Največji ▼ Združenih državah Vetja za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Da3y ht the United Statma list slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—1242 and legal Holidays. 75,000 Entered as Second Class Matter September 21t 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. I 38. — Stev. 1 38. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 13, 1936 —SOBOTA, 13. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV- COL KNOX REPUBL KANDIDAT ZA PODPREDSEDNIKA Pariška policija proti stavkarjem landonov manager, hamilton je bil imenovan za načelnika republik. narodnega odbora Imenovanje Knoxa je treba smatrati za zmago stare garde. — Vandenberg ni hoteil sprejeti kandidature za podpredsedniško mtisto, vsled česar je bil Knox soglasno izvoljen. — Landon že izdeluje načrte za kampanjo. — Norman Thomas kritizira. d CLEVELAND, Ohio, 12. junija. — Republikanska narodna konvencija je nominirala danes col. Franka Knoxa za podpredsedniškega kandidata Združenih držav. S tem je bilo delo konvencije v splošnem končano. Konvencija se je odgouila danes popoldne ob četrt na tri. Kot kandidata za podpredsedniško mesto sta prišla vpoštev Knox in Vandenberg. Ker je Vandenberg umaknil kandidaturo, ni imel Knox nobenega tekmeca. Nominiran je bil soglasno. Knoxu je poslal Landon sledečo brzojavko: — — Z veseljem pozdravljam obnovitev najinega 3tarega prijateljsta v službi iste velike stvari, za ka tero sva se borila pod Theodorom Rooseveltom. S tem mislim 'Višji amerikanizem". Upam, da bova imela dovolj moči in dovolj sposobnosti slediti mu na poti, po kateri je on tako junaško in neustrašeno korakal. Knox in Landon sta bila leta 1912 navdušena Rooseveltova pristaša, ko je ustanovil progresivno stranko. CLEVELAND, Ohio, 12. junija. — Za novega načelnika republikanskega narodnega odbora je bil imenovan Landonov kampanjski manager John D. Hamilton, ki je takoj po imenovanju izjavil: — Vodili bomo najostrejšo volilno kampanjo. Uverjen sem, da bodo vsi republikanci storili svojo dolžnost. V tem ostrem boju bo pa bržkone storjena kakšna napaka. Vsledtega prosim že vnaprej oproščenja. Ko gre za dosego glavnega cilja, ne sme nihče gledati na malenkosti. Naš glavni cilj je pa izvoliti republikanca za predsednika Združenih držav. TOPEKA, Kansas, 12. junija. — Governer države Kansas, Alfred M. Landon, ki je bil imenovan za predsedniškega kandidata republikanske stranke, je mnenja, da je najbolje, če republikanci "takoj vprizore napad na sovražnika". To je izjavil danes časniškim poročevalcem. V to svrho se bo prihodnji teden posvetoval s podpredsedniškim kandidatom Frankom Knoxom in predsednikom republikanskega narodnega odbora Johnom D. M. Hamiltonom.HPri tej priliki bo-clo izdelali podrobne načrte za prihodnjo volilno kampanjo. * * Socijalistični predsedniški kandidat Nor man Fhomas je otvoril volilno kampanjo s tem, da je začel udrihati na levo in desno. O zadnjem Roose-veltovem govoru se je izrazil, da ne vsebuje niti enega konstruktivnega predloga glede ustave in najvišjega sodišča. Predsednik je le po ovinkih kri- #• i . • v • lvv tiziral najvišje sodsce. • — Predsednik si ne drzne z barvo na dan, — je dejal Thomas. — Najbrž čaka, da mu bodo volilci prepustili prosto roko v tej važni zadevi, da bo lahko po volji storil to, kar se mu bo zdelo iz političnih razlogov najbolj primerno .. . Republikanska narodna konvencija je dosegla rekord v politični hinav-ščini. Glavni govornik Steiwer je obsojal vlado, katero je pomagal sam ustvariti. Steiwer je glasoval skoro za vse Rooseveltove predloge. nova naloga za maršala bad0glia Prevzel je reorganizacijo obrambne ^ile. — Imenovan je bil za vojvodo Addis A babe. RIM, ITALIJA, 12. junija. — Maršal Pietro Badoglio, 63 let stari osvojitelj Abesinije iti dosedanji podkralj, je prevzel novo nalogo: reorganiziral bo cele italijansko vojaško silo. V bistvu je Badoglio prevzel svoje staro mesto kot šef italijanskega generalnega štaba, samo da ima sedaj mnogo večjo oblast. Ne bo odločeval samo o armadi, temveč tudi o vojni mornarici in zračni sili. Badoglio je odstopil kot a-besinski podkralj in za njegovega naslednika kot podkralj je bil imenovan poveljnik južne italijanske armade v Abe-siniji, maršal Rodolfo Grazia-iii- Odkar je maršal Badoglio odpotoval iz Abesinije, je bil Oraziani poveljnik cele italijanske vojske v Afriki. V fašističnih krogih je bil sklep, da ostane Badoglio v Italiji, živahno pozdravljen. Četudi je napetost med Italijo in Anglijo nekoliko i>oue-hala, vendar je ta Mussolini-jeva odločitev zelo važna poteza. Prva Badogliova naloga bo " demonstrativna mobilizacija" 30. junija, ko se prične seja Lige narodov. V tej mobilizaciji bo več miljonov Italijanov. Kralj ■ Viktor Emanuel je maršalu Badogliu podelil naslov 'vogvoda Addis !Ababe'. Mussolini je povedal Badogliu, da je sam kralj sklenil obdržati ga v Italiji in mu podeliti nove naloge. Mussolini je včeraj tri ministrska mesta, katera je prej sam upravljal, izročil svojim naslednikom. Vnanje ministrstvo je prevzel njegov zet grof (ialeazzo Ciano. vFerruccio Lantini je prevzel ministrstvo za ko rpo racije, Alessandro Lessona pa kolo-nijalno ministrstvo. Novi ministri so z aeroplanom odpotovali v San Rossoro, kjer so od kralja sprejeli imenovanja. nemiri na Španskem Visok uradnik v izgredih v Malagi ustreljen. — Ministr. predsed. prevzel notranje ministrstvo. MADRID, Španska, 12. junija. V Malagi je bil umorjen visok provincijalni uradnik in ena oseba je bila ustreljena ter je število žrtev bojev med sindikalisti in komunisti v dveh dneh narastlo na štiri. Obenem je bilo naznanjeno, da se je vladi posrečilo v sedmih provincah odkriti organizirano zaroto desnih radikal -cev. Svarilno stanje, ki se le malo razlikuje od obsednega stanja, je bilo podaljšano za en mesec. Antonio Roman Reina, 62 let stari predsednik deželnega zbora province Malaga, je bil ustreljen, ko je bil čez most na potu v parlament. Njegov spre j em 1 je va lec, komunistični poslanec Rodrigo Lara Valejo je ostal nepoškodovan. Krogla pa je zadela 11 let staro Francisco Cruz, ki je bila na mestu ubita. Navzlic temu, da je policija v Malagi dan in noč na straži, pride vedno do streljanja. ' Splošno stavko v Malagi so socijalisti in komunisti preklicali, toda prebivalstvo se še ne upa iti za vsakdanjimi opravili, ker se boji maščevanja sindikalistov, ki hočejo stavko nadaljevati. 110,000 stavku j oči 11 kmet o v v Malagi je sklenilo prenehati s stavko. V stavki so zahtevali višje plače in višje cene za poljedeljske pridelke. Vlada je po parlamentarnem tajniku Francisco Lopi s u naznanila, da je bila odkrita dobro organizirana zarota desnih radikalcev v provincah: Ma-c Malaga, Zaragoza, Na-var*. Burgos, Se villa, in lluesca. Ministrski predsednik Santiago Casares Quiroga je prevzel vodstvo notranjega ministrstva da more tem odločnejše nastopiti proti izgrednikom. Posebne varnostne odredbe je izdal za provinci Zaragoza in Navarra. s0vjeti so objavili novo ustavo Prava demokracija z dvema zbornicama. — Tajne volitve, zajamčena privatna lastnina. MOSKVA, Rusija, 12. junija. — Predsedstvo osrednjega izvrševalnega odbora je odobrilo novo sovjetsko demokar-tično ustavo, ki je bila takoj nato objavljena. Ustava bo 25. novembra predložena sovjetskemu kongresu v potrdilo. Ako bo potrjena, bo takoj stopila v veljavo. Novi parlament sovjetske linije bo sledil sistemu dvojne zbornice. Volilna pravica bo splošna za vse državljane brez razlike. Volitve bodo tajne in parlament bo izvoljen za štiri leta. Zajamčena je -svoboda govora in tiska. Obe zbornici boste nosili ime 44najvišji svet unije" z nekako 600 člani "in svet narodnosti" z okoli 300 člani. Najvišji svet bo volilo ljudstvo in bo prišel po en poslanec na 300,000 prebivalcev. "Svet narodnosti" bo sestavljen iz zastopnikov "zveznih republik"neodvisnih republik" in provinc. Te zastopnike pa bodo izvolili sov-jeti posameznih pokrajin. "Zvezne republike" bodo poslale po 10 zastopnikov in "neodvisne republike'' po dva zastopnika v svet narodnosti. oblasti zvračaj0 krivdo na tujezemske agitatorje PARIZ, Francija, 1 2. junija. — Pariška policija je na delu, da prepreči vsako zbiranje na ulicah. Oblasti domnevajo, da je tuji vpliv kriv vseh velikih stavk in nemirov. anglija že popušča proti italijanom Načrt za preklic sankcij predložen francoski vladi. — Italija bo morala prevzeti obveznosti glede Abesinije. HOOVER IZGUBIL KLOBUK CLEVELAND, O., 11. junija — Bivši predsednik Herbert Hoover je z mnogimi delegati na republikanski konvenciji izgubil svoj klobuk. Ko je med veliko gnječo odšel iz zboroval-ne dvorane, mu je mnogo prijateljev ponujalo svoje klobuke. Slednjič pa je sprejel slamnik svojega nekdanjega tajnika Lawrence Bichej-a. ZVEZA Z NEMČIJO V POSTANKU DUNAJ, Avstrija, 11. junija. — Po konferenci vodilnih avstrijskih veletrgovcev z nemškim gospodarskim ministrom dr. Hjalmar Schachtom so nastale nove govorice o nemsko-avstrijsko-italijanski zvez:. Sohacht, avstrijski velet r-govci in nemški poslanik Fran z von Papen so bili celo noč na konferenci.v nemškem poslaništvu. O čem so razpravljali na konfernci, tni bilo objavljeno. thomas je odstopil kot __minister Obdolžen je bil, da je izdal tafjnofeti proračuna. Solznih oči zatrjeval svojo nedolžnost. LONDON, Anglija, 12. juni-ja. — Bivši angleški kolonijal-ni minister James Henry Thomas, ki je i)il spoznan krivim, da je izdal tajnost proračuna, je v poslanski zbornici imel poslovilni govor, v katerem je izjavil, da bo javno življenje za vedno zapustil. Tresoč se in s solzami v očeh je Thomas zatrjeval, da je nedolžen in da ni izdal nobenih državnih tajnosti. Nato je naznanil. da odstopi kot poslanec in da ne namerava več kandidirati za poslanca. "To je najtemnejša ura mojega živi jen ja," je rekel Thomas, ki se je, po starih običajih pred predsednikom poslanske zbornice globoko priklonil in odšel. Sir Alfred Butt, ki je bil PARIZ, Francija, 12. junija. — Angleški načrt za preklic sankcij proti Italiji je bil ! predložen francoski vladi. Ta načrt določa odpravo sankcij z utemeljevanjem, da sankcije niso mogle preprečiti italijanske osvojitve Abesinije in da jili sedaj ni mogoče več uporabljati kot za kazen Italije. Po angleškem načrtu pa naj bi Liga narodov novo vlado v Abesiniji priznala samo tedaj, ako je Italija pripravljena prevzeti gotove obveznosti glede ustave osvojenega ozemlja. Angleški načrt pa tudi dolo ča premembo pravil Lige narodov. Posebno bo premenjen 16. člen Liginih pravil, ki je do sedaj nalagal dolžnost vsem članicam, da so vdeležene pri sankcijah. Mesto te določbe hoče Anglija razdeliti članice Lige narodov v krajevne sknpine. Sankcije bodo potom držale samo one skupine, v katerih je bil izveden napad. Angleški načrt pa hoče razpravo o abesinskem vprašanju in o sankcijah odložiti do jeseni. Ako Francija potrdi ta načrt, tedaj bo 30. junija na zborovanju Lige narodov stavljen kot predlog Liginega sveta. spoznan krivim, je od Thoma-sa prejel obvestila o proračunu in jih izrabil v svojo korist, je tudi odstopil kot poslanec. Tudi Butt je zatrjeval svojo nedolžnost in je ostro napadal vlado, ki ni dovolila, da bi se preiskava vršila pred postavnim sodiščem, da bi imel priložnost se zagovarjati. Ko sta Thomas in Butt odšla, je ministrski predsednik Baldwin vstal in vidno ginjea izjavil, da *ni bil nobeden od-stopivših poslancev obdolžen kakega zločinskega dejanja in da je treba slučaj smatrati za končan. Notranji minister Roger Sa-lengro je izjavil, da ima ]>oli-cija položaj v svoji oblasti in da ne dovoli več, da bi stav-karji korakali, kot prejšnji dan, po ulicah z rdečimi zastavami. Policija aretira vsakogar, ki ne hodi dalje po ulici. Salengro pravi, da se stav-karji vračajo na delo in da so stavka rji v zadnjih 24 urah zapustili 678 tovarn, v katerih so se nastanili. "Prav gotovo je tuji vpliv zašel v delavske spore," zatrjuje vlada, ko je nek grški delavec naščuval delavce v neki tovarni za avtomobile, da so šli na stavko. Na vseh strategičnih točkah na ulicah so postavljene močno policijske straže. Štiri glavne reforme, katero je predlagal socijalistični ministrski predsednik Blum, je poslanska zbornica sprejela in so bile poslane v senat. Uslužbenci v kavarnah, hotelih in restavracijah so se pogodili s svojimi gospodarji, toda navzlic sporazumu je okoli 100 delavcev naskočilo kavarno J)u Dond-Point na Champs Elysee ter so skušali razbiti vrata, toda gospodar jih je pregnal z revolverjem. Drugi delavci pa so korakali po ulicah z rdečimi zastavami. Po nekaterih mestih so delavci zasedli mestne hiše. V Marseillesu so bili veliki izgredi; kavarne in trgovine so zaprte; listi so prenehali izhajati. Poulične železnice so vstavile promet v Rouenu, Amiensu in Nancyju. Električna napeljava je bila zaprta v Ostendu in Dunkerque. Navzlic temu, da se je v Lil le vrnilo na delo 100,000 premo-garjev, jih je še vedno ravno toliko na stavki. BADOGLIO BO ČASTNI FAŠIST RIM, Italija, ll. junija. —i Maršal Pietro Badoglio, ki je podjarmil Abesinijo, bo imenovan za častnega člana fašisti -čne stranke. Poslujoči tajnik fašistične stranke Adelclii Serena bo ob navzočnete-ti najvišjih fašističnih uradnikov podelil maršalu Badogliu člansko listino fašistične stranke. Badoglio je bil vedmo nasproten fašizmu in je velik prija« telj kralja Viktorja Emanuela. Pred štirinajstimi leti, ko so fašisti vkorakali v Rim, je rekel Badoglio: 'Dajte mi -bataljon besarlje-rov in pregnal bom čmosraj-čnike. Ob prvem strelu se ba |zrušil ves fašizem." * " QL'A 8 VATtOVH*9 New York, Saturday, June 13, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32. "Glas Naroda" - (i Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Bakaer, President _Lu Benedlk, Tnm. Place of buatneao of the corporation and addrc—tm of above officer«: n$ WW 18th Sfere*. Bwagh ef Manhattan, New Talk aty, N. I. -GLAS NARODA" (Veiee of the People) Iened Every Day Except Sundays and Holidays E* celo leto velja aa Ameriko ln ' Kanado .....................96.00 'Ta. pol leta (3.00 E® Četrt leta..................$1.50 Za New York xa celo leto..... Za pol leta ...'................ Za Inozemstvo za celo leto..... Za rol leta................... . $7.00 . $3.50 . $7.00 . $3.50 Subscription Yearly $6.00 Uotygl bres podpisa In osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi preJSnje bivaligče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lzvaemSl nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New Ytrk. N. I. Telephone: CHelsea, 3—1242 KONGRES Kakor že večkrat zadnja lota, se tudi letos ni izpolnilo upanje kongresnikov, da l»i se podali zgodaj na poletne počitnice. Speaker Byrns je 'iianadoma umrl. dosti važnih zakonodajnih poslov čaka rešitev, republikanci so se po«lali v Cleveland na konvencijo svoje stranke. Vse to je močno vplivalo na program kongresa. Sicer je deželi končno vseeno, če kongres zboruje par dni več manj, dočini je letošnja odgoditev počitnic prav jmj sebnega pomena. Najprej je treba rešiti davčno predlogo oziroma jo spraviti v tako obliko, da bo povšeči Beli hiši, predsedniku in de mokratom, ki so ž njim. Poleg davčne je še dosti drugih predlog, ki so jih hoteli nekoč nekateri odgoditi do prihodnjega kongresnega zasedanja, pa imajo toliko zagovornikov, da bodo prišle še to |>oletje ua vrsto. ||*|ff Med odjetnikom znatno otcžkočile že itak težko stališče. Vprašanje, če je ta bojazen upravičena ali ne, kajti v Beli hiši resno žele, da bi se gospodarstvo nekoliko oddahnilo. 350,000 STRAJKARJEV V FRANCIJI Se p red 110 je mogla Bluinova vlada v Franciji dokazati, kaj je zmožna storiti za široke plasti francoskega naroda, jo zastavkalo 350,000 francoskih delavcev. Zasedli so tovarne kot so storili italijanski delavci pred MusBolinijevim pučera. Nobenega dvoma ni, da imajo francoski delavci vso pravico boriti ®e za boljše delavske razmero in da stavijo zahteve vladi, ki so jo stvorile ter jo jiodpirajo delavske stranke. Poleg tega je treba vpoštevati. kar priznava celo kapitalistično časopisje, da se strajkarji uzorno vedejo, da ne-vpri-zarjajo sabotaže in so njihove demonstracije povsem mirne. Navzlic temu je pa ta delavska taktika obžalovanja vredna, ker nudi nasprotnikom ljudske vlade cenen agitacijski materijah Zadnja poročila pravijo, da je vsled stavke začelo primanjkovati pariškemu prebivalstvu živeža. To nikakor ni prav. Najbrže se bo Blumu posrečilo prepričati delavce, da morajo dati vladi priliko, da razvije svoje zmožnosti, ne je pa takoj pritisniti k steni. Iz Slovenije. DIVJANJE STRELE Neurje in nevihta je te dni besnela preko Dravskega polja. Nebo je bilo gosto pokrito z oblaki. Silovito je udarjala stre la in so švigali bliski, zlasti preko Orehove vasi. Strela j< najprej udarila v hišo posestnika Jožefa Vandurja. Sinila je ob gospodarskem poslopju in uničila vso instalacije. Udarila je v hlev in šinila v zemljo. Po srečnem naključju je ostal pri življenju posestnik Jožef Van-dur, ki je ob času bt^sneeega neurja bil v lopi in je strela ves čas švigala okoli njega. Strela jo obenem udarila v hišo Van-durjevega soseda posestnika Franca Žigerta in je uničila bližnji transformator. Tudi pri posestniku Anton u 1 robniku v Orehovi vasi pri Slivnici jo strela šinila v hlev, kjer jo oplazila hlapca, ki ga je vrglo med krave v hlevu. K sreči pa je ostal nepoškodovan. KITAJSKA-CREVA PRED SODIŠČEM Xa Kitajskem — pravijo — so vsi ljudje Kitajci in sam cesar je bil Kitajec. In tam na TG tajskem cvete | »osebna industrija. ki pošilja do Jugoslavije specijalna prašičja čreva, potrebna za dobre kranjske klobaso. O, kitajska čreva so svetovno znana speeijaliteta. V Ljubljani prodaja to kitajsko posebnost topilnica loja Josipa Bergman a 11a Poljanah. Zaradi kitajskih črev je pa nastal hud razdor med mesarskimi poimoč-niki in mesarji. V začetku februarja je bil dvakrat izvršen vlom v Bergmanovo skladišče. Vlomilec je odnesel fiTiO zavitkov črev v vrednosti H>.2.">0 Din. <1 tat.11 ni bilo sluha 110 duha. Našli so po vlomih prvič samo moški šal, drugič mesarski nož. Detektiv je izvohal, da jo nož last mesarskega pomočnika Janeza. Njega so osumili in zaprli. Pred mali msena-tom «0 jo »moral braniti proti obtožbi zločina tatvine. Odločno in možato <0 je branil. Med postu šale i je imel prijatelje — navi jače, ki so kar osebno posegli v razpravo. Ker pa to ni bila nogometna tekma, je predsednik enega iz dvorane zapodil. Janez jo bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. S HAREMOM SE JE BAHAL. Ker se je bafaal ženi, da ima harem, v njem pa deset odalisk, je moral 20-letni Russell Fairbanks 30 dni na prisilno delo. kjer bo imel dovolj časa, da se mu bo prevroča ljubezen ohladila. Namestu odalisk, ki strežejo v Mohamedovem raju pravovernim, bo živel z zamorci in namestu uživanja sladkosti v. haremu bo moral tolči kamenje. Tako je odločil ameriški sodnik Edelman. Fairbanksova žena Dorothy je dejala sodniku, da njen mož nima samo ljubavnega razmerja z dekleti, temveč, da se a tem še javno ba-ha in celo vpričo nje. v Toda harem je bil menda samo na papirju, kajti žena je predložila sodniku seznam telefonskih številk dozdevnih moževih ljubic, in to je bilo vse. Preiskava je dognala, da ima V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovna h Jugoslavije. ROPARSKI NAPAD NA TRGOVCA V Vranilovičn pri Sopotu jo š<*st neznanih razbojnikov, oboroženih z noži in puškami, napadlo trgovca Zivomira Pau-noviča, ko se je vračal domov. Zahtevali so od njega 50,000 Din, ki jih je dobil od neke prodane zemlje. Ker jrtn jo zatrjeval, da nima denarja so ga povedli v njegovo.žitnico iu ga tam mučili, nato pa še V hišo, kjer so se lotili tudi njegove žene Slavke. Oba so vbadali z noži in jn drugače mučili. Naposled pa je Slavka dejala, da ima 20.(M)0 Din zakopanih v vinogradu svojega očeta. Razbojniki so povedli ženo na o-značeno mesto, da jim pokaže zaklad. Tam pa je žena začela glasno vpiti na pomoč, da bi priklicala očeta. Krr se je že danilo, so se razbojniki ustrašili in zbežali. Paunoviča in njegovo ženo so nevarno ranjena prepeljali v bolnišnico. Orožništvo je uvedlo energično, preiskavo. STAR PANJ SE JE VNEL V Vitomircih pri Peči se jo TCi-letni Milan Markovi«" poročil z 20-let no lepotico Vido Kri-vokapičevo. K poroki se je zbralo v nevestini hiši mnogo svatov, še več radovednežev, ki jim je pač h* enkrat v življenju dano, «l*i vidijo tako mičen zakonski par. SAMOMOR PRED-STOJNIKA V samostanu Bukovem, ne-daleč od Negotina si je končal življenj«* starejši arhimalidrid srbske pravoslavno cerkve in najbogatejšega samostana v Jugoslaviji, oče Kuvim Okano-vič. V Bukovu je prebil celili *2."i let kot prctlstojnik samostana. Vzrok njegovega obupa še ni znan. Ustrelil se je v glavo. V njegovem žepu so našli 10,-000 Din gotovine. DVE URI PRED PORO-KO SAMOMOR Z ELEKTRIKO V Kumboru v Boki Kotorski je bil zaposlen v električni een-trali elektromehanik 30-letni Miroslav Havelka. V preteklem tednu s«* bil moral poročiti 7. lepotico Rožo, toda pred |m>-roko je obupal. Dve uri prej, proden bi moral z nevesto stopiti pred oltar in ko je bilo za svatbo že vse pripravljeno, s«* j«' nesrečni ženin podal v een-tralo in s«* ubil z električnim tokom f>000 voltov. knjigarna! -GLAS NARODA"| SPREJEMA NAROČILA ZA 1 vodnikovo 1 DRUŽBO IN | mohorjevo s DRU2BC i Peter Zgaga I ČLANARINA ZA VODNIKOVO DR1/ŽBO ZNAŠA | — $1.— | ZA MOHORJEVO DRfŽBO PA — $1.25 — S POTA V Girardu, O., me je prav prijazno sprejela gospodinja Mrs. Katy Anžiček, ki mi jo je že vnaprej določil prijatelj Jaka De be ve. Njen mož je preddclavec v % Knjige za leto 19.'V7 bodo £ g poslane iz stare domovine f 1 naročnikom po pošti I :: K n j i ga r n a :: | 4'Glas Naroda*' s B J 216 WEST 18th STREET TiKW VORk ^ žiMMiMM® Naši v Ameriki Fairbanks res več mladih znauk, v nobenem primeru pa niso mogli dokazati ljuhavnega razmerja z njimi. Ker je pa žena trdila, da zapravlja et-deset let, ko je prišel v Lead-ville, Colo., Frank Zaje kot osemnajstleten fant. Ostal j*? tam do svoje smrti dne -S. maja. Dne 31. maja so ga pokopali pri |H>gr«»hu, kakršnega oni kraj ne bo videl ve«'. Bil jo vsekako izredna prikazrn m»»«l naseljenci in našim narodom. Kak uspeh v teku t»*b I«*t ni morodnjen. l*sp«'li lahko pride, pa tu«li lahko izgine, (iovorilo s«» j«', da je najbogatejši Slov«'-nee v Ameriki. Brez«lv«»miio n«* ho JSlnvenca, skozi riirar roke bi bile šle tolike vsot«'. Kdo por«M*e. da se mu je pa«* posre-eilo. 'ko je prodal rndokop za Vp flenar. Pa ni ležido vse na »•♦viti, t ti« 1 i *'sre«"'a" ima svojo trnjevo jMjt. Ni pobral lepih denarjev in odš«*l. Kamor je f»riš«*l, kjer «l«'lal in Ziu'el z nir, tam j«* «>stal in d«*lal dalje. Xastala j«* «»bs<'žna trgovina. Tak«» ]»odjetje ni mal«»nk«*st. Mora s<> riskiniti tu in tam. tudi izgubam s«' no more izogniti. Mnogo naših ljudi pa jo našlo zaslužek, in slovenske naselbine bi no bilo vsaj n«' v se«la-nj«*m obsegu, ako bi ne bilo Zaje«)v«»ga podjetja. S vrt vi-«li morda 1«' zunanji nsp«*h, zunanji obseg, p:i ne vidi s«* je eh'velandski eouneil-maii Anton Vehovec po nori vraeal iz mosta proti domu, se je z avtomobilom zaletel v varnostno zono na K. 12th St. in St. Clair Ave. Prednji del avtomobila je prece j poškodovan, eouticilmami pa se ni nir zgodilo, razni da sr je nekoliko po-tr«'sel.. -k Milwauk«**«. Wis., jr umrl John Medved, star 54 let, »loma iz Sikolja pri Cirkorah na Spodnjem Štajerskem, ki je bival let v Ameriki ter zapušea ženo. sina in hrer. — Dalje j«' umrla tam Marv Florjam'i«'-. ki veliki usnjami, v kateri so za posleni skoro vsi tamkajšnji rojaki. Gospodar usnja me je l^ela vrana me«l ameriškimi kapitalisti. Plač ni krčil med depr«r-sij oin je dal delavcem, kar jim ' gre. Že v>aj tako s«i mi povedali ljudje obeh slovenskih strank. Kajti kakor povsod, morajo im«*ti tudi v (iirardu nasi rojaki dve stranki. Poslušal in slišal sem olui zvona, pa se nisem mogel odločiti ne za to, ne za ono zvo-nenje. Resnira in pravica morata biti n«*kj«» villi's. Kje sta pravzaprav, bo pa bo«loen«>st pokazala. Naši ljudje -o moški in silno lahhx'utni. Škoda, da tako dele svoje sile. V -logi bi lahko ustvarjali čudeže, in vsem bi bilo lažje. Čas bo zahteval ponuditi r«»' ko v spravo. I11 komur bo po-lindena, naj jo prijateljsko iu bratsko sprejme. Možem, kot so Nagode, Anžiček, Cekuta, Kušin, Zore, Turk, Bogataj, Mask* iu št> ne broj drugih, bi v slogi uspeli najdrznejši načrti. Krasen Slovenski D0111 so >i postavili. V tem narodnem svetišču je dovolj prostora za vsestransko delovanje. Narodnih delaveev in delavk je dovolj. .Med slednjimi naj omenim le go>po Zoretovo iu -estri Turkovi,, mladi in lepi kot nageljnov cvet. Torej pozabite, rojaki, kar i«» bila doma iz St. Jerneja pri - ,111 ♦ . ... , J«' bilo, pa bo bodoriio.M — \a- PoI.|raiiah. < Mrvelamlu j«' umrl John K romar. kater»*ga j«* vse |x»zna-lo. V Am«'riki j«* bival nad 40 l»'t. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribniei. Soproga mu j«* umrla pr«»«l p«'tiiiii leti. Zapušča štiri sinove. Roosevelt in Landon. SAX JACINTO, Tex., 12. junija. — Ko jr pre«lse«lnik Roosevrlt izvedel, da je bil Alfred Mossman Laudon imenovan za republikanskega pred sodniškega kandidata, se je nasmejal in rekel "hvala!" Ko jo kmalu po treh popoldne predsednik govoril in 11111 je njegov tajnik Stephen Karle sporočil, da je bil Landon imr-novan za njegovega nasprotnika pri volitvah v novembru, je predsednik prikimal, rekel "hvala" in nadaljeval svoj govor. za Važno potovanje. Kdor Je namenjen potovati v rtari kraj ali dobili koga oil tam. Je potrebno, da Je pouten t vseh *tvareh. Vsled nafte dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati nijbolj&a pojasnila in (odi rse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas xa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem iasu, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Ntdriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prrdno se dobi iz Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. sa. Prijatelj A. J. Terbovec je bil tako prijazen, da me je s svojo karo potegnil v (iirard, ki j«- oddaljen približno sedemdeset milj «>• 1 Cleveland«. Vožnja j«' zelo prijetna — koj izven mesta se začno vinogradi. Vozila sva >e mimo Geneve, kjer je dosti slovenskih far-merjev. Pri Uraineu sem bil že nedeljo prej > prijateljem Piroem. Obiskal sem tudi njegova dva bližnja soseda. Vseh skupaj jih j«* pa baje nad sto. Z živinorejo se ne pečajo, ker jim daje trta že urecej u-dohno življenje. Lanski pridelek ni bil tak kot so pričakovali. Ga je pač Bog dal. Bodo pa letos bolje pridelali. Med vožnjo sva s Terbovcem obujala -tare spomine. S pismi in poročili sva se seznanila že leta osebno se pa pozna- va od takrat, ko je začela Jugoslovanska Katoliška Jeilno-ta izdajati svoje lastno glasilo. Tedaj je prišel v New York za urednika, in sva precej me-i-erev presedela in predelala le par korakov narazen. Se vedno je mladosten in prešeren, poln domislic in Šega vosi 1. Terbovee je eden izmed maloštevilnih Slovencev, ki je prepotoval pokriženi in počez skoro vse države Ameriške Unije. In kar je poglavitno: p«»-toval je odprtih oči, tenkeg-i posluha iu ostrega spomina. Zato je tudi nedosegljiv v opisovanju svojih doživljajev. Pozneje sem bil še nekajkrat v njegovi družbi. Ko som so poslavljal o«l Clevelanda, bi 11111 rad segel v roko, pa je bil njegov urad že zaprt. Ka«l bi 11111 napisal par vrsti«, toda kot dolgoletni pisar že več let ne nosim svinčnika s seboj. V gumbici sem imel rož«>, ki ' mi jo je dela lepa eleveland-I ska Slovenka v slove. Po kratkem preudarku sem se odločil in jo vtaknil za Tei -boveeva vrata. Čemu bo meni roža? Naj jo ima resnični ljubitelj roz. " O L'A 8 NARODA" New York, Saturday, June 13, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ53 A. KUNKE1NBEIN: ZASTRUPLJENE PUSCICE TRI BI RADE BILE KNEGIN JE Josip Alefelder, velik in 1110 ran hrust, se je bil kot vojak ži Tla Kitajskem l>ojeval zopei boksarsko vstaše. Zdaj jo bil prideljen policijskim stražnikom v južnoafriškem okraju Urootfontein, kamor sem tudi jaz spadal kot uradnik "brez orožja.** V pisarni sva skupaj delala in tudi skupaj bivala v severnem stolpu stare utrdbo. "Ljubki .Josip**, kakor smo mu hudomušno rekali zaradi njegove mogočne postave, so jo bil poročil. Svatba v teh krajih jo kaj redka slovesnost, kor ni nobenih belih žensk. A prav iz medenih tednov ga jo vrgla službena dolžnost. V okraju severovzhodne policijske |M>stajo Xeitsas so bušmani spet kar na divjc_rili in pobijali. Policijska postaja je imela samo dva uradnika in je prosila začasne pomoči. Odzvali so s«' Alefelder in še dva poli-cista-domačina. Pri vratih je stala novoporočena žena in je so dolgo | »ot cm, ko <1110 že odšli proti Neitsasu, maliaja za nami. Ondotni poveljnik jo bil z vohuni izsledil, da se je divjaška ro | vi rs ka dmhal utaborila sredi najtemnejšega goščavja kraj neznanega studenca. Tako smo neopaženo in posamič dospeli na farmo posestnika Buolihei-ma. Ker hušmaui podnevi ropajo, je najbolje da jili zajamemo v kaki mesečni noči. Z domačini vred nas je bilo osine-ro mož, a za kažipota smo imeli nekega bušmana, ki jo že več let opravljal to službo. Popoldne smo s«' odpravili v nasprotno smer; napravili smo velik ovinek, da bi čim bolj neopaženo dospeli v tisto krajino. V gošča v ju so nas na>e živali za ježo le ovirale. Mimo tega bi nas z udarci kopit tudi izdale. Zato suno razjaliali in v pričakovanju noči preudarjali načrt za pohod na divjake. Xoitsaski stražmojster naj bi nas obvestil s strelom iz puške, kdaj naj zločinsko tolpo naskočimo. Obkolili smo jo popolno-ma. To neslišno plazenje skozi pouočno gošča v je spričo neštetih nevarnosti, ki prežijo na človeka, je nekaj najbolj razburljivega, kar moreš doživeti v Afriki. Sleherni čut .je poln napetosti — vsak živec ti drhti vsa'ka mišica tropečo. Človek občuti dih večnosti po teh pustinjah, ki.so polne tajne luči in se ti dozdeva, da so brez konca in kraja. Nobena sapica ne za-pihlja. Čudovit mozaik bleste-čih se lis in maroir in temnili »rog nišo mesečina skozi dre- ne bresno bevskati. esnc krošnjo po tleh. So od tli>Mi bi bilo v tej štreni 1111*0-:astih zi»\'si luči in senc kaj ozko videti kakega prihuljeue-ra leoparda ali kako drugo '.ver. Že večkrat nas jo bušnianski vodnik opozoril na sveže sto-»inje človeških nog. Bolj in '»olj jasno smo jih videli in razkrivale so se nam nove stran-potice. Kaj kmalu smo morali biti na smotru. Zdaj pa pozor! Fn Vodnik je brez besede klee-nil na koleno in dvignil kazalec. Obstali smo ko okamenoli. "Aniba" jo zašepetal divjak bližnjemu belemu sosedu. Neznansko ostri sluh divjaka je navzlic škripanju osemnajstih nog |>o pesku zaslišal bevskanjt V tabori- šču je vse zamrgolclo. Čudni cmoka joči kilici divjakov so zmedeno sv^sčali sem in tja. Tedaj je jedko siknil prvi strel skozi soparno noč. Signal! Naprej! Kar dalje, kolikor zmorejo pljuča. Zavil som na levo, da se pridružim Alefel-derju. Videl sem ga nekakšnih deset metrov pred seboj. Pa je planil kvišku, strel je počil, za-blikalo se je iz puškino cevi, 11ato bobneč padec 11a la. In že je kliknil Alefelder: *4Pozor! Streljajo z zastrupljenimi puščicami.** Tedaj se m se z grozo zazrl v svojega tovariša. Pol metra dol- Med newvorško gospodo se zadnje dni mnogo govori o *En-gaiičevi aferi*, ki je najboljši dokaz, kako velik ugled uživajo plemiški naslovi v najmodernejši republiki. Knez En-galičev, bratanec ruskega carja Nikolaja II. je živel 40 let v New Yorku in uobene imenitno prireditve ni bilo, da se ne bi udeležila ta 70 letni, toda še vedno elegantni starec s svojim večnim monoklom 11a širokem črnem traku. 1 Ena najbogatejših žen Kalifornije, 30-letna Suzana Brans-dorf Elmerv Hoknesova si je vtepla v glavo, da mora postati kneginja. Ženitveni posre-odvalci. ki jih tudi v Ameriki ne manjka, so predstavili knezu kalifornsko kraljico srebra in le ta jo bila takoj pripravljena vzeti ga. čim ga je zagledala. Nikolaj Engaličev se je namestu žene zadovoljil s čekom. o katerem so zlobni jeziki celo trdili, da mu ni prinesel gi dr/a i puseice mil je molel z .. - 1 ~ 1 . . „ :. . po pismom mu je omahnila. Moj Bog — sedaj je nesreča tu! — Toda kd«» prihajat — Skriti moram hitro pismo... Poti-uil ga je v našitek rokava, kjer je bilo dobro opravljeno. Vstopila je Vera. "Kako vam je, gospa grofica'" "Hvala, tako, tako." "Sem k meni prihajate Jako dobrot I jivi 3te.', "Dobro de moji nemirnosti. ako vidim včasih jih očetov, ako se zadovoljite z vsem o-talim ! i:i se hočete ozirali name in na moja čustva, ako i kako drugo sobo.** ste zadovoljni priznati vse moje odločbe, tedaj' Sedla je za knezovo pihalno mizo in se igrala ni nič več na poti najini formalni poroki. Da je z njegovim nožičem. moje sree vezano za večno, ponavljam iznova. Odločite sedaj in bodite odgovorni za svojo odločbo." Trudoma je zadrževala jezno besedo, niolča- ; "Ali -hitite vsaj malo. Dernhoft kdaj se vr-=ie danes njega Svetlost .' Morda -o obveščeni v auiršaNkem uradu Njega Visokost, veliki vojvoda je ukazal klikni in'nas opozoril.' Puščica Vnovčil ga > in se vrnil v New | maIo prej - da, odkrito in prostovoljno pri Ia nekaj časa, potem je rekla: **Iz«tala sem so'poslati voz k v-cni vlakom, ker njegov prihod I II" KI lf>MI /,.ISI1>«II m < -iMi 11. 1. I H II Kili lil IIIIIIMIIII. » U.TIVII „ i T» 1 1 r T • - 1-1 - 4 1- ♦ L- York. Pred poroko je 71a po- nekega psa. Le z največjo po-110 bila izstreljena s tako silo. ■ . . . ,. . ,, , , 1 t 1 1 : . vedal newvorsknn novinarjem, zornost 10 m z dlanmi ol» ušesih da 10 prodrla debelo sukno 11111- . . „ At . . *' . . , - i- 1 1 .....„ dajo bil zakonski moz Melanio so mogli nekateri izmed nas torme. patruljsko knjižico in , t . .. . . , , 10<10 . . . ! 1 . J de Lvteuil, ki mu je leta lJ'JJ spoznati daljino, prav daluje se 11111110 rebra za osem centi- * . . . • ,'-, 1 , • - iii i 1..1. med obedom dejala: "Aikec. lajanje. < e je bil ta lajez name-) metrov zadrla do |>odpaz«liilie. . »» t™ j. j . L, ... -i • 1 :i Ai«, Nkoeiti moram k šivilji. In ros II len nam alt zverem, ki s«* vsa-!H to puseioo v prsih je itil Aie-i . * 1 •• 1 1 - 1. , - . m - e ustrelil svojega na- J . . .. . plazijo škili taborišč, nismo mogli vedeti. Ta |>eklon>ka hušuian-ka ščoneta! T11 kako so taka šče-neta zvesta svojim bušmanoni, čeprav grdo ravnajo z njimi. Divjaki jim le včasih dajo malo mesa. kadar ga imajo >ami že res odveč. Sicer se pa morajo ti mršsivi, od trnja in mrčesa oguljeni ga rje vi psi sami preživljati, za posledico inejenia-jo le brco in kamenje. g Ti, skoraj |x>divjani, stalni spremljevalci btišmanov bi nam lahko vso pokvarili. Spet smo stopali potiheni dalje, še lw>lj počasi smo se plazili, še bolj previdno. Tn spet so je u-stavil vodnik. Zavohal je dim taboriščnega ognja, ki gori tudi ponoči prod kočami. Čez nekaj časa smo zaslišali kašljanje, zmičihii ponočni znak sleherne divjaške naselbine; saj so divjaki zaradi golote in nezadostne prehrane skoraj vsi trajno pro-hlajeni. Steze so se začelo stekati od vseh strani. Kakih petdeset do sto nietrov prod nami jo bilo taborišče roparske tolpo. Bolj >1110 se plazili ko hodili in se razkropili 11a dve strani Zdaj je moral vsak samostojno delovati. Mojega desnega soseda je že kar vzela tema. Na lovi se jo plazil Alefelder. Zda j som zaslišal nalahno, kovinsko prasketanje: pripravil si je puško narod in se bržkone opremil še z drugo puško. Preteklo je komaj pet minut in nam vsem jo kar jemalo 1 da jo je knez s pomočjo j>olici-je več let zaman iskal po vsem last hušmnnov iz rodu lleighumov. Hvala l »ogu, >«'in si mislil, za-kaj to pleme si zastrupla orožje z rjavim, našemu sladu podobnim strupom drevesa tambuti-ja. Na debelo namažejo z njim konico puščice a sicer je vrhnji del železne puščice in oba kav-lja na straneh brez strupa. Ta strup, zlasti če ni prav svež, no povzroča zmeraj smrti. Sledilo so minute, ko je bil vrli policijski uradnik res junaški imučenik. Luna je že zahajala: luč ni bila zadostna, da bo bili mogli tovariša operirati, dasi je bil bliže smrti ko življenju. Mimo tega je pretila nevarnost, da nas bodo divjaki že obstreljevali, čeprav so bili naši možje na straži. Z najhujšo silo je nekdo izmed nas skušal izdreti puščico iz prsi. A dosegel je le to, da se je leseni držaj odločil od železnega konca, ki jo z dolžino dvanajstih centimetrov tičal v prsih in je molel zdaj le za centimeter iz mesa. Vsaka sekunda je bila dragocena, zakaj sleherni udarec žile je pognal v telo več strupa, ki so jo izlival v kri. I)obr<» smo mogli otipati konico puščice pod naz- sapo. Tedaj jo začelo neto ščc-| (Nadaljevanje na 4. strani) OBNOVLJENO MESTO ' li • i V ? . 'i. ,<* ".. sprot nika. Poznam strupe za puščice. Cel ,- . 1 - • 1 • 1 I svetu, se ne Zgodi elide/. seUl sj <(e]al. ima Alefelder že sni|t v sobi.I Deset let pozneje jo bila nje-Kf»t strokovnjak v poznavanju j gova zakonska zv<*za ločena, bušmanskih običajev sem po- kajti kneginja Melanin je bila znal, da je bila puščica last uradno proglašena za pogrešano. Zdaj po knezovi smrti jo pa kneginja Melanin Engaliče-va naenkrat pisala s francoske Rivijore ameriškim oblastem, da zahteva zapuščino po svojem umrlenumožu. Ta zapuščina bi niti ne krila stroškov za koleke. toda tu gre za pravico do knežjega naslova, za katerega se potegujeta zdaj Holmc-sova in Melanie de Lvteuil. V ta spor jo pa nepričakovano posegla še tretja dama, živeča že dolga lota ločeno od sveta v Ohicagu in sicer Evelvna Pat-( rid go Olaytonova. T :'*-ta je izjavila : "Pred 40 leti je prispel Ni-kec v Washington kot legacij-ski hynik in imel je nad dva milijona dolgov. -V meni je videl dolarsko princeso, ki bi mogla vrniti njegovemu grbu tako lahkomiselno zapravljeni sijaj Nikee ni jo bil všeč. Bila sem bogata, kar sem še zdaj in rada sem so omožila ž njim.** I11 ta dama, stara že tako, da ji pač no moremo prisojati časlihlepuosti, niti skomin po knežjem naslovu, je pryxMimi-la: "Namestu da bi se vse tri prepiralo, bi bilo pametneje, da se združimo, kajti če je imel pokojni Nikec za seboj burno življenje, naj vsaj smrt prinese mir njegovemu imenu." Miss Evelyn a Claytonova jo nedvomno med vsemi tremi najpametnejša. m natančno znan." zna vam. da gojim topla ču-tva do vas. Zc kol Vzrojila je. "Xe imenujte tega >ov raznega sle bili zaročenec moje se-tre 111 sem bila sko -j naslova pred mojimi uše-i. če smem prositi!** raj še otrok, sem s,, navduševala za vas. Vi ste j— Da nimam -e ni kakih ve-ti o njeni! —jo re-zuačaj. zanimate me — žena mladega, nezrelo-j k la potem >ama za-e. glasno pa je pristavila: ga princa bi ne mogla postati. Želim -i starej- "Kaj ni zame nič pošte.'" š-ga moža in si laskam, da »i pridobim njegovo! "Samo o:ii dopis, ki >em ga poslal grofici srce. Strahi>potno'! mi je tuja. računati hočem j^nnlo prej." z danimi razmerami, dokler se no uverim. da j "Ah. da. zahvalna adre-a mesta za u-tanov->te ozdravljeni i 11 st»' se vrnili k roilbin-ki src-1'jeni brezplačni mesti na gimnaziji. Krik. ki ga či. Egon, kaj polagate vi na tehtnico kot proti- dvignejo za vsako stvar, mi pokvari vse vese-utež za mojo žrtev.' Kaj napravite — - Sena- j;,, dajati. Že včeraj je prišla deputacija šole, novo."* ki je v svoji potrtosti >eveda nisem sprejela. Vzravnal se je. j fn danes ta -slovesni dopis. — Kako malo "Nikakih žrtev nisem zahteval od vas. prin- mar mi je vse to. a kako >rečna sem bila, ko oosa, zato tudi od mene ne morete zahtevati ni-'«cin napravila ustanovo!" kakih. Svarim vas, -ta vi jati si cilj, ki ga ne do- D^nihofovo -rce se jo bolo-tno -krčilo. Z sožeto nikdar, nikdar! Zadovoljiti' s s toni. »la j nervozno kretnjo je izpustila 110/iČ. pri tem pa >ke. kakor izpolnjujeva svoje dolžnosti napram deželi." Ženska v njej je silila k ponovnemu vprašanju: "Kaj se zgodi s Sepanovo .'** "To se že uredi!** Njegov glas je bil liladeu kakor led. Prvikrat sedaj je bila v zadregi in jo molčala. Ponudil jej je roko in rekel z lahno poroglji-vostjo: "Sedaj greva lahko kot zaročenca sprejet d epu taci je in tuje kneze, ki so prispeli k pogrebu.*' Pritisnila je robec na oči. 44Sedaj mi bo mnogo lažje." Dotaknil se je z ustnicami njene roke je to velevala dolžnost, potem je odprl vrata lil jo spustil naprej. V njegovem srcu se je strlo nekaj: njegova sreča. Dernhof je prejel zgodaj zjutraj brzojavko, ki je naročala, naj gre takoj v "Solitudo*, kjer naj pričakuje pisma. Vsebina mora ostati docela tajna. Ko jo izvršil naročilo, so je javil pri grofici, ki še ni sprejemala. Ostal je v delavnici svojega gospoda ter je lastnoročno prejel od ordo-nauce pošto. Naznanjeno pismo je urno odprl in ga preči tal: "Prisiljen som bil, zaročiti se. Pogreb je končan, proklamaeija izvršena. Vrnem se danes, ure še ne morem določiti. Pošljite voz k v>em vlakom! Pazite, da grofica no zve poročila o zaroki, ki se gotovo kakor plamen razširi po mestu. Ako jej vi juh temu pride na uho. mi jam- preobrnila svojo lastno fotografijo, ki je stala na pisalni mizi. Iztegnil jo roko, da bi zopet postavil siiko, pri čemer se je našitek njegova •okava nekoliko nategnil, in pokazal -^e je ogel belega kuverta. Njeno ostro oko ga jo takoj zapazilo. "Kakšno pi-mo pa imate !u za našitkom?" Dernhof ni mogel svojega strahu popolnoma prikriti. "Pismo, da — od prijtnelja." "Tako!" Za hip je bilo vso tiho. "Dernhof, uboga, izmučena ženska sem in vidim povsod strahove. Prosim, pokažite mi pismo... Zakaj ste tako strašno zmedeni.' Ko bi ne bili Feliks Dernhof, bi morala mi-liti, da imate kake ljubezenske pustolovščine." Oprijel >0 jo tega izhoda in se je hotel raje uevidozno osmešiti, kakor pa da izda svojo tajnost. "Resnično, gospa grofica, priznavam, pismo ;je od neke dame.'* Za trenutek ga je začudeno pogledala, potem je rekla dvomeče: "Lažcto. a 110 znate dobro lagati." Pob lede l je. "Dajte mi vendar pismo, pa bom takoj mirna: — oda oskrbnika — prav močno mu mora zveneti v ušesih." Z napol zaprtimi očmi in prežečimi potezami na svojem obrazu opazuje Gerta Katarino. Opazila je, kako so jo zadele rjene besede, kaUi sedela je bleda in tiho in njena veselost jo je zapustila. Le s težavo se vleče njun razgovor; Katarina se mora siliti, da je saj malo prijazna z Gerto, ki je bila brezsrčna in površna in tega tudi ni prav nič prikrivala. Za obe je postajal položaj že mučen in bili ste zelo veseli, ko pride baron Berger in Gerto z glasnim veseljem pozdravi. Pozneje, ko hoče Gerta oditi, se Katarina ne more premagati, da ji ne bi prijazno prigovarjala, da še ostane. Gerta to opazi in ne lep občutek jo obide. "Samo ljubosumnost te muči," si misli, "zakaj pa mi nisi povedala, ko sem te vprašala? ' Lagala si! Naš lepi oskrbnik ti straši v glavi in srcu! Kaj takega naj bi ne opazila." Bilo je še precej zgodaj, da bi Gerta ostala za večerjo. Po kratkem premisleku se napoti skozi gozd in kmalu jo objame gozdna tišina. Poloti se je pa vendar nekak nemir, ko se spomni Kraftovih besed. Gleda in prisluškuje okoli sebe, pa ničesar sumljivega ne vidi in ne sliši. Kmalu je mine strah in veselo gre dalje. Kdo pa ji more kaj ? Kraft je bil zaradi nje preveč v skrbeh. Globoko vdihuje čisti zrak. Tajinstveno šumi v drevesnih vrhovih in sem in tam se oo-lasi kak ptič. Tako gre kakih deset minut, ko ji na ovinku pride nasproti mlad fant, ki je izgledal le malo zaupljiv. Ko jo zagleda, takoj obstane. Gerti vtriplje srce prav do grla. Toda svojega strahu ne pokaže, temveč hoče iti brezskrbno mimo njega. Toda ne posreči se ji; kajti fant se ji postavi na pot, s čepico globoko na enem ušesu, z rokami v hlačnih žepih, ter jo'drzno pogleduje od nog do glave, da ji šine vsa kri v obraz. "Prosim, pustite me, da grem mimo," ga prosi. Pred vojaškim sodiščem v Olierbourgu se je te dni zaključila tragedija neke zamenjave, ki je zahtevala človeško življenje. V Saint Cloudu je stanoval v neki vili z ženo in otrokom 30-letni mornariški častnik in profesor na letalski šoli v Ver-saillesu inž. Robert Lang. V pretekli zimi se je zgodila v St. Cloudu vznemirljiva serija vlomov. Številne vile so oplenili zločinci, ki so imeli navado, da so prej s telefonskimi mistifi-kacijaimi spravili stanovalce z doma. Ljudje so bili že vsi ner-' vozni. Neznane osebe so večkrat telefonično kicale tudi Langovo telefonsko številko. Hotele so precej vsiljivo vedeti, kdaj je inženjer doma. Njegova žena je bila v stalnem strahu, kajti tudi ugrabitelji otrok so bili tedcij na poslu. Inž. Lang se je s porazumel s stanovalcem sosedne vile, 24-letnim mladim možem, s katerim ga je, vezalo iskreno prijateljstvo, da si bosta v primeru vloma v pomoč. Moža sta stalno nosila samokrese s seboj. 28. novembra pozno zvečer se je vrnil Lang z ženo in hčerkico z avtomobilom domov. Preden sta žena in otrok vstopila, je iz previdnosti še sam pregledal vrt, ali ni kdo v njem skrit. Nenadno je njegova žena zavpila, da je pravkar zagledala temno postavo, ki se je skrila za neki grm, in je moža prosila naj se vrne. Pohitel je k avtu in je v tem trenutku še sam zagledal neko postavo, ZASTRUPLJENE PUSCICE Nadaljevanje s 3. sirarni duh o. Hoteli smo jo potisniti na ta kraj in tako vzeti ven, a vse je bilo zaman. Dragocene sekunde pa so se brzele druga za drugo. Ni kazalo drugega, ko da izrežemo železno ost iz prsi. Stražmojster je dal svoj no-žič, ki n: bil prav nič oster. Seveda včasih si je tudi pipo čistil ž njim. Da bi klino razkužili, ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN-SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. _ _ (Dalje prihodnjič.), ANDERSON O VE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -35 ANDREJ HOFER ..............................................5k BENEŠKA VEDEŽEVALKA ...............................35« BELGRAJSKI BISER ----------------------------------------35e BOŽIČNI DAROVI ------------------------------------------------35« BOJ IN ZMAGA .......................................................2®« CVETINA BOROGRAJSKA ...................................43« CVETKE (pravljice za stare in mlade)---------------30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA --------------------25« DEVICA ORLEANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ---------------------40e ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35« FRAN BARON TRENK ____________________________________________35e ERA DIAVOLO _____________________________________________________50e GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran M1I- cinski. vesolnmodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ________________40e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30« KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJ UDE VIT HRASTAH. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30« MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MAKOV krščanski deček iz Libanona ...............25« M ('SOLINO, ropar Kalabrije ................................40« MRTVI GOSTAČ ...................................................35« MALI K UTEŽ (spisal Mark Twain) ................70« MLADIM SRCEM (par krasnih črti« pisatelja Meška) ......................................................... ZoC NA RAZLIČNIH POTIH ________________________________________40« NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. »Spisal Jos. Spillman. Cena ........ .30 PRISEGA Hi BONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zg<*loviue kanadske. Spisal A nt. Huomler. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza C-asa odkritja Amorlke. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA _______________________________________25« PARIŠKI ZLATAR ................................................35c POŽIGALEC ............................................................ 25« PRSTI BOŽJI ............................................................30e PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........................30« PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez. _______ 1.— PIRHI (spisal Krištof Šmit) _______________________________30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- zv..................... 40« II. IV.................40« PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... ,40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena .......................... .70 PRAŠKI JUDEK _____________________________________________________25« PATRIA (povest iz irske zgodovine) _________________30« POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................30« RDEČA IN BELA VRTNICA ..............................30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. .............30« ROBINZON KOŠUTNIK ..................................... j« STRIC TOMOVA KOČA. Tovest iz suženjskega Življenja. Cena ......................... .5$ SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti in nezgode s letovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .6® SUEŠKI INVALID ..............................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) __________30« SVETA NOTBURGA _______________________________________ 35« STEZOSLEDEC .........................................................30« S%T5TA NOČ (pripovedke) ______________________________!.!. 30« TRI INDIJANSKE POVESTI ______________________________30« TURKI PRED DUNAJEM ....................................30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov po ............................ _2Q VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; ■ slikami) -----------------------------------------------------$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ________________________________________________50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA___60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ________________________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ------------ 40« IL del _____________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl). v 1 zvezku...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.), C-ngl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ £0 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. .50 Naročite jih pri: knjigarni "glas naroda' smo jo držali nad plaunončkom ki jo prihajala s sklonjeno gla- J vžigalic^. Davjsetkrat in več-vo bližje. Potegnil je samo- krat je moral klino zasaditi in kres in ustrelil, nato je stekel rezati, bolje žagati, sadke se je rešilo le nekoliko mož. Kitchener in njegov ?tab pa so utonili. Lord Kitche-ier je bil eden najhujših so-najvecjo temo, menili so* da jelvražnikov Nemčije. Aquitanla v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa 93. Julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengarla v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trs* 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr 1. avgusta: Cliamplain v Havre Bremen v Bremen ^ ■» ■ 5. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Noruiandie v Havre :0. avgusta: VuU-ania v Trst H. avgusta: Bremen v Bremen :2. Champlain v Havre Conte di Savooia v Genoa .'6. avgusta: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre :8. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen Pifiite nam za cene v osnih 11. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banan) 216 W. 18th St, New Yerfc stov, reservacijo kabln In pojasnila sa potovanj«. - ......n nnnriiHio ioooonimo£