IZ NAŠE DNEVNE KULTURE.
Iz poglavja o kulturni politiki:
I.  — Nova Evropa knjig-a X. š t. 1. Str. 29. poroča:
Z ozirom na našo beležko o Meštrovieevih fragmentih Kosovskega templja sedaj lahko sporočimo našim eitateljem, da se ta dela našega umetnika, ki so last Jugoslovanske države, še vedno nahajajo razmetana po raznih krajih in so tako postavljena, da so težko pristopna. En del se nahaja nekaj mesecev sem v Državnem muzeju v Beogradu v ulici Miloša Vel. št. 58, in sicer tako, da leže najvažnejši kosi (n. pr. »Udove«) zunaj pod leseno streho, izpostavljeni vsakovrstnim poškodbam ali (nekatere kariatide, katerih ena je bila polomljena pri prevozu) v kolibi (»šupi«) oziroma kleti, medtem ko drugi polnijo neke majhne sobe ali pa molijo izpod stopnic. Pravo Kosovo — kakor v naši politiki tu d i v glavah in dušah onih, ki   jo   vodijo.
II. — J o s. S t r z y g o w s k i , svetovno znani dunajski profesor umetnostne zgori o v i n e , v svojem govoru o Meštrovicevi umetnosti v Zagrebu 31. maja 1. 1924 govori1: Zaenkrat ostanimo še pri prvem globoko zasidranem pogonu, ki izvira iz zemlje in krvi domovine   in   tolmači  njegovo   (Meštrovičevo)   iz
aravnost fantastično navdušenje za po-iz srbske narodne pesmi, ki so čisto do svetovne vojne tako prevzeli njegovo stvari-teljsko fantazijo, da je iz nje vznikel zamisel kosovskega templja z vsemi njegovimi odlomki. Dejstvo, da se to delo ni izvedlo po balkanski vojni, ko je bil za to iiajpovoljnejši čas, in niti po svetovni vojni, vzbuja dvom o kulturnem nivoju ujedinjenih Srbohrvatov. V naravnost religioznem navdušenju radi pridobljene samostojnosti in pozneje tudi ujedinjenja, bi se bilo moralo izvršiti delo umetnikovo, ki že obstoji v mavcu. Pod vtisom dogodkov bi Meštrovic nedvomno slikovito ne podal samo kosovskih junakov, ampak tudi vse one napore svojega rodii, pri katerih je sam sodeloval. Že s samo formalnim nalogom, naj se ta spomenik izvrši, bi bil dozorel njegov zamislek do konca. In to najprej v svoji celoti. Kajti četudi je bil večkrat razstavljen model, ki je nastal po vzorcu tako zvanega Jupitrovega templja v Splitu — stavba, s kupolo in stolpom in vežo s stebri — vseeno lahko z gotovostjo rečemo, da to ni končna oblika njegova. Prav tako se lahko pričakuje tudi danes še, da bi Meštrovic, a ko bi on in njegov narod imela srečo, da pride do izvršitve, predstavil poleg prošlosti in krvave borbe s pomočjo svoje brutalne sile tudi bodočnost jugoslovanske kulture v idealnih likih, ki bi označili skrajne meje za težnje naj-plemenitejših predstavnikov naroda, prav kakor so nekdaj kraljevič Marko in njegov krog oznaki meje, do katerih je stremila domišljija pokolenj v prošlosti.
PREJELI SMO V OCENO:
Dr. Fr. Bradač:   Iz   starorimske   lirike.
Ljubljana,  1923.  Učiteljska  tiskarna.  Zastopani so C. V. Catulkis, A. Tibullus, S. Prodano po Novi Evropi kuj. X. št. 1. str. 6.
Alfons   Lehmen   S. J.:   Lehrbuch   der
Philosophie auf aristotelisch - scholastiseher Grundlage zum Gebrauch an hoheren Lehr-anstalten und zum Selbstunterricht. 3. zv. Theodizee. 4. in 5. popravljena izdaja. Izdal H. Lennerz S. J. Herder & Co, Freiburg im Breisgau, 1923. — Nauk o Bogu; dokazi za njegovo bivanje; Bog in svet.
Album slovenskih napevov. 50 slov. narodnih napevov. Uredil Fran Gerbič. Za vijolino in klavir priredil Fran Korun. 1. zvezek. L. Schwentner, Ljubljana, 1924.
Dante. Izdal in uredil Alojzij Res. Založil Kleinmavr in Bamberg, Ljubljana, 1921. Vsebina ista kot v že naznanjeni italijanski izdaji, samo dr. Puntarjev članek je v oni skrajšan. Tudi slike in nanje nanašajoči se tekst so v slovenski izdaji druge.
Gesammelte Romane u. Erzahlungen von I. Spillmann S. J. IX. u. X. Band. (D i e W u n -d erblume von W o x i n d o n.) Herder, Freiburg im Breisgau. Obširen zgodovinski roman v 7 knjigah iz zadnjih let kraljice Marije Stuart. Znani pisatelj pripoveduje rahlo starinarsko, kar daje romanu poseben vonj in značaj umetniškega dela. Nemščine vešči Slovenec bo jezik brez težave umel.
Milan P u g e 1 j : Zakonci. 2. natis. Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1924. (Vsebina: Ljubica. ¦— Stava. — Obisk. — Albina in dva zakonska moža. — Znamenje. — Beza tega ne razume. — Stara korenina. — Rubežem — Zavist. — Na počitnicah.)
K. E w a 1 d : Tiho jezero in druge povesti. Slovenski mladini povedal P. Holeček. Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1924.
A, F o g a z z a r o : Svetnik. Roman. Prevel Pastuškin. Ljubljana, Tiskovna zadruga,. 1924. (Prevodna knjižnica, 11.)
Ante  Cetineo:  Zvezdane  staže.  Pesmi.
Split, knjižara Morpurgo, 1923.
Narodne pravljice iz Prekmurja. Priredila Kontler in Kompoljski. Maribor, 1923. Učiteljski dom, Maribor, 1923.
L a z a K o s t i č : Antologija (cir.). Naši pjes-nici. Narodna knjižnica, VI. Zagreb, 1923.
Po dvanajstih letih. Ljudska igra v 4 dej. Po Schrottenbachu priredil Fr. Koblar. Ljudski oder 5. Jugoslovanska knjigarna, 1923.
lika V a šteto v a: Mejaši. Povest iz davnih dni. Ljubljana, 1923. Učiteljska tiskarna.
Zvonim i r   Kosem:   Ej   prijateljčki!...
Ljubljana, 1923. Učiteljska tiskarna.
R a do    Pavlic:    Ljubezen   in   sovraštvo.
Moja pot preko cvetočih in krvavih poljan. Slike iz svetovne vojne. S 33 fotografijami. Ljubljana,  Učiteljska  tiskarna,  1924.
V. I). Kostič: 'Šta treba kao vojnik da znam? 4. popravljeno i dopunjeno izdanje. Celje, Goričar in  Leskovšek, 1924.
Slavia, Časopis pro slovanskou filologii. Izdajata O. Hujer in M. Murko. 2. letnik Češka grafička Ume, Praha, 1923.
J. Z e v e r : Tri legemle o razpelu. Iz češčine prove! dr. Fr. Bradač. Ljubljana. 1924. Tiskovna  zadruga.