Spisovni pouk. (Dalje.) 6. razred. Uoni smoter: ,,Nadalj e vanj e vaj v 5. šolskem letu, pa v večjem obsegu. Pretvarj anj e lahkih poetiških beril v prozo. Pisma in jednoviti opravilni sestavki". S 6. razredom se prične zgornja stopinja ljudske šole. Zaradi tega pa ne sraemo še previsokih zahtev glede spisovnih nalog na učenca staviti. Snov se vzemi vedno iz vpeljane čitanke. Daljša berila skrajšujejo se naj s pomočjo vprašanj ali pa se naznani glavna ali osnovna misel berila. Dokaže se razporedba, osnutek ali načrt ali pa' se razporedba z nova razširi v navadni spis. Berila naj se tudi izpreminjajo iz vezanega v nevezani govor, vender je treba pomniti, da pesmi ne smejo biti predolge. V to so pripravne posebno epične pesmi, basni, zgodovinske slike itd. Te vaje so najboljši prehod k prosterau spisju. Pesmi: ,,Mravlja s kobilico"? ,,Sraka in mlade", »Jablan in smreka", ,,Spartanka" itd. so prav pripravne za izpreminjevanje v prozo. Povesti, obstoječe iz golih stavkov se spisujejo z razširjenimi stavki. Sestavljajo naj se životopisi slavnih vladarjev ter zapisujejo dogodki iz vsakdanjega življenja, o kojih se je poprej temeljito razgovarjalo. V 6. razredu zahteva ucni črtež tudi pisanje pisera. Sicer se otrok težko postavi na pisateljsko stališče in lahko se pripeti, da svoje čute le navidezno razodeva, a učiti se pa mora otrok pisati pisraa, ker so potrebna. Natančno je pa treba razložiti otroku dele pisma, kakor: napis, ogovor, uvod, vsebino, sklep, datum in obliko. To se najlažje razloži pri pisanji pisma. N. pr. »Ivan je bolan, hudo kašlja ter mora doraa ostati. Zaradi tega prosi prijatelja Stankota, daga blagovoli opravičiti pri gospodu učitelju". Metodična pot. Najprvo ogovori Ivan prijatelja Stankota: Piše mu: Ljubi prijatelj! Dobri Stanko! Kako bi še lahko pisal ? Za ogovorom moramo narediti klicaj! Sedaj naznani Ivan vzrok svojega pisanja. Zakaj je pisal Stankotu? Lahko mu torej piše: Danes moram doma ostati, ker zelo kašljam; ali: hud kašelj me sili, da danes ostanem doma; ali pa: danes ne smem v šolo .... Za tem sledi pravna vsebina pisma. Kaj zahteva Ivan od Stankota? Svojega prijatelja prosi, da ga blagovoli opravičiti pri gospodu učitelju. Kako mora torej pisati? Bodi tako prijazen in opraviči me pri gospodu učitelju! Kako bi še lahko rekel? Ivan bi ga lahko tudi česa druzega prosil; n. pr. prijatelj naj ga blagovoli obiskati in mu pokazati nalogo; ali pa prijatelj naj mu posodi ,,Zlati orehe", ker mu je zelo dolg čas itd. Potem pride sklep pisma na vrsto. Obliko pisrna mora pa učitclj učencem pokazati. Naposled zapiše se še kraj in datum. Pismo se pa tudi lahko izpremeni; n. pr. Bodi tako dober in opraviči .... Pišemo pa tudi lahko drugačna pisma. Prijatelju voščimo srečo, stricu ali teti se zahvalimo za prejeto darilo, posojeno knjigo vračamo prijatelju in se rau zahvaljujemo, dalje vabirao lahko prijatelja ali znanca na pohod itd. Sploh naj pa bodo prva pisma vzeta iz otročjega življenja, katere učitelj narekuj in učenci naj jih pa potera predelujejo in posneraajo. Prav dobra vaja za to so pisma z zgodovinsko in zemljepisno vsebino, ker so potem v resnici le prosta posnemanja. Za izpremenjavo je pa najboljša vaja, če učenec število pisca prenese v množino, če dotičnika, komur piše ogovori z ,,Vi" namesto ,,Ti", če uvod spremeni itd. Tudi moremo narekovati dogodke iz življenja ali zahtevati pismeni odgovor na pisma odraslih ljudij. Sploh naj pa bodo vsi izdelki pravilni in snažni; otroci naj jih hranijo za poznejše življenje. Konecno naj omenim še, da še tako dolgo razlaganje ne koristi toliko, kakor, če učitelj sarn pismo napiše in je potern učencera pokaže. Za 6. razred zahteva učni črtež tudi jednovite opravilne sestavke. Tu sera spadajo: naročilni listi, okrožnice, računi, pobotnice, potrdila, spričevala. Več o tem se nahaja v vsaki boljši jezikovni knjigi ali slovnici, onienim le : ,,Slovenski spisovnik", svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Spisal Andrej Praprotnik. Izdala in založila družba sv. Mohora v Celovcu 1879. 1. 7. razred. Učni smoter: »Izpreminj anje popisovalnih in pripovednih pesniij v prozo. Popisi in povesti po danih razporedbah; opisovanje lastnih prigodkov in opazovanj, ko se je poprej o njih razgovarjalo. Narekovanje pravopisnih pravil, katera je posebno treba zatrjevati; pisma, opravilni sestavki, prošnje, javna oznanila, zadolžnice, oporoke". Ob izpreminjevanji popisovalnih in pripovednih pesmij v prozo ter o popisih in povestih po danih razporedbah smo že pri 6. razredu govorili. Isto velja s poranoženimi zahtevami tudi za 7. razred. Opisovanje lastnih prigodkov in opazovanj se pa nanaša na dogodke iz vsakdanjega življenja n. pr. sprehod, nevihta, požar, žetev itd. Ob vsakem dogodku se moramo pa poprej z učenci v šoli razgovarjati in zaznamovati s posameznimi besedami snov predstavljanja, če hočemo, da dosežemo povoljen vspeh. Vsi opisi naj se vadijo na lahkih vzgledih in ne smejo obsezati nič neznanega, ker to je bolj prosto spisovanje. Otroka je treba torej na nalogo dobro pripraviti in mu pri izvrševanji pomagati, da najde pravo vsebino. Semkaj spadajo tudi spisi letnih časov, slavnostij, šeg, navad, ki pa ne smejo biti pretežki ali preobširni. Učni crtež nam predpisuje tudi narekovanje pravopisnih pravil. No, teh nimamo v slovenskem veliko in učenci nauče se jih navadno že prej, preden pridejo v 7. razred. Plodonosno je v tem šolskem letu pisanje pisem, bodisi prijateljskih ali opravilnih, zato ker otroka v teh letih tudi že doraa v to spodbujajo. Snov za to bi bila: vošilna, pomilovalna, zahvalna, naročilna in opominjevalna pisma. Izmed opravilnih sestavkov se pa vadijo: prošnje, javna oznanila, zadolžnice in oporoke. Vse, kar sem povedal o tem pri 6. razredu, velja tudi za 7. razred. Kot pomožne knjige za učitelje se priporooajo poleg A. Praprolnikovega nSlovenskega spisovnika" tudi A. Puntkovo ,,Obrfcno spisje" in dr. J. Tavčarjev »Slovenski pravnik". (Konec prih.) J. Dimnik.