LETO (AÑO) XLVH (41) Štev. (No.) 18
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 19. maja 1988
Oporečniki obsojajo Smoleta
Iskanje poti
iz zagate
Znano je, da je predsednik SZDL, Jože Smole, označil govor dr. Franceta Bučarja v Evropskem parlamentu v Strassbourgu kot nacionalno izdajstvo. O tem je Svobodna Slovenija že pisala v svoji štev. 15 pod naslovom “En narodni izdajalec več“. — Tako dela partija po svoji stari navadi „izdajalce“ iz najbolj sposobnih in umnih ljudi.
Smoletova oznaka Bučarjevega govora kot ,,narodno izdajstvo“ ni presenetila političnih emigrantov, saj so takega psovanja vajeni, a je vzbudila upravičen vihar ogorčenja med vsemi resničnimi demokrati, v domovini pa zlasti pri slovenskih kulturnih delavcih. V Novi reviji štev. 71 in 72 so Jožetu Smoletu, ki se je v zadnjem času skušal prikazati kot pluralist in vnet za demokratizacijo, krepko in prepričevalno odgovorili: najprej za narodno izdajstvo obtoženi dr. France Bučar, nato Spomenka Hribar z odličnim član-km „Kako postati nacionalni izdajalec?“ in končno uredniki Nove revije v skupni izjavi uredništva.
Bučar med drugim poudari, „da je vezanost na zastareli, iz prejšnjega stoletja izvirajoči pogled na družbeni razvoj tisto, kar resnično ogroža Jugoslavijo. Jože Smole seveda v tem gledanju ni osamljen. Toda to so resnični ‘izdajalci’ Jugoslavije in Slovenije.“ (Glej podlistek v tej številki.)
Spomenka Hribar pa pokaže na tri možne faze, kako postati „narodni izdajalec“. Prva je, da te kdo kot strokovnjaka povabi, da bi predaval o položaju v Jugoslaviji. Če je tak človek poštenjak in nato svoje misli objavi, je „s tem njegova naloga opravljena“. Druga faza je, da se nekateri pri tem predavanju čutijo prizadete in te zato obtožijo, da si „notranji sovražnik“ ali „na-
V Ljubljani smo navajeni, da zelo pogosto prihajajo povorke stavkajočih delavcev pred Skupščino Slovenije in tam, natrpani pred vhodom v marmorno palačo zborujejo in zahtevajo človeka vredno življenje. V Trstu so pred kratkim prišli slovenski dijaki in študentje pred sodno palačo in demonstrirali, ko so na sodišču sodili Samu Pahorju. Zdaj se je demonstracija pred sodiščem dogodila tudi v Ljubljani; ne le mladina; vsi, ki jim svoboda tiska nekaj pomeni, so se zbrali pred ljubljansko sodnijo, ko je tam potekalo zaslišanje Francija Zavrla, odgovornega urednika Mladine, ki je bil obtožen, da je Mladina objavila dva članka, v katerih sta nepodpisana avtorja žalila zveznega obrambnega ministra.
Sredi demonstrirajočih študentov in dijakov je skoraj neopazno stal avto z zatemnjenimi stekli, izza katerih so „streljale“ policijske kamere in na trak posnele vse dogodke in kar je še pomembneje, vse udeležence demonstracij.
Najprej je šlo za dva obtoženca, ki da sta žalila admirala. Potem se je zgodilo nekaj, za jugoslovanske razmere povsem normalnega, v svetu pa nepoznanega. Zvezni javni tožilec je izjavil, da on ni zahteval obtožnice proti Andreju Novaku, časnikarju, ki je v Teleksu kritično obravnaval jugoslovansko vojsko in proti Franciju Zavrlu, odgovornemu uredniku Mladine, zaradi že omenjenih dveh člankov v Mladini. Pred tem je ljubljanski javni tožilec izjavil, da je dobil „navodila“ od zveznega tožilca. Zvezni je potem to zanikal, ljubljanski je pa proti Novaku umaknil obtožni predlog, proti Zavrlu ga je pa „prekvalificiral“ tako, da po novem Zavrl ni več obto-
cionalni izdajalec“. Avtorica se sprašuje, ali bodo prišli tudi do tretje faze, ki bi bila v morebitni obsodbi. Ker Smole dobro ve, kakšne možne posledice bi bile zaradi take svoje obtožbe, je verjetno, da Bučarja sodno ne bo preganjal, ampak samo politično. .
Odgovor na vprašanje, „kako postati narodni izdajalec, je torej naslednji: povedati resnico,“ zaključuje avtorica. S tem pa tudi pojasni, da dobi danes človek pridevek iz istega razloga kot v dobi komunistične revolucije. „V družbi, kjer je resnica laž, je laž na mestu resnice, to je lažniva družba...“ kjer „prepozno kikirikajoči petelini zavijajo vratove prezgodnjim petelinom,“ piše Spomenka Hribar.
To, kar spoznava avtorica danes, je velik del njenih rojakov vedel že pred daljnimi desetletji in sicer, da je komunistični sistem zgrajen na laži. Zato jim je bilo treba „zaviti vratove“, istočasno pa proglasiti za izdajalce... Tako tedaj — kot danes.
V izjavi uredništva Nove revije pa je objavljen nov protest zoper obsodbe in napade na slovenski demokratični tisk (Mladina, Nova revija, Teleks in dr.), posebej v zvezi s pisanjem o jugoslovanski vojski. Nato pa uredništvo „ogorčeno odklanja mobilizacijo javnega mnenja zoper nastop prof. Franceta Bučarja v interparlamentarni grupi za Srednjo in Vzhodno Evropo in zoper teze, ki jih je on predstavil. Nesprejemljiva se zdi uredništvu kvalifikacija Bučarjevih tez kot nacionalno izdajstvo. Gre za manipuliranje z javnim mnenjem, ki pa ni podprto z nikakršnimi argumenti.
Metode KP so se • očividno izrabile in ne prepričajo nikogar več.
žen žalitve Jugoslavije, ampak samo admirala Branka Mamule.
Medtem ko so mladinci demonstrirali pred sodiščem _ in izražali podporo Zavrlu, pa je obtoženec v sodni palači molčal. Izjavil je samo to, da kaznivih dejanj, ki mu jih obtožni predlog očita, ni storil in da se zaradi tega, pred sodiščem nima v zvezi s čim zagovarjati. Podobno je že pred Zavrlom najbrž izjavil kakšen obtoženec; nikoli pa se ni po letu 1945 zgodilo, da bi pred sodnijo kdo protestiral, ko so na sodišču koga zasliševali zaradi političnih dejanj.
Pred ljubljansko sodno palačo so že stale množice!. Ker so bile tam prisiljene stati! Medtem, ko so na sodišču sodili Rupniku, pa škofu Rožmanu... Nikoli pa še ni bilo pred palača množic, ki bi protestirale proti sojenju ...
Napisano marca 1988
Leta 1986 je Mohorjeva založba izdala knjigo Vinka Ošlaka o 'dogodkih v Medjugorju v mednarodnem jeziku esperantu. V knjigo je vključen tudi medjugorski dnevnik slovenskega pisatelja iz Trsta Alojza Rebula „V hercegovskem Korintu“.
V	dveh letih je bila izdaja razprodana, avtor pa je iz raznih dežel sveta dobival pozitivne odmeve in zahvalna pisma.
V	letu 1987 pa je izvod te brošure prišel tudi v Vilnius, glavno mesto sovjetske republike Litve, kjer deluje močna skupina esperantistov,
Primeru Bučarjeve opice, ki je hotela potegniti banano iz vrča z ozkim grlom — roka je šla notri, če je pa v pesti bila še banana, je pa ni mogla potegniti ven — je bil podtoben Miloš Prosenc-, sekretar predsedstva CK ZK Slovenije.
Takole po polnoči je nekoč nekje izjavil, da bo vse še dobro, vse lepo — rožice spomladi, rosna jutra, mlada ljubezen, vsi srečni vekomaj (rabil je pravzaprav besedo vedno, kaj bomo s tistim klerikalnim vekomaj!) in že so doma in v svetu glasno zagovorili o zmernosti, pluralizmu, liberalizaciji, demokratizaciji, resnični samoupravni demokraciji.
Dne 18. marca 1988 pa je priznal pred CK ZK Slovenije, „.. .da po poti, po kateri smo zašli v krizo, iz nje ne moremo!“ Rinili so torej komunisti dolgih štirideset let •— tiste prve tri po letu 1945 izvzamemo, ker jih je nanjo spravil „starejši brat“ iz ZSSR — Bog mu naj ne zameri! (tudi v Komunistu sedaj pišejo Bog z veliko črko), rinili so voz slovenske politike, peklili so se, potili — narod pa ne in ne! Kakor trmast vol, ne z mesta, če pa že kam, vedno v nasprotno smer.
Torej pot ni bila prava za tov. Prosenca, še dobro, da ne meče krivde na vola — narod, ki je voz vlekel.
Krivda seveda je, saj smo brali že v Ezcpu tisto o jagnjetu, ki ga je obdolžil volk, da mu je pred letom kalilo vodo', ki jo je hotel piti. Jagnje pa ne in ne; da mu ni ono moglo kaliti vode, ker revše takrat še ni bilo rojeno, da je pilo vodo
Kriza v Jugoslaviji že nekaj časa zelo pritiska na občane. Že nekajkrat smo brali, da postavljajo nekatere slovenske občine zahtevo, da odstopi predsednik zvezne vlade Branko Mikulič. Saj je nekoč dejal, da če mu ne bo uspelo izboljšati položaja, misli odstopiti.
Sedaj pa je ta problem izbruhnil z večjo silo in na višji ravni. 14. maja -se je v jugoslovanskem parlamentu dogodilo nekaj nezaslišanega v vsej zgodovini druge, komunistične Jugoslavije. Delegaciji Slovenije in Hrvaške sta zahtevali, da parlament izglasuje nezaupnico Mikuliču zaradi njegove neuspešne ekonomske politike. Slovenija je obdolžila vlado, da dopušča nekontrolirano inflacijo, da je ekonomski sistem prišel na rob propada in da vlada ni bila zmožna vpeljati reforme v smislu tržne ekonomije.
V svojem odgovoru v parlamentu je Mikulič napadel Slovenijo, češ da on ni kriv za težavni položaj, da sta dosedaj obe zbornici parlamenta vedno odobrili njegove ukrepe, dejal pa je tudi, da „ni možna druga politika kot socialistično samoupravljanje“. S tem je jasno odbil zahte-
ki so večinoma tudi goreči katoliki in veliki častilci Marije.
V dobrem mesecu so litvanski esperantisti knjigo- prevedli v litvan-ščino in jo v 700 izvodih (za vsako litvansko župnijo po enega) izdali v “samizdatu“. Knjigo so morali 100-krat pretipkavati, ker nimajo na voljo niti najpreprostejšega razmnoževalnega stroja. Liste so potem ročno- sešili v zvezek.
Pred nedavnim pa je avtor dobil prošnjo, če smejo izdati prevod tudi v estonščini v sovjetski republiki Estoniji.
pod njim in kaj, kaj še. Ezop- je kar lepo zamolčal konec basni, saj si je mislil, da takole čez nekaj tisoč let ga bodo že uganili, čeprav ni pozabil na nauk, ki se ga ne spomnim več. Mislim, da je moral biti tak, da bi bil uporaben za vsako priliko: Če se nameri volk požreti jagnje, je vsako izgovarjanje odveč!
Za nas, ne nas, vendar ■— komuniste! bi torej veljajo: Odločili smo se, da obdržimo oblast in to za vsako ceno! Tisto o ustavnih spre-memembah — amandmajih — kar pridno razpravljajte in pretresajte, toda usmeritev ostane. Ostati moramo zvesti programskim usmeritvam! Ostati zvesti temeljnim ustavnim načelom!
„Dobro,“ je rekel tov. Prosenc, „da so bile pri tem v argumentiranem dialogu v SZDL (Socialistični zvezi delovnega ljudstva) zavrnjene ideje o ustavitvi postopka (brca Društvu slovenskih pisateljev — tam so spočeli te heretične misli!), da so bili zavrnjeni pomisleki o smotrnosti ustavnih sprememb sploh, da smo premagali stališča, ki so odrekala vsako vrednost veljavni ustavi in terjala dogovarjanje o temeljnih ustavnih načelih, kot da veljavna u-stava ne bi bila izraz NOB in naprednih, osvajajočih prizadevanj v povojnem razvoju.“
Ni star ta človek, tov. Prosenc, zato ne more poznati dobro zgodovine. Ne ve, da je v NOB padla komaj desetina slovenskih žrtev, vsi drugi so bili žrtve revolucije —-. borbe za oblast —* ki jo sedaj zanikajo-, da je sploh ni bilo.
ve nekaterih slovenskih in srbskih intelektualcev, da se vzpostavi pluralistični sistem (naj to pomeni že karkoli), in se odpravi politični monopol komunistične partije.
Na glasovanju v parlamentu je seveda Mikulič dobil zaupnico in ostal na oblasti. Naredil je le nekaj sprememb v ministrstvih: najvažnejše je to, da je zamenjal ministra obrambe Mamulo, o katerem smo pred kratkim precej brali in ki se je v Jugoslaviji zelo osovražil zaradi prodaje orožja tretjemu svetu in korupcije, ko so mu vojaki zidali počitniško vilo v Opatiji.
Kot je videti, bo ekonomska in politična usmeritev še naprej ostala ista; to pa seveda ne pomeni, da ne bi predvsem v Sloveniji še nadalje poskušali liberalizirati režim.
NACIONALNI SOVRAŽNIK KOMUNIZMA
Ljubljanski Dnevnik je objavil poročilo Zbigniewa Brzezinskyja iz leta 1978, ko je na kongresu sociologov v švedski Upsali nakazal ameriškim udeležencem nekaj zunanjepolitičnih dogajanj. Kar zadeva Jugoslavijo, je že tedaj — med drugim — tudi dejal:
Zunanji dolgovi Jugoslavije postajajo vedno večji, zlasti tisti, katere ima v zahodnih državah... vse te gospodarske težave so velika priložnost za okrepljen vpliv na jugoslovansko politiko sedaj in tudi po Titu, tem bolj, ker potrebe po posojilih in tuji tehnolgiji vedno naraščajo. .. „Končni cilj ZDA je ukiniti komunistične vladavine v kakršnikoli obliki,“ je poudarjal, a tudi priznal, da je takšen cilj za nekaj časa seveda še težko dosegljiv. Treba pa je
1.	nenehno in dosledno opozarjati na stalinistične tendence v
Takole na stran bi ga potegnil in ga vprašal nedolžno: „Pa vendar niso napredna, osvabajoča prizadevanja spravile države na boben?“ Kot sem rekel, Prosenc ni star, ima še sposobnost zardevati, ki so jo' nekateri že izgubili, in prav gotovo bi mi rekel: „Ostati moramo zvesti temeljnim ustavnim načelom!“
'Seveda, seveda. Načelom, ki dajejo vso politično oblast ZK, kot da bi narod kdaj vprašali, če jih sprejme ali odkloni.
Da so premagali stališča, ki so zahtevala dogovarjanje o temeljnih načelih, mu rad verjamem, v tem ima tov. Prosenc prav. Kako ne bodo zavrnili razpravljanja o tem, če so pa v SZDL vsi komunisti. Lep primer razpravljanja, pa še pluralističnega, za zunanjo uporabo, med komunisti seveda, morda je nov tip balkanskega političnega pluralizma? Kaj vemo mi, kakšne vrste demokracije in političnega, pluralizma so tam po svetu.
Za vsak primer, so pa tudi v SZDL vtaknili tri gospode — tovariša menda vendar ne boš imenoval naslovnega škofa dr. Grmiča, tako da bo tudi pluralistični videz rešen. Pluralisti smo, poglejte nas, vi gnili buržu-
ji!
„Treba je vztrajati na izhodiščih Osvobodilne fronte,“ je patetično vzklikal tov. Prosenc. Kako ne bi vzklikal, saj je prav v Dolomitski izjavi zapisano, da se komunistični partiji prepusti vsa oblast. Tam je zapisano, rečeno pa je bilo Kocbeku, da se bo potem sestavila druga izjava, po kateri bodo določene meje vsaki sopodpisnici in njeni udeležbi pri oblasti. Morebiti so ti trije go-spodje-tovariši šli v SZDL prav zaradi tega, da jo pripravijo. Kocbek je npr. dobil kar ministrstvo za repatriacijo, res da je imelo samo o-sem oseb, vendar katoličani moramo biti skromni. Tudi trajalo ni dolgo, vsega pa tudi ne moraš zahtevati! Nekaj dni pa tudi služi za zgodovinski antecedens.
Samo da se ne bi vtikali v temelje ustave in ustavnih načel, to jim je hotel zabičati; njim in podobnim v SZDL iz CK ZK Slovenije, tov. Pro-sehc 18. marca 1988. Zase in svoje si je pa najbrž mislil: Tepčki, prepustili ste nam oblast, zdaj se vam kolca po nji, nam pa še na misel ne pride, da bi jo vam odstopili ali delili, čeprav nas obkladate z gr-davži.“
„Osel gre enkrat na led...“ vendar to je že začetek druge, obenem pa iste basni.
sovjetski politiki in s tem za-strašiti jugoslovanske komuniste;
2.	sistematično je treba pomagati in posvečati ustrezno publiciteto vsem opozicijskim skupinam v Jugoslaviji in podpirati najrazličnejše disidente, za katere ni nujno, da so povsem antiko-munistično obarvani. Morda je celo bolje, če so bolj humanistično usmerjeni;
3.	v interesu ZDA je, da se podpre vse separatistične nacionalistične sile, ker so le-te naravni sovražnik komunizma kot ideologije. V zadnjih letih je zgodovina pokazala, da je ideja nacionalizma močnejša od ideje komunizma. Zato je treba na to karto igrati dolgoročno, ker bi s krepitvijo nacionalističnih tendenc oslabili odpornost komunistov.
D-ova.
SmR
Mladina pred sodnim poslopjem
A.	B.
Posredoval : V. Slemenisky
PRVIČ SLOVENSKA AVTORJA V SOVJETSKEM
“SAMIZDATU”
Slovenija zahteva odstop Mikuliča
Tone Brulc
OR RORU
Tine Debeljak ml.
MED KNJIGAMI IN REVIJAMI
!
Tone Miz.erit
POESIA YUGOSLAVA CONTEMPORANEA
Izbral, prevedel in uvod napisal Juan Octavio Prenz
Založba Lar.
Buenos Aires 1988
Konec aprila je izšla v Buenos Airesu nova knjiga prevodov v ,španščino, to pot jugoslovanskih pesnikov. Izbral ter prevedel je njihova dela Juan Octavio Prenz, ki je prevedel tudi slovenske pesnike v knjigi, ki smo jo ocenili v prejšnji številki našega lista. Prenz je hrvaškega pokolenja, rojen v Argentini, kjer je izdal nekaj zbirk pesmi v španščini, že dalj časa pa je med drugim profesor španščine na tržaški in ljubljanski univerzi.
V tej zbirki je od 26 pesnikov iz vse Jugoslavije pet Slovencev: To so Ciril Zlobec (s sedmimi pesmimi), Tene Pavček, Dane Zajc, Gregor Strniša in Kajetan Kovič, vsi zadnji imajo po pet pesmi, če pregledamo izbor, so vse njihove pesmi, razen ene že bile objavljene v omenjeni zbirki Poesía Eslovena Contemporánea in so ostale nespremenjene. Zato nisma smisla, da bi si jih podrobneje ogledali, saj jih je Miriam Jereb-Batageljeva v prejšnji številki Svobodne Slovenije primerno o-cenila. čeprav verz teče gladko, se predavatelju pozna neznanje slovenščine in temu, primerno prevajanje.
Naj še opomnimo, da se knjigi kaže nemarnost v pisanju streščic nad šumniki, ko jih nekateri pesniki v knjigi in kazalu imajo, drugi pa ne. Po kaknemš kljucfu je to lo, nisem mogel ugotoviti.
Drug problem pa je celotna usmerjenost zbirke, ki se kaže v naslovu in v prevajalčevem uvodu. Že sam naslov je kulturno skrpucalo, ko po-meče Prenz v en koš vse narodne kulture v čisti tedenci jugoslovanskega kulturnega centralizma:" Zanimivo je, da je isti prevajalec izdal leta 1977 v Perúju zbirko: „Poetas contemporáneos de Yugoslavia“ (ki je na žalost nisem mogel pregledati), kjer vzame Jugoslavijo pravilno kot zemljepisno oziroma politično enoto, ni pa (še) centralistično poenotil vse literature.
In ta tendenca se kaže tudi v uvodu, kjer prizna Slovencem samo njih republiko in jim pusti „pravico do rabe lastnega jezika“. Nikjer pa ni govora o narodu, o slovenski kulturi ali literaturi. Seveda dela enako z drugimi, npr. Hrvati ali Srbi. Uporablja pa rad izraz „jugoslovansko pesništvo“.
Njegov uvod je pisan celo tako, da zavestno zavaja nepoučenega
bralca v zmoto. Naj prevedem: „V literarnem življenju se spet pojavijo v drugi polovici prejšnjega stoletja nekateri poizkusi, da se doseže enotna literatura za narod, ki se ima za enotnega. Meje ozke pisanosti (pintoresquismo) so izginile z obširnimi deli, ki presegajo jugoslovanske meje.“ S tem bi španski bralec, ki ne pozna ilirzma in Vraza, mislil, da so njih ideje uspele in da danes vlada v Jugoslaviji enotna literatura.
Tem trditvam zvest tudi dodaja, da je uredil zbirko po kronološkem redu, ker „že od vsega početka zavrača možnost ureditve avtorjev po ‘izmih’, jeziku ali republiki, kateri bi pripadali.“ In tako nikjer v knjigi ni povedano, da so Zlobec, Pavček, Zajc, Strniša in Kovič Slovenci. Ne vem, kako bodo oni sprejeli to njihovo na silo kulturno pojugo-slovanjenje, saj saj vemo, kako se ravno ti — kot vsi slovenski kulturniki — v zadnjem času junaško postavljajo v obrambo slovenske kulturne samobitnosti. Predvsem Ciril Zlobec, ki velikokrat govori kot ko-rifej o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, da bi sedaj uskočil v enotni kulturni jugoslovanski prostor, ravno katerega je tako odločno odklonil Ivan Cankar in kar danes tako radi postavljajo za zgled.
V isto vrsto gre tudi oprema, ki jo je izdelal hrvaški politični begunec po drugi svetovni vojni v Argentino Zdravko Dučmelic, ki je tudi „izrecno za to knjigo“, kot nekajkrat poudarijo, izdelal nekaj grafik. (Ni govora o tem, da bi bil Hrvat!)
Seveda se da vse gornje razmišljanje razložiti s kratko notico, da je bila ta knjiga izdana s pomočjo jugoslovanskega poslanika v Argen-ti Filipa Matiča.
TRŽAŠKA IN GORIŠKA
PESEM mladih se imenuje pevska revija, ki so jo v Trstu že osem-najstič predstavili. Organizira jo Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta za otroške in mladinske zbore; letos se je predstavilo enajst zborov iz Trsta in okolice. Za konec so se predstavili s skupno pesmijo Primorski slavčki, besedilo Saše Martelanca in melodijo Antona Jobs ta.
Slovenski naslovi ulic in krajev na pismih niso prepovedani, je razsodil tržaški sodnik Reinotti. Razsodba je bila potrebna, ker je predhodno tržaški poštni ravnatelj odločil nezakonitost takega naslavljanja.
Včasih je kaj težko pisati ta vsakotedenska opazovanja, ker je nevarnost, da se spremene v enostavno jadikovanje. A položaj je tak. Državo tarejo mnogovrstne težavfe, a najbolj vidna je gospodarska kriza, in zato se okoli nje suka večina delovanja tukajšnje politike, pa seveda časopisnega poročanja in komentarjev po radiju in televiziji. Nemogoče se je temu izogniti tudi v našem poročanju. In zato tudi ta teden začenjamo z omembo gospodarskega položaja, tega najhujšega trnja v peti radikalne vlade.
KRAVA SUHA IN BREZ MLEKA
Preveč so jo molzli, jesti pa ji niso dali. Dejansko je nevarno bolna, pa jo še kar naprej molzejo. Tako nekateri prikazujejo argentinsko gospodarstvo in položaj mnogih podjetjih, ki ječijo pod pritiskom države.
Te dni debatirajo v parlamentu o novih davkih. Ob koncu lanskega leta, ko so uzakonili vrsto davčnih ukrepov, so bili v gospodarskem ministrstvu prepričani, da so položaj vsaj za kratek čas uredili. Komaj nekaj mesecev je poteklo, in že se je pokazalo, kako daleč so že od cilja. Deficitu zvezne vlade je treba prišteti polom provincijskih gospodarstev, potrebo vsaj delno zadovoljiti učiteljske zahteve in poskrbeti fonde za pokojninske sklade.
Denarja ni, in vlada sega po najbolj enostavnem, a tudi najbolj nevarnem sredstvu: v gospodarstvu, katerega glavna značilnost je hud& recesija, nabija nove davke. Državljani podjetniki in državljani na sploh pa se vdajajo najbolj modnemu športu, kako te davke ne plačati.
Vlada ima pa še naknadne težave. Med vodstvom radikalov (Alfonsin) in peronistov (Cafiero) so prišli do sporazuma glede davkov. Poslanci
Tednik Novi list se potem sprašuje: „Zakaj pa je bil pravzaprav obsojen prof. Samo Pahcr?“
Prispevek za dela v zvezi s sin-hrotronem pri Bazovici so izglasovali v deželnem svetu. Od vseh svetovalcev je samo dr. Drago Štoka, svetovalec Slovenske skupnosti, glasoval proti zakonu, ker je njegova stranka načelno proti razlaščanju slovenske zemlje. Drugi svetovalei-Slovenci, ki so izvoljeni na listah KPI, socialistov ali KD, so bili rajši pokorni svojim italijanskim kolegom.
pa nočejo voliti novih zakonov. Tako je propadlo nekaj zasedanj in v trenutku, ko pišemo te vrstice, je bilo sklenjeno, da se to sredo, 18. znova zberejo poslanci in skušajo potrditi to novo davčno zakonodajo. Kakšen bo rezultat in kakšen bo u-speh, je eno samo veliko vprašanje.
Dejansko se podjetniki nenehno povračajo h govoru predsednika od
1.	maja. Tedaj je Alfonsin kazal, da je državni deficit glavni vzrok gospodarske krize. Podjetniki trdijo, da je vsaj toliko kriva krize finančna politika, previsoke, davčne obveznosti, pomanjkanje kredita in sploh v špekulacijo usmerjena miselnost države.
In še kažejo na grobe pomote gospodarskega vodstva, ki so se pokazale celo v prej omenjenem predsednikovem govoru. Dr. Alfonsin je trdil, da je hudega položaja med drugim kriv tudi padec mednarodnih cen poljedelskih in živinorejskih pridelkov. Ti so sicer glavni dohodek argentinske zunanje trgovine. Takoj so se po časopisih široko razpisali in s statistikami dokazali, da v zadnjem letu mednarodne cene ne le da niso padle, marveč so celo krepko poskočile. Padla pa je, obupno padla, količina argentinskega izvoza.
Zakaj izvoz pada? Ker država vedno manj pridela. Ni pšenice, ni koruze, ni-drugih poljskih pridelkov, ni krav. Kmetje, ki nimajo denarja za seme, si sploh ne upajo prositi kreditov. Kako jih bodo vračali, ko pa obresti vse požro: ostali bi brez pridelka in brez zemlje. Kmetje pa, ki imajo denar (gre za velelastni-ke), ga raje posojajo državi: brez truda in rizika., ne da bi bili odvisni od vremena ali se bali poplav. In tako se naprej piše zgodovina, uboga kravica se pa muči v bolezenskih krčih in koraka proti smrtni postelji.
ABECEDNE TEŽAVE
Medtem, ko se govori o zamrzne-nju cen in raste polemika okoli te zadeve, je učiteljska zadeva postavljena pred odločilno izbiro. Te dni poteče rok prisilne poravnave, ki jo je odločilo delavsko ministrstvo. A položaj ni isti kot v dneh prejšne-ga obdobja. Problem je do kraja politiziram in marsikateri provincij-ški sindikat je že pričel iskanje rešitve na lokalnem nivoju. Stavka se je tako „provincializira“, kar je od vsega začetka iskala zvezna vlada.
Dejansko vlada' ni storila vsega, kar je bilo v njeni moči, da bi stav-
ko preprečila v tej novi fazi. Kar se tiče plač, bi se vse še nekam uredilo. Ostalo je vprašanje, če učiteljem odštejejo dneve stavke, ali jim plačajo. Tista okrožja, v rokah radikalnih vlad, na to nočejo pristati. To so Córdoba in Río Negro, buenos-aireško mesto in Ognjena zemlja, ki je pod okriljem zvezne vlade.
Ko učiteljska konfederacija napoveduje novo stavko, je sindikat učiteljev province Buenos Aires napovedal, da se stavki ne bo priključil. Vladi bo dal tri tedne časa, da zvi- -ša minimalno plačo na zahtevano višino. To pa lahko povzroči prelom, ki bo do konca strl učiteljsko stavko, najhujšo, ki jo je vlada letos doživela.
POGLED PO STRANKAH
Ne le radikali in peronisti, edini, ki imajo možnost na uspeh, marveč tudi vse ostale stranke se mrzlično pripravljajo na volilno leto
1989.	To pot omenimo intransigente. Svoj čas tretja politična formacija v državi, je izredno padla zlasti zaradi hudih notranjih sporov. Bila je predstavnica zmerne levice, sedaj pa je’ zaplavala v skrajne levičarske vode. To je povzročilo pobeg zmernih elementov, ki so se vrnili k „radikalnemu deblu“ ali pa iskalo novih izrazov za svoje ideje.
Po hudem porazu na volitvah lanskega leta, so se v stranki pričele razne čistke, odstopi in novi pobegi. Sedaj vodstvo, znova nekoliko bolj umirjene linije, išče novih poti, med katerimi izstopa volilna povezava s peronisti. Za to pa Pl zahteva določeno programatično soglasje. Gre za 20 idejnopolitičnih točk, kot pogoj, da intransigentni glasovi podprejo peronistične kandidate. Seveda, če pride do direktnih pogajanj, bodo intransigenti zahtevali tudi nekaj volilnih mest. To je v politiki neizogibno. A, kot za prejšnje volitve, tudi to pot ni prevelikih izgledov za uspeh te povezave. Peronisti se čutijo močne, in niso pripravljeni podleči večji radodarnosti kar se volilnega plena tiče.
Med liberalci pa vsak dan napredujejo v pogajanjih za veliko sre-dinsko-desničarsko povezavo. Tudi tu usoda ni jasna. Skoro bolj kot za mesto podpredsednika gre za možnost dokončne povezave: gradnje velike konservativno-liberalne stranke, ki jo država nujno potrebuje za resno politično ravnotežje, ki jo predstavniki te ideologije doslej niso bili možni ustvariti. Pretekli petek je prišlo do sporazuma med Alsogara-yevo UCeDe, demoprogresisti in demokratsko konfederacijo. A ta sporazum pušča ob strani močne pro-vincijske stranke, ki pripadajo tej ideologiji, imajo zavidljivo moč in število glasov, pa še ne najdejo mesta v razumevanju ne prostora v strukturi rojevajoče se struje.
FRANCE BUČAR, Ljubljana
Spopad na razpotju
Jože Smole, predsednik RK SZDL je izkoriščajoč svoj visoki politični položaj očitno prišel do sklepa, da mu to dovoljuje, da tiste, ki so drugačnega mnenja kot on, enostavno proglasi za narodne izdajalce, in temu da široko publiciteto, ker mu je dostop do sredstev javnega obveščanja ha široko odprt. To je storil z menoj, povod pa mu je moj govor v interparlamentarni skupini za Srednjo in Vzhodno Evropo evropskega parlamenta v Strassbourgu. Kaj sem tam dejansko povedal, in v kakšnih okoliščinah, si lahko vsakdo prebere v št. 69/70 Nove revije, kjer je ta govor objavljen v nepotvorjenem slovenskem prevodu. Očitno pa je po potvorjenih in zlonamernih navedbah in prikrojevanju, kot ustrezajo Jožetu Smoletu, potrebno dodati še nekaj pojasnil:
1.	Glavni dokaz mojega „izdajstva“ naj bi bilo stališče, da finančna pomoč vladam realsocialističnih držav omogoča, da se izognejo neizogibnemu, da bi namreč bile prisiljene svoje gospodarske sisteme (in s tem tudi svojo nedemokratično prakso) uskladiti z realnostjo tržno blagovnih zakonitosti. Jože Smole to stališče razloži kot poziv zahodnim državam, naj Jugoslaviji odtegnejo svojo finančno pomoč. Zelo
pronicljiv politik0 ntski manever! Če se nekdo, ki poziva, naj se državi, ki je,, tako ket Jugoslavija, v hudih gospodarskih škripcih, ustavi sleherna finančna pomoč, že vemo, s kom imamo opraviti.
Moj nastop v svojstvu pozna.valca razmer, kot se je : glasilo povabilo, ki sem ga dobil („Sie sind als ein Sachverständiger eingeladen“), na žalost nikakor nima take teže, vsekakor ne politične, kot mu jo pripisuje Smole. Vendar bi tudi v primeru, da bi lahko tudi formalno govoril še v imenu kogarkoli drugega' razen v svojem, ponovil isto stališče, v čemer me potrjuje prav 'primer Jugoslavije. Dajati pomoč vladam (opozarjam na to „podrobnost“), ki niso ustvarile gospodarskega sistema, ki bi bil sposoben tako pomoč preoblikovati v zdrav gospodarski razvoj, je metanje denarja v pesek. Kar seveda tudi še ne bi bilo tako tragično, če tega denarja ne bi bilo treba z visokimi obrestmi vrniti. Tako pa se je prav v Jugoslaviji zgodilo, da je vlada velikanske vsote 20 milijard dolarjev zapravila za ambiciozne, bolj politične kot gospodarske naložbe, kot so razni Obrovci in Feniji in pod., državo spravili v strahotno gospodarsko krizo — ljudstvu te države pa
zapustila breme odplačevanja dol-godv, ki bo bremenilo še naše vnuke. Res, ponavljam, odločno sem zoper tako pomoč, kar v bistvu pomeni, cla sem zoper tak gospodarski sistem, ki predstavlja mehanizem za pretvarjanje pomoči v gospodarsko nesrečo. Nas bo morebiti res rešil iz gospodarske krize in. tehnološkega zastoja superseničnr avion?
Po Smoletovi logiki bi morali tudi slovensko gospodarsko politiko, ki se postavlja proti pomoči našim nerazvitim republikam in pokrajinam prek vlade in administrativnih skladov (ker se je v veliki meri tudi izkazalo kot metanje denarja v pesek!) in se zavzema za pomoč na temelju konkretnih gospodarskih programov, proglasiti za izdajalsko in protijugoslovansko. Mnogi centralisti in unitaristi mu bodo najbrž z navdušenjem pritegnili.
2.	Drugi moj veliki greh naj bi bil, da sem v evropski parlament odšel brez njegovega oz. uradnega blagoslova. To je seveda v celoti res in ta greh tudi radevolje sprejemam nase. Gre pač za dvoje diametralno različnih pogledov na človekove pravice in na status državljana. Po Smoletovem prepričanju je posameznik pritiklina države, ne samostojna osebnost, zato more in mora imeti samo take poglede in nazore, ki mu jih posreduje država oz.' partija, ki jo vodi in usmerja, sem pa vsekakor spada tudi Jože Smole in njemu enaki (v Zoranu
Poliču ima npr. imenitnega sogovornika). Biti drugačnega mnenja, kot jih uradno posreduje Smole, je seveda s takega stališča greh. Naravnost strašen greh pa je drugačna stališča posredovati drugim, zlasti npr. evropskemu parl°menl'u, ki naj bi dajal soglasje za kredite, ki jih odobrava EGS. Tu res ne more biti .med nami nikake stične točke, ker gre za kolizijo dveh totalno različnih pogledov na človeka. Smoletov je vsekakor izrazito avtoritaren in totalitarističen. Ne j mi oprosti, v nobenem primeru ■ nisem pripravljen na tako degradacijo človekove osebnosti. Prepričan sem, da v tem vztrajanju, nisem osamljen.
3.	V naslednjem gre enostavno za odpravo čisto navadne, gole laži, ki jo je na moj račun skoval Jože Smole. Pozival naj bi „Zahod, naj intervenira v Jugoslaviji, in to na rušenje našega sistema“... „da bi se na ta način, kot on pravi, zrušil totalitarni režim v Jugoslaviji“. Oop. po Delu, 11. marca). Za tako trditev nima nikjer opore v mojem besedilu, saj se konča z izrecnim pozivom: „Ne razbijati Jugoslavije, pač pa ji pomagati v demokracijo in do samostojnega odločanja njenih narodov“.
Tu pa gre po vsem videzu za drugo načelno razhajanje v pogledih, in to glede vprašanja o obstoju Jugoslavije kot države. Po mojem globokem prepričanju je Jugoslavija možna samo kot demokratična dr-
žava svobodnih narodov, ki so v njej prostovoljno združeni na temelju lastne odločitve. Jugoslavija, ki bi jo povezovala samo prisila, ni možna. Samo demokratična Jugoslavija je država,, ki lahko povezuje različnost v skupnost nove kvalitete. V tem pogledu pa je njena usoda tipično evropska, ker je to tipično evropski problem, ki ga Zahodna Evropa po vsem videzu že prav uspešno razrešuje. Zato z drugimi besedami lahko tudi rečemo: Jugoslavija je možna samo kot evropska Jugoslavija. V tem . sem videl tudi smisel svojega potovanja v Strass-bourg, v občutku svoje dolžnosti, da izkoristimo sleherno priložnost, ki nam lahko pomaga, da se vrnemo v Evropo, kjer je naše mesto.
Naša trenutna pot pa je po vsem videzu prav obratna. Ne toliko zaradi drugačne zunanje-politične u-smerjenosti, ki nas vodi stran od Evrope. Stran od Evrope nas pelje v prvi vrsti totalitarnost in antide-mokratičnost, ki izvira iz realsocialističnega (mirno lahko rečemo v bistvu stalinističnega) koncepta družbenega razvoja. Ta temelji na prisili kot temeljnem vzvodu družbene integracije, na „diktaturi proletariata“, na pojmovanju človeka kot pritikline države, na prepričanju, da lahko z administrativnimi ukrepi dosežemo enakost in blaginjo. Vezanost na ta zastareli, iz prejšnjega stoletja izvirajoči pogled na družbeni razvoj je tisto, kar resnično ogro-
X SLOVENCI V ARGENTINI
NOVICE IZ SLOVENIJE
Osebne
novice
ZAGREB — Slovenščina bo na Hrvaškem neobvezni predmet na srednjih šolah. Namenili bi ji po dve uri tedensko. Problem je z učitelji, ki nimajo zadosti strokovnega znanja. Zato naj bi- si v začetku pomagali z gramofonskimi ploščami, magnetofonskimi trakovi, filmi, itd. Prav isti položaj bi imela makedonščina.
LJUBLJANA — RTV Ljubljana bo
letos mogla izboljšati svoj oddajniški in prenosni sistem. Z denarjem, ki naj bi ga dobili, bi izboljšali tako TV kot radijski signal in omogočili Dolenjski ogled 2 TV mrežo.
LJUBLJANA — Prešernova družiba
je lani izdala skupaj skoraj 750 tisoč knjig. Zadnje štiri so predstavili že letos: Prešernovo Pesem od Lepe Vide z ilustracijami Jelke Reichman, Mile Kačič Okus po grenkem (pesniška zbirka), Franca Šetinca Okoli sveta do samega sebe in Boruta Koruna Reke, soteske, brzice.
KRANJ — Zračnice (po domače „duše“) za gumijasta kolesa bo izdelovala tovarna Sava in sicer za firmo Continental, ki ima partnerske zveze v Avstriji. Prej so naredili kakega pol milijona zračnic za osebne avtomobile, zdaj pa jih bodo kak milijon sedemsto.
LJUBLJANA — Delež Slovenije pri
naložbah v osnovna sredstva je bil lani 21,1% vseh jugoslovanskih naložb in je najvišji v zadnjih 26. letih. Poleg nje se je delež zvišal tudi v ožji Srbiji in Kosovem.
ŽALEC — Mladi kmetje so na „pro blemski konferenci“ povedali, kaj mislijo o domačem položaju: tako so izrazili potrebo, da bi morali krivci za slabe razmere v kmetijstvi biti polno imenovati in tudi prepustiti svoje mesto takim, ki bi le nekaj znali. Ne strinjajo se z mnenjem, da vse hudo prihaja iz Beograda, pač pa, da bi slovensko vodstvo moralo odločneje zahtevati v Beogradu uveljavitev tržnega gospodarstva.
KRANJ — Tovarna Iskra Telemati-ka ima precej problemov. Vzroki naj bi bili zastarela proizvodnja (zamujanje pri novejši tehnologiji), poslovni odnosi med Jugoslavijo in ZSSR ter nizka prodaja doma. Zdaj upajo zboljšati situacijo z javno digitalno telefonijo, za katero imajo že odobrene fonde za to investicijo.
BRNIK — Letališka stavba kliče po prenovi in povečavi. Zdaj je letno že
6.000	pristajanj, 870 tisoč potnikov in 7.500 ton tovora. Ker je stavba taka, kot je bila pred petnajstim leti, se pojavlja gneča in zastoji, kar škoduje u-gledu letališča. Če ne bodo pohiteli z
ža Jugoslavijo. Jože Smole seveda v tem gledanju ni osamljen. Toda to so resnični „izdajalci“ Jugoslavije in Slovenije.
4.	Svojo vezanost na ta zastareli in pogubni koncept je dokazal tudi v primeru tega „obračuna“ z mano. Gre za tipično stalinistični vzorec totalitarističnega nastopa, s čemer pa tudi na zunaj dela Jugoslaviji presneto slabo uslugo. Kako naj zunanjemu opazovalcu vzbudi vtis, da gre za demokratično in civilizirano državo, ko v obračunavanju z drugače mislečimi uporablja teror in ustrahovanje (čemur se je Jugoslavija odpovedala tudi z mednarodnimi konvencijami). Kaj je namreč drugega kot proglasiti nekoga javno za nocionalnega izdajalca, in oznanjati poziv na javni bojkot. „Menim, da bi vsi tisti, ki Franceta Bučarja koristijo kot svetovalca v ustavnih in drugih zadevah, morali to dejstvo upoštevati“. Pokazal je namreč svojo pravo barvo. Prav ta „barva“ Smoleta očitno moti. Te barve pa ni treba nič odkrivati in je tudi Smole ni odkril šele sedaj. Javno je izražena v vsem mojem pisanju. Zato tudi v Strassbourgu nisem govoril nič drugega kot to, ‘kar pišem in govorim tudi doma. Ta „barva“ lahko Jožetu Smoletu tudi odkrije, da ne spadam med tiste, ki bi se pustili na tak način ustrahovati, ker pod nobenim pogojem nisem pripravljen pristati na to, da bi postal objekt manipulacije raznih političnih ve-
modernizacijo, bi moglo hiti .letališče izključeno iz prometa in ostalo le za športno letanje.
LJUBLJANA — Avtorski honorarji so bili objavljeni v Uradnem listu SRS in s tem dobili polno veljavo, čeprav je bil sporazum med avtorji in založbami podpisan že novembra lani. Tako bo avtor za leposlovno ali esejistično polo dobil med 121 in 67 tisoč din, za verz med 1.200 in 3.700 din, za notranjo celostransko ilustracijo od 92 do 121 tisoč, itd. Tem vsotam je treba odbiti 20% kot davek na avtorske pravice in 0,08% v solidarnostni fond. Vsekakor pa so te cifre začetne, saj jih ho kulturna skupnost uravnavala občasno s povprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji.
LJUBLJANA — Andrej Nanut je u-
spešno dirigiral na vrsti koncertov, po celem svetu. Bi¡l je v Mehiki, Milanu, Berlinu, kjer so bile na sporedu skladbe Bartoka, Weibra, Rachmaninova, Dvoržaka, Yunga in Lutoslawskega.
LJUBLJANA — Na Kosovem gradijo elektrarno s fondi iz cele Jugoslavije. Vendar je iz lanskega poročila razvidno, da je Slovenija plačala Je 63% dela, ki ji kot sovlagateljiei pripada. Odgovorni pa so odgovorili, da je iz poročila razvidno le, koliko je kdo plačal, ne pa, kaj je bilo na Kosovem za tisti denar narejenega. In daji so vedeti, da bod denar v naprej nakaza-vali le na sklenjene pogodbe z izvajalci dela.
'LJUBLJANA — Plošča Slovenskega okteta je dobila veliko nagrado v letu 1987 Jugoslovanske radiotelevizje, ki jo je izdala Zajložba kaset in plošč RTV Ljubljana. Predloženih je bilo 37 izdaj štirih jugoslovanskih diskograf -skih založb.
'LJUBLJANA — Dveh predmetov bi
se radi znebili študentje na fakultetah. To sta SLO (splošna ljudska obramba) in DS (družbena samozaščita). Zaenkrat protesti in vloge ne bodo dosegle, da bi bila predmeta ukinjena na obeh slovenskih univerzah, pač pa le zmanjšanje namenjenih ur.
LJUBLJANA — Ledvične kamne sedaj v Univerzitetnem kliničnem centru drobijo z elektrodinamičnimi udarci. V ekipi so zdravnika urofiog in anestesist in dve medicinski sestri. Zdravnika sta se šolala v tujini, stroj za drobljenje pa je preskrbel Siemens.
LJUBLJANA — Slovenska filharmonija je gostovala na Madžarskem. Z dirigentom Urošem Lajovicem je izvajala Škerjančeve G'azele, Koncisrt za trobento in orkester v Es-duru Hum-mla in Dvoržakovo Osmo simfonijo. Po-
■ ■■chh ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■«»■■■ n« ■■■■■■ ■■■■■■■■■■■
ljakov — pa naj stane kar hoče. Sicer pa take metode pri Jožetu Smoletu niso nove. Iz poročila B. Á. Novaka kot urednika Nove revije ob znanem pritisku na revijo ob št. 57 je razvidno, da je bil Jože Smole eden glavnih avtorjev tega pritiska, in je v pogajanjih za nadaljevanje revije v eni od faz tega pritiska popustil le ob izrecnem pogoju, da revija izključi od možnosti objavljanja Franceta Bučarja in Iva Urbančiča. Ni kaj, Smoletov demokratični curriculum je brez madeža. Sicer pa ta totalni bojkot traja že celih deset let, odkar so Franceta Bučarja vrgli iz univerze, za kar je tudi Pravna fakulteta sama, sicer šele po 10 letih, uradno ugotovila, da za ta izgon ni bilo nikake utemeljene osnove. Pojavljal se je lahko le tam in toliko, kamor Smoletova in njegovih somišljenikov totalitarna roka ni segla.
5.	Za totalitarnega oblastnika je pojem političnega režima in domovine oz. naroda eno in isto. Kdor se ne strinja s sleherno zahtevo ali pogledom političnega režima, je po taki logiki nujno izdajalec domovine. Ta logična enačba pa velja le za Smoleta in njemu podobne, povsod drugod jo odklanjajo kot totalitarni absurd. Sicer pa Smoletova logika ni ravno na zavidljivi višini. Isti človek, ki ga je ob 57. št. Nove revije napadal kot nacionalista, je zdaj čez noč nacionalni izdajalec.
Delo, 19. marca
Smrt: V Trelew-u je umrl Avgust Iglič v starosti 66 let. Naj v miru počiva.!
leg drugih nastopov bo orkester igral tudi Janezu Pavlu II., ko ho obiskal Krško v Avstriji. Takrat bo z združenimi zbori iz Celovca in Gradca izvedla Schubertovo mašo v Es-duru.
LJUBLJANA — Nekadilci v slovenskih železniških vagonih bodo imeli več prostora. Do sedaj je bilo razmerje polovično, zdaj pa naj bi bilo namenjeno nekadilcem d-ve tretjini prostora. Dnevno se z vlaki prepelje povprečno 75 tisoč potnikov.
HRUŠICA — Karavanški predor je
na slovenski strani globok 1.756 m. Dnevno lahko izkopljejo meter ali dva, ker se kamen, karbonski skrijlavec, v stiku z vodo, spremeni v nekakšno blato. Slabše gre z zunanjimi deli, ki so jili morali zaradi premajhnega dotoka denarja začasno prekiniti. Do zdaj so izkopali čez 200 tisoč kub. metrov materiala. Trenutno nimajo problemov z vdori vode, pač ,po se večkrat pojavi plin metan.
LJUBLJANA — štipendij za šolanje na višjih stopnjah je lani ostalo nepodeljenih čez IT tisoč. Štipendijo lahko zaprosi vsak študent, če v družini dohodek na čjlana ne presega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki. Poleg tega je višina štipendije odvisna od šolanja znotraj ali zunaj kraja bivanja, ter od tega, če je izbrani poklic deficitaren (če je premalo izučenih delavcev).
MARIBOR — Novo gledališče so začeli zidati že pred sedmimi leti. Letošnja mila zima jim je dopustijla, da so z deli malo bolj napredovali. Velika dvorana bo imela 1.005 sedežev, galerijo, balkon in lože.
PTUJ — V rimskem Poetoviu so arheologi odkrili ob cesti na vzhod temelje in nekaj zidov dveh rimskih hiš iz 2. stoletja po Kristusu. 0'b drugi cesti pa so odkrili še enajst grobov, v njih pa zanimive in dragocene predmete, ki so jih ostankom pokojnika dodali svojci. Posebno je zanimivo, da so med temi okraski iz jantarja, okame-nele smole. Blizu grobov so naleteli tudi na temelje rimskih hiš. Iz debelega rečnega proda, povezanega z apneno mapto, so Rimljani znali sezidati tako trdne temelje, da jim celo današnji buldožer ne more do živega.
CELJE — V celjski bolnišnici so prekinili delo, ker tamkajšnji zdravstveni delavci ogorčeno terjajo, da se takoj uredijo razmere v zdravstvu, s tem pa tudi osebni dohodki tam zaposlenih delavcev.
ILIRSKA BISTRICA - V tovarni Lesonit, ki daje delo nad 100 zaposlenim, so poslovno peto zaključili z rekordnimi 4,1 milijardo dinarjev izgube. Sedaj so imenovali komisijo, ki naj preišče, kako je do tega sploh moglo priti. Med njimi so tudi vodilni delavci.
'V tej evropski glasbeni sezoni je Bernarda Fink imela' priložnost, da je posredovala svojo umetnost kot solistka na mnogo koncertnih odrih in v cerkvah. Največ se je spet u-veljavjala kot interp retin ja liturgičnih in oratorij skih del. Tako je v različnih švicarskih in francoskih mestih v letu 1987 pela v .Mozartovi maši v c-molu, Haendlovem Mesiji, Bachovem Magnificatu, Haydnovi Terezianski maši, Rossinijevi Mali slovesni maši in Mendelssohnovem Eliji, največkrat pod dirigentom Mi-chelom Corbozom. V tem letu je z orkestrom in zborom Gulbenkianove u-stanove pela na Portugalskem (Lizbona) in v Španiji (Cuenca) na 27. tednu cerkvene glasbe Mozartov Requiem. V tem ciklu so sodelovali pomembni dirigenti, orkestri, zbori in solisti iz vse Evrope in Združenih držav. V Italiji (Turin) se je predstavila v Beethovnovi Slovesni maši op. 123 z znamenitim dirigentom Ferdinandom Leitnerjem. V Švici (Lozana) je potem izvajala soli-
Nova diplomanta: Profesorica Pavlina Polonca Kunčič iz Hurlinghama je dokončala študije na državni univerzi v Buenos Airesu in dobipa naslov licen-ciatke psihologije.
Na univerzi v Moronu je postal profesor filozofije Martin Mazora iz Hur-linghama.
Obema diplomantoma naše iskrene čestitke!
MIHA KOCIMAN — odšel
V	Martin Coronado je 26. aprila umrl in bil naslednjega dne pokopan na pokopališču v Pablo Podesta. Izpolnil je komaj 68 let. Bil je rojen v Rogatcu pri Grosupljem v katoliški kmečki družini, ki je dala 7 otrok, od katerih je bilo 5 zavednih domobrancev ubitih v letih revolucije. Anton je padel od italijanskih krogel kot represalija za ubite po partizanih v Št. Jurju 1942; Lojze zajet v Turjaku in ubit v Kočevju 1943; Tine in Peter žrtvi množičnega pokola 1945 ter Janez, ki je ostal ob odhodu 1945 doma, aretiran in ubit. Miha je bil predzadnji v družini, organizator vaških straž in domobranec s činom narednika v Ve-trinju, a je po sreči ušel ob prekladanju v Pliberku ter se rešil. Sam je o rešitvi napisal v Vestnik: „Na skupni beg ni bilo misliti. Zaupal sem se božjemu usmiljenju in Marijinemu varstvu, izkoristil brezbrižnost angleških straž, odvrgel nahrbtnik, suknjič in pokrivalo ter se polzavestno pomikal k živi meji. Hotel sem se prikriti za enega od kmetov, ki so tam blizu ob stezi opravljali delo na polju. Korak pa me je zanesel kar mimo.... in steza v rešitev.“
V	Argentino je prišel 1948 z ladjo Gen. Stevart. Ustvaril si je prijeten dom z družico Ivanko Šku-ljevo, sorolnico pok. župnika Toneta Škulja. Bog jima je dal tri otroke: Ivico, sina Miho in Marjetko. Vsi so pridno doštudirali.
Bila je to verna družina, taki sta ostali tudi družini obeh poročenih hčera. Odlikovalo jih je naravno gostoljubje, kajti vsakdo je bil v njihovi hiši prijazno sprejet.
Prva leta je tudi kaj napisal v Duhovno življenje; bil pa je stalno naročnik še Svobodne Slovenije, Misijonov in Vestnika, pa tudi Mohorjevih knjig.
V	železniški službi je bil spoštovan, zaradi vestnosti in natančnosti pa je kot električni specialist dosegel mesto šefa. V prostem č'asu se je ubadal z rezbarijo, za katero je bil obdarjen z umetniškim okusom.
Miren, na zunaj skromen človek, ki sta ga odlikovala dobrosrčnost, zanesljivost in poštenje. Zdaj se je pridružil v večni domovini k petim ubitim bratom. V Sloveniji je ostal še poslednji — sedmi brat, ki naj bi ha razvalinah nekdanjega srečnega doma čuval zadnjo iskro družinske sreče...
Hvala, vam, g. Miha, in vašim peterim bratom za zvestobo v boju za svobodo slovenskega naroda in za zgledno versko življenje. Počivajte v miru Gospodovem!
stične dele Bachove maše v h-molu, ki jo je dirigiral Jacques Pache, spet v Lizboni pa Vivaldijevo Gloria op. 588 in Rossinijeve operne arije. Ta koncert je dirigiral Claudio Scimone.
Razen s temi deli se je predstavila v ženevskem Velikem gledališču z recitalom Musorgskega Otroških pesmi in cikla Brez sonca. Program tega recitala je delila s pianistko ÎVIarto Argerich. V istem gledališču je pa pod dirigentom Graeme Jen-kinsom izvedla vlogo Janka v Hum-perdinckovi operi Janko in Metka. Ta njen nastop so kritiki posebno opazili in je pevko glavna pariška glasbena revija posebej pohvalno o-cenila.
V tekoči sezoni bo Bernarda Fink nastopila še pri nekaterih koncertih, npr. v Parizu v Haendlovem Mesiji, julija pa bo v beneškem Teatro Fenice z dirigentom Claudijem Scimone pela v pravkar odkriti Rossinijevi operi Delmira. Pred odrsko izvedbo bo opera z isto zasedbo posneta za ploščo.
■ ■■■■■■EBiBBaHBiianMBasDaiaiiaiiBiBiiiiBBiiBiBaiHDiiiaaiiBiiBagiBiiiaiGaHiBSiiaiaBciiaaBai
Uspehi B. Finkove
Slovenska vas
SESTANEK STARŠEV SLOVENSKE ŠOLE
Na sestanku, ki je bil v soboto, 9. aprila, je najprej vodja šole podal poročilo o letošnjem začetnem delovanju, iz katerega smo zvedeli, da je sedaj v šoli 59 učencev. Zahvalil se je tudi vsem staršem, posebej pa še članom odbora, za neprestano sodelovanje pri šoli.
Izvoljen je bil tudi nov odbor, ki ga sestavljajo: predsednica Beti Grbec, tajnica Ani Rozina, blagajnika Zali in Franci Urbančič, gospodinja Milka Goljevšček, odborniki Janez Kocjančič, Marija Bratuž, Mari Mehle, Mici črnak, Marija Sušnik in Ani Goljevšček.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
V	nedeljo, 17. aprila je bil 27. redni občni zbor D.S.V., katerega se je udeležilo 62 članov.
Kot je običajno, so poročila prikazala delovanje na različnih področjih v pretekli poslovni dobi. Izkazalo se je, da je zlasti kulturno udejstvovanje pri Društvu šibko, kar kaže na majhno zanimanje članov, pa gotovo tudi na pomanjkljivosti organizacije.
Tudi poročilo o mladinskih organizacijah ne dovoljuje posebnega optimizma, temveč kaže, da bo moralo v bodoče Društvo temu področju posvetiti posebno pozornost.
Iz tajniškega poročila smo zvedeli, da je včlanjenih 258 rojakov. Blagajničarka je nakazala, da je 94% članov izpolnilo dolžnost plačevanja članarine.
Nadzorni odbor je poročal o točnem in vestnem vodenju knjig in predlagal razrešnico, kar je bilo a-klamativno odobreno.
Sledile so volitve novega odbora, ko je z večino bila Sprejeta sledeča lista: predsednik Stane Mehle, podpredsednik Andrej Goljevšček, tajnik cont. Jože Čampa, blagajničarka Marija Gorše, gospodar Martin Boštjančič ml., kulturni referent Peter Rot, knjižničar Zdenko Rot, odborniki: g. Janez Petek CM, Ciril Jan, Marjan Goljevšček, Peter Adamič, Janez Kocjančič, Srečo Urbanija, Lojze Grbec, Bogo Rozina, Ani Kocjančič, Olgi Fink, Janko Šmalc, Marjan Čampa, Tone Adamič in Pavle Jemec; namestniki odbornikov: Martin Boštjančič st., Vinko Sušnik in Slavko Reven; nadzorni odbor: Stane Kunc, dr. Andrej Fink. Franci Stanovnik, njihovi namestniki pa Ludvik Šmalc in Franc Vilfan.
Odbor je bil tako precej razširjen, kar je, kakor je novoizvoljeni predsednik v svojem govoru poudaril, dovolilo vključiti večje število mladih in jih tako še bolj povezati z društvenim delom. Poudaril je tudi važnost intenzivnejšega življenja v Domu, kajti mrtve stene ne pomenijo nič. To živo delovanje pa se mora seveda resno organizirati, da se v kratkem ne izjalovi. Posebej je še povabil .številne izobražence, da se priključijo klilturnemu delu, ki je Društvu bistvene važnosti.
Med slučajnostmi je bilo sprejeto še nekaj konkretnih predlogov, - zatem pa je novi predsednik zaključil občni zbor.
MARTIN KRPAN
V	soboto, 30. aprila je Slovensko gledališče ponovilo na našem odru to satirično komedijo, ki jo je po Levstikovi povesti napisal Joža Vom-bergar.
Ker je bil komentar že objavljen ob priliki prve predstave na Slovenskem dnevu, ne navajamo tukaj zasedbe vlog. Moramo pa pripomniti, da je odlična akustika dvorane dovolila boljši sluh in zato tudi pravo sodelovanje občinstva, zlasti ob številnih smešnih momentih. Igralci so to gotovo občutili in zato nastopali z večjo sproščenostjo. Omenimo tudi, da so bile'vse vloge odlično ali vsaj prav dobro izvedene, moramo pa le posebej imenovati Brdavsovega služabnika Frfra, ki ga je res odlično skomipioniral Tone Rode.
Številna udeležba se je z močnim aplavzom zahvalila vsem nastopajočim, posebno še režiserju Maksu Borštniku, za lep kulturni užitek.
SPOMINSKA PROSLAVA
, | žrtvam revolucije In druge svetovne vojne
\ NEDELJO, 5. JENI JA, OB 16. URI V SLOVENSKI HIŠI
MALI OGLASI
ARHITEKTI
Andrej Duh — izdelovanje načrtov, vodstvo in gradnje del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. P. Moreno 991, 5. nadstr. C — 8400 Ba-riloche.
ZDRAVNIKI
Bogomila Rebozov, psihologinja — tesnoba, nespečnost, potrtost, splošni živčni in duševni problemi. — Moreno 458, I. 7, La Lucila, T. E. 790-8823 (po 19. uri).
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 35 - Tablada - T. E. 652-8157.
REDECORA — eelotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -
filtri - avtomatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-sco 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne. delavske in trgovske zadeve v
Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tneu-mat 1-155, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 poued.. torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vcster — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. ¡nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.80 - T. E.
312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramo« Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od 'poned, do petka od 14. do 19. ure.
Mntnal SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
OBVCSTILO
PETEK, 20, maja:
Seja Medorganizacijskega sveta ob
20.	uri v Slovenski vasi.
SOBOTA, 21. maja:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Kulturni večer SKA: Tone Brulc ibo predstavil knjigo Leva Detele: časo-mer življenja, v Slov. hiši ob 20. uri.
V Slomškovem domu ob 21 Veliki ples RAST XVII.
Tečaj za odrasle v okviru Slov. sred-
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - M on te 1851 -Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
nješolskega tečaja ob 17.40 v Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
igra „V Ljubljano jo dajmo“ ob 20.
SOBOTA, 28. maja:
SPZ Gallus — koncert Marijinih pesmi v Slovenski hiši.
NEDELJA, 29, maja:
žegnanje pri Mariji Pomagaj.
SOBOTA, 4.. junija:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenskem domu v Berazategui ob 18 maša in blagoslov novega dela.
NEDELJA, 5. junija:
Spominska proslava! žrtev revolucije
v Slovenski hiši.
NEDELJA, 12. junija:
Slovenska procesija Sv. Rešnjega telesa v Don Boskovem zavodu ob 15.30.
SOBOTA, 18. junija:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 26. junija:
Proslava šolskih otrok na čast sv. Alojziju s sv. mašo in igro.
LJUBLJANA — Poenotenje izobraževanja, ki je predlagano v amandmajih k zvezni ustavi, je Svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije zavrni(l in tudi predlagal temu predsedstvu, naj že v tej fazi javne razprave predlaga popolno zavrnitev teh predlogov. — Naj še napišemo, da je neki Hrvat izračunal, da ima besedilo ustavnih dopolnil približno 75 tisoč besed. Te more hiter bralec prebrati v 16 urah. če bi hotel malo bolj razumeti tekst, bi potreboval še kakih 85 ur. Za res gjlobok premislek in analizo teh dopolnil pa hi mu zadostovalo 415 ur. To je pa že nekaj...!
DRUŠTVENI OGLASNIK
Spominska proslava bo v nedeljo, 5. junija ob 16. uri v Slovenski hiši.
Učiteljska seja bo v četrtek, 26. maja, ob 20. uri v Slovenski hiši.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
gla	FRANQUEO PAGADO
	Concesión Nó 5775
O (4*1 g ^ u	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 38SA
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 198& Za Argentino A 100; pri pošiljanju po pošti A 120; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALUCRES GRAFICOS “VEKO” SR.L, ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215
SLOVENSKI DOM BERAZATEGUI
v soboto, 4. junija, ob 18. uri sveta maša in blagoslov nove strehe.
Vabljeni!
TURIZEM
Letalske in pomorske vožnje, ekskurzije, skupinska potovanja in vse informacije vam solidno in strokovno pripravi: CADAQUES Empresa de Viajes y Turismo - Florida 470 - 4. nadstr., pis. 411, Buenos Aires - Tel. 322-6648. Se priporoča: Zupan Jure, direktor
KRIŽANKA
Vodoravno:	1) -Cesta
pod cesto. 6) Neobčutljiv, brez volje. 11) Velikani. 12) Čebula, na Štajerskem. 14) Nabira. 15) Plačilo. 16) Prislov usmerjenosti. 18) Velika . roparska brkata riba. 19) Splavarski drog z železno kljuko. 20) Postopač, capin. 22) Povratni osebni zaimek. 23) Reven. 25) Obed prvih kristjanov. 27) Ilovnata. 29) Narejeno iz medi. 31) Premožen. 32) As, igralna karta. 33) Skedenj. 35) Apetit. 36) Rezijo. 37) Ki ima pozitivne lastnosti. 39) Nekdanji ruski cesar. 41) Veznik., 42) Zrejen do konca. 44) Na tem mestu. 45) Glasbilo v obliki o-krogle, izbočene kovinske plošče. 46) Pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto.
Navpično: 1) Pogrinjam - pokladam. 2) Izbočena nosilna konstrukcija. 3) Ruša. 4) Osebni zaimek. 5) Dragocena kovina. 6) V vodi očisti telo. 7)
Predlog, ki izraža stranski dotik. 8) Domača živali. 9) Grško božanstvo ljubezni. 10) Semenišče. 13) Razumemo. 16) Debela korenina. 17) Podiram. 20) Preprost nož. 21) Starogrški državni suženj. 23) Užitni dejl rastline. 24) Kovani denar. 26) Kuščarji toplih dežel, ki oddajajo glaso-
ve. 28) Ogovarjati nekoga z vi. 30) Pomoč, naslom-ba. 31) Zamisel. 34) Zaimek, ki poudarja skupnost dveh stvari. 36) Nobena stvar. 37) Dolina. 38) šolska ocena. 40) S travo poraslo zemljišče v hribu. 42) Predpona v sestavljenkah, ki izraža odstranjevanje. 43) Znak za natrij.
CARAPACHAYSKI ODER
te vabi na veseloigro
„V LJUBLJANO JO »AJMO!”
V soboto, 21. maja v našem domu ob 20. uri. Obilo smeha in zdravega humorja.
1948	GALLUS	1988
Kot uvod v proslave svoje 40-letnice in v proslavo Marijinega leta
vabi na
KONCERT MARIJINIH PESMI
V CERKVI MARIJE POMAGAJ (SLOVENSKA HIŠA) v soboto, 28. maja, ob 20.30 uri.
Nepričakovano nas je za vedno zapustila dne 14. maja 1988 naša nepozabna, ljubljena, edina
Lola Čebokli por. Dodds
Globoko žalujoči ostali:
Peter E. C. Čebokli in Elsa Čebokli roj. Musialek, starši
inž. Carlos Alberto Dodds, soprog
Alejandro, sin
Marcela, snaha
Rudolf Veljanovič, bratranec
in ostali sorodniki: Gorica, Trst, Ludwigsburg, Washington Priporočamo našo drago Lalo v molitev in v blag spomin.


aaBBBaBBaaBaaaBBaaaaMaa aaaaaaaaaaaaBBaaaBaaaaBBoaar*aaaaaaaaaaaBaai
aaaaaBaaaBBa«aavBaaaaaMaaaaaaBaaaBaaraaBaaaBaaaBaaaaaaaBBaaaaaaaiBaa«naaaaaaaaaaaaaaa*aaaaaaaaaaaaBsaaaBaaBaaaaaaBBaaaa'
Maks oisojnik
Potovanje
Nekaterim ljudem so vile sojenice (po veri starih Slovanov) prilile v duha večjo količino teženja po gledanju in občudovanju naravnih lepot. Zelo sem jim hvaležen, ker so tistikrat, ko so me obiskale, kar krepko nagnile čašo s to čudovito „tekočino“. Tudi usoda (ponajveč zla) je pripomogla, da sem videl razmeroma že precej sveta. Tudi prostrane Argentine sem si že kar precej ogledal (province: Buenos Aires, Entre Ríos, Santa Fé, Córdoba, Tucumán, Catamarca, La Rioja, Neuquén, Río Negro), a želel sem videti še Corrientes, Misiones in še kaj več.
V nedeljo 5. julija 1987 smo se (50 potnikov) naložili v Retiru in odbrzeli na sever. Entre Ríos je bil zavit v temo (to provinco sem poznal že od prej) kakor tudi pol Co-rrientesa. Ko pa se je zdanilo, smo gledali njegovo puščobo: močvirja, mlakuže, jezerca in rjav kožuh. Le redko smo zagledali kako kravo (vsega skupaj največ sto).
Vodnik nam je sporočil, da smo prekoračili provincialno mejo in smo torej že v Misionesu. čudovito hitro se je začela spreminjati barva
pokrajine iz rjave v zeleno in zemlja iz temnosive v rdečo.
Vodnik nas je opozoril na nasade yerba mate in čaja. Yerba so pritlični dreveščki (do 2,20 m višine). Tri do petkrat na leto jim porežejo mladike, jih posušijo in prodajo prekupčevalcem, ti pa industrijskim o-bratom, ki jih grobo zmeljejo in dajo v prodajo, čaj pa je pritlikavo grmičje (kakih 30 cm) posajenih v 1 — 2 m širokih pasovih (kot gredice) in ga pravtako strižejo (s stroji) 3 do 5 krat na leto. — Pripovedoval nam je tudi, da pridelek yerba mate občutno pada. Oblast namreč dovoljuje določeno število drevesc. Magnati jih gojijo na o-gromnih površinah. Ti pa so izračunali, da jim bor in araukarija, ki zelo hitro rasteta, sicer manj do-našata, a zahtevata tudi veliko manj dela (samo nasad in podiranje čez 30 let). Od dovoljenega števila drevesc yerbe ne odstopijo, četudi so nasade zasadili z borom in arauka-rijo. — Sebičnost bogatašev, kakor na vseh ravneh gospodarstva! Les teh dreves uporabljajo za celulozo.
V Posadas (glavno mesto province) smo dospeli točno opoldne. Pri-
pravili so nam svojevrsten sprejem: strela v neposredni bližini. Morali smo teči 100 m do hotela Continen-
tal.	Ta stavba je najvišja v Posada-su —■ 12 nadstropij. Po razmestitvi in ureditvi smo si ogledali zanimivosti mesta, ki pa jih ni veliko. Iz amfiteatra, ki je zgrajen ob široki reki Paraná, so odnašali kulise od nedeljske predstave. V daljavi na severu smo gledali še nedograjen most, ki naj veže Argentino s Paragvajem. Dvakrat ga je že nevihta v gradnji porušila, je povedal vodnik. Proti zahodu smo gledali paragvajsko mesto Encarnación. Pa še to nam je povedal, da je reka Paraná na sredini 60 m globoka. Ta ogromna količina vode se torej vali čez slapove Iguazú. Kaj posebnega pa v mestu nismo videli. — Proti večeru je nevihta ponovno zadivja-la. Treski in toča. Brez luči. Vračal sem se od maše, ki sem jo čisto slučajno ujel v katedrali ob o-gledu mesta. Toča je klestila drevje v parku, zato si nisem upal odpreti dežnika. Zdaj pa poišči v tem labirintu sobo št. 418! Hvala Bogu, po eno in pol urnem iskanju sem jo le našel, a bila je zaklenjena. Moj sostanovalec je spal sanje polha, toda z razbijanjem po vratih sem ga le spravil iz postelje. A spanja je bilo le malo. Vso noč je toča v sunkih razbijala po aluminijastih okenskih zastorih.
V torek nas je prebudil krasen dan. Zjutraj smo se usmerili proti severovzhodu, da bi si ogledali zgodovinske razvaline jezuitskega samostana sv. Ignacija. Ta samostan je bil prvenstven namen mojega izleta. Toda, joj! Spet prav takrat hud naliv. Obisk je bil nemogoč. V kiosku sem kupil nekaj brošur in razglednic.
Nadaljevali smo pot proti severu v Foz do Iguazu. Prav kmalu je pritisnila vročina. Ob prestopu ar-gentinsko-brazilske meje nismo i-meli nikakšnih sitnosti. V petih minutah je bilo vse opravljeno.
Kakor v Posadasu je družba tudi poskrbela najboljši hotel. „San Martin“ se imenuje. (Mimogrede: spet nevihta s strelami in točo.) Posebnost tega hotela je samopostrežba v obednici. Nudila se mi je prilika, da sem opazoval, kako ljudje jedo. Moj sostanovalec, upokojeni višji oficir, si je za zajtrk naložil zvrhan velik krožnik jedil in seveda kavo. Ni mu ugajalo. Odrinil ga je in naložil drugega, nekaj pokušal in tudi tega odrinil. Z ostanki bi se lahko nasitil lačen požrešnež. — Hotel je zelo obširen in vse v pritličju. Videl sem sobni ključ s številko 790; torej toliko in gotovo še več sob. V vsaki sobi je televizor in hladilnik z vsemogočimi jedmi in pijačami. Tudi park, ki ga obdaja je zanimiv.
Ogled električne centrale Itaipu nas je presenetil. Reko Iguazu so zajezili s 35 km dolgim in 56 m visokim zidom, kar pa nič ne prizadene slapove. Centrala še ni dokončno dovršena, a že zdaj proizvaja 12 tisoč kilovatov. Trije daljnovodi so še brez žic. Po posredovanju našega vodnika so nam pokazali tudi film o gradnji in ustroju elektrarne. Vodnik nam je tudi povedal, da se je Brazilija silno zadolžila z gradnjo, Argentina pa še ni nič plačala Braziliji, razen cementa in nekaj trdega kamna, ki so ga uporabili. Nasprotno pa Paragvaj Argentini ni nič plačal za gradnjo elektrarne Yaciretd.
Tromeja Argentina-Brazilija-Pa-ragvaj. Moja izjava vodniku in nekaterim drugim, da sem stopil na tla
14.	države, je vzbudila veliko zanimanje. Ob vsaki priložnosti so me obkrožali in moral sem pripovedovati, da so to bile po časovnem vrstnem redu: Jugoslavija, Grčija, Bolgarska, Romunija, Madžarska, Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Brazilija, Urugvaj, Argentina, Paragvaj. — Puerto Stroessner je kramarsko mestece. Prodajalci so prav nasilni. Tudi žeparjev in tatov ne manjka. 7-letni fantiček je neute-šljivo jokal, kr so ga okradli za ves izkupiček. Treba je krepko držati aktovko in dežnik. (Ta je v teh krajih neobhodno potreben.)