24. JANUARJA — STEV. 3 STRAN 3 Po vsem oftroju so se držovljoni vključili v volilno razgibnnost kretna poročila. Tako na zborih voliv- cev ljudje razpravljajo načelne, name- «to da ibi se pomenili o konkretnem dedu občine. MOST ZA LISCANE TEMELJNI PROBLEM Na zboru volivcev terena Lisce—Breg 40 ponovno razpravljali o nekaterih kc- munalnlh vprašanj h naselja Lisce. Li- ^ani menijo, da je temeljni problem vsega nadaljnjega razvoja v njihovem kraju izgradnja mostu v Lise ah. Ob- činski odborn.k tov. inž. Blaž Pristcv- Sek je pojasnil, da je načrt za ta most odobren in da bo z gradnjo mostu re- šenii več drugih i>roblemov. Kaj si Liščani cbetajo od izgradnje mositu? Lisce so od mesta odrezane z zelo dolgo potjo čez novi most na Bregu. V naselju ni vodovoda, ne trgovin, ne javnih naprav, imajo ipa slabo osvet- ljene ceste, nezavarovane poti in za celjske prilike podpovprečna ceste. Cim bi bil most v Liscah zgrajen, bi bili rešljivi tudi vsi drugi problemi. Zveza z mestcm bi se izboljšala po kraj- ži poti. Cez nov most bi bilo mogoče prepeljati vodovodni vod do naselja. Li- sce bi postale nekak organski del novo- nastalega predela »otok« in ko bo na »otoku« zgrajen nebotičnik s trgovinami v pritličnem traktu, bo tudi problem preskrbe toliko lažji. Vse to je povezano z izgradnjo mostu in vse, kar je bilo navedeno, je v glavnem ^tudi ves seznam problemov, ki Liščanom izpolnjujejo dnevne rede sestankov, sej in zborov. Zato Liščani upravičeno pričakujejo, da bo občinski odbor uvidel prioriteto izgradnje tega mostu. V TRNOVLJAH SO STARI PROBLEMI Na zboru volivcev v Trncvljah so go- vorili predvsem o potrebi ureditve vo- dovodnega omrežja, o cestni razsvetljavi in končno o potrebi dokončne izgradnje mostu čez Hudinjo, ki je že nekaj let v gradnji. Na zboru je bil navzoč tudi občinski odbom.k tov. Andrej Drole. Navzočim je priporočil, da vse te pro- bleme naložijo v skrb krajevnemu od- boru, ki naj o teh vprašanjih razprav- ljajo, tako da bi na prihodnjem zboru volivcev, ko bo v obravnavi cbčinski proračun, lahko določili tudi prioriteto najva^ejšim problemom, ki jih bo v okviru razpoložljivih sr^stev mogoče najprej odpraviti. V LAŠKI OBCINI NI POJAVOV LOKALISIICNIH TENDENC Zbori volivcev v laški občdni bodo v kratkem zaključeni. Le-ti so precej raz- gibali teren. Zlasti je pohvalno dejstvo, da na zborih ni prišlo do lokalističnih tendenc, ki bi se odražale v tem, da bi volivci zahtevali kandidaturo ljudi iz svojih okolišev. Volivci so prišli do prepričanja, da je poleg tega, da nek kraj zastopa res sposoben človek, zelo važno tudi to,. da v zvezni kot v re- publiški skupščini imamo predane, raz- gledane in sposobne ljudi, kajti na tak način bosta skupščini lahko kos vsem težavnim, in odgovornem politično go- spodarskim nalogam. Tako so na zlx)- rih razpravljali o tem, da naj bi pod- ročje laške občine v Zvezni skupščini zastopal tov. Sergej Krajgher, v repu- bliški pa tov. Jakob Žen. Na zborih so volivci razpravljali predvsem o komunalnih vprašanjih. Navduševali so se za elektrifikacijo preostalih vasi v občini, za ureditev cest in mostov, ponekod pa so govorili tudi o kmetijsko pospeševalnih akcijah in seveda tudi vaških vodovodih. Na zborih so izvolili delegate za kan- didacijske konference za izbiranje kan- svetovanju sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov z območja celjske o^ine, ki jih je vodil predsednik občinskega odbora SZDL v Celju tovariš Cvetko Pelko, so razprav- ljali predvsem o pripravah na volitve in kdo bi jih najbolje zastopal v Zvezni in republiški skupščini. Prav tako so o pripravah za volitve med drugim raz- pravljali tudi na izredni občinski kon- ferenci Socialistične zveze, ki je bila v torek v Celju. Na .podlagi daljših razprav ter trezne presoje so prišli do zaključka, da bi bi- lo prav, če bi jih v Zveznem zboru za- stopala tov. Milena Korže, sekretarka Republiškega zavoda za napredek go- spodinjstva, ki je doma iz Ponikve pri Grobelnem. Zveznega poslanca bodo vo- livci celjske občine volili skupaj z vo- livci vojniške in konjilške obč ne. Kan- didature za republiški zbor pa so skle- nili ponuditi Francu Leskošk i-Luki, tov. Olgi Vrabičevi in tov. Mitji Ribičiču. Razen tega bo Socialistična zveza celj- ske občine predlagala svojim članom v delovnih kolektivih, naj zaupajo kondi- daturo za Zvezni zbor proizvajalcev do- sedanjemu zveznemu poslancu v tem zboru tovarišu Albinu Lesjaku, delavcu iz Tovarne emajlirane posode v Celju, kandidature za republiški zbor proiz- vajalcev pa tov. Slavi Križanič iz tovar- ne Metka v Celju, Ivanu Žmaherju, predsedniku OSO v Celju in Ivanu Vi- čiču. O teh predlogih bedo seveda še raz- pravljali volivci na zborih volivcev ter IKJzneje tudi delegati na kandidacijskih konferencah, nakar se bodo volivci na .ponovnih zborih volivcev dokončno po- menili o predlaganih kandidatih. -ma- ZBORI VOLIVCEV V VOJNISKI OBCINI V vojniški občini bodo v nedelje po- vsod zaključili z zbori volivcev. Največ zborov volivcev je bilo že v preteklem tednu. Zaradi skupščinskih volitev je čutiti na področju občine precejšnjo po- litično razgibanost. Najbolj uspel zbor volivcev je bil v Dobrni, dokaj dobra udeležba pa je bla tudi v krajih, kjer so ,politi.ne organizacije dobro reševale krajevne probleme. Razpoloženje med ljudmi se je zlasti lani dokaj izboljšalo. Dokaz temu so uspele jesenske volitve v ljudski odbor ter sedanji zbori volivcev. Volivci živo razpravljajo o dosedanjem delu krajev- nih odborov in obč.ne ter nakazujejo smernice za še boljše delo. V SMARTNEM OB PAKI SO SE POGOVORILI O KANDIDATIH V nedeljo je bil v Smartnem ob Paki zbor volivcev dobro obiskan in uspešen. Predsednik krajevnega odbora je podal poročilo o delu v preteklem letu, ki je bile dokaj uspešno. Vsa sredstva, ki jih je občina dodelila za javna dela so bila koristno .porabljena. Zgradili so novo pe- rišče ob Paki, popravili ceste in mostove, v kratkem pa bode dokončali javno raz- svetljavo v Šmaa^nem ob Paki. Za ta dela je krajevni odbor znal pri- dobiti tudi volivce in tako so napravili mnogo več, kakor bi z razpoložljivimi sredstvi lahko storili. V razpravi so vo- livci izrazili željo, da bi naj občina za- čela graditi novo šo'sko poslcpje, kajti stanje je zelo kritično. Šolski pouk se opravlja v treh stavbah in v dveh izme- nah. Kai bo nr'hodnie šolsko leto, ko se bo vpisalo nad 50 otrok, prostorov pa ni na razpoiago? Volivci se se pogovorili tudi o kandi- datih za ljudske poslance, ki naj bi jih zastopali na skupščini. Menijo, da bi naj bila to tov. Franc Simonič, predsed- nk Okrajnega odbora SZDL v Celju ter tov. Stane Ravljen, predsednik šo- štanjske občine. V novo izvoljeni odbor so izvolih tudi nekaj žena in mladincev. V LJUBECNI SO IZVOLILI DELEGA- TE ZA KANDIDACIJSKO KONFE- RENCO Pred dnevi so tudi v Ljubečni na zbo- ru volivcev izvolili delegate za kandida- cijsko konferenco. Razen tega pa sc se pomenili o kmetijskih vprašanjih, pred- vsem o novih nasadih hmelja in sadne- ga drevja. V kratkem bodo izvolili me- lioracijski odbor, ki bo skrbel za meli- oracijo 150 ha zamočvirjenih zemljišč. Kmetijska zadruga bo pri teh delih pri- spevala svoj delež in najela tudi po- trebne stroje. C. F. Sedma etapa regulaeije Sai^inje se Je pričela Obrnili smo se na direktorja »Vodne skupnosti za porečje Savinje« inž. Cvahteta in ga povprašali, če začeta dela pri čiščenju in poglabljanju stru- ge Savinje nad že reguliranim delom pomeni začetek sedme etape. Inž. Cvahte je odgovoril, da »uradni« začetek sedme etaipe to sicer še ni. Z razpoložljivimi sredstvi so začeli po- glabljati in čistiti bodoči del sedme etape, to pa je delo, ki bo tu po refjn- laciji ostalo v pristojnosti in na skrbi Vodne skupnosti. Leia za regulacijo sedme etape je Vodna skupnost dala na licitacijo, ki bo izvršena proti kon- cu februarja. Ce bo izvajanje del pred- ložil ugodni ponudnik, potem bo dela izvrševal le-ta, če ne, bo Vodna skup- nost po vsej pravica izvrševala deia v lastni režiji. Sedma etapa je mišljena za vodni tok od reguliranega dela navzgor nekoliko nad izliv Ložn ce. Kdor bo gradil sed- mo etapo, jo bo gradil do kraja. Pred- videvajo, da bi bil ta del gotov pri- bližno v treh letih. Gradili bi v etapah, to se pravi od novega mostu do brvi v park, od tam do Kajuhove ulico in od tu do konca. Za prvo pod- etapo so sredstva že zagotovljena in s tem vsa v letošnjem letu predvidena dela. V tem času pa investitor, to je Vod- na skupnost, izvaja razna pripravljalna dela, med drugim čiščenje struge, ki nam je »padlo v oči«, nadalje priprava kamenja, postavitev potrebnih barak itd. Čeprav ni naš naslov v skladu z uradnim sporočilom, lahko vendar kar pustimo debelo tiskano napoved, da še je regulacija sedme etape že začela. V ponedeljek je velik bager še »na vso sapo« zajemal rečni prod iz Savinje pred parkom, kjer se je te dni začela sedma etapa regulacije Savinje. Sneg, ki je v torek zametel deloviščc, je prisilil bager na umik na skrajni rob struge. Poštni uslužbenci iščejo zaposlitve drugje Z občnega zbora sindikata PTT uslužbencev in delavcev Slovenije, ki je bil te dni v Celju v dvorani Okrajne zadružne zveze. Razen delegatov iz vse republike, ki so zastopali 3.925 članov sindikata, se je zbora kot gost udeležil tudi predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Janko Rudolf. Ko je omenil nekaj splošnih smernic v gospodarskem in družbenem razvoju pri nas, je predsednik teritorialnega od- delka sindikata PTT uslužbencev in de- lavcev Slovenije tov. Ivan Šloser v svo- jem poročilu govoril o neposrednih na- logah PTT službe in se še prav posebej zadržal pri perečem problemu plačnega sistema. V primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami so plače delavcev in uslužben- cev v PTT službi precej nizke. To nam tudi nazorno pove dejstvo, da je čista povprečna mesečna plača v tem podjet- ju 9.950 dinarjev, ob upoštevanju ene in pol plače iz dobička pa je 11.250 din. Vse to bi zneslo povprečno 47,8 din na uro, oziroma z upoštevanjem razdelitve debička 51,6 din na uro. Vse to je le za 1,5 din višje od povprečnega zaslužka priučenih delavcev v gospnadarstvu in le za 2 din več kot povprečne plače usluž- bencev z nižjo strokovno izobrazbo. Se- veda, da bi bila primerjava popolna, mo- ramo dodati še to, da je večina delovnih mest v PTT stroki takšna, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba. Ce so torej plače poštnih uslužbencev prav- zaprav enake plačam polkvallficiranih delavcev in nižjih strokovnih uslužben- cev v drugih strokah, je razumljive, da to vzbuja negodovanje, ki se odraža v množičnem odhodu iz PTT službe dru- gam. Zaradi prenizkih plač je zainistllo PTT službe v minulem letu 112 uslužbencev in delavcev; to predvsem najbolie iz- urjenih moči, ker dobijo povsod drugje neprimerno višje plače. Da se to stanje čim/bolj popravi, je predvsem naloga sin- dikalnih organizacij, ki bodo morale, kar se le da, vplivati na organe delav- skega samoupravljanja in tehnična vod- stva, da v najkrajšem času izvedejo ana- litične ocene delovnih mest, izpopolnijo tarifne pravilnike v zvezi z novo delitvi- jo dohodka in uvedejo dosledno plače- vanje zaposlenih po njihovem delovnem učinku. Na zboru sindikata PTT uslužbencev in delavcev Slovenije so se poleg drugih vprašanj precej zadržali pri strokovni vzgoji kadrov. Sindikalne organizacije bodo morale poskrbeti, da bodo vsi nji- hovi člani v najkrajšem času opravili potrebne strokovne izpite. Morda zveni res malo preveč pesimistično, vendar i>a lahko rečemo, da je pomanjkanje iz- obrazbe rakova rana PTT službe. Treba bo velike načrtnega dela in prizadevno- sti, da se to odpravi, seveda — ob sla- bih plačah ne bo prevelikega navdušenja. PET TELEFONSKIH NAGLIH INTERVJUJEV: Kje koga čevelj žuli... v uredništvu smo zavrteli ne- kaj telefonskih številk in tistim, ki so se oglasili, smo postavili eno in isto vprašanje: KAJ JE PO VAŠEM MNENJU ZA VAS NAJVAŽNEJŠI PRO- BLEM, KI PA JE TUDI PRO- BLEM ZA LJUDI OKOLI VAS Halo, številka 21-20! Pri telefonu Grozdana Erjavec, gospodinja. — Zame in za druge gospodi- nje je pereče vprašanje dviganje cen. — Konkretno? — Konkretno zdravilni čaj. Pred mesecem še 35 din zavitek, danes 80 din. — Kako rešujete problem? Dvi- gate moru proračun? — Pošljem ga kaj kupit, da se sam prepriča ... Halo, številka 24-61! Pri telefonu Majda Simoničeva. — Sem d'jakinja. Za nas na I. gimnaziji so pereč problem prostori za delo raznih krožkov, posebej pa še za vse, ki se vozijo z vlaki iz drugih krajev. — Skrbi z maturo ni? — Letos še ne. Sem v sedmi... Halo, številka 25-40! Pri telefonu abonentka Marica Ratej. — Jem v restavraciji, ker ni- mam stanovanja. Otroka imam i' domu. Sedem let že čakam na stanovanje. Moja želja je, da v letu 1958 vsaj del potrebnih pro- silcev dobi stanovanja. — Drugega nič? — Ne. Zame je tu začetek in konec. Halo, števUka 26-27! Pri telefonu direktor Janez Drofenik. — Sem- v službi. Torej na prvo mesto »službeni glavobol«. Le- tega mi povzročajo skrbi okoli osnovnh sredstev. Ne samo meni, vsemi', kolektivu. — In privatni »glavobol«? — Kličite me domov, tam ni- mam telefona. Halo, številka 24-17! Pri telefonu mojster finomeha- nik Grobelnik. — Prepoved nadur nas je dala. Mene, ker ne bom mogel izvrše- vati vseh naročil, moje pomočni- ke pa zato, ker bodo prizadeti pri osebnem standardu. -ček Upravni odbor Gostinskega podjetja »NA-NA« Celje, Trg bratov Vošnjakov št. 1 razpisuje mesto SKLADIŠČNIKA Pogoji: Kvalificirani trgovski ali gostinski delavec z najmanj 2 do 3 leta prakse v eni od naVedenih strok. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo z opisom dosedanjega dela pošljite na zgornji naslov naj- kasneje do 31. 1. 1958. Nastop službe takoj. Tovarna nogavic Polzela sprejme v službo REFERENTA OSNOVNIH SREDSTEV Pogoji: dovršena srednja ekonomska šola z nekaj let prakse v go- spodarstvu ali enakovredna tehnična šola STROJEPISKO z znanjem stenografije Nastop službe takoj! — Interesenti naj se javijo osebno ali pošljejo pismeno vlogo na zgoraj navedeni naslov.