Janko Ravnik - sedemdesetletnik J,:VGEN L OVŠIN Ne vem, če bo vse prav µovedano in tako lepo napisano, kako1· se spodobi in kakor to zaslužiš, Janku, ob svojem pomembnem življenjskem jubileju. Ker je nekaj poti že za nami, je samo prijetno ustaviti se ob mejniku za kratek čas, CY.m:1ti se na prehojeno daljo in se srečati s prijetnimi spomini mladih dni in z.rele dobe, potem pa spet pot p-0d noge! Naj ti ne zmanjka ne dobre volje ne veselja do življenja in do ustvarjanja in ne zdravja tja do človeku dosegljivih meja! V Bistrici pod Bohinjskimi gorami sta oče sedlar in mati šivilja µoskrbe1a s pridnimi rokami za topP.l dom. Vseokrog je polno draguljev, veliko jezero s sedmimi otročiči, Prešernov vir Savice, bajna Komna, strmi Pr-šivec in zelena Rudnica, cvetnal.a Crna prst in mrka Podrta gora. Nepozabni vtisi že izza otroških let, pa še pripovedovanja, kako so v Stari Fužini, pa Na Pm Gradu so mi bile takrat moja druga domačija. Da bi se dobro poznale n a sliki, sem dolgo p1iti.~kal na sprmilec, ,Cim dlje, tem bolje se bo poznalo,' sem si mislil.« To .so bili skronmi začetki Janka Ravnika, danes našega zaslužnega pla­ ninca, alpinista, organizatorja in dolgoletnega predsednika »Skale,,, ~likopisca, ki stoji med p. rvimi v vrsti najboljših slovenskih folografov amaterjev, vodil­ negl:l sodelavca -pri prvem slovenskem filmu »V kraljPstvu Zlatoroga«, sklada­ telja, pianista in profesorja n a Akademiji za glasbo, ki ji je odločilno pomagal pri ustanovitvi in njenem nadaljnjem uspešnem razvoju. Marjana Lipovška besede ob Jankovi petinše.,;tdesetlctn:ici zadenejo v :avo: Prvi zvoki orgel na domačem koru, čari zvočnega sveta, prvi zvoki akorda na klavirju .. . ..občutljiva narava Ravnika se je odzivala ne slilllo na pojave iz glasbenega :;veta, temveč tudi na lepote rodnega kr;ija. Do danes je ostalo z Ravnikom kot glasbenikom nerazdru~jivo in organično povezano ter njegov 699 not ranji lik dopoljnjujoče zanimanje za amatersko upodabljanje naravnih lepot, ki je našlo pomembni izraz v fotografiji. ... « To je bilo jedro tistega agensa, ki ni pustilo Jankove radovednosti na rnz­ glede z vrhov nepotešene, pa je zal.o obhodil vse naše planine, s posebno pre­ danostjo in ljube-.tnijo svoje bohinjske dragulje, ki so mu postregli z nepo­ zabnimi vtisi, s trenutki, ki jih je pootrežljiva plošča ohranila njemu in nam. V lej harmoniji barv, oblik in počutja se rojeva navdih (Puškinov ►►nebeški ogenj poezije«), ob pesmih Gregorčiča, Gradnika, :Zupančiča, Moleta, pa naj bo »Burja, bu11a po dolini« ali »Pod soncem se daljave grejejo«, njen glasbeni iz1·az. In »-zidar« se je šel v gore učil gradnje, arhitektonik:c v muziki, ne teh­ nike, lt!mVeč izraztt veličastja. Morda sruno pod;,;avesino .. . Ravnik fotogr:rlira danes v barvah, a meni, da je treba pustiti črno-beli folografiji prvo mesto. ...v Lej je več prostora za fantazijo, barvna že vse pove ... «, je dejal malce otožno ... Da, da ... dRDes skoraj ne najdeš več na umetni.~ih razstavah svetovne fotografije slik iz prirode. Prišel bo čas, ko se bo človek spet vrnil k njej, ik neizčrpni, potem ko bo zmanjkalo »motivov« drugod. še bliže se bo pritisnil k njej, ker ne bo šel mimo človeka, cvetlice, živali. Ko sta Ravnilc in bohinjski slikar in »skala.~« Hodnik gradila pot iz Spodnje Vrtače na Stopce proti Vodnikovi koči, ju je vezala ista misE>I umetnika in ljubitelja gorske prirode. Kugy, ves predan glasbi, je bil samo njen amaterski interpret, Ravnik na tem polju ustvarja. Kugy fotoaparata ni imel menda nikoli v rokah, Ravnik redko kdaj pero. Vsak po svoje izražata misel, rojeno v bo­ lesti ali v blagopočutju. Ko .,;;mo se zagledali v dnljave prehojene poti, so nas malce ZD.držali danes živi problemi. Nastajali so ie davno prej, ne sami. Janko Ravnik .se spominja ob njih v.se polno prijateljev in znancev: učiteljev glasbenikov Trosta, Tiilicha, Hubada, Lajovica, pa mnogo kolegov in ~tudentov, tovarišev »skalašev« in planincev SPD od prve »Skale« v Ljubljani in Bohinju, kolegov fotografov od prvih časov Bertolda in Brinška pa do danes Krašovca, i,".;kerlepa, Copa, sode­ lavcev pri triglavskem filmu in drugih filmih (Brzice Save, Cerkniško jezero), predanih sogroditeljev Skalaškega doma na Voglu. Prav posebej Krašovca, ki mu je kritično, a blagohotno in očetovsko aniiliziral linije, luči in sence na prvili slikah in ga učil dobre fotografije. če sem omenil čisto po '""metodi izbire slučaja« nekaj imen, naj mi neomenjeni ne zamerijo, posebej ne , ker sam sebe ne bi i-ad pozabil ... Pri treh mojih planiru;kih knjigah mi je bil Janko Ravnik najboljši svetovalec, slikovni interpret in .sotrudnik. Obogatil je z mnogimi slikami tudi publikacije Kugyja, Tume, Planinski Vestnik, domače in tuje revije. Cas je, da dvignemo čašo nove portugalke Janku Ravniku in njegovi dru­ žini na zdravje in na mnoga leta! 700