smo se dogovorili za medsebojno strokovno pomoč, trenersko izmenjavo, skupno organizacijo strokovnih seminarjev, prost prehod igralk iz kluba v
klub (brez odškodnin), delo z mladimi in tudi skupno iskanje sponzorjev. Prepričan sem, da je le povezovanje moči prihodnost."
Značilnost slovenske ženske odbojke je, da dekleta po končani srednji šoli prenehajo z igranjem. Nič drugače ni v Piranu in drugod po Obali.
"Na našem koncu se z mladimi dela izjemno dobro, v vseh kategorijah se lahko pohvalimo z zavidljivimi rezultati in vrsto izjemno nadarjenih odbojkaric. Naša prednost je, da igramo odbojko vse leto. V hladnejšem obdobju leta v lucijski športni dvorani, poleti na mivki na Bernardinu in Portorožu. Odbojko v okviru izvenšolskih dejavnosti poučujemo na piranski in lucijski osnovni šoli, v kratkem jo bomo začeli tudi na sečoveljski. Res smo lahko ponosni na mlade igralke, na žalost pa dekleta tako urno odnesejo pete iz odbojke. Po mojem mnenju je to, kako igralke obdržati, problem, s katerim se bo v prihodnosti treba najresneje spopasti."
Andrej Žnidarčič
MCCO^D
moška oblačila najboljših domačih proizvajalcev
nasproti Disconta v Luciji tel.: 05/6770-620
vas vabi, da jih obiščete vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ob sobotah od 8. do 13. V decembru bo trgovina odprta non-stop.
Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož
GSM: 041/618-541 639-283 630-91 I 718-142 Tel.: 05/674-62-30 Fax: 05/677-04-26
^^ MSSŠ JtSB& ШШ
iSBE
4«
k. d.
Obala 55, PORTOROŽ
PONOVEN KONEC VESLANJA V PIRANU ALI DOKONČNA UREDITEV PROSTORSKE
PROBLEMATIKE?
Po ponovni obuditvi veslanja v naši občini pred enajstimi leti v Sečoveljskih solinah se je Veslaški klub Piran takorekoč iz nič povzpel med trenutno tri najboljše veslaške klube v državi (VK Bled, VK Piran in VK Dravske elektrarne Maribor so na letošnjem državnem prvenstvu osvojili največ odličij). Ponaša se z naslovom svetovnega prvaka, ki ga je med mladinci leta 1999 osvojil Patrik Fonda v dvojnem četvercu. Zadnjih nekaj let veslači tega kluba pomembno krojijo slovenske mladinske reprezentančne vrste in se odlično uvrščajo na svetovnih mladinskih prvenstvih in mednarodnih regatah. Zdaj so najvztrajnejši veslači "zrasli" tudi v člane, tako da bo klub prvič v svoji zgodovini imel močno in številčno člansko ekipo, ki se bo borila za vstop v člansko reprezentanco Slovenije.
nili čolne in poskusili kulturne dediščine občine.
Kot kontrast tekmovalnim uspehom pa so
nemogoče razmere, v katerih klub deluje od ponovne ustanovitve leta 1990. Sedanji leseni objekt v Sečoveljskih solinah so postavili starejši člani kluba sami, s prostovoljnim delom. V solinah so uživali gostoljubje takratnega upravljalca - podjetja Droga in kasnejšega Soline d.o.o. Zdaj, ko so zemljišča prešla pod upravljanje države, se je pojavilo vprašanje obstaja prostorov, in s tem dejavnosti, kluba. Zato se z vsemi močmi trudijo za pridobitev širše družbene podpore, da bi tako ohranili veslanje v Piranu.
Piranski klub veslačev VK Piran je bil prvič ustanovljen leta 1887 in je najstarejši veslaški klub v Sloveniji. Najprej je imel prostore v samem mestnem jedru Pirana, na Punti, kasneje so zgradili nov objekt neposredno ob gledališču Tartini. Leta 1966 so ga porušili in tam zgradili Hotel Piran. Veslaški klub so začasno preselili na lokacijo opuščene zgradbe v ladjedelnici na Bernardinu. Ko so leta 1974 začeli graditi turistično naselje Bernardin, so stavbo podrli. Čolne so začasno shranili v veslaških klubih Izola in Koper, VK Piran pa je ostal brez prostorov in dejavnosti.
Leta 1979 so se starejši člani VK Piran odločili postaviti začasno leseno barako ob čolnarni Pomorske šole, kamor so shra-
obuditi veslaško dejavnost, kar pa ni uspelo in vse skupaj je šlo v zaton. Leta 1990 so se vrste bivših veslačev ponovno strnile. S prostovoljnim delom članov kluba in staršev mladih veslačev so postavili lesen objekt v Sečoveljskih solinah. Dve leti kasneje se je začelo sistemetično delo z mladimi silami, ki so v solinskem kanalu Grande našli idealne pogoje za treninge.
Začetna zagnanost in vztrajnost pri oživljanju veslanja je prerasla v strokovno dobro organizirano dejavnost, kar dokazujejo rezultati, ki so pripeljali v klub veliko mladih športnikov. Sedanji objekt pa žal poka po šivih, saj je pretesen za hrambo 25-tih čolnov. Trenutno v klubu trenira med 40 in 50 mladih veslačev, kar presega razpoložljive normative kluba. Prepričani so, da je zdaj napočil trenutek, da družba oz. država prisluhne njihovim potrebam. Zato so Ministrstvu za okolje in prostor naslovili prošnjo dodelitev prostorov in upravljalsko koncesijo za enega od že obstoječih objektov v Sečoveljskih solinah. Ministrstvo pravi, da obstoječi predpisi za urejanje krajinskih parkov veslaštva ne omenja. V bodoče pa bo veslače treba tudi uradno vključiti v solinski prostor.
Proti veslaškemu športu v zaščitenih solinah nimajo nobenih pripomb niti na strogem Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in
Pomoč pri urejanju prostorske problematike je veslačem obljubila tudi piranska županja Vojka Štular, ki je v počastitev letošnjih športnih uspehov sprejela sedmnajst veslačic in veslačev, dobitnikov medalj na letošnjem državnem prvenstvu, udeležence mladinskega svetovnega prvenstva v veslanju ter vodstvo kluba. "Veslanje je v Piranu avtohtoni šport, zato sem trdno prepričana, da moramo temu športu v občini Piran posvetiti več pozornosti. Pa ne samo zato, ker so mladi dosedaj dosegali odlične rezultate. Seveda ne moremo mimo dejstva, da veslaški klub deluje v zelo skromnih pogojih in zato smo tudi v strategiji razvoja športa v občini Piran to natančneje opredelili. Sedaj se nam kaže možnost, da bi v sodelovanju s Solinami d.o.o. v Sečoveljskih solinah lahko pridobili v uporabo zapuščeni del velike hale, ki je v neposredni bližini sedanjega kluba. Upam, da bomo dosegli dogovor tako s Solinami kot z državo in da se bo v krajšem času pogoji lahko spremenili. Kajti rezultati, ki jih mladi
Veslači na obisku pri županji.
veslači dosegajo, zahtevajo posebno pozornost," je ob tej priložnosti izjavila županja Štularjeva.
Seveda se zdaj v VK Piran nadejajo, da se bo načelna politična in strokovna podpora tudi "materializirala" v obliki prostorov, ki bi omogočili normalne pogoje za izvajanje tako uspešne dejavnosti.
Alja Tasi
Reakcija na članek, objavljen v Portorožanu št. 10: Obrtna cona v Luciji: pravna država ali teksas?
ZAKAJ V OBRTNI CONI PRAVZAPRAV NI OBRTNIKOV?
Ob branju članka objavljenega v Portorožanu št. 10 OBRTNA CONA V LUCIJI: PRAVNA DRŽAVA ALI TEKSAS? so me posamezne ugotovitve in trditve prizadele do te mere, da sem se moral oglasiti. Govorim v svojem imenu - kot prizadeti občan in poslovodja TC Merkur v lucijski obrtni coni - in v imenu mojih sodelavcev.
Prva stvar, ki bi jo želel pojasniti oziroma razčistiti, je dejstvo, da se izpostavlja v negativni luči priznana slovenska podjetja, poudarjam "naša slovenska" podjetja, Merkur in Tuš. Slednja namreč nista gradila "spornega" objekta v Luciji; objekt je bil "grajen" za trg. Podjetji Tuš in Soča Koper (ne Merkur) pa sta bila kupca prodajnih prostorov.
Trgovsko podjetje Soča Koper in še prej Mavrica sta bili v občini Piran prisotni takorekoč od same ustanovitve leta 1954. V "najboljših" letih je imela Soča v mestu Piran štiri poslovalnice, v Luciji pa dve. Hudi časi so se za občane in zaposlene pričeli z znanimi prometnimi zaporami mesta Piran. Doživljali smo vse mogoče: od tega da so kupci plačevali kazni zaradi nepravilnega parkiranja do tega, da preprosto niso prihajali več. Šlo pa je seveda za kupce iz vse občine Piran, to je tudi tiste iz Portoroža, Lucije, Sečovelj, Strunjana in ostalih krajev. Trgovine so postale nerentabilne, kupci pa nezadovoljni. In samo logična posledica je, da so začeli odhajati drugam, v Izolo, Koper, Trst,...
To je tudi bil osnovni razlog, da je želela Soča pridobiti ustrezne poslovne prostore na takšni lokaciji, kjer bi bil mogoč normalen dostop. Sočo je vodila želja, da bi uredila ustrezen - sodoben trgovski objekt, kakršnega zahtevajo potrebe sedanjega časa in enako kot je to storila že prej v Kopru, Izoli, Sežani,... Zato smo se v Soči tudi odločili za nakup prostorov v obrtni coni Lucija v objektu, ki ga je zgradilo podjetje PREFAB.
V tem obdobju, oziroma že nekoliko prej, se je - zaradi znanih razmer na področju trgovine v Sloveniji (začelo se je predvsem zaradi prihoda tujih trgovcev) - sklenilo partnerstvo med Merkurjem in Sočo. Merkur je z nakupom Sočinih delnic postopoma postal takorekoč 100 odstotni lastnik Soče Koper. V svoji poslovni strategiji se je v letu 2000 odločil, da bo prodajo tehničnega blaga v celotni Sloveniji (tudi hčerinskih podjetjih) opravljal pod blagovno znamko Merkur. To je tudi razlog, da se je ob otvoritvi trgovine v Luciji začelo poslovati pod firmo Merkur in ne Soča, ki je sicer kupila poslovne prostore.
Vse to navajam zaradi tega, ker je samo splet okoliščin pripeljal do tega, da je na objektu napis Merkur in ne Soča, ki je - ko že rečeno - v občini Piran prisotna že 46 let.
Mi - zaposleni v Soči smo bili tisti, ki smo vztrajali, da si tudi občani občine Piran zaslužijo ustrezen trgovski center, z ustrezno ponudbo! Kar potrjuje tudi sedanji obisk
kupcev in njihovo pozitivno mnenje o trgovini in njeni ponudbi.
Kot poznavalec razmer v piranski občini in obrtni coni Lucija, pa se sprašujem, ali kdo sploh pozna resnične razmere v lucijskem predelu namenjenemu obrtnikom. Naj nekdo pride in prešteje "prave" obrtnike, ki so tam sedaj, pa tudi pred gradnjo novega objekta. Ali je kdo sploh v resnici ogrožen? Ali je to ugotovljeno na podlagi številk rezultatov poslovanja bilanc - prej in sedaj? Naj se korektno, to je na mestu samem, pokaže, komu je onemogočen dostop do njegovih objektov! Naj se tudi formalno-pravno razjasni, kaj je dostopna pot! Naj se objektivno oceni vprašanje kolesarske steze in zelenic - katerih zelenic?
Upam si trditi, da je obrtna cona veliko pridobila, pridobili so tudi krajani. Samo nepoznavalci in špekulanti lahko govorijo o ogroženosti obrtnikov. V obrtni coni Lucija je še veliko - ogromno - prostora za obrtnike. Naj se raje kdo vpraša, kje so ti obrtniki in zakaj jih pravzaprav ni! To pa je prav gotovo druga zgodba, bilo bi pa verjetno zelo koristno kritično spregovoriti o tem problemu zaradi obrtnikov samih in vseh ostalih. Tudi mi si jih želimo, čim več, ker se lahko dopolnjujemo in krasno živimo skupaj. O ogroženosti obrtnika zaradi trgovca lahko govori in sklepa samo velik nepoznavalec obrtništva in trgovine.
Sergej Prinčič
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj,
kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.p., Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
DEDEK MRAZ PRIHAJA:
•	V torek, 11.december ob 18.00 : Avditorij Portorož - "Z DEDKOM MRAZOM IN SLONČKOM DUMBOM V PRAZNIČNE DNI", režiserke Stasje Mehora. Nastopili bosta gledališka skupina GIB in plesna skupina FLIP iz Pirana.
•	"S PLESOM IN DEDKOM MRAZOM V NOVO LETO" BO IZVEDLA PLESNA SKUPINA Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije in Nataše Pogačar: v četrtek, 20. decembra ob 17.00 v Gledališču Tartini Piran.
Vstopnina za predstavi je 500 SIT.
DECEMBER V PORTOROŠKEM AVDITORIJU:
•	V četrtek, 20.12. ob 20.: gledališka predstava BUH USTVARE - IN POKVARE, G. Covatta, režiser Sergej Verč, igralci Boris Devetak, Franko Korošec, Marko Feri in Suzi Bandi so na oder postavili zapitega in nesrečnega slovenskega povprečneža Cvetko Rebula, ki sanja o novem drugačnem svetu, pa ga po prekrokani noči bledega in zmečkanega zbudi sam gospod Bog in mu naznani, da pripravlja nov vesoljni potop...
•	Petek, 21.12. ob 20.30: BOŽIČNI KONCERT - NEW SWING QUARTET. Presenetili nas bodo s programom slovenskih narodnih pesmi in božičnih pesmi drugih narodov po svetu. Vstopnina: 2.500 SIT (študentje, upokojenci 2000)
•	Sobota, 29.12. ob 20.30: SVEČANI NOVOLETNI KONCERT - SIMFONIKI RTV SLOVENIJA (dirigent: Matjaž Brežnik, solista: Irena Baar-sopran in Marjan Trček-tenor, gostja večera: Darja Švajger); tradicionalni Novoletni koncert se bo zaključil z družabnim večerom. Vstopnina: 10.000 in 8.000 SIT.
Odprto pismo predsedniku Vlade dr. Janezu Drnovšku!
Cenjeni gospod predsednik,
V globokem razočaranju in ob osebni nemoči Vam v svojem imenu in v imenu prebivalcev zaselkov ob reki Dragonji pišem pismo, v katerem želim izraziti prizadetost, nestrinjanje in obžalovanje zaradi Vašega včerajšnjega -11. oktobra 2001 - op. uredništva, apela predsedniku hrvaške vlade in namena, da se 58 prebivalcev slovenskih zaselkov ob reki Dragonji, navkljub naši jasno izrečeni volji in nasprotovanju, kar čez noč prepusti tuji državi.
Vaše ravnanje v procesu določevanja meje nam je pustilo zelo grenak priokus. Večkrat sem Vas vljudno prosil za trenutek Vašega dragocenega časa, da Vam v osebnem razgovoru predstavim človeško in državljansko stisko, ki je nastala zaradi Vaših potez v procesu določevanja državne meje, vendar v vseh teh letih niste izkazali spoštovanja, in odgovorili na vsaj eno samcato pismo. Vsi poskusi, da bi nam vsaj enkrat prisluhnili, so bili zaman. Slovenski državljani smo tako z osuplostjo spoznali, da se predsednik slovenske Vlade lahko do svojih državljanov obnaša enako, kot se je cesar nekoč do svojih podanikov. In samo v tem, gospod predsednik, gre iskati razlog, da ste samostojno, brez posvetovanja, ignorirali strokovna mnenja in pripravili Pogodbo, ki Sloveniji preprečuje teritorialni dostop na odprto morje ter negira stanje na dan osamosvojitve Republike Slovenije tako, da Sloveniji odreka del Piranskega zaliva s statusom notranjih morskih voda in odvzema
slovensko ozemlje ob reki Dragonji v sestavi katastrske občine Sečovlje.
Žal Vam ni mar nobenih zgodovinskih okoliščin. Prav vseeno Vam je žalostnega dejstva, da je 144000 rojakov, po letu 1954 ostalo v Republiki Italiji zato, da je naša nekdanja skupna domovina Jugoslavija zaokrožila državni prostor tudi v Istri in Dalmaciji. Tega Vam ni mar niti toliko, da bi, podobno kot je to storil pokojni zgodovinar dr. Bogo Grafenauer, naše prijatelje v Hrvaški opozorili na ta zgodovinski in moralni dolg ter se zavzeli za celovit Piranski zaliv, ohranitev zaselkov in prost teritorialni dostop na odprto morje Jadrana.
Čeprav sam ne vem, kakšni so razlogi, ki so Vas vodili, da ste se tako hudo spozabili nad obljubo izrečeno v Državnem zboru, da boste kot predsednik vlade vedno delovali v korist Slovenije, pa čutim, da je skrajni čas, da Vas kot Slovenec in svetnik občine Piran javno opozorim na sodnico, ki nepristransko sodi tudi Vaša dejanja. Vaše zgodovinske odgovornosti, nastale takrat, ko ste zavestno sprejeli odločitev, da sami in brez pomoči strokovne javnosti pripeljete pogajanja o državni meji s Hrvaško h koncu za prav vsako ceno, pač ne boste mogli zaobiti s praznimi besedami o nujnosti sprejema pravnega akta o ureditvi državne meje, ne oziraje se na konsistentnost njegove vsebine. Zatrjevanja, ki jih tako vztrajno izrekate slovenski, zdaj pa celo hrvaški javnosti, da je takšno Pogodbo, če zaradi drugega ne, potrebno sprejeti zato, da državi dokažeta svojo "zre-
lost" ter ohranita "mednarodni ugled in kredi-bilnost", dokazujejo, da še danes ne razumete vloge in pomena Državnega zbora v mehanizmu demokratičnega odločanja. V resnici je seveda prav nasprotno. Ugled obeh držav bo toliko večji, če se bosta državi sporazumeli, da odločitev o poteku bodoče državne meje sprejmeta ob pomoči in nasvetu nepristranskega arbitra. Še najmanj pa je Pogodbo v Državnem zboru potrebno sprejeti zato, da bi ne bilo minulo desetletno (ne)delo zaman. Merilo pri odločanju v Državnem zboru mora biti, gospod predsednik, edino konsistentnost vsebine predlagane Pogodbe in čisto nič drugega.
Čeprav se, spoštovani gospod predsednik, Vaši odločitvi in moči, ki jo imate v slovenskem javnem in političnem prostoru, v krajih, ki jih tako velikodušno in samozavestno izročate Hrvaški težko postavljamo po robu, pa Vam zagotavljam, da se osebno ne bom nikoli sprijaznil z vašo namero, da meni, moji družini in sovaščanom ukradete domovino. Vztrajal bom naprej in storil prav vse, da preprečim uresničitev Vaših nečastnih namenov. Smo Slovenci na slovenski zemlji. Tega tudi Vi ne morete izničiti!
Joško Joras
	
/ f \	ŠTUDENTSKI SERVIS
M -o	ŠTUDENTEK
\ ÄV	Servis z nasmehom
s	Zavod za posredovanje del
	študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in se in še...!
Piran, Župančičeva 14/HI, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servisCf/ ksc)p-cscp si
#m I a d i n s k i servis Ф Internet storitve,web design
v
Zupančičeva 14, 6330 Piran
tel./fax 05/673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož
tel./fax 05 / 674-70-18
http: //www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si
DOGODKI:
•	V soboto, 1. decembra, ob 19.00 uri bo v Studiu Galeriji Gasspar v Piranu srečanje z Andrejem Ažmanom na delavnici Sproščanje s petjem (smejalnica), ko bo po piranskih ulicah zadonela pesem in melodije - s posebnim namenom. Andrej bo razodel, kako lahko s pesmijo odslovimo negativne misli in čustva. Obisk delavnice priporočajo vsem pedagoškim delavcem, vzgojiteljem, glasbenim pedagogom, gledališkim umetnikom in tistim, ki pojo v zborih in si nameravajo odslej ustvariti zalogo dobrega počutja s petjem. Podrobnejše informacije dobite pri Andreju osebno (041 855 094), mu pišete na e-mail: andrej.azman@log-ina-it.si , ali pa pokličete na 05 67 32 515 v SGG.
•	V ponedeljek, 3. decembra ob 19.00 uri
vas pričakujejo v piranskem Studio Galeriji Gasspar na literarnem večeru "Nove pesmi".
Prvi tak dan poezije je bil v marcu in ker je požel veliko odobravanje, ga ponavljajo na dan rojstva in v počastitev Franceta Prešerna. Vabljeni ste vsi, ki pišete pesmi in ki jih radi poslušate! Pesniki se lahko prijavite na tel./fax.: 67 32 515.
•	Torek, 18. decembra ob 19.00 uri se bo
v piranskem Studiu Galeriji Gasspar predstavilo društvo PRIJATELJI ZAKLADOV SV. JURIJA
s koncertom sopranistke Eleonore Matijašič in pianistke Elisabette Buffulini s programom božičnih pesmi. Vstop je prost.
•	Četrtek, 20. december ob 17.00, cerkev sv. Petra v Piranu: Otvoritev razstave JASLICE PO PIRANSKIH CERKVAH, ki bo potekala po cerkvah, v katerih bodo priznani umetniki postavili svoje jaslice. Ogled se bo začel v cerkvi sv. Petra in se bo nadaljeval v cerkvah Sv. Roka, sv. Frančiška, Marije Snežne, Marije Tolažnice, Sv. Štefana in Marije Zdravja, ene jaslice bodo tudi v Lapidariju Zakladnice sv. Jurija, zadnje pa v župnijski cerkvi sv. Jurija.
•	Seminar "Upravljanje in trženje kulturne dediščine na zaščitenih območjih Slovenije" organizira prof. dr. Božidar Jezernik z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in bo potekal bo 13. in 14. decembra v hotelu Tartini v Piranu. Predavali bodo strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Predstavljena bodo ZAŠČITENA OBMOČJA SLOVENIJE, posebej še regijski park Snežnik, Kozjanski park, park Škocjanske jame in Triglavski narodni park. Tuji strokovnjaki bodo govorili o zaščitenih območjih na Hrvaškem in v Avstriji. O raziskovanju in zaščiti naravne dediščine bo govoril predstavnik kulturnega ministrstva. 14. decembra se bodo udeleženci seminarji podali na ogled Dragonje. Prijave in info maja.avsenikra>ff.uni-lj.si.
GLI APPUNTAMENTI DELLA COMUNITA' DEGLI ITALIANI "GIUSEPPE TARTINI" DI PIRANO PER IL NIESE DI DICEMBRE
*	Sabato 1 e domenica 2 dicembre gita a San Gimignano, Siena e Firenze organizzata dell'agenzia turistica Maona.
*	Lunedi' 3 dicembre 2001 ale ore 18.00 nella Sala delle vedute di Casa Tartini concerto del "Trio d'archi
*	Martedi 4 e 18 dicembre 2001 nella Mansarda di Casa Tartini POMERIGGIOINSIEME laboratori vari per bambini.
*	Giovedi 6 dicembre 2001 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini »Poetesse di casa nostra«. Seguira l'inaugurazione della mostra di lavori dei gruppi di maglia e uncinetto, taglio e cucito di Santa Lucia e di Pirano. La mostra rimarra aperta al pubblico fino al 6 gennaio 2002.
*	Sabato 8 dicembre 2001 alle ore 20.00 al Teatro Tartini di Pirano concerto "L'ap-prodo di Nausicaa" con il Coro misto "Giuseppe Tartini", il complesso d'archi "Camerata Strumentale Italiana", i solisti Catia Fanni Magnani, Sabrina Pecchenino e il duo pianistico Luigi Donora e Nevia Gregorich.
*	Domenica 9 dicembre 2001 con inizio alle ore 18.00 presso il ristorante Pavel 2 XIII edizione della "Festa del Vin".
*	Martedi 11 dicembre 2001 alle ore 17.00 nella biblioteca di Casa Tartini "Lora della fiaba" con Doriana Kozlovič.
*	Venerdi 21 dicembre 2001 alle ore 20.00 al Teatro Tartini di Pirano concerto in occasione del XXV anniversario della costituzione del Coro misto "Giuseppe Tartini" di Pirano.
*	Venerdi 21 dicembre 2001 alle ore 20.00 al Teatro Miela di Trieste il gruppo filodram-matico della Comunita piranese giudato da Ruggero Paghi parteeipera al Festival del Teatro Dialettale con la commedia "A Piran se fa cusi...".
*	Domenica 23 dicembre 2001 alle ore 18.00 al Teatro Tartini di Pirano il Gruppo Tea-trale "IL GABBIANO" presentera la commedia "Visavi" due atti di Osvaldo Mariutto da Derek Benfield, regia di Osvaldo Mariutto.
Slovo Josipa Buležana - Laie
V prejšnjem Portorožanu smo objavili reportažo o obiskih, ki so jih oktobra imele članice portoroškega krajevnega Rdečega križa pri starejših krajanih iz Portoroža. Tako so obiskale tudi mnogim znanega gospoda Josipa Buležana-Lalo. Žal je bil njihov obisk tudi resnično slovo od njega, kajti nekaj dni po izidu oktobrskega Portorožana, je Josip Buležan umrl. Zdaj lahko le ponovimo njegovo misel, ki jo je izrekel obiskovalkam, kot bi bil slutil, da se poslavlja: "Proti naravi ne moreš nič: ona daje in ona tudi jemlje..Vsem njegovim iskreno sožalje.
^ v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00	f*
KOZMETIKA - PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V гУ/ of a mini. Naročite se lahko po telefonu 674-84-20.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
NAS RECEPT:
MARMELLATA DI CACHI
Sapevate che il caco si puö considerare una pianta ecologica? Produce infatti frutti abbon-danti senza bisogno di alcun trattamento anti-parassitario. Una caratteristica positiva che, aggiunta al sapore dolce della polpa e al notevole contenuto vitaminico, fa del caco un alimento davvero prezioso. Attenzione ad acquistarlo al giusto punto di maturazione. Quando e di colore arancione vivo e la polpa e cedevole al tatto. Perche a volte i frutti in ven-dita vengono raccolti ancora acerbi, quando sono gialli e hanno sapore astringente, e lasciati poi maturare stac-cati dalla pianta. Avendo noi la possibilita di comperare cachi prodotti dagli agricoltori di Strugnano, non abbiamo nessuna difficoltä a trovare in vendita un prodotto di prima scelta. Ho letto varie ricette con i cachi, non ho trovato perö nessuna che consigli a come fare la marmellata. Spe-
rando di essere tempestiva, ve la propongo sicura di farvi cosa gradita.
Per la marmellata abbiamo bisogno di: 2 kg. di cachi dolci e maturi, una mela, mezzo limone, 1 kg. di zucchero, un pezzetto di stecca di vaniglia, un bicchierino di rum.
Preparazione: lavate bene i cachi, priva-
ten del picciolo, schiacciateli senza sbucciarli e raccoglieteli in una casseruola d' acciaio; unitevi la mela sbucciata e tagliata a pezzetti e il succo di limone. Portate a ebollizione e fate bollire per 3-4 minuti, schiumando. Togliete il composto dal fuoco e passatelo al setac-cio; riversate il passato nella casseruola, aggiungete lo zucchero e la vaniglia e portate a ebollizione, a fuoco basso per far sciogliere lo zucchero, schiumando spesso. Cuo-cete, mescolando con un cucchiaio di legno, fin quando una goccia di marmellata ver-sata su un piattino scorrerä molto lentamente. Alia fine aggiungete il liquore, mesco-late bene e versate la marmellata, calda in uno o piu vasetti pulitissimi. E quando la userete per fare le vostre crostate o per le "palačinke" ricordatevi qualche volta della vostra amica
Cesarina
Ml MED SEBOJ
čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo
PORTOBOŽANOVI MALI OGLASI
*	Krajevni odbor Rdečega križa Piran se zahvaljuje^ predsednici območnega združenja Rdečega križa Piran Ani JAKIČ za pomoč pri povezovanju programa na nedavnem srečanju starejših krajanov Pirana, vsem nastopajočim in vodstvu Doma upokojencev Izola za pevsko presenečenje.
*	Per il compleanno di Vittorio LUSA (26 novembre) giungono gli auguroni piu' sinceri e affettuosi da parte dei famigliari e da tutti gli amici di Santa Lucia e Portorose.
*	Auguri affettuosi a Elvira POLETI che ha festeggiato il suo compleanno il 17 novembre, da tutti gli amici di Pirano, Portorose e S. Lucia.
*	La famiglia SVETTINI di Pirano festeggia i compleanni di Carmen (17/12) e di Bruno (19/12). Agli auguri della famigia si unis-cono anche quelli sinceri degli amici.
^ Iskrene čestitke Olgi ČERNE za posebno nagrado, ki jo je za fotografijo goloba in angela prejela od revije Jana.
*	G. Ratael KRPAN z Belega Križa je v zadnjih treh letih Območni organizaciji RK Piran velikodušno podaril kar 30 kilogramov meda, za kar se mu 00 RK Piran iskreno zahvaljuje.
*	Oktobra je bilo v Piranu 14. srečanje brigadirjev - veteranov Slovenskega Primorja in Istre. Organizatorji - sekcija brigadirjev občine Piran - se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspešnosti prireditve, posebej pa še: svojemu predsedniku Vincenzu BARILLE, Svetu KRMAC-u iz Kopra, predsedniku Kluba brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre za govor, županji in vsem, ki so sodelovali v kulturnem programu (plesno akrobatski skupini FLIP, plesni skupini METULJ, Moškemu pevskemu zboru iz Portoroža, Skupini LA BORA, gimnazijcem-recitatorjem, Tini TEDEŠKO iz Kopra, nekdanji brigadirki na progi Doboj-Banja Luka).
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd. brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,67409-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
Številka/Numero 11 *november/novembre 2001 * letnik/anno XI* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ / COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Naslov uredništva/ Lindi-rizzo della redazione: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16, 6320 PORTOROSE* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Nada KOZINA, Livija SIKUR ZORMAN, Cesarina SMREKAR * urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: Edi ZADNIK * tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. * Tel.uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48* E-mail: ks.portoroz@amis.net *V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Alja TASI, Mirela FLEGO, Barbara DOBRILA, Peter ŠTEFANČIČ, Darinka ŠUŠTERŠIČ, Janja ŠTUKL, Marisa ROGIĆ, Andrej ŽNI-DARČIĆ, Alenka PETROVČIČ, Natalija PLANINC, Martina TOMŠIČ, Jakob ČEMAŽAR, Josip RUGELJ, Ervin BERCE, Fulvia ZUDIČ, Neli ROMANELLO in še kdo...
•	V TPC Lucija oddamo v najem 20 m2 velik poslovni prostor, cena ugodna. Tel. 05/677-31-71.
•	Z izkušnjami in zanesljivostjo nudim občasno varstvo otrok ob vsakem času - dnevnem, nočnem, v praznikih in nedeljah. Inf.: 031/446-985.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel.:674-09-47 in 674-09-48).
Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro).
Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
Ob vsaki izgubi sokrajana - soseda - se želimo stanovalci Kozinove ulice v Luciji posloviti tudi s cvetjem. To pot nas je zapustil Klavdij CARL. Njegova soproga Zorka Carl je želela, naj zbrana sredstva, namesto za cvetje, namenimo Bolnišnici Izola, oddelku za dialize kot zahvalo za dolgoletno pomoč in zdravljenje njenemu pokojnemu možu, kamor smo jih tudi nakazali.
Svojcem Klavdija Carla izražamo ob njegovi smrti naj-iskrenejše sožalje, pokojnemu pa spokojen počitek.
Stanovalci, krajani Kozinove ulice, Lucija
NAŠ SLAVLJENEC MESECA
je tokrat Ivan MEDOŠ iz Lucije, ki praznuje svoj 85. rojstni dan. (Mi objavljamo njegovo fotografijo iz mlajših let). Ob visokem jubileju mu želijo vse najboljše hčeri Roža in Majda z družinama, štiri vnukinje in pravnukinja.
Čestitkam se pridružujemo tudi pri Portorožanu.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za Portorožana so tokrat darovali: Jožica ČERNIGOJ 2.000 tolarjev, Angela FLEGO 1.000 SIT, Ivan MEDOŠ 5.000 SIT, družina s Koprske ceste v Portorožu 5.000 tolarjev, Lidija BARRILE 1.000 SIT, gospod s Stare ceste v Portorožu 5.000 SIT in gospod iz Sečovelj 2.000 SIT.
Portorožan se vsem zahvaljuje.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
November 2001
portorožan it. 11
s** - > """"v.
As mrP\
RESTAVRACIJA Z ZNANJEM
Privoščite si, Asterina vas pričakuje.
Podvozna 11, Lucija tel.. 677-32-02 fax. : 677-09-50
Asterina slovi med ljubitelji dobre hrane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo.
Nove igrice okoli starega hotela Palace
Igrice s portoroškim hotelom Palace se nadaljujejo. Tokrat s tiskovno konferenco, ki jo je 21. novembra sklical gospod Rafael Dodič, direktor papirnatega podjetja Imperial Palace in hkrati član občinskega sveta Občine Piran, ko je iz klobuka potegnil novega zajca - ameriško naložbeno družbo Bellway, katera naj bi po čudežu rešila Palace. Ameriška krovna družba bi naj bila od družbe Toncity Pacific Investicije pripravljena za 400 tisoč mark odkupiti večinski 72 odstotni delež podjetja Imperial Palace, občini Piran pa poravnati dolg v višini več kot 30 milijonov tolarjev za neporavnane obveznosti uporabe stavbnega zemljišča. Delež Hotelov Palace (28%) pa so Američani pripravljeni odkupiti za okoli 50 milijonov tolarjev. Piranski občini, lastnici starega hotelskega objekta, so v Bellwayu kot jamstvo, da mislijo resno, pripravljeni dati milijon mark (menda pa so znesek povišali celo na deset milijonov mark). V isti sapi je Dodič še povedal, da tako radodarnega strica iz Amerike piranska županja ni hotela niti sprejeti! Kar je županja naslednjega dne odločno zanikala in zatrdila, da o vsem tem lahko prebira le v medijih. Mimogrede pa Dodič Občini Piran zagrozi še z odškodninsko tožbo - vrtela naj bi se okoli 1,2 milijarde tolarjev - češ da je kriva za zamudo pri obnovi
portoroškega očaka. In napove tudi kazensko ovadbo zoper direktorja Hotelov Palace Danila Daneua, ker naj bi mu osebno grozil, povrhu pa da je odgovoren tudi za škodo, ki je nastala v objektu zadnja leta.
Kaj naj si človek misli ob vseh teh teatra-ličnih napovedih in potezah?
Dodič je na primer na tiskovni konferenci razdelil pogodbe, ki bi naj dokazovale, da je Bellway kupil večinski delež Imperial Palace. Že na prvi pogled pa je očitna njihova ničnost, saj niso podpisane v notarski obliki. Na tem mestu zagotovo ne bo škodilo bralkam in bralcem vsaj nekoliko osvežiti spomin o pogodbi, s katero je takratni predsednik občinskega izvršnega sveta Andrej Grahor Palace za dobo 99 let oddal družbi Imperial Palace.
Grahor je pogodbo podpisal 5.12.1994, v času volitev v novi občinski svet, ko stara skupščina mesec dni ni delovala in ko je bil izvršni svet upravičen opravljati zgolj tekoče naloge, ne pa sklepati kapitalnih pogodb z učinkom za naslednjih 99 let! Pogodbe je sklepal očitno nelegitimni in nezakoniti organ! Nelegitimni, ker so bili takrat že izvoljeni novi svetniki in nov župan, nezakonite pa, ker bi bil moral - po takratnem občinskem Pravilniku o oddajanju poslovnih prostorov - spe-
ljati javni razpis. Nezakonita je tudi zato, ker v času sklepanja pogodbe podjetje Imperial Palace še ni obstajalo in je bila torej podpisana z de facto "mrtvo dušo". Ironija je še večja, ker je Grahor kasneje postal zastopnik družbe Toncity (kar je še danes), večinskega družbenika Imperial Palace.
Resnici na ljubo je treba povedati še, da je konec leta 1995 takratni občinski svet občine Piran ustanovil posebno komisijo za pregled in oceno pogodb, sklenjenih za dobo 99 let. Kljub mnogim polenom pod nogami je komisija uspela pripraviti Poročilo, v katerem je bila ugotovljena škodljivost in nezakonitost pogodb. Predlagana je bila tudi njihova razveljavitev, da bi tako zaščitili javni interes. Sklepi seveda niso bili realizirani, saj je takratni župan g. Fičur naredil vse, da ohrani status quo in zaščiti predhodno oblastno garnituro.
Sedanja županja gospa Vojka Štular je pač podedovala stanje, ki so ji ga zapustili njeni predhodniki. Verjamemo, da ni najbolj srečna, ker se mora ukvarjati s tako težkimi problemi, kot je stari hotel Palace. Priporočamo ji, naj se zaradi tega ne sekira preveč, saj nihče od nje ne pričakuje, da bo do svojega konca svojega mandata uspela rešiti problem Palača	Marko Zorman
PRAVICA DO SPANJA, KONČNO!?
Prebivalci, ki živijo v okolici londonskega letališča Heathrow in so se od leta 1983 pritoževali zaradi nočnega hrupa, ki so ga povzročala letala, so končno dosegli svojo pravico! Na Evropskem sodišču za človekove pravice!
To je razsodilo, da angleška vlada, ko je dovolila letenje letal v nočnem času - predvsem med 4. in 6. uro zjutraj, kršila 8. člen Konvencije o človekovih pravicah; to je pravice do spoštovanja družinskega življenja.
Angleška vlada je odgovorna, ker ni zagotovila uravnoteženega razmerja med dobičkom letalskih družb in potrebo prebivalcev po nemotenem počitku (spanju) v nočnih urah.
Z drugimi besedami: ali je dobiček, ki ga letalske družbe dosegajo s poleti v nočnih urah, res tako pomemben, da lahko letala stotinam okoliškim prebivalcem kalijo nočni mir in so vzrok njihove nespečnosti? Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice pa je zanimiva tudi za naše malo turistično mesto- tako Piran kot Portorož -, saj se številni krajani Portoroža in Pirana že dolgo let - iz leta v leto pritožujejo nad včasih naravnost neznosnim hrupom v poletnih mesecih (Pirančani pa so še dodatno pritoževali zaradi
hrupnega odvažanja smeti v zgodnjih jutranjih urah, to pa naj bi se z novim načinom zbiranja odpadkov, v vrečkah, kmalu prenehalo - op. ured.)
Občina Piran - z razno raznimi inšpektorji vred - pa nekako nikoli ni hotela uslišati prošnjam ali celo zahtevam (nekaterih) svojih prebivalcev, da je hrupa preveč in da je treba (tudi na tem področju) vzpostaviti red in zaščititi šibkejše. Očitno je za našo občino pomembnejši dobiček nekaterih gostincev, kot pa miren spanec (večjega dela) njenih prebivalcev!
Vsekakor upamo, da Pirančanom in Portorožanom ne bo treba iskati svoje na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kajti zna se zgoditi, da bi - zaradi morebitnih odškodnin - to postal problem vseh davkoplačevalcev in ne le nekaterih posameznikov, ki na račun hrupa v nočnih urah vlečejo ekstra dobiček!
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za Portorožana so tokrat darovali: MIANI Attilio 20.000 tolarjev, Milka MEČULJ 3.000 tolarjev, Marija ŽUŽA 2.000 sit, Nada PUKŠIČ 2.000 sit, Elizabeta POSPEH 8.000 sit in restavracija ZLATO SIDRO 10.000 sit.
Portorožan se vsem zahvaljuje.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
Marko Zorman
VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.p.,
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
As	RESTAVRACIJA Z ZNANJEM
Asterina slovi med ljubitelji dobre hrane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo.
Privoščite si, Asterina vas pričakuje.
Podvoztta II, Lucija tel.: 677-32-02 fax.: 677-09-50