312548
industrija
pohištva
stol
kamnik
Jugoslavija
STOL
GLASILO
KOLEKTIVA
DUPLICA, 20. DECEMBRA 1973
LETO 20 — ŠT. 2
Vsem članom delovne skupnosti in ostalim občanom želimo srečno novo leto
Elektronska obdelava podatkov
Nedvomno je, da je še prezgodaj govoriti o nekih večjih rezultatih elektronske obdelave podatkov, kljub temu, da je dejstvo, da se je celotna problematika po tem vprašanju v podjetju že bistveno premaknila. Računski center je našel v podjetju svoje mesto in to takšno kakršno mu pripada, kar je vsekakor že istočasno zagotovilo, da se bodo realizirale vse naloge, ki jih zahtevajo posamezne službe v podjetju. Vsem, bodisi vodstvenim delavcem, bodisi operativcem, je cilj priti do zaželjenih rezultatov v najkrajšem času. Do le-teh je moč priti le na osnovi prilagoditve stalnim spremembam ter ob pogoju, da je organizacija v podjetju povsem fleksibilna Potrata energije zaradi organizacijskih spodrsljajev, se mora odpraviti. Kompetence morajo biti delegirane. Odgovornost, ne samo moralna, mora biti
tudi materialna. Vodilne sile ne smejo biti obremenjene z rutinskim delom, temveč se morajo posvetiti dolgoročnim problemom. S tega sledi, da morajo biti nosilci organizacije predvsem fleksibilni, ne smejo graditi gradov v oblakih. Ostati morajo realni, novemu se ne smejo a pripori zoperstaviti. Mislimo, da smo uspeli, da smo našo organizacijo postavili na trdna tla, kar je zasluga prvenstveno odličnemu sodelovanju vseh služb podjetja, posebno bi tu poudaril tehnični sektor, ki je s svojimi vodji služb znal začrtati zahteve in narediti vse potrebno, kar seveda nastopa, kot predpogoj dobrim rezultatom dela.
Če želim na kratko predstaviti dejavnost ERC, moram nedvomno povedati do kje nam je uspelo priti, oziroma kakšen je naš načrt v bližnji prihodnosti. V štirih mesecih, odkar
imamo nov računalnik IBM S 3/10 obdelujemo na njem sledeče aplikacije:
—	personalna evidenca, iz katere je moč dobiti niz podatkov o zaposlenih podjetja,
—	obračun OD, ki je nedvomno interesanten ne le zato, ker so OD obračunani pravilno in pravočasno, temveč tudi zaradi tega, ker je na osnovi teh podatkov moč prikazati niz ostalih pregledov od kreditov zaposlenih do izračunavanja raznih norm, bolniške itd,
—	vodenje skladišč, kar je gotovo zelo pomembno, saj imamo že nekaj časa na razpolago dnevne podatke o zalogah materiala, polizdelkov in izdelkov.
—	materialni obračun, ki je prav tako pomemben ne le za računovodstvo, temveč tudi za ostale službe, saj se na osnovi le-tega vidijo določeni rezultati podjetja,
—	vodenje osnovnih sredstev in drobnega inventarja je prvenstveno namenjeno računovodstvu s tem, da se ti podatki uporabljajo tudi pri ostalih službah,
—	vodenje komerciale preko računalnika še ni zaključeno, vendar se iz tega področja že vidijo preko računalnika naročila, izpisujejo fakture in dobropisi, na razpolago je dnevna realizacija, niz podatkov v zvezi s prodajo, kakor je prodaja po kupcih, makro in mikro področjih, prodaja po artiklih itd.,
—	vodenje proizvodnje, ter izpis osnovne dokumentacije se že delno obdeluje na računalniku in smo se na ta način izognili prejšnjemu ročnemu delu. Aplikacija vodenje proizvodnje, ki je nedvomno najbolj interesantna za vodenje podjetja se neprestano dograjuje in bo svojo celoto dosegla v
prvem polletju naslednjega leta.
Vzporedno z navedenim se pripravljajo v ERC dela, od katerih bodo nekatera stekla s 1.
1.	1974., ostala pa v prvih mesecih naslednjega leta. Te aplikacije so:
—	vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev, kar bo gotovo za računovodstvo pomemben pripomoček saj vemo, da je ročno zelo težko dnevno zbirati vse podatke, ki so v zvezi s tem potrebni,
—	izračunavanje kalkulacij, ki so potrebne za podjetje,
—	razpis dokumentacije za obračun OD (plačilni listi in vsa ostala spremna dokumentacija, kar bo istočasno zamenjalo delo na ORMIGU),
—	izpolnitev komercialne aplikacije (vodenje prodaje) s premljanjem naročil, realizacije ter ostalih podatkov, ki so
Elektronska obdelava podatkov
prepotrebni za vodenje in na-daljne planiranje proizvodnje,
— vodenje proizvodnje, katere del se že obdeluje na računalniku.
Iz navedenega je videti, da je program nedvomno širok in bo na tem področju potrebno še naprej skupno sodelovati z vsemi službami, ki bodo na kakršnem koli področju soudeležene. Da bi se vsa ta zgoraj navedena dela lahko realizirala, bo potrebno niz ostalih organizacijskih rešitev, zato naj povem, da se s 1. 1. 1974. preide na delovni nalog, na osnovi katerega bomo lahko prišli do za-željenih podatkov in to je, koliko nas stane kakšen proizvod, popravilo itd. Nadalje s 1. 1. 1974 formira kontinuirana inventura, katere naloga je, da bo tekom leta vršila popis materiala, polizdelkov in izdelkov. Z ustanovitvijo le-te, bo odpadla tako zvana klasična inven-
tura, ki ima nedvomno določene slabosti. Na področju materialnega poslovanja se bo reorganiziralo delo v stroškovnem knjigovodstvu, ki bo moralo zbirati določene podatke in biti poročevalec o dogodkih, ki se vršijo v proizvodnji. V zvezi s tem, bo verjetno prišlo do določenih sprememb na posameznih delovnih mestih, saj vidimo, da bo niz dela sprejel računalnik. Seveda pa s tem ne mislim reči, da bo kdo ostal brez dela, temveč se bomo morali pravilno prešteti in vsak posameznik bo moral opravljati delo z večjim čutom in odgovornostjo, kot ga danes vršijo nekateri posamezniki. Ni dovolj, da se ob dogovoru zmenimo »za«, temveč bomo morali vsak sklep realizirati. Vodstvo podjetja je dalo od sebe maksimalno, saj je poleg že obstoječih služb že imenovalo posebni team za organizacijo dela v katerega so vključeni vodilni
delavci posameznih služb.
Ta team ima možnost, da k sodelovanju pritegne katerega koli člana kolektiva, ki lahko s svojim teoretičnim in praktičnim znanjem pripomore k boljšim rešitvam. Komisija je sprejela načrt dela, ki ga dobro realizira. Ima pa posebno nalogo, da pred izdajo posameznih navodil informira ter se dogovarja z vsemi, ki bodo v bodoče izvajalci določenih del. Istočasno je sprejet sklep in ta se tudi izvaja, da se nad novimi deli, ki so na osnovi instruktaže in pismenih navodil dana v uporabo, izvaja toliko časa nadzor, da ne more priti do neuspeha.
še nekaj besed o dejavnosti centra izven STOL-a. Kljub temu, da je naš center, kot smo poudarili, še zelo mlad in da imamo pred seboj še zelo obširne akcije, smo se že v samem začetku odločili, da visoke stroške delovanja centra zmanjšamo z dohodkom cen-
tra, ki bi ga realiziral s storitvami za zunanje koristnike. Tako danes obdelujemo obračun davka od kmetijskih zemljišč za Skupščino občine Kamnik.
V tem času imamo pogovore s predstavniki Ljubljanske banke, podružnice Kamnik o obdelavi hranilnih knjižic.
Prepričani smo, da nakazan obseg dejavnosti za zunanje koristnike ne bo ostal na tem nivoju. Prizadevali si bomo, da bodo koristniki dobili popolno zaupanje v naše delo in da bodo postopoma prenesli na računalnik še druge obdelave, ki jih danes še opravljajo ročno ali s srednjo mehanizacijo.
Kar odveč je poudarjati, da bo vedno naša prvenstvena naloga izdelava avtomatizacije poslovanja za potrebe našega podjetja in sprejemanje storitev za druge koristnike samo še v obsegu, ki ga bo sicer z maksimalnim organiziranjem sode-
lavcev v Centru, še vedno možno realizirati.
Naš center je bil pobudnik pred nedavnim sklicanega sestanka vodij devetih elektronskih računskih centrov, ki imajo enake računalnike kot je naš. Dogovorili smo se o skupnem, organiziranem nastopanju nasproti dobavitelju računalnikov, podjetju INTERTRA-DE Ljubljana glede programov, vzdrževanja, šolanja itd., glede skupne nabave obrazcev in papirja za računalnike, kakor tudi glede drugih oblik sodelovanja. Dogovorili smo se za redna srečanja predstavnikov centrov, glede izmenjave izkušenj.
Iz vsega napisanega se lahko zaključi, da stoji pred nami še veliko dela, katerega pa bomo s takšnim sodelovanjem kot je bilo do sedaj, lahko realizirali in opravičili obstoj ERC.
Horst Hafner
Izvrševanje delovnih norm
Izvrševanje norm analiziramo po dveh kazalnikih:
—	po poprečnem izvrševanju norm neke operacije, obrata oziroma podjetja;
—	po raztresenosti izvrševanja norm okrog poprečja.
1.	Poprečno izvrševanje norm za podjetje v letih 1957—1973 (slika 1).
Iz diagrama sta razvidni dve reviziji:
leta 1959 in leta 1963, ko so bile uvedene tehnične norme. Po obeh revizijah je izvrševanje poostrenih norm nekaj nad 111 procentov. Od zadnje revizije leta 1963 je videti stalni porast poprečja do leta 1968, nato pa rahel padec do leta 1971. Obdobje padanja poprečja si razlagamo z uvajanjem nove tehnologije in novih norm v obratih: površinska obdelava 755, struženje 460, neserijska 530 in tapetniška 560 ter kovinsko pohištvo 321. Od 1971 do 1973 pa je spet značilen porast doseganja, ki je v zadnjih mesecih tega leta okrog 120%. Vzrok za naraščanja poprečja izvršitve norm je iskati v povečanju delovnega tempa, tihih racionalizacijah, ustavitvi proizvodnega programa ter deloma v povečanih serijah.
Poprečje izvrševanja norm 120 procentov kaže na dokaj dolgo dobo »veljavnosti« norm, saj se je od uvedbe tehničnih norm povečalo za 9 %.
2.	Raztresenost izvrševanja norm okrog poprečja za podjetje — september 1973 (slika 2 in 3).
Iz analize raztresenosti izvrševanja norm okrog poprečja je razvidno, da se približujemo normalni porazdelitvi. Realnost normiranja in ostali vplivi na izvrševanje so v mejah normalne porazdelitve. Nekoliko slabše so slike raztresenosti norm v posameznih oddelkih, ki jih pa tukaj ne objavljamo. Povsod tam, kjer je poprečje norm precej nad 120% in kjer je tudi porazdelitev slaba, bo
treba izvesti določena vsklaje-vanja. V nasprotnem primeru se taka neskladja direktno prenašajo v nagrajevanje in povzročajo določena neravnovesja v osebnih dohodkih med obrati oziroma posamezniki.
3.	Zaključek
Vsako naraščanje poprečja izvrševanja norm mora biti pokrito z istočasno rastjo produk-
tivnosti dela. Racionalizacije, ki povečujejo delovni učinek, naj bi nagrajevali posebej v obliki enkratnih nagrad racio-nalizatorjem, medtem ko bi morali vse spremembe tehnološkega postopka, materiala, povečanje serij, ustavitve programa itd. v smislu pravilnika o normiranju zajemati sproti.
S. S.
sl. 1 POVPREČIE IZVRŠEVANJA NORM ZA PODJETJE
21. VI. je bil drugič v novih prostorih Skopskega sejma odprt sejem pohištva. Na sliki: zvezni sekretar za finance tov. Janko Smole v razgovoru s predstavniki Stola na našem razstav, paviljonu.
Ing. Petar Dimitrijevič demonstrira obiskovalcem skopskega
sejma.
Stol na
beograjskem sejmu pohištva
Za iste izdelke je podelila posebna priznanja Zvezna jugoslovanska zbornica v Beogradu.
Iz pregleda naštetih priznanj lahko zaključimo, da v naših prizadevanjih zasledujemo razvoj v pohištveni industriji tako doma kot zunaj naših meja.
Navedena priznanja to samo še potrjujejo. Tudi v bodoče bi želeli vztrajati na tej poti in tako obdržati Stolovo ime na že znani visoki kvalitetni ravni.
Ob tem uspehu veljajo projektantom naše iskrene čestitke.	PZ
prizadevanja, da bi na tem sejmu nastopilo z nekaterimi novostmi, predvsem iz sedežnega oziroma stanovanjskega programa. V ta namen je bil izdelan komponibilni regal, ki ga sestavljajo kotni elementi višine 30 in 60 cm. Iste dimenzije so tudi v rastru, tako da so kotni elementi vezani v horizontalni smeri s policami dolžine 60, 90 in 120 cm. Takšna konstrukcija omogoča enostavno in lahko sestavljanje posameznih elementov in zagotavlja praktično neomejeno število kombinacij. Druga novost, ki smo jo predstavili v Beogradu, so sedežni elementi iz poliuretanske plošče (ipren), ki omogočajo uporabo le-teh za fotelje, počivalnike ali ležišča glede na vsakokratne želje uporabnika. Tretja novost je niz kromiranih kovinskih stolov, uporabnih predvsem za opremljanje javnih objektov.
Izdelke pohištvene industrije razstavljene na Beograjskem sejmu je ocenjevalo več za to kvalificiranih organizacij po načelih oblikovanja, funkcionalnosti, praktičnosti, sodobnosti, udobnosti, ekonomičnosti, medicine, higiene, prilagodljivosti jugoslovanskim razmeram glede jugoslovanskih standardov, konstrukcij in tehnične izvedbe. V skladu s temi načeli sta strokovni žiriji Beograjskega sejma in revije Naš dom ocenjevali tudi naše novosti in dodelili tale priznanja: Žirija Beograjskega sejma: ZLATI KLJUČ za komponibil-ne elemente stanovanjskega pohištva. Projektanta:	Dušana
Uršič, ing. arh. in Brane Uršič, dipl. ing. arh.; DIPLOMA za niz kovinskih stolov za poslovne objekte. Projektanti:	Brane
Uršič, dipl. ing. arh., Anton Benda, dipl. ing. arh., Mirko Romih.
Žirija revije Naš dom: I. NAGRADO za konponibilne elemente stanovanjskega pohištva. Projektanta: Dušana Uršič, ing. arh. in Brane Uršič, dipl. ing. arh.
Kot vsako leto je bila tudi letos v Beogradu v času od 17. novembra do 24. 11. 1973 sejemska prireditev »SALON POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME«. Naše podjetje je na tem sejmu sodelovalo s svojim standardnim programom,
ki vključuje tako pisarniško kot tudi stanovanjsko pohištvo. Sejem je naj večja tovrstna manifestacija v Jugoslaviji. Poseben poudarek je na novostih v proizvodnji pohištva. Tudi naše podjetje, konkretno razvojna služba, je vložilo svoja
Pogled na naš razstavni paviljon v Beogradu.
Otvoritev letošnjega sejma pohištva in opreme v Beogradu. — Gost sejma predsednik beograjske Občinske skupščine tovariš Branko Pešič si ogleduje naše eksponate.
Sistem sedežnega pohištva iz kromiranih okroglih cevi, za katerega smo dobili diplomo od »DIESIGN CENTRA« v Beogradu. V ozadju novi sedežni elementi iz polyurethana.
Novi regalasti elementi in naj višje priznanje — ZLATI KLJUČ.
Spodbujajmo racionalizatorstvo!
Komisija za tovarniški tisk in uredniški odbor tovarniškega glasila sta nam poslala pismo, v katerem nas obveščata oziroma obvezujeta, naj občasno obveščamo kolektiv o delu posameznih komisij in odborov. V zvezi s tem sem dolžan obvestiti kolektiv o delu komisije za racionalizacijo in tehničnih izboljšav, žal pa moram že v začetku povedati, da komisija v svojem mandatnem obdobju ni imela dosti dela. Skupno smo prejeli šest prijav, od katerih smo štiri rešili, eno sta prijavljenca vzela nazaj, ker je prišlo do nesporazuma med komisijo, prijavljenccma in tehnično službo. Skupinska prijava strojnega oddelka PE 8 pa je ostala še nerešena, ker čakamo na pismeno potrditev tehnične službe in obratovodje PE 8 o pristnosti prijave. Da
vsako tehnično izboljšavo preveri tehnična služba in obrato-vodja dotične poslovne enote smo dali predlog na delavski svet podjetja, ki je to dopolnitev pravilnika potrdil na svoji 12. redni seji.
Skupna nagrada vseh štirih rešenih prijav je znašala 2051 dinarjev. Za svoje tehnične izboljšave so prejeli nagrade naslednji sodelavci:
Pirš Jernej iz PE 5 za prihranek 381 Nh letno: 600 din;
Pohlin Milan iz PE 8 za prihranek 53 Nh letno: 310 din;
Pohlin Ivan iz PE 7 za prihranek 192 Nh letno: 551 din;
Pestotnik Andrej, PE 1 za prihanek 132 Nh letno: 590 din.
Skupaj za 758 Nh letno: 2051 dinarjev.
Če sedaj pregledamo število prijav v skoraj 2-letnem obdobju in skupno vsoto prejetih na-
grad vidimo, da je za tako številni kolektiv s tako pestro proizvodnjo to zelo mali ali skoraj nič. Kje so vzroki za tako slabo udeležbo sodelavcev pri racionalizaciji?
Zdi se mi, da so v glavnem tile: Te nagrade so z ozirom na število prihranjenih Nh prenizke. Nagrade določamo po pravilniku, ki je bil sprejet že 1967. leta. To je že skoraj polnih 7 let. V obratih je veliko postopoma odkritih manjših izboljšav, ki pa same po sebi ne predstavljajo veliko, če pa te manjše izboljšave po določenem času združimo, ugotovimo precejšen napredek proizvodnje. Seveda pa je s tem povečan tudi finančni uspeh podjetja. Za te občasne izboljšave delovnega postopka navadno ne dobi določena oseba ali skupina ljudi, ki sodeluje pri tem
nobene nagrade, da ne govorimo o moralnem priznanju. Vem za sodelavce, ki so dali svoje ideje in to izvedli v proizvodnji oziroma idejo realizirali, da pa tega niso oziroma nočejo prijaviti. Zakaj? Preprosto zaradi tega, ker marsikdo potem sliši kako pikro na račun svojega novotarstva in dobljene nagrade.
Da v bodoče do tega ne bi več prišlo, je od vseh nas v podjetju dolžnost, da sodelujemo pri racionalizaciji, da podpremo vsakega posameznika — no-votarja in mu v svojih močeh pomagamo izpeljati njegovo idejo do konca.
Omenim naj še to, da nagrajujemo tistega, ki je dal določeno idejo in ne izvajalca te ideje. S tega vidika prosimo kolektiv, naj sodeluje pri novo-tarstvu, tehnično službo in vo-
dje poslovnih enot pa, da ugotovijo izvirnost vsake prijave o tehnični izboljšavi ter dajo svoje pismeno mnenje komisiji za racionalizacijo in tehnične izboljšave.
Lado Jurjevec
OBJAVA
Imamo prosti delovni mesti inventurista.
Pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri,
—	3 leta delovnih izkušenj v tehnični ali finančni stroki.
Prijavijo se lahko delavci, ki so še zaposleni v našem podjetju.
Prijave sprejema kadrovsko-socialna služba podjetja 15 dni po objavi.
Oddaja „30 let socialistične Jugoslavije"
Prav gotovo ste opazili vabilo za kviz prireditev, ki je bila v soboto, 24. novembra letos v Kopru. Priprave za to prireditev, ki je bila pod pokroviteljstvom republiške konference ZM, so se pričele že mnogo prej. Tako smo se predstavniki mladinskih aktivov iz tovarn SATURNUS Ljubljana, ISKRA Kranj, Steklarna Hrastnik, IMV Novo mesto, STOL Kamnik in seveda organizator te oddaje MA TOMOS Koper, kar trikrat zbrali v Kopru, kjer smo se na sestankih dokončno domenili o poteku prireditve. Vsak mlad. aktiv je moral izbrati 3-člansko ekipo, ki se je pripravljala na odgovore iz snovi s sledečo tematiko: družbe-no-politična ureditev SFRJ, vloga Jugoslavije v politiki nean-gažiranih držav in njihove konference, uvrstitev naših športnikov na olimpijskih igrah od Rima do Munchna 1972 ter letošnji filmski festival v Puli.
Z avtobusom smo odšli na pot v soboto ob 12. uri in naš prvi postanek je bil v Postojni, kjer smo si z zanimanjem ogledali lepote te najlepše podzemske jame na svetu. Mnogo naših mladincev še nikoli ni videlo lepot jamskega sveta, tako je bil ogled zanje pravo doživetje. Ob 16. uri smo nadaljevali pot proti morju. Koper nas je pozdravil ves siv in nič kaj prijazen se nam ni zdel. Vsem je znano, da naša obmorska mesta živijo ob sezoni, ko turisti zasedejo vsak prazen kotiček v naseljih. Prireditev se je pričela ob 18. uri. Napovedovalca Radia Koper sta vodila oddajo pred občinstvom iz vseh mladinskih aktivov nastopajočih. Skoraj vsi so v Koper prispeli z avtobusi in bodrili svojo ekipo k čim boljši uvrstitvi. Vsak MA je moral pripraviti 10-mi-nutni program za publiko, združen z kvizom. Tako smo povabili k sodelovanju simpa-
tični sestrici Vilmo in Reginco Jerman, ki se ju vsi dobro spominjamo z oddaje »Pokaži kaj znaš«. S svojim petjem in jodlanjem sta ob spremljavi kitar navdušili mlado občinstvo in bili nagrajeni z bučnim aplavzom. Šaljivo recitacijo je povedal tudi tov. Pestotnik, ki je vodil naš 10-minutni show. Najzanimivejša točka je bil prav gotovo kviz za gledalce, kjer so se 3 mladinke pomerile v znanju o naši tovarni. Pa poglejmo, na kaj so morale kandidatke odgovoriti. Mogoče niti mi vsi ne bi vedeli za odgovore, čeprav smo sodelavci tovarne Stol.
1.	čeprav povsod slišimo in beremo, da je Industrija pohištva Stol v Kamniku, temu le ni tako, saj je tovarna v kraju v neposredni bližini Kamnika. Povejte ime tega kraja!
2.	V letu 1974, torej drugo leto, bo Stol praznoval 70-let-nico obstoja in se je v tem času
Zakaj tako?
Zadnje čase se širijo razne neutemeljene govorice v zvezi z osebnimi dohodki v Elektronskem računskem centru, zato želim to pojasniti.
Računski center, ki deluje že vrsto let, se je v letošnjem letu glede na nov računalnik kadrovsko dopolnil. Nekatera delovna mesta so odpadla ter se osnovala nova, zaposleni v starem centru so dobili nova dela, nekaj ljudi pa smo morali novo kadrovati. Vsa nova delovna mesta so se sprejela preko kadrovske komisije ter ocenjevala na osnovi opisa delovnega mesta. V Elektronskem računskem centru je zaposlenih 16 ljudi. Že pred meseci sem na eni izmed sej DS dal odgovor na ugovore o višini OD. Kljub temu se še naprej širijo razne govorice, ki so nedvomno neresnične in, kar je še huje, izmišljene, ter niso v skladu z demokratičnim dogovarjanjem. Take in podobne govorice samo škodujejo in to ne samo Elektronskemu računskemu centru, temveč vsej skupnosti.
Računski center je že pokazal dobre rezultate, ki so bili doseženi z delom. V vsakem podjetju, bodisi doma ali v tujini, je tehnologija urejanja podatkov na računalniku zelo podobna. Zagonski stroški so veliki, okrog centra se mora formirati ustrezna skupina ljudi, katerih delovnik v začetku ne more biti 8 ur. Če bi želeli, da bi se izognili naduram, bi morali na določeno delovno mesto v računskem centru zaposliti večje število ljudi, ki jih je pa zelo težko dobiti, saj vsi vemo, da tega kadra primanjkuje, na drugi strani bi se pa čez leto dni, ko bi aplikacije stekle, pojavilo vprašanje, kam z njimi. Iz tega sledi, da so določene nadure povsem umestne. Vemo pa, da, če nekdo dela preko svojih rednih ur, ga je treba potrebno ustrezno nagraditi. Naj vam povem, da se samo delno izkoriščajo nadure, ki so bile opravljene (zaposleni ne pišejo vseh, temveč le 60—70 %). Prav tako naj povem, da Elektronski računski center opravlja
usluge za druga podjetja, katerim pa zaračunamo 95 din za eno uro organizacije ali programiranja. To delo opravljajo zaposleni v ERC v popoldanskem času in imajo v zvezi s tem civilno pogodbo s Stolom ter dobijo 30 din na uro. Podjetju torej ostane 65 din, vendar je le na tak način možno oddajati sistemske ure, katerih cena je 900 din.
Za naprej prosim vse, ki se ne strinjajo z delom in OD v ERC in morda slutijo kakršne koli nepravilnosti, da to povedo. Kadarkoli sem pripravljen vse pojasniti.
Postavljam si vprašanje, zakaj vedno pišemo in govorimo le o slabih stvareh, nikoli pa ne omenjamo dobrih, morda želimo komu škodovati. Ali nismo krivični do prijatelja sodelavca, od katerega bomo morda jutri že potrebovali pomoč? Vse to ni in ne more biti pohvalno za neko podjetje, niti najmanj pa za podjetje STOL, ki doma in izven naših meja uživa velik ugled.
Horst Hafner
	Priimek in ime	DM	ČDM	J	Osebne A	ocene S	O	J	Nadure A	S		O
Vodja centra	Hafner Horst	770	726	125	125	125	125	—	—	—	
Vodja organiz.	Samec Vlado	747	726	115	119	115	118	—	87	62	77
Organizator I	Rajšter Fedor	651	628	—	—	—	115	—	—	—	37
Organizator II Programer I	Homšak Drago	567	541	113	119	115	117	36	79	67	35
Programer II Operater I	Verovšek Štefan	566	540	113	119	115	115	74	96	58	78
Operater II	Kavčič Marija	436	421	111	112	113	115	15	3	14	9
Operater II	Mikeli Marija	436	422	111	113	113	115	46	45	22	17
Kontrolor šifr.	Kuhar Pavli	432	404	111	112	112	114	13	20	7	—
Kontrolor šifr.	Šuštar Anka	432	401	111	112	112	112	12	4	2	—
Kontrolor šifr.	Rajgelj Pavel	432	415	113	113	112	114	81	12	18	13
Luknjačice	Berlec Milena	369	365	111	112	112	114	19	42	59	42
Luknjačice	Stupar Valerija	369	351	—	—	108	110	—	30	13	18
Luknjačice	Banič Štefka	369	360	—	—	—	110	30	10	16	2
Luknjačice	Černivec Marija	369	352	—	—	108	112	—	16	44	21
Luknjačice	žebaljec Ivanka	369	350	—	—	108	112	—	33	57	33
Administrator	Pavšek Stanka VIL kat.		—	111	112	112	112	10	43	16	—
V juliju in vagustu je bilo opravljenih več nadur, ker sta v računskem centru delovala dva sistema: stara klasika in novi računalnik.
razvil iz preproste žage v eno vodilnih lesnopredelovalnih tovarn v državi. Naštejte vsaj 3 artikle iz Stolovega proizvodnega programa!
3.	Industrija pohištva Stol je eno vodilnih podjetij v kamniški občini in zaposluje:
A 800 ljudi,
B 1400 ljudi,
C 1900 ljudi.
Kateri podatek je pravilen?
4.	Pisarniško pohištvo, ki predstavlja hrbtenico STOLOVEGA proizvodnega programa, je po svoji kvaliteti in estetskem izgledu doseglo evropsko raven. Pohištvo proizvajamo v kombinaciji les-kovina. Ali morda veste, kakšen furnir je zastopan v standardni izvedbi pisarniškega pohištva?
5.	Za svoje izdelke je STOL dobil številna priznanja po svetu in doma. Prav v teh dneh so Stolovi oblikovalci dobili najvišja priznanja na naj večjem sejmu pohištva in opreme. Ali veste še vsaj za dve mesti, kjer na sejmih razstavlja tudi tovarna Stol?
6.	Industrija pohištva Stol se je letos odločila uvesti dopolnilni stanovanjski program: sestavljivo pohištvo, ki je namenjeno opremljanju dnevnih sob, predsob, študijskih sob in spalnic. Povejte nam, kako se ta novi pogram imenuje?
7.	Poleg lesa se v ploskovnem pohištvu čedalje več uveljavljajo plošče, ki so po svoji trdnosti trpežne kot les in so bolj odporne proti zunanjim vplivom. Obdelane s furnirjem predstavljajo estetsko dodelano površino. Ali so te plošče:
A vezane,
B iverne,
C panelne?
8.	Stolov proizvodni program zajema: opremo za restavracijo, pisarniško pohištvo, opremo za kino dvorane, sedežno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, kuhinjske elemente, sestavljivo stanovanjsko pohištvo. En podatek je preveč. Povejte, česa STOL ne izdeluje?
9.	Povedali smo že, da je STOL ena naj večjih tovarn v kamniški občini, ki je industrijsko močno razvita. Ali poznate še vsaj tri kamniške tovarne?
To so bila torej vprašanja, na katera so kandidatke z majhno pomočjo napovedovalca kar dobro odgovarjale. Seveda so z veseljem sprejele nagrade gugalnik in dva RES stola. Te jih bodo še dolgo spominjale na prireditev. Ob tej priliki se zahvaljujemo komisiji za prošnje in pritožbe, posebno pa tov. Samcu, za pomoč pri dodelitvi nagrad.
V tekmovalnem delu se je naša ekipa odlično odrezala in zasedla 3. mesto. Uspeh bi bil lahko še boljši, vendar mladincem pri dodatnem vprašanju ni bila naklonjena sreča, tako je bila druga ekipa ISKRE iz Kranja. Zmagovalci pa so bili domačini in prireditelji ekipa TOMOS Koper. Vsi nastopajoči so dobili tudi diplome in praktična darila. Po oddaji, ki je trajala do 9. ure zvečer, je bila zabava s plesom. Igral je znani obmorski ansambel TABU. Mladinci so se spoznavali med seboj in navezali stike z mladinci iz drugih aktivov.
Pozno zvečer smo se polni lepih vtisov in z željo, da se še udeležimo podobnih akcij, vračali domov.
A. O.
Škodljivi vplivi analgetikov
Analgetiki so zdravila, ki zmanjšujejo bolečine. Jemanje teh zdravil je zelo razširjeno in nekontrolirano, ker se v lekarni dobijo brez recepta. Zaradi tega ljudje mislijo, da niso škodljivi. Analgetiki, ki vsebujejo fenacetin, zelo močno znižujejo .prag bolečine, delujejo pa škodljivo na kri in ledvice. Na kri delujejo tako, da povzročajo hitrejše razpadanje rdečih telesc, eritrocitov, na ledvicah pa pride do kroničnega vnetja.
Če jemanje teh tablet ni dolgotrajno, se okvare na krvi, slabokrvnost ali anemija, popravljajo; pri daljšem jemanju pa pride do potrebe organizma po teh zdravilih, do tako imenovane tabletomije. Tak bolnik čuti potrebo po teh tabletah in jih čedalje več uživa. Posledice tega jemanja so hude in zdravljenje le-teh poteka pod enakimi pogoji kot zdravljenje mor-finizma.
Fenacetin vsebujejo tablete: Coffetin, Codapren, Coffalgol, Coffamin, Coffecodin, Coffece-tin, Cyclopyrin, Dolafen, Fer-madin, Hemalgol, Kofamin, Ko-
fan, Novocetin, Phenalgol, Pli-vadon, Sevalumal. Tudi nekateri praški, ki so zelo učinkoviti proti bolečinam, vsebujejo fenacetin.
Ker ta zdravila povzročajo škodo na zdravju, njihovo jemanje ne sme biti nekontrolirano. Bolečina je znak obolenja in nam pomaga do diagnoze. Pri nekontroliranem jemanju analgetikov pa bolnik lahko pride celo prepozno do zdravnika. Vsakdo naj bi se zavedal, da ima skoro tudi še tako dob-bro zdravilo poleg pozitivnega delovanja tudi tako imenovane stranske za organizem škodljive učinke. Zato bi bilo prav, da bi za zdravilo odločali le takrat, kadar je nujno potrebno.
Dr. Šuštar Julka
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL KAMNIK. IZDAJA DELAVSKI SVET.
GL. UREDNIK SMUKAVEC MIRKO DIPL. ING. TISK UČNE DELAVNICE ZAVODA ZA SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETE V LJUBLJANI.
Obisk upokojencev
Po sklepu poslovnega odbora in odbora za kadre, življenjske pogoje in rekreacijo so bili 29. 9. 1973 na ogledu tovarne upokojeni delavci podjetja.
Obiskalo nas je 177 nekdanjih delavcev, 78 pa se jih zaradi nujnih zadržkov ni odzvalo vabilu.
Po ogledu tovarne so se upokojenci zbrali v Kulturnem domu Duplica. Njihov razgovor je bil zelo sproščen. Sre-
čali so se nekdanji sodelavci, ki so delali v isti delovni skupini, pa se že nekaj let niso videli.
Upokojeni sodelavci so povedali, da si takih srečanj želijo večkrat. Zelo pozorni so do novic, ki jih zvedo o tovarni, njihova poučenost o poslovnih uspehih podjetja pa je nepopolna, če jim podjetje ne nudi možnosti neposrednih stikov. Ni malo upokojenih delavcev, ki so v Stolu delali več kakor
dvajset let ter v našem kolektivu preživeli naj lepša leta.
Upokojeni delavci svoje gledanje na kolektiv prenašajo na svoje bližnje, kar lahko zelo ugodno vpliva na zaposlovanje novih delavcev. Nemalo sinov in hčera naših že upokojenih delavcev pa se je uspešno vključilo v naš kolektiv.
Posnetki so bili napravljeni ob obisku upokojenih delavcev.
M. Kotnik
Kaj dela in pripravlja naša mladinska organizacija
Srečanje upokojencev — nekdanjih sodelavcev.
Tudi pionirji gasilci stremijo za znanjem
Že v zadnji številki tovarniškega glasila smo pisali o dosedanjem predsedniku našega mladinskega aktiva tov. Pestot-niku, ki se je poslovil od nas in odšel na drugo delovno mesto. Postal je sekretar aktiva ZMS občine Kamnik. Tako smo morali izvoliti novega vodjo naše organizacije in odločili smo se za tov. Vozka Hriber-ška. Vsi člani predsedstva upamo in želimo, da bo dostojno zamenjal svojega predhodnika in prav tako uspešno vodil delo mladine v našem podjetju. V predsedstvo smo povabili tudi nekaj novih članov, ki so se že dobro vključili v delo.
Po programu dela našega mladinskega aktiva smo nameravali že v septembru organizirati osnovno šolo za mladince in sicer 7. razred, nato pa v februarju še 8. razred. Zavedamo se namreč, da dejstvo, da izmed 400 mladincev v naši tovarni kar 200 nima dokončane osnovne šole, ni preveč vzpodbudno. Junija in julija letos smo na seminarju za mladince do 18. leta obvestili o naši ideji in priznati moramo, da je bil velik interes za tovrstno dodatno izobraževanje. Vsi se moramo namreč zavedati, da dokončana osemletka omogoča vpis v srednje šole in druge tečaje za pridobitev ustrezne kvalifikacije. Zato smo se povezali s komisijo za izobraževanje, ki je našo zamisel lepo sprejela in nam obljubila vso pomoč pri izvedbi. V ta namen so nam obljubili učilnico v Izobraževalnem centru tovarne. Na razgovor o dodatnem šolanju smo povabili predsednika Delavske univerze v Kamniku tov. Prašnikarja, ki se je vabilu rad odzval. Delavska univerza bi nam namreč nudila predavatelje, pa smo se pogovarjali o ceni za takšno obliko šolanja. Ponudba, ki nam jo je tov. Prašnikar obljubil že v avgustu, je prišla žal šele sredi novembra, tako da nismo mogli organizirati 7. razreda. Prav gotovo pa bo 8. razred v februarju pričel s poukom. Naš Center za obdelavo podatkov nam je obljubil pomoč in nam bo posredoval imena mladincev, ki niso uspešno dokončali 8. razreda. Nato bomo te mladince poklicali na razgovor v Izobraževalni center, kjer bodo bolj podrobno obveščeni o poteku in stroških šolanja.
Torej mladinci in mladinke, premislite o možnosti dodatne-
ga izobraževanja, ki vam ga preko naše organizacije nudi vodstvo tovarne in udeležite se predvidenega sestanka!
Sredi oktobra smo prejeli dopis mladinskega aktiva TIKO iz Tržiča, v njem so mladinci izrazili željo, da obiščejo našo tovarno in navežejo stike z našim mladinskim aktivom. Dogovorili smo se za datum obiska in tako smo 3. novembra, na delovno soboto, pozdravili naše vrstnike iz Tržiča. Prišla je skupina 12 mladincev in tov. Vinko Rožič nas je popeljal po poslovnih enotah. Razlagal je radovednim mladincem potek naše proizvodnje, od hloda pa do končnega artikla za prodajo. Tudi sami gostje so večkrat postavili vprašanja, na katera jim je naš vodič rad odgovarjal. Po ogledu stare tovarne smo se peš napotili v novi obrat PE 9. Tu smo si še z večjim zanimanjem ogledovali proizvodnjo pisarniškega in UNI programa in se čudili avtomatizaciji in tekočemu traku. Opazili smo tudi, kako veliko mladih delavcev je zaposlenih v tej poslovni enoti. Pozabili nismo tudi na našo trgovino INTERIER, kjer so zbrani vsi artikli za široko potrošnjo. Verjetno je bil prav ta del obiska za oko naših obiskovalcev najzanimivejši, saj se kar niso mogli ločiti od razstavljenih izdelkov.
Ura se je bližala eni in naše goste smo povabili na čaj in sendviče v menzo. Zunaj je bilo hladno in topla skodelica čaja se je vsem prilegla. Nato smo se pričeli pogovarjati. Najprej je predsednik mladinskega aktiva TIKO pripovedoval o nastanku in zgodovini njihove tovarne, posebej pa o njihovem aktivu ZMS. Ta je še zelo mlad, vendar se vedno bolj uveljavlja v tržiški občini. Nakazali so tudi probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Opazili smo, da niso bistveno drugačni od naših, saj se tudi mi veliko ukvarjamo s tem, kako zainteresirati večji del mladine za naše delo in kako doseči boljšo povezavo in informiranost med PE.
Čas je hitro minil in morali smo se posloviti. Domenili smo se, da jih bo naš mladinski aktiv obiskal spomladi. Tako se bodo naši prijateljski stiki še bolj poglobili.
8. novembra letos smo z velikim zadovoljstvom sprejeli na obisk predstavnika republiške
konference ZMS tov. Janka Edeška, ki je prišel v spremstvu predsednika tov. Kladnik Franca in sekretarja občinske konference Zveze mladine Kamnik tov. Pestotnika. Na omenjeni sestanek smo povabili tudi glavnega direktorja tov. Erbežnika, ki se sestanka žal zaradi odsotnosti ni mogel udeležiti, in sekretarja osnovne organizacije v našem podjetju tov. Franca Branka. Pogovor je najprej tekel o premajhni angažiranosti mladincev v sami mladinski organizaciji kot tudi v ZK ter vzrokih za takšno stanje. Zato nam je tov. Brank nazorno orisal stanje v njihovi organizaciji in probleme, za katere pa upa, da se bodo v bodoče rešili. Pogovarjali smo se tudi o samoupravljanju v našem kolektivu, bili smo mnenja, da se načela samoupravljanja dobro izvajajo. Seveda je bilo tudi nekaj pripomb na delo nekaterih komisij.
Predstavnika republiške konference smo informirali tudi o preteklem in bodočem planu dela našega mladinskega aktiva. Ob tej priliki je predsednik mladine pri občinski konferenci ZM Kamnik poudaril, da je naš aktiv eden naj delavne j šili v občini, kar je dokazal tudi z osvojitvijo številnih priznanj, diplom in pokalov. Člane našega predsedstva je posebno zanimala vloga mladinske organizacije v TOZD, saj je STOL prva tovarna v kamniški občini, ki je prešla na ta način samoupravljanja. Tako smo izvedeli, da bo imela vsaka temeljna organizacija združenega dela svojo konferenco mladih delavcev. Ta bo delegirala kandidate v vodstvo mladinske organizacije, v vodstvo sindikata in v razne občinske odbore. Ponovno smo tudi osvetlili problem povezovanja in informiranja med mladinci po EP in samim predsedstvom. Vendar smo bili vsi mnenja, da bo ta zadeva z ustanovitvijo TOZD veliko bolje urejena.
Našim gostom se je nato mudilo na pogovor z mladinskim aktivom na kamniški gimnaziji, tako se je naš sestanek, ki bi lahko trajal še dalj, zaključil. Škoda, da nas večkrat ne obišče kakšen predstavnik republiške konference ZM, saj je to zelo dober način povezovanja in tako lahko zvemo, kaj je novega.
A. O.
Velika želja pionirjev gasilcev, da bi obiskali poklicno gasilsko brigado v Ljubljani, se je izpolnila 20. 10. 1973.
Po pripovedovanju podpoveljnika našega društva tov. Rada Suhadolca, ki je zadolžen za delo pionirske desetine, je ta obisk uspel. Navaja, s kakšnim zanimanjem so pionirji spremljali vso razlago predstavnika poklicne gasilske brigade in kako so si ogledovali sodobne gasilske avtomobile,
motorne brizgalne, razne avtomatične raztegljive lestve, reševalno orodje in opremo. Menimo, da je treba s takimi in podobnimi metodami dela nadaljevati. Danes so pionirji stari 12 do 14 let, jutri bodo že enakopravni člani kolektiva in seveda že seznanjeni z nalogami požarne preventive in že usposobljeni za uporabo gasilskega orodja in opreme.
Boris Bavčar
O delu šahistov
Letovanje v Piranu
Poletne dneve tudi ljubitelji šaha radi prežive v naravi ter imajo manj medsebojnih srečanj; tradicionalna tekmovanja so le v počastitev praznovanj.
Šahisti našega podjetja so se seveda tudi letos udeležili takih tekmovanj in po letošnjih uspehih dokazali, da so še vedno najuspešnejša ekipa na področju občine Kamnik.
O uspehih, ki so jih dosegli na tekmovanjih, je bilo v Glasilu kolektiva že nekajkrat napisano. Glede na letošnja tekmovanja pa lahko ocenimo, da so se šahisti v drugih kolektivih občine primerno organizirali in se po kvaliteti približali našim.
Sedaj, ko je pred nami zima, ki oživi igranje šaha, imajo šahisti nove naloge. Bolj kot kdaj prej moramo misliti na šah kot rekreativno igro, pri tem pa ne smemo pozabiti na dvig kvalitete. Verjetno bomo tudi v le-
V tovarni pohištva Meblo Nova Gorica je bilo 7. 10. 1973 tradicionalno tekmovanje gasilskih enot lesnoindustrijskih podjetij: Marles, Brest, Novoles, Meblo in Stol.
Tekmovali so v dveh gasilskih disciplinah: trodelni napad in praktična vaja.
Naša ekipa je uspešno izvajala
tošnji sezoni obdržali tak način tekmovanja, da igramo eno uro. Mesečni brzoturnir pa bi bil spremenjen v toliko, da bi se ga smeli udeležiti tudi šahisti, ki niso člani sekcije DPD ali Industrije pohištva Stol Kamnik.
Kakor za vsako bomo letos prav za to tekmovanje potrebovali nekaj več finančnih sredstev, ki pa bodo za poživitev dejavnosti koristno uporabljena. Prav tako ne bomo smeli opustiti dela z mlajšimi mladinci in pionirji. Nekajletno delo z mladino se je že pokazalo v tem, da je v našem okolišu dovolj delavcev, študentov, dijakov in šolarjev, ki se zanimajo za šahovsko igro.
Naloga odbora je le, da s primerno organizacijo šahiste zbere in jih vključi v tekmovanje.
Šahisti sami pa seveda morajo imeti razumevanje za svojo dejavnost.	M. Kotnik
tekmovalni program in v močni konkurenci zasedla častno drugo mesto. Ekipa Mebla je bila prva in to le s 4 točkami prednosti.
Našim gasilcem čestitamo za dosežene rezultate z željo, da drugo leto v Marlesu osvojijo prehodni pokal.
Boris Bavčar
V letošnjem letu je letovalo v našem počitniškem domu v Piranu skupaj 243 sodelavcev in njihovih svojcev. Skupno je bilo 1701 penzionov.
Sezona se je pričela z 22. junijem in končala s 1. septembrom. Ves ta čas so bile kapacitete 100% zasedene. Sindikalna podružnica je omogočila 37 sodelavcem brezplačno letovanje. To so bili predvsem taki delavci, ki imajo že dolgoletni delovni staž v našem kolektivu. Zaradi preventive pa je letovalo 50 sodelavcev in to tistih, ki delajo na zdravju škodljivih delih. Po izjavah tistih, ki so letovali v Piranu, so bili v glavnem vsi zadovoljni, predvsem so se pohvalno izražali o prehrani, ki je bila organizirana v lastni režiji. Izkušnje so pokazale, da se vedno več sodelavcev najraje odloča za letovanje v Piranu. Sprašujemo se zakaj? Relacija je precej krajša kot do Njivic, prevoz je bil v obe smeri zelo dobro organiziran. Dnevni penzion je bil cenejši kot v Njivicah, preskrba boljša. Verjetno je bilo tudi za zabavo bolj poskrbljeno, kot v Njivicah. Iz vsega tega vidimo, da bo treba v letu 1974 misliti na povečanje kapacitet, saj v času sezone ne zadoščajo razpoložljive kapacitete. Želja naših sodelavcev, ki planirajo svoj letni dopust na
morju je, da bi se dosedanji 7-dnevni penzion podaljšal na 10 dni. To je samo zamisel, ki naj bi bila uresničena pri planiranju kolektivnega dopusta.
V letu 1973 je bilo izrečeno precej besed na račun predragega penziona v naših domovih. Nihče ni tega problema povedal tam, kjer bi se dal rešiti. Res je, da smo v letu 1973 letovali v naših počitniških domovih po ekonomskih cenah, da si marsikateri delavec z nizkimi osebnimi dohodki tega ni mogel privoščiti. Res je pa tudi, da smo maksimalno vsoto t. j.
600 din z referendumom sprejeli. Kaj je bilo prav, kaj ne, naj nam bo v bodoče v opozorilo s tem, da se omogoči letovanje čim večjemu številu sodelavcev, predvsem tistim z nizkimi osebnimi dohodki.
Naša skrb mora biti ta, da bodo počitniški domovi, v katere smo vložili precejšnja sredstva, služili svojemu namenu, da pri tem ne smemo misliti na kakršenkoli dobiček, da so to počitniški domovi naših delovnih ljudi in da tudi njim pripadajo.
Maks štebe
Še en viden uspeh naše gasilske ekipe
Novo balinišče
V okviru naše sindikalne podružnice deluje ekipa športnikov balinarjev. Ti nas zastopajo ob raznih prijateljskih tekmovanjih, posebno na Lesari-jadi, ki je vsako leto drugje.
Priprave oziroma treningi balinarjev so bili do sedaj na starem balinišču, zadaj za restavracijo Stol, kakšnih vidnih uspehov v dosedanjih pogojih nismo mogli pričakovati, saj ta prostor ni odgovarjal tekmovalnim normam. Zamisel, da bi staro balinišče preuredili, se je porodila pri samih balinarjih oziroma pri ljubiteljih tega športa. Pričelo se je s prostovoljnim delom. Več kot mesec in pol smo vsak dan delali v upanju, da naše delo ne bo zaman. Miro Semprimožnik, Maks štebe, Jože Pestotnik,
ml., Jože Pestotnik, star., Andrej Pestotnik, Stane Zavrl, Jelo Krivorotov, Marjan Prelov-šek, Franc Ocvirk, Tomaž Rajgelj in ostali ljubitelji balinanja smo opravili preko 700 ur prostovoljnega dela. Naš uspeh je bil 16. 6. 1973 kronan z otvoritvijo povsem novega športnega objekta: balinišča, ki ustreza mednarodnemu pravilniku o balinanju. Na ta dan se je zbralo lepo število ljubiteljev tega športa. Naš stari sodelavec, sedaj upokojenec, Franc Kuret, starejši, je svečano predal balinarjem objekt v uporabo. Za večjo svečanost smo povabili na otvoritveno prijateljsko srečanje v balinanju ekipo tovarne Savinja iz Celja. Ta se je našemu povabilu zelo rada odzvala. Srečanje se je končalo
Otvoritveno prijateljsko srečanje s Celjani na prenovljenem balinišču na Duplici.
Zunanij pogled na zagrebški Interier.
z zmago ekipe Stola s 15 : 10. Savinjčani so bili tega srečanja zelo veseli.
Pri izgradnji tega športnega objekta gre velika zahvala podjetju Stol, ki nam je materialno pomagalo. Pri vseh službah v podjetju smo dobili polno razumevanje. Želja nas balinarjev je, da bi ta objekt ohranili na dobri kvalitetni ravni, da bi ga lahko uporabljali tudi v slabem vremenu, to pa bi bilo možno le, če bi napravili še streho. Upamo, da bomo tudi pri postavitvi strehe dobili podporo v podjetju Stol, da nam še tu materialno pomaga, saj bomo le tako še bolj z veseljem na tekmovanjih in treningih zastopali barve našega podjetja. Na igrišče bomo potem lahko ponosni vsi, saj bi bil to prvi športni objekt te vrste na gorenjskem območju.
Menim, da velikokrat pozabljamo na rekreativno stran športnega udejstvovanja naših delavcev, saj si le pri športu krepimo telo in zdravje, tu si pridobimo nove moči za nadaljnje delo v tovarni, tu se združujemo, krepimo prijateljstvo. Tu se odpravlja zaprtost vase, ki jo vse preveč čutimo v našem kolektivu.
Mi balinarji pozivamo vse ljubitelje balinanja v kolektivu, naj se aktivno vključijo v to panogo ter z medsebojnim tekmovanjem po poslovnih enotah sodelujejo. Publiko, ki je ni malo ob raznih tekmovanjih, pa pozivamo, da bodrijo tekmovalce ob dobri kapljici re-stavracije Stol. ^ stebe
Predsednik delavskega sveta tov. Peter Bertoncelj otvarja Stol Interier v Zagrebu.
Tiskovna konferenca pred otvoritvijo novih prostorov.
humor
Ozimnica	Idealni čevlji
V nedeljo popoldne je zapeljal tovariš Emil, oziroma gospod, kot so ga klicali povsod, svojega mercedesa iz garaže in rekel ženi:
»Jesen je, saj veš. Malo bi bilo potrebno obiskati naše prijatelje.«
»Prav imaš,« mu je potrdila.
Kmet Gaber ga je sprejel že na pragu. Velika čast je bila zanj, da ga je obiskal tovariš iz mesta.
»No, kako je, stara sablja,« ga je pozdravil Emil. »Se še spominjaš, kako je bilo tisto zimo med vojno, ko sem spal pod tvojo streho!«
»Ja, ja, takrat je bilo hudo,« je vzdihnil kmet.
»Kaj hočemo! — Sicer pa gre tudi danes bolj tesno. Na kmetih še gre ...
»Trudimo se po svoje.«
»Trudite že, toda v mestu je čisto drugače. Vse moraš kupiti, od zobotrebca do kruha. Ob mesecu pa le tista uboga plača.«
»Slišal sem, da ne zaslužiš slabo,« je pripomnil Gaber.
»Oh, ni da bi govoril. Napitnina, saj pravim. Komaj se prevlečemo iz meseca do meseca. Pa poleti še nekako gre. Kakšne gobe naberemo ali kaj podobnega, pa je takoj bolje,« je tarnal Emil.
Janez je čakal v čakalnici ambulante že dobro uro, pa še vedno ni prišel na vrsto. Nekaj mu je nagajal želodec, pa tudi srce je včasih poskusilo malo polenariti. Po poklicu je bil mizar. Rad je trdil, da je zaradi dela malo več popil, pokadil je pa le dve škatli in pol na dan. Ker je bil samec, je ponočeval tudi tu in tam.
Na drugi strani čakalnice je sedela vrsta žensk, ki so čakale ginekološki pregled. Najbolj se mu je zdelo čudno, da se njihova vrsta sploh ni manjšala, ampak se je nasprotno vedno daljšala. Čez čas je prišla sestra in se čakajočim ženskam opravičila, da je doktor pozabil verjetno priti in da bo skočila ponj na dom.
»Zdajle ali nikoli!« si je rekel Janez Lim in se pri drugih vratih splazil v ordinacijo. Čez pet minut je že pokukal v beli zdravniški halji iz sobe in zamrmral:
»Ja, kje pa je naša sestra!«
»Tovariš doktor, po vas je šla,« mu jez veseljem razložila prva čakajoča.
»A tako!« se je navidezno čudil. »Potem bom pa sprejemal kar sam. Vstopite, prosim!«
Janez je bil zakrknjen samec, toda, kot vsak pravi moški, je ženske rad pogledal. Obstal je precej presenečen, ko se je prva pacientka brez ukaza slekla pred njim. Da ne bi opazila njegove rdečice na obrazu,
»No, tako hudo pa spet ni.«
»Mogoče zate, zase že vem, kako je. Saj ravno zato sem si pa rekel, da bom skočil k tebi. Vem, da ti ne gre slabo, ker dobro izgledaš. že med vojno nam nisi nikdar odrekel pomoči, ko je bilo resnično hudo, zato mi boš sedaj še toliko laž-žje odrinil 150 kg krompirja ... Saj ti pravim, v mestu je revščina.«
Kmet Gaber je stisnil zobe in mu dal zaželjeno. Zameriti se mu ni hotel. Morda ga bo še kdaj potreboval. Da bi se vsaj malo otresel slabe volje, mu je rekel:
»Slišal sem, da si postavil vikend hišico?!«
»Ah, nekaj malega. Drugače se mi sploh ne bi splačalo, če je ne bi posojal tujcem. Toda kaj, ko je med poletno in zimsko sezono taka luknja. Sami stroški, da bi se človek požrl.
»Potem moraš imeti dosti deviz, kajne?« ga je vprašal kmet.
»Ah, kaj, kakšna marka že pade, ne rečem, a gre sproti naprej. Ravno dobro, da si me spomnil. Nekaj sto jajc bi moral vložiti za turiste. To se tebi ne bo veliko poznalo. Če jih nimaš pri roki, bom prišel prihodnjo nedeljo. Seveda, če jih boš dal tako, kot se to dela med prijatelji.«
je ugasnil stropno svetilko in pustil le namizno.
Malo so se mu tresle roke, ko jo je začel pregledovati, a se je za silo brzdal.
»Ali je res rak?« je preplašeno vprašala pacientka.
»Ah, kje pa!«
»Zadnjič pa ste mi rekli, da je.«
»Bodi pomirjena!« je z žametnim glasom šepetal Janez, »prihodnji teden boste zdravi.«
»Naj zdravila še jemljem?«
»Ah, ni več potrebno, le ka-melice vsak večer.«
Nato ji je rekel, naj se napravi. Nikdar si ni predstavljal, da je postati zdravnik tako lahko. Ko je bil na televiziji dr. Kildar, mu je zavidal iz vsega srca. Njegova življenjska želja je bila, da bi bil vsaj pol ure zdravnik. Zdaj se mu je uresničila. Poklical je naslednjo.
Ker je bila starejša, je pregled opravil hitreje. Njegove grešne oči so se na njej hitreje napasle.
»Bom še imela otroke?« je zaskrbelo pacientko.
»Brez skrbi, le kamelice morate piti vsak večer.«
Poklical je naslednjo. Ves čas je nervozno pogledoval skozi okno, če je morda pravi zdravnik že prišel. Pregledal je že deset žensk, vsaki predpisal kamelice, ko še vedno zdravnika ni bilo. Počasi se je naveličal.
Gaber mu jih je naložil poln cekar, nekaj čez petdeset, da bi ga hitreje odpravil.
»Saj ne zameriš, stara sablja,« se je spomnil Emil, »še za majhno uslugo bi te prosil, pravzaprav gre za sina ...«
»Ali ne študira v Angliji?«
»Seveda, ravno v tem je stvar. Zelo rad ima jabolka. Poslali bi mu jih. Gotovo jih imaš kakšno gajbico, tebi bodo drugače segnila.«
Gaber je nekaj zagodrnjal in odšel v klet po jabolka. Emil ga je prosil še za hlebec kruha in dva litra mleka.
Ko je vse znosil v avto, je globoko zavzdihnil in potožil:
»Vidiš, dragi moj, tako se prebijamo, tebi je lahko, ko ti denar nosijo na dom. Gotovo boš letos dobil precej denarja za krompir in sadje. Mi pa živimo iz dneva v dan. Poleg tega niti ne veš, kje te čaka nesreča. Pomisli, včeraj se mi je zaletela hčerka s svojim avtomobilom. Za 6000 din je škode. Le kje jih naj vzamem? Kje, te vprašam?! — No, pa pozdravljen. Morda se oglasim še kaj pozimi, ko bodo koline.«
Gaber je obstal na pragu in še dolgo je gledal za njim ter premišljeval. Vse bolj se mu je zdelo, da je Emil na nekaj pozabil.
S. C.
»Mejduš, po svoje je naporno,« je zabentil, slekel haljo in ušel pri zadnjih vratih domov. Je pa že raje mizar. Vsaj ve, kaj mora narediti.
Čez čas je prišel pravi zdravnik, sestra je sprejela prvo pacientko in nihče še pomislil ni.
Bilo je poleti na gasilski veselici, ko je neka ženska spoštljivo pozdravila Janeza Lima.
»Dober dan, tovariš doktor!«
»Ali se ti je zmešalo?!« se je začudila njena kolegica, ki je Janeza dobro poznala. »On je vendar navaden mizar.«
Pravici je seveda treba zadostiti, še posebno, ker je bila užaljena ženska, oziroma še več žensk. Janez Lim je šel sedet za sedem mesecev v zapor. Ko se je vrnil, so ga vsi klicali: doktor.
»Po deset let in več se nekateri mučijo, da postanejo doktorji, jaz pa sem si ta naslov prislužil v sedmih mesecih,« se ponaša mizar.
V začetku je njegov naziv imel tudi praktično plat. Ko je vstopil v gostilno, ga je natakarica zafrkljivo pozdravila: »Kaj pa boste jedli in pili, gospod doktor.«
Naročil si je vsega na pretek. Ko pa bi moral plačati, je rekel natakarici:
»Bo že doktor plačal.«
S. C.
Občan Boštjan je dolgo premišljeval, če bi si kupil nove čevlje. Ko so mu stari zacveteli na vseh koncih, ni bilo več časa za premišljevanje. Napotil se je v prodajalno.
Deset trgovin je obredel, toda nikjer ni našel primernih čevljev zase. Eni so bili preveliki, drugi premajhni, tretji so tiščali na peti, četrti pri palcu, peti ob straneh, šesti so bili nemogoče oblike, sedmi... da brez skrbi, tudi sedmi so imeli svojo napako.
Občan Boštjan se je že sprijaznil, da bo dobil novih čevljev, ko se je znašel pred bouti-kom, iz katerega so se smehljali prekrasni čevlji. Skočil je noter.
»Teli so čudoviti!« je pokazal prodajalcu. Pomeril jih je. Res ga niso tiščali nikjer, bili so ravno pravšnji in tako naprej.
»Idealni čevlji za vas,« je menil tudi prodajalec.
»Po celem svetu sem jih iskal,« je povedal občan Boštjan. »Kako sem vesel!«
Manj vesel je bil, ko je zvedel za ceno.
»Za tako idelane čevlje triinštirideset starih j ur jev ni veliko,« je rekel prodajalec in naredil resnoben obraz.
Občan Boštjan se je odločil, da jih bo kupil. Pol meseca zato ne bo kosil, petkrat ne bo šel v kino, dvakrat na večerjo in teden dni bo hodil peš, toda imel bo idealne čevlje.
V vrečko je zbasal svoje stare, razcvetele čevlje, obul pa je kar nove. Ko je stopal po ulicah, se mu je zdelo, da ga vsi gledajo pod noge. V nekaterih očeh je bral tudi zavist. Seveda, vsakdo si ne more privoščiti tako razkošnih čevljev.
Videti je bilo, da mu je še nebo nevoščljivo, saj so se nabrali na nebu temni oblaki. Malo pozneje se je iz njih vsul
Če vleče te daleč, v daljne dežele? kjer sinja so morja, lepote sveta ozri se okrog sebe in dobro
premisli!
vrniti domov se vedno ne da.
Res lepa narav je daljnega kraja mogočni valovi globokih morja vroče, prevroče je sonce v
puščavi,
da peče te notri sredi srca.
Tam želja po tujem hitro te mine,
ko veš, da življenje še teško bo tam,
vrniti se hočeš nazaj v domovino, na sončno Gorenjsko, v vznožje goram.
Kjer sin si zemlje svoje Ne biti plašen fant slovenski, ker prišel zate je tisti čas,
dež. Občan Boštjan je nekaj časa vedril pod streho, ko pa ga je pojezilo, se je preko luž napotil domov.
Naenkrat je opazil, da so se mu čevlji na vseh koncih odprli, del ob strani je odpadel, jezika je izgubil... čevlji so bili veliko slabši kot stari. Pre-obul se je in jezno pohitel nazaj v prodajalno.
»Kakšne čevlje pa ste mi prodali!« je zarohnel. »Da vas ni sram!«
»Mi nismo pri tem prav nič krivi,« se je izvijal prodajalec. »Čevlje nam dobavlja podjetje Škarpet-import. Morda vam bodo tam pomagali.«
»Občan Boštjan si je jezen zapisal naslov in se zapodil proti Škarpet-importu.
»Pol ure sem nosil čevlje, ki jih vi uvažate in sem zanje odštel skoraj tretjino plače, pa so se ob prvih kapljah dežja odprli na vseh mogočih koncih,« jim je razburjen razlagal.
»čudno,« je rekel uslužbenci škarpet-imoprta. »Mi uvažamo same najboljše čevlje.«
»Zahtevam nove,« je zarobantil občan Boštjan. »Drugače vas bom tožil.«
»Videli ste, kakšno robo ste kupili,« ga je miril uslužbenec. »Ne moremo vam pomagati. Svetujemo vam pa, da pišete v tovarno.«
Dobil je naslov neke španske tovarne. Štirinajst dni je porabil, da je našel nekoga, ki je znal špansko, dva litra pa ga je stalo, da mu je tisti napisal ogorčeno pismo tovarnarju.
Španska pedantnost ni odpovedala. Kmalu je dobil nove čevlje. Zraven pa je pisalo:
Spoštovani občan Boštjan! Pošiljamo vam nove čevlje, čeprav hkrati začudeno strmimo nad vašo posebnostjo, da se v dežju sprehajate v čevljih za mrtvece.
S. C.
ko v borbo treba je vstopiti, zavpiti, hura na ves glas.
Za tabo mati se že joče, žalostni so oče, sestra brat, ker v srcu njih je le ena misel, da vidijo te zadnjikrat.
Ti veš, da ljubi te tvoja mati in z njo ostali domači vsi, al’ vznemirja te ljubezen tvoja, ljubezen tvojih zrelih dni.
V njej tvoja je ljuba draga, ki zanjo ti srce gori, v njej je mati domovina, katere smo sinovi vsi.
Ker zdrav in zrel si fant
slovenski!
ne pusti tujim dočakat dni, ko hodil bi po zemlji naši in pil slovensko zdravo kri!
Doktor Janez Lim
Najlepša zemlja je rodna
Novoletna križanka

U8BUAHAŽ