ZAGORJE, RŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430
ASdA
TRBOVLJE, TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432
ODPIRALNI CAS:8h-19h SOBOTA:8h - 13h
VLJUDNO VABLJENI!
Moja mami se pa zna odločiti
Ostalo nam je 270.000 tolarjev!
Ob gotovinskem nakupu Golfa obdržite kar 270.000 tolarjev! Ali pa se odločite za ugoden kredit, brez plačevanja enoletnih obresti in z nižjimi obrestmi za naslednja leta. Tako bo vaš prihranek lahko še večji!
Število vozil in modelov je omejeno.
maigai
TRBOVL J E	■
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
OSREDNJA
I	A V
POMIMBHNŠF TflEFBHSKF Š1FVUKF:
POLICIJ8KF POSTA JF: ZAG0RJE:03 /5 6-6 1 - 0 02 T R B D1/L J E: B 3/5 B - Z M 02 HRASTNIK:03/5G-41-G02 RADECE: 0 3 / 5 6 - 8 1 -fl02 LITIJ A: 01/89-83-142 P O O M F F H F inFOKUACIJF: 03/58-55-110 TAKI: 050/61-83-48 050/63-31-07
io s s v s mf m oauovi:
Z0 RADEČ L'03/56-88-207 ZD HRASTNIK:03/56-44-006 ZB THB0VUE: 03 / 56 -Z6-322 ZD ZAK08JE:a 3 / 58- 55 - 0 0 D ZD LITIJA:01 / 89-81 - 855
NASLEDNJK SMO Z VAMI
'26. SEPTEMBRA 2002!
UVODNIK
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Čas kislih kumaric je letos prinesel kar nekaj presenetljivih dogodkov, predvsem v Evropi in po svetu. Nate dogodke žal v tem trenutku ne moremo vplivati, bi pa verjetno lahko preje, kot civilizacija, drugače, prijazneje ravnali z okoljem in tako vplivali na dogodke.
Kaže. da sc najvplivnejši politiki onkraj luže, še vedno ne zavedajo, da nam je ta zemlja dana le na posodo, in nc v neomejeno last (ironija, ta ideja ima korenine ravno v tem...).
Morda bi tudi za kislost na južni meji lahko že pred dvanajstimi, trinajstimi leti lahko vplivali, če bi politika ne doživela fiaska, pokazala popolne nseposobnosti že leta ‘90 in ‘91, kajti, kjer politika odpove, vojna odloča.
General po bitki je lahko biti, vendar to dejstva ne spremeni, da so v politiki še vedno isti...
Dogodki so torej predvidljivi...
Tudi dogodki ob prvem šolskem dnevu so predvidljivi, pa smo se za vas sprehodih po zasavskih osnovnih šolah, poročilo pa si oglejte v Zasavcu.
Mojmir Mačjfk
KJE JE KAJ:
Prvi šolski dan
Potrošnja C 8 J ODPRLA i	PRENOVLJENO ŽIVO
■	^ Posavsko
( 10 0/-ASAVSKA NAVEZA IV-^ZAVZELA NORDKAPP
iZnani Zasavci
iCv-
(4. del) Otvorili
SKAKALNI CENTER
Pogovor z Idiom Kovačičem
f pJASLOVNICA: J f Učenci 1.b. OŠ V Ivana Kavčiča J F Izlake i FOTO: Urh
maček Jjr—>
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.l).: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motni kar (šport in kronično), Tanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje oh ponedeljkih ob 12. uri.
Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, lax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: liskama Graeer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc , Cesta 20 julija 2 c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasave je štirinajstdnevnik. izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.402,00 SIT, IH. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij nc honoriramo in nc vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
12. KIMAVCA 2002
tema

PRVI ŠOLSKI OflN PO ZASAVSKIH OSNOVNIH ŠOLAH
Prvošolci so dočakali novo obdobje v svojem življenju- prestopili so šolski prag, nekateri z veseljem, drugi zadržano, tretji z odporom, odvisno od tega kaj so slišali o šoli preden so prestopili prag učenosti. Ker so šole svoje nove učence pričakale ob skoraj istem času, smo povprašali njihove ravnatelje, da nam povedo kaj o tem prelomnem dnevu. Starejši se ga večinoma dobro spominjajo, vendar menimo, da bo letošnji tudi mnogim ostal v spominu, saj so se za to v hramih učenosti zelo potrudili. Za njihovo varnost prve dni skrbe številni policisti, ki pri prehodih za pešce pred šolami nadzirajo promet in opozarjajo udeležence na previdno in varno vožnjo. Že sam pogled na policista večkrat zaleže, da se vozniki lepše obnašajo v prometu, pešci pa ne prečkajo brezglavo cest.
In kako so opisali prvi šolski dan ravnatelji, ravnateljice, njihovi pomočniki?
Osnovna šola IVANA CANKARJA v Trbovljah je letos vpisala 35 otrok v prvi razred devetletke. Njihovi razredničarki sta pripravili topel sprejem. Letošnje šolanje bodo imeli v vrtcu Barbara, ker v šoli ni dovolj prostora, da bi lahko imeli pouk v šolskem poslopju. Prostorske stiske botrujejo velikim težavam za pripravo prijaznega urnika tudi
enota ALOJZ HOHKRAUT dva oddelka in podružnica Dobovec en oddelek, kjer izvajajo kombinirani pouk.
Prvošolčke so na matični šoli pričakali njihovi predhodniki od 2. do 4. razreda, njihove učiteljice in vzgojiteljice so jim pripravile slovesten sprejem. Prvošolčkom in njihovim staršem so bile namenjene kratke predstave, pogostitev, posebej pa so se razveselili novih nahrbtnikov, ki jim jih je kupila šola. Učiteljice in vzgojiteljice so se
ostalim učencem, težave so z organiziranjem športne vzgoje ... Na šoli so še vedno učenci, ki so se do lani vpisali v osemletko. Trudijo se, da bi se njihovih 362 učencev čimbolje počutilo v šoli, da bi z veseljem prihajali v šolo.
Matična šola Osnovna šola TRBOVLJE ima letos vpisan le en oddelek učencev, njena pedagoška
pogovarjale s starši, medtem ko so si vsi prisotni lahko privoščili pripravljene dobrote.
Podoben “scenarij” je bil tudi na šoli Alojza Hohkrauta in na Dobovcu. Letošnji prvošolci iz “Vodenske šole” gostujejo v vrtcu Ciciban.
Osnovna šola TONČKE ČEČ v Trbovljah je letos vpisala v dva
oddelka prvega razreda devetletke. Tudi njihovi prvošolčki morajo zaradi prostorske stiske gostovati v vrtcu Mojca. Tam je bilo njihovo zbirno mesto, vendar so se na povabilo svojih prijaznih učiteljic in vzgojiteljic s svojimi starši odpravili v matično šolo, kjer so si v sosednji Glasbeni šoli ogledali lutkovno predstavo Mesarjev muc v izvedbi
oddelka. Zakonodaji skušajo slediti tako, da sta med njimi tudi vpisana dva prvošolca s posebnimi potrebami.
Da bi laže prebrodili začetne težave, so že imeli s starši prvošolcev 27. avgusta roditeljski sestanek. Prvi šolski dan so jih pričakale njihove učiteljice, obiskali so jih policisti, pripravili so jim
Lutkovnega gledališča iz Jesenic.
Šola ima 444 učencev in ponosno so povedali, da je v njihovih vrstah tudi 21 učencev, ki obiskujejo oddelke s prilagojenim programom. Žal morajo učenci 2. in 3. razreda obiskovati dvoizmenski pouk na osemletki, učenci višjih razredov imajo športno vzgojo v Športni dvorani Polaj, delno tudi četrtošolci. Kljub temu bodo nadaljevali s programom EKO šole....
V osnovni šoli VIDKA PAVLIČA v Hrastniku, kjer se šola 33 otrok na prilagojenem programu so veseli, da so vsi njihovi učenci komaj dočakali novo šolsko leto.
Osnovno šolo HEROJA RAJKA v Hrastniku obiskuje 780 učencev na matični šoli in enoti na Dolu. Letos seje v 1. razred osemletke na obeh enotah vpisalo 75 prvošolcev, ki obiskujejo na vsaki šoli po dva
tortice, da bodo laže premostili nevidne ovire. Pohvalili so se, da pri njih nimajo prostorske stiske in da sta jim za športno vzgojo na razpolago kar dve športni dvorani v bližini šolskih poslopij. Naslednje leto bo te zgodbe konec, saj bodo pričeli z devetletnim programom in že danes načrtujejo, da bo pouk naslednjih prvošolcev v bližnjih vrtcih Sonček in Dol.
Osnovna šola IVAN KAVČIČ z Izlak ima 346 učencev, od tega jih 33 obiskuje podružnično šolo v Mlinšah. Letos imajo 47 prvošolcev, ki obiskujejo 2 razreda na matični šoli in 1 razred kombiniranega pouka na podružnični šoli v Mlinšah. Letošnjega večjega vpisa so zelo veseli. Svojo trenutno prostorsko stisko so rešili tako, da dopoldan uporabljajo učilnico namenjeno podaljšanemu bivanju na šoli za
tema
12. KIMAVCA 2002
pouk 2. razreda.
Osnovna šola SLAVKA GRUMA v Zagorju ima 40 učencev, ki obiskujejo 7 oddelkov s prilagojenim programom. Tudi njihovi učenci so komaj čakali prvi šolski dan.
Osnovna šola IVANA SKVARČA v Zagorju je letos sprejela 69 prvošolcev, 52 v 2 razreda matične šole, 12 v en razred enote v Čemšeniku, 5 pa jih bo svoje znanje nabiralo v kombiniranem razredu z drugošolci na Podkumu. So zadnja generacija učencev osemletke. Da bi jim bilo čimlaže so imeli pred pričetkom pouka že roditeljski sestanek s starši.
Matična šola je svojim prvošolcem pripravila poseben sprejem, saj jih je očaral s svojim programov v telovadnici čarovnik. Kljub drugačnemu programu, ki so jim ga pripravili sošolci višjih razredov in učiteljice, so bili lepo sprejeti tudi prvošolci obeh enot v Čemšeniku in na Podkumu. Vsem so bile namenjene tudi kape, ki jih je darovala Občina Zagorje skupaj s prijaznim pozdravnim pismom njihovega župana Matjaža Švagana, šola pa je dodala lizike s figuricami. Prvošolci imajo pouk, enako kot učenci višjih razredov, le dopoldan, to pa ni dano učencem od 2. do 4. razreda, ki obiskujejo dvoizmenski pouk Pouk špotne vzgoje imajo v športni dvorani in v šolski telovadnici. Vsi komaj čakajo, da se
bo pričela adaptacija šole, da bodo imeli boljše pogoje.
Osnovna šola TONETA OKROGARJA v Zagorju je letos delno pričela s poukom devetletke. Tako imajo na matični šoli dva razreda prvošolcev, v Kisovcu po en razred in v Šentlambertu kombinirana razreda, kjer si bodo nabirali znanje po osemletnem in devetletnem programu. Njihovi starši so se že srečali na prvem roiteljskem sestanku.
Vsi prvošolci so bili lepo sprejeti, pripravili so jim program, jih pogostili, opisali varno pot v šolo. Pozdravili so jih ravnatelj in predstavnica ustanoviteljice občine Zagorje, Blanka Šmit. Šola jim je podarila plišaste zajčke, kijih bodo lahko še dolgo pominjali na prvi šolski dan. Šolniki so bili veseli, da so starši, največkrat kar oba roditelja, dali temu dnevu posebno težo, ko so pospremili svoje otroke.
Osnovna šola MARJANA NEMCA Radeče ima devetletko že tretje leto. Letos je vpisala 43 prvošolcev, tako imajo 2 razreda v matični šoli, oddelek na Svibnem pa ima kombiniran pouk 1. in 2. razreda. Njihovo matično šolo obiskuje 451 učencev, na Svibnem pa je le 14 učencev, ki tam obiskujejo le 1. triado devetletke.
Tokratni sprejem prvošolcev je bil nekaj posebnega. Pričakali sojih s hlebcem domačega kruha in jabolki. To je bilo povezano s
kasnejšim kulturnim programom, kjer so člani razredne gledališke skupine prikazali življenje in razpoloženje na kmetiji, zaigrali so tudi na harmoniko. Ledje bil prebit in povabili sojih v šolsko jedilnico, kjer so nadaljevali s programom. Pozdravili so jih ravnateljica, policist, ravnateljica glasbene šole, ki jih je povabila, da svoj prosti čas posvetijo glasbi, zobozdravnica, ki jim je zagotovila malo bolečin, če jo bodo pravočasno obiskali. Nazadnje so jih njihove razredničarke povabile v razrede, jim izročile darila, ki so jih same izdelale, jih pogostile. Med tem, ko so si prvošolčki zvezdavo ogledovali razrede in poiskušali pripravljene dobrote, so se njihovi starši lahko pogovorili s šolsko svetovalko, izpolnili številne formularje, dobili odgovore na vprašanja glede šolanja svojih otrok. Nekoliko drugače, vendar vseeno prijetno je bilo v podružnični šoli na Svibnem.
Trenutno šola še nima prostorskih težav, a te so že na obzorju naslednje leto, ko bodo pričeli s programom devetletke.
Osnovna šola ANTONA AŠKERCA iz Rimskih toplic ima podružnično šolo v Zidanem mostu. Ker je Zidani most majhen kraj, imajo tudi tu le razredni, kombinirani, pouk. Letošnjih 7 prvošolcev je lepo sprejelo od 22 učencev iz višjih razredov razrednega pouka. Lepo so jih
pogostili, obdarili s praktičnimi darili, sprejele so jih učiteljice, ki so jih seznanile s hišnim redom in delom na šoli.
Osnovna šola GABROVKA ima letos 20 prvošolcev, 16 v matični šoli in 4 v kombiniranem oddelku na Dolah pri Litiji. Svoje bodo znanje nabirali v okviru devetletke, ki jo letos obiskuje na matični šoli 143 učencev v 9-ih oddelkih in na podružnični šoli na Dolah pri Litiji 63 učencev v 4 kombiniranih oddelkih in enemu oddelku 9. razred.
Njihov prvi šolski dan se jim zdi kar nekaj običajnega, saj so tudi tokrat četrtošolci pripravili prijeten program, pogostili so jih s tortico, donatorji so jim poklonili pelerine,
kape, rutice, pisala, kresničke.da
bi jim ostal ta dan v čimlepšem spominu.
Na šoli imajo prostorsko stisko, zato obiskujejo prvošolci pouk v 200 m oddaljenem vrtcu Čebelica, to pa je ovira za mlajše otroke, da bi lahko imeli še en oddelek varstva in vzgoje. Častitljiva starost in posledice potresa botrujejo, da je stari del matične šole dotrajan. Učenci in učitelji si zato želijo, da bosta občina in država držali obljubo in zbrali dovolj denarja, da jim zgradijo novi del šole, kjer bo dovolj prostora za vse oddelke in nemoteno delo ter učenje.
Osnovna šola GRADEC ima poleg matične šole še 4
12. KIMAVCA 2002
podružnične šole, kamor se je v letiošnjem šolskem letu vpisalo 85 učencev, od katerih obiskuje 37 učencev pouk v 2 oddelkih matične šole, 11 učencev v Hotiču, 10 učencev v Kresnicah, 14 učencev v Jevnici obiskujejo oddelek devetletke, 13 učencev na Vačah pa oddelek osemletke.
Prvi šolski dan si bodo prvošolci zapomnili po igrici, ki so jim jo zaigrali, po sladkih torticah, majicah z emblemom šole, rutkah, po spominski igrački - zajčku. Že kar prvi dan so jim pokazali, da se bo dalo preživeti čas v šoli, saj so jim pripravile učiteljice podaljšanega bivanja v šoli delavnice, kjer so spoznali, da se tudi igraje lahko marsikaj naučimo. Starši so medtem imeli sestanek z njihovimi razredničarkami.
Matično in podružnične šole obiskuje 642 učencev. Želijo si, da bi lahko vsi, tudi na Vačah imeli pouk devetletke, kar zdaj, zaradi prostorske utesnjenosti, ni mogoče, upajo pa, da bodo do naslednjega leta našli ustrezno rešitev. Njihovi učitelji so se strokovno že usposobili za tovrstno poučevanje in ga včasih, kolikor to dovoljuje šolski sistem, uporabijo pri svojem pouku.
Osnovna šola LITIJA ima letos 61 prvošolcev v programu
devetletke. Največ prvošolcev, 54, ima matična šola v 2 oddelkih, 4 učence v kombiniranem oddelku na Polšniku, 2 učenca v kombiniranem oddelku na Savi in 1 učenca v kombiniranem oddelku na Konjšici.
Prvošolci so prejeli vabila. Dramska šolska skupina je zaigrala igrico ŠKRAT KUZMA DOBI
NAGRADO. Posladkali so se s tortico in sokom. Šola jim je poklonila šolske torbice, v njih so našli predstavitveno zgoščenko šole in rutice.
Pri matični šoli je tudi podružnična šola s prilagojenim programom, ki jo letos obiskuje 51 učencev, trije med njimi so prvošolci.
Nekateri učenci matične šole, tudi učenci prilagojenega programa, imajo pouk v
neprimernih kletnih prostorih. Šola je potrebna adaptacije, z njo načrtujejo, da bodo v višjih nadstropjih pridobili nove, ustreznejše učilnice.
Osnovna šola ŠMARTNO PRI LITIJI ima letos 68 prvošolcev, 39 učencev obiskuje 2 oddelka matične šole, 15 učencev 1 oddelek podružnične šole v Veliki
v šolo. Istočasno sta imela policist in predstavnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Litije predavanje za starše o varni poti v šolo.
Šolo obiskuje 540 učencev, po programu osemletke. Ker imajo precejšnjo prostorsko stisko imajo učenci L, 2. in 3. razreda izmenski pouk. Težko pričakujejo zgraditev prizidka, da bodo lahko pričeli s poukom devetletke.
4	' N
IM \Šm # v . fl Ij ^
•'j, %
-'.Vf#'' AfV, M
'1 *•
.fifcl il«

Kostrevnici. Kombinirane oddelke obiskujejo 4 učenci na Primskovem, 2 učenca na Javorju, in 8 učencev v Štangarskih Poljanah.
Tudi te prvošolce so v šolo pospremili starši. Svoje učence so učiteljice odpeljale v razrede, kjer so jim prebrale pravljice in pogostile s torto. Dobili so kresničke in rutice, šola pa jim je podarila kolebnice in knjigo o prometu, da jo bi skupaj s starši prebrali in se poučili o pravilni hoji
Ko se sami spominjamo prvega šolskega dne, se spominjamo največkrat le tistega lepega, saj smo slaba doživetja potisnili nekam v ozadje, kolikor nam je to le uspelo. Prijazni sprejemi, različne pozornosti za spomin, to bo nedvomno ostalo vsaj še nekaj časa. Na jesenske dni našega življenja nas bodo misli nedvomno popeljale kdaj tudi v čas tistega dne, ko smo si uradno pričeli nabirati svoje znanje, ko smo stopili na pot učenosti. Vsakdo bo ob tem prispevku razmišljal po svoje. Gotovo je, da ni bilo vedno lahko nam, niti ni vedno lahko današnjim osnovnošolskim generacijam. Vedno so težave, ki jih je treba premagati. Najlepše je, da nam pomagajo tisti, ki jim zaupamo. To so lahko učitelji in seveda starši.
Irena Vozelj
AKCIJA: KUPIŠ TRI, DOBIŠ ŠTIRI!
VELJA ZA PNEVMATIKE HANKOOK (LETNE IN ZIMSKE M+S) DO RAZPRODAJE Pridite in se prepričajte.
Na zalogi tudi vse dimenzije letnih pnevmatik različnih proizvajalcev: Sava, Goodyear, Uniroyal, Eurotec, Barum, Vokohama, Semperit, Pirelli,... in še in
še!!!
Aluminijasta platišča po zelo ugodnih cenah za vse tipe vozil. Informacije:
Tel.: 03 56 31 830,03 56 31 831 GSM: 041 704 663 E-mail: jurij.plevcak@siol.net PON-PET 8h - 12h in 13h - 17h SOBOTA 8h-12h

ZA VIS ZE13 LET POSLOVNI IMENIKI
funšterc I
I
PODELITEV MATURITETNIH SPRIČEVAL
Nina Bizjak, Marija Vidmar, Matjaž Brvar
V dneh 26. 08. in 27. 08. 2002, je bilo veselo med Zasavskimi dijaki, ki so opravljali maturo. Najprej so se veselili Zagorski poklicni maturami, ki so opravili poklicno
Močilar Sonja
maturo po programu tehnik gospodinjskih storitev ter ekonomsko komercialni tehnik. Podelitev je potekala v stekleni dvorani zagorskega delavskega doma, naslednji dan pa še
trboveljski gimnazijci, ki so potrdila o uspešno opravljeni maturi sprejemali v gledališki dvorani trboveljskega hrama kulture, razvedrila in zabave.
V Zagorju je opravljalo maturo 66 dijakov. Uspešno je bilo 53 kandidatov ali 80,3%. Eden ni pristopil k opravljanju mature, 12 pa jih bo lahko ponavljalo negativno ocenjene naloge iz posamičnih tem. Maksimalno število točk si je prislužila Močilar Sonja, ki bo tako sodelovala na državni podelitvi v Cankarjevem domu. Ob svojem rezulatu je Sonja dejala: »Srečna sem. Zanima me nadaljnje šolanje. Izbrala si bom kakšno smer, ki mi bo v življenju omogočala čimveč stika z ljudmi. Sociologijo, na primer.«
Naslednji dan so bili svečano razpoloženi dijaki v Trbovljah, ki so uspešno opravili maturo, kot gimnazijci. 105 jih je pristopili k maturi, kar 101 pa je bil uspešen. To je neverjetnih 96,16%. Najboljši med njimi so bili; Nina Bizjak s 34 točkami, Marija Vidmar je osvojila 33 točk in
Matjaž Brvar, ki je zbral 30 točk. Vsi trije se bodo udeležili slovesnosti v Cankarjevem domu 21. 09. 2002. Najbolj uspešna trojica je dobila s strani šole knjižno nagrado od trboveljskega Lions Cluba pa še po 35.000,00Sit denarne nagrade. Na dan podelitev matur so dobili trije dijaki še posebne nagrade za 4 letno uspešno sodelovanje pri šolskih aktivnostih. To so bili
dijaki: Marija Vidmar, Tadeja Beravs in Žiga Sotler. Za naj učitelja leta so proglasili profesorico Marijo Holešek.
Na svečani podelitvi priznanj v Cankarjem domu bodo prisotni še; Barbara Drnovšek, Karmen Trdina in Mersida Zahirovič, ki so poklicne mature opravili in prejeli že 08. juliju 2002.
Vsem želimo srečno življenje in uspešen nadaljnji študij.
MA.&
r
RUDNIK TRBOVLJE HRASTNIK d.o.o.,
Trg revolucije 12, 1420 Trbovlje
OBJAVLJA
javno dražbo za prodajo osnovnega sredstva
LOKOMOTIVE SCHARF DZ 66 31 TŠ 890
Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj
Tel.: 04/202-16-21, 04/202-16-31, Fax: 04/236-20-51
E-mail: ravnatelj@s-sgs.kr.mss.edus.si http://ro.zrss.si/nat-feb/sgskr/
|kr/vn||
Lokomotiva je bila aktivirana v letu 1997 in je namenjena za prevoz materiala in ljudi. Proizvajalec stroja je DBT Machinen fabrik Schafr GMBH.
RAZPISUJE
vpis v programe izobraževanja za odrasle za šolsko leto 2002/03
Izklicna cena je 26,285.484,00 SIT. Pred javno dražbo morajo interesenti položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Kavcijo je treba plačati na transakcijski račun št. 26330-0011210706 pri Banki Zasavje, d. d. Trbovlje ali v gotovini pri blagajni RTH d. d., na sedežu družbe.
1.	Program prekvalifikacije in dokvalifikacije za naslednje poklice: slikoplcskar, zidar, pečar (IV. stopnja)
2.	PROGRAM ZA PRIREDITEV PRVEGA POKLICA slikoplcskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
Javna dražba bo 27. septembra 2002 na sedežu RTH d. d. v Trbovljah, Trg Revolucije 12 in sicer ob 09. uri v prostorih pravne službe (pritličje - desno).
Prodajano lokomotivo si interesenti lahko ogledajo vsak delovni
dan od 7. - 13. ure na obratu Hrastnik. Kontaktna oseba na obratu je g. Matej Pavčnik ali g. Bojan Klenovšek.
Pogoji za vpis in dokumentacija:
Pod 1:
spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS-1,20) in zdravniško potrdilo.
Pod 2:
Pod istimi pogoji kot lokomotiva pa se prodaja tudi naslednja rabljena oprema:
dve črpalki, centrifuga, razdelilna omarica
Skupna izklicna cena za rabljeno opremo je 7,500.000,00 SIT. Oprema se nahaja na separaciji v Trbovljah. Kontaktna oseba je g.

Stano Kn<ž
spričevalo o končanem 8. razredu OŠ, prijavnica za vpis (obr. DZS-1,20) in zdravniško potrdilo.

Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na zgornji naslov.
Rok prijave je 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja
bodo kandidati pisno obveščeni.

v ^
12. KIMAVCA
| kšefti
POTROŠNJA ODPRLA PRENOVLJENO POSLOVALNICO »ŽIVA«
V ponedeljek, 02. 09. 2002je članica skupine Era, Potrošnja d d Zagorje na Kidričevi 1 v Zagorju, odprla prenovljeno samopostrežbo »Živa«. Prenova je trajala mesec dni. V celoti je prenovljen oddelek sadja in zelenjave ter mlečnih in mesnih izdelkov.
Na 240m2 sodobno urejenih in klimatiziranih prodajnih površin je v samopostrežbi na voljo več kot 7000 različnih prehrambenih in galanterijskih izdelkov. Prenova je družbo stala 60 mio Sit Skupna vrednost vseh letošnjih investicij, ki so namenjene posodobitvi in širitvi poslovanja znaša tako že 82,3 mio Sit in poteka v skladu z investicijskim načrtom.
Oh otvoritvi prenovljene samopostržbe »Živa« je direktor, Emil Štern odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj.
Maskota Erik in otroci na otvoritvi prnovljene Žive
Kaj pričakujete od prenovljene poslovalnice »Živa«, ki je
začela danes poslovati v novi preobleki?
»Pričakujemo večje število kupcev in vračanje kupcev, ki so v »Živo« radi zahajali že pred adaptacijo. Po predvidevanjih naj bi s to obnovo povečali promet za okrog 40%. To naj bi dosegli s popestritvijo ponudbe, ki je prilagojena potrebam današnjega časa. Veliko boljša je izbira pol pripravljene in pripravljene hrane. Večja je ponudba sadja in zelenjave ter pijač, svežih in delikatesnih izdelkov. Seveda bo kakšnega novega kupca privabila tudi dopeka kruha. Vse kar bomo od danes naprej počeli v samopostrežni »Živa«, nam omogočajo nove površine. Za okrog 70% je povečana prodajna površina, nekaj preko 50% pa skladiščni del in drugi prostori, ki spadajo k poslovalnici. Menimo, da bomo s tem v močnem konkurenčnem boju, ki poteka na področju trgovine, uspeli obdržati 45% tržni delež, ki ga imamo v Zagorju, istočasno pa še povečali število kupcev. Investicija v vrednosti 60 mio Sit, naj bi se po predvidevanjih povrnila v treh in pol letih«.
Potrošnja je dve teti članica
Skupine Era. Ste s sodelovanjem zadovoljni? Kakšna je uspešnost poslovanja supermarketa Era, v Kisovcu?
»Na to vprašanje lahko odgovorim pritrdilno. Z Ero smo imeli pred podpisom pogodbe o poslovnem in kapitalskem povezovanju zelo veliko pogovorov in srečanj. Ugotovili smo, da imamo precej sinergijskih točk tako na področju vele prodaje, kot tudi na področju maloprodaje. Do sredine leta 1999, smo se v Potrošnji ukvarjali z obema načinoma prodaje. Z Ero smo se dogovorili, daje bolje, da si razdelimo dejavnost. Tako se je Era posvetila grosiranju. Potrošnja pa pokriva maloprodajo na območju celotnega Zasavja. Res je, da trenutno razen v Zagorju, nismo prisotni nikjer v Zasavju. Načrtujemo pa maloprodajne poslovalnice tako v Trbovljah, kot tudi v Hrastniku.
No, v Kisovcu, kjer imamo veletrgovino Era, je prodaja odraz velikosti celotnega Zagorja ne le Kisovca Beležimo tudi velik

Direktor Emil Štern ve Potrošnja in Skupina Era
priliv kupcev iz Izlak. Tudi iz Hrastnika je bilo lepo število kupcev do odprtja Špara. So pa tudi dokaj prisotni kupci iz Trbovelj. Investicija, kakršna je kisovška Era, se ne povrne čez noč. Potrebne so velike zaloge, ki jih moramo hitro obrniti. Z rezultati smo dokaj zadovoljni. Želimo pa si, še povečati promet.
Ni dneva, ko ne bi bilo kakšnih akcij. Različni artilkli se pojavljajo, po posebno ugodnih cenah. Ponudba je kompletna, tudi z mesarijo.
Kakršna konkurenca je zadnjih štiri, do pet let v Sloveniji, si ne morem zamišljati, da bi Potrošnja še vedno samostojno nastopala na trgu in bila tako uspešna, kakor je v okvirih skupine Era. Slikovit prikaz poslovanja Potrošnje se kaže v izgubi, ki je bila pri poslovanju Potrošnje prisotna vse od leta 1992 do 1999. Od tega leta dalje, ko smo sc vključili v skupino Era, Potrošnja ustvarja dobiček«.
Potrošnja je pravzaprav edino Zasavsko podjetje, ki se je na področju trgovinske dejavnosti obdržalo na trgu, kljub vse večji konkurenci Kako vidite poslovanje Potrošnje ali še bolje, celotne Skupine Era v prihodnosti? Ste sposobni odgovoriti na vse napade konkurence?
»Era z vsemi svojimi članicami postaja drugi trgovski steber v Sloveniji Takoj za Mercatorjem smo. V odnosu do konkurence je skupina Era, sposobna zdržati. Zadnje čase se odpirajo trgi na področju bivše Jugoslavije. Era je n.p.r. kupce skopskega sejma, ki obsega 120 tisoč m2 površin. Ta se postopoma oživlja in pokaj hoče staja osrednji sejemski in trgovinski center Makedonije. Era odpira svoje trgovine in super markete v Črni gori, kjer sta odprta dva. Pojavljamo se na Hrvaškem in potekajo razgovori v Srbiji. Era postopoma postaja mednarodno trgovsko podjetje. Prepričan sem, da članice, ki so v Skupini Era, imajo svojo perspektivo«.
V Zasavju je velik problem
r
nezaposlenost. Koliko delovnih mest Potrošnja trenutno nudi prebivalcem Zasavja?
»Trenutno zaposlujemo 108 ljudi. V letu 2002 smo na novo zaposlili 22 oseb za potrebe supermarketa v Kisovcu. Z razširitvijo »Žive« smo na novo zaposlili dva delavca. Imamo pa še svoje načrte o katerih iz objektivnih, znanih razlogov ne bi želel preveč govoriti. V grobem pa lahko povem, da bo Potrošnja širila svojo dejavnost v Zagorju in v celotnem Zasavju, kar pomeni, da bo tudi v bodoče nudila nove zaposlitve. Poudariti želim, da niti eden od zaposlenih ni izgubil dela, razen, po lastni želji. Fluktuacija je sorazmerno zelo majhna in plače primerne rezultatom. V tem trenutku je povprečna plača 115 tisočakov neto.
Samopostrežba »Živa« je odprta od ponedeljka do petka od 07.00 do 20.00 ure, ob sobotah pa od 07.00 do 13.00 ure.
MAŠ
funšterc
12. KIMAVCA
jsm.
Nova mestna toplarna
Za obsežno rekonstrukcijo mestne kotlovnice v Zagorju so že uredili gradbeno dovoljenje. V SVEI bodo uredili sodobno novo toplarno z dvema novima kotloma skupne moči 6 megavatov. Naložba je ocenjena na okrog 250 mio SIT. V Zagorju računajo, da bi z gradnjo lahko pričeli maja prihodnje leto, takoj po zaključku kurilne sezone, seveda pa bodo morala biti dela zaključena pred pričetkom kurilne sezone 2003/ 04.
Kot smo že poročali, je prenova kotlovnice, iz katere prek mestnega daljinskega ogrevanja s toploto in sanitarno vodo oskrbujejo center Zagorja, nujna, prvič zaradi dotrajanih naprav, drugič pa zaradi prekomernega onesnaževanja s prašnimi delci. V naslednjih tednih bodo najavili zbiranje ponudb za to obsežno naložbo. Pozimi bodo po izbiri izvajalca že lahko nabavili nove kotle in ostalo opremo, temu pa sledi odstranitev sedanjih kotlov in gradnja nove kotlarne. Še naprej nameravajo kuriti z lesno biomaso.
Obvoznica
Za gradnjo prve faze obvoznice v Zagorju od odcepa za OŠ Tone Okrogar do parka z rudniško lokomotivo je posebna komisija pregledala ponudbe. Najugodnejši ponudnik je bil Cestno podjetje Ljubljana, sklep o izboru pa še ni bil izdan. Vrednost investicije za prvo fazo gradnje
znaša 650 mio SIT, vrednost gradbcno-inštalacijskih del in infrastrukturnih objektov pa je 584 mio SIT. Pri naložbi bo prispevala Direkcija za ceste RS 57% naložbe gradbeno-inštalaeijskega dela, ostalo pa odpade na občino Zagorje in investitorje ostale infrastrukture. Predviden začetek del je oktober 2002, septembra prihodnje leto pa naj bi bil prvi del obvoznice zgrajen.
Vir: Bilten
Rekonstrukcija ceste po načrtu
Potem, ko je podjetje IBT-PIN d.o.o., Trbovlje pričelo 23. julija z rekonstrukcijo ceste in kanalizacijskega kolektorja ter vodovoda na relaciji križišče Kamnikar do križiča ceste pri Banu na cesti, ki pelje od Doma upokojencev na Tereziji, so pri izvajanju del naleteli na razne ovire, na katere pri izdelavi projekta niso mogli računati. Gre namreč za dodatno zaščitno temeljenje obcestnih hiš, neznane instalacije pod cestiščem, ki niso vnešene v noben kataster komunalnih vodov, pri vsem tem pa jih ovira deževno vreme, ki gradbišče v spodnjem delu poplavlja. Hkrati z rekonstrukcijo ceste polagajo šest komunalnih vodov za razne instalacije.
Rok izgradnje je bil določen ob sklenitvi pogodbe in sicer 31. oktober, vendar pa je zaradi omenjenih težav prišlo do zakasnitve. Investitor del je Občina Trbovlje, vrednost del pa znaša 74 mio SIT.
T.L.
Engrotuš z grosistično prodajo tudi v Mariboru
V sredo, 28. avgusta je celjska trgovska družba Engrotuš d.o.o., odprla nov Cash & Carry TUŠ center v Mariboru. Na policah več kot 2.400 m, velikega trgovskega centra bodo lahko podjetja, trgovci in gostinci ter imetniki Cash & Carry TUŠ kartic opravljali —nakupe izdelkov. Z novim centrom je družba Engrotuš dopolnila svojo strategijo izgradnje grosističnih centrov, ki so v Sloveniji zdaj trije, poleg Maribora še v Celju in v Ljubljani, v načrtu pa je še izgradnja četrtega tovrstnega centra, in sicer v Murski Soboti.
Boni za ozimnico tudi letos
Občina Trbovlje bo tudi letos namenila določena sredstva za nakup ozimnice občanom, ki so v težkem socialnem položaju. Za tovrstni namen bo letos na voljo 22 mio SIT. Spisek teh občanov je izdelal Center za socialno delo Trbovlje in ga predložil Občini Trbovlje v dokončno odločitev, komu bodo namenili pomoč. Upravičencem bodo razdelili bone za nakup ozimnice.
T.L.
Sanacija šolske kuhinje se je zavlekla
V času šolskih počitnic je SGP Zasavje kot najugodnejši ponudnik na temelju razpisa začelo z obnovo kuhinje in sanitarij v OŠ Trbovlje na Mestnem trgu. Računali so, da bodo vsa dela zaključena do 25. avgusta, vendar pa se je zavleklo zaradi dodatnih del. V tej kuhinji pripravijo obroke za vse tri trboveljske OŠ, to je okrog 1.500 obrokov dnevno, od tega je večina malic, ostalo pa so kosila. Stroški vseh obnovitvenih del znašajo nad 40 mio SIT.
T.L.
V hrastniškem vrtcu več otrok
Z začetkom šolskega leta so s polno paro začeli s svojo vzgojno dejavnostjo tudi v hrastniških vrtcih. V štirih stavbah na Rudniku, v Steklarni in na Dolu imajo trinajst oddelkov. Letos eno skupino več kot prejšnja leta, saj se starši zavedajo prednosti, da se otroci pred vstopom v devetletko spoznajo s svojimi sovrstniki že kakšno leto prej.
“Na pobudo staršev bomo poleg ustaljenih interesnih dejavnosti letos uvedli še likovno, pevsko in lutkovno dejavnost...”, pravi ravnateljica vrtcev Slavi
I
I
I
I
l
I
NAROČILNICA ZA ČASOPIS ZASAVC
ZASAVC. Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje o/S tel.: 03/56 64 250, 64 166 fax. 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC ■ naročnino bom plačeval(a): 3 mesečno, polletno, letno
Ime in priimek naslov........
podpis.
telefon

POSAVSKO ZASAVSKA NAVEZA ZAVZELA
NORDKAPP
Vožnja do Kopenhagna Sreda, 24. julij
K prvim štosom, o čemer smo pisali že v prejšnji številki, spada tudi metova potica. Prvih dvanajst ur naša kuhinja še ni obratovala. Zato smo ob postankih privlekli na dan domače priboljške in si jih med seboj izmenjevali. In kaj ponujata Erna in Anka z Izlak? Odlično metovo potico, ki jo je spekla njuna 92-letna teta Mici! Človek ne bi verjel, če ne bi videl in okusil...
Nočna vožnja preko Avstrije in Nemčije se nadaljujemo drugi dan tudi podnevi. Pri Puttgardnu nas trajekt prepelje do Redbyhavna in vožnjo nadaljujejo po Danski vse do Kopenhagena, kjer bomo v kampu prvič prenočili. Ogled glavnega mesta prihranimo za takrat, ko se bomo vračali proti domu in zašpičili klobaso. Utrujeni nismo, ker smo se v avtobusu ponoči menjavali na ležiščih. Pokrajina, ki smo jo spremljali že v jutranjih urah, je ravninska, posejana z modernimi vetrnicami za proizvodnjo elektrike. To si lahko privoščijo dežele z močnim vetrom. Veter nas pričaka tudi v kampu, kamor pridemo okrog 18. ure. Prevozili smo prvih 1.800 km. Tu se spet srečamo z družino iz Litije, ki nas bo spremljala večidel poti s kombijem. Karmen, mož Iztok in osemletni sin. Vozila je Karmen, saj se je Iztok moral malo naspati. Doma je namreč zadnji teden - tudi ponoči preurejal kombi v potujoče stanovanje.
Prvo kampiranje
Kamp je skoraj prazen in z Mišo mojo sopotnico s tretjega sedeža se prvič lotiva postavljanja šotora. V začetku se malo motovilim, vendar me šlafkumaratka kmalu spravi v red. Moderni šotori so dandanes res enostavni. Medtem kolegice iz druge, naše
.»n.
r *

r-.Nj

Prvo kampiranje v Kopenhagnu posneto ob 22. uri
kuhinje, ki bodo prespale v avtobusu, pogrcjejo večerjo. Milka je že doma pripravila polnjeno papriko, pojavi se tudi zelena solata s fižolom in trdimi jajci. Za srečen začetek poti si nazdravimo z Ljutomerčanom. Sicer pa bo to
stalnica pri glavnih obrokih - pol kozarčka vina za zdravje in dobro počutje. Ob 22. uri, ko je še čisto svetlo, gremo spat, ker bo vstajanje zgodaj. V šotoru in v topli spalni vreči nam veter ne more več do živega.
Samopostrežni zajtrki Četrtek, 25. julija
Kljub zgodnji jutranji uri si pripravimo zajtrk na samopostrežni način. Dva gorilnika omogočata hitro pripravo čaja, toplega mleka in kave. Na mizo razstavimo vse od suhe salame, tune v olivnem olju, Kekec paštete, masla, marmelade... do šport mOslija. Prve dni si pripravljamo celo umešana jajca na ocvirkih. Marjan iz četrte skupine podari vsaki kuhinji liter meda, ki ga je sam pridelal... No, v začetku sem pikala sem in tja po vseh dobrotah, potem pa sva se z Evo usmerili v glavnem le na šport mUsli, ker je še najboljši za prebavo. In preslišali občasne opazke na ta račun...
Do Stokholma imamo 500 km vožnje. Ko zapuščamo Dansko, imamo za prihod na Švedsko dve možnosti - s trajektom ali po novem mostu in pod moljem. Odločimo se za drugo, dražjo varianto. Mostje dolg 16 km in je zelo lep. Tudi pod vodo občudujemo čudo moderne tehnike. Sredi mosta je meja, vendar se ne ustavljamo To bo značilno tudi za vse druge mejne prehode, ki jih bomo prevozili po skandinavskih deželah.
Ustanovitev privatne TV postaje
Pravzaprav smo prevozili že lep kos poti po Švedski, o njej pa še ne vemo veliko. Tega se zaveda tudi Vinko, ki je pripravil v te namene dovolj materiala. Milo pogleda po prvih sedežih in vpraša, kdo bi bral. Roka se mi kar sama sproži, saj že od mladih nog rada berem - tiho in glasno. Prevzamem mikrofon in da informacije o mestih in deželah ne bi tekle po suhem, ustanovim privatno TV postajo Veber in Veber. Takšno ime nosi namreč tudi avtobusno podjetje naših vrlih šoferjev iz Sevnice. Ata Ivana določim za direktorja, Jano za njegovo pomočnico, mama Fanika, ki tudi potuje z nami, pa bo prevzela računovodske posle novoustanovljenega podjetja. Vinku zaupam mesto dežurnega novinarja, ki bo na voljo 24 ur na dan. Predstavim se tudi sama: Fanni Moljke n son - vodička, napovedovalka in po potrebi tudi novinarka. Ugotovim, da so moji TV gledalci zelo dojemljivi za odštekane informacije - ime se me obdrži vse do konca potovanja.
To in ono o Švedski
Če se malo pomudimo pri Švedski, ugotovimo, da nam je skoraj bližja kot kakšna sosednja država. Radi imamo njihove filme -Plesala je eno samo poletje je zaznamovalo našo mladost; Ingrid Bergman smo občudovali kot igralko in kot žensko, blizu nam je režiser Bergman... Ingemar Stenmark pa je skoraj naš. Da ne govorimo o Astrid Lindgren, ki je umrla letos v 94. letu starosti, s čigar Piko Nogavičko rastejo naši otroci. Po njej ima ime tudi največja otroška prireditev pri nas - Pikin festival v Velenju. Ustanovil gaje Matjan Marinšek, velik občudovalec A. Lindgren.
Švedska je sicer največja skandinavska država z 9 milijoni prebivalstva. Široka je približno 300, razteza pa se 1.500 km daleč. Ima tesne stike z Norveško in Finsko, oblika vladavine pa je parlamentarna monarhija -odločilni organ, čeprav predstavlja Švedsko doma in v tujini kralj. Kralj Karl Gustav je pred kratkim obiskal tudi našo deželo. Izdelan imajo takšen sistem socialnega skrbstva, ki omogoča vsem življenje brez stisk. Pomagajo tudi deželam v razvoju in se zavzemajo za mir. Pred dobrimi petnajstimi leti so umorili takratnega voditelja države Olafa Palmeja, ker se je zavzemal za nenasilje Vemo tudi, da je Alfred
Ekonom odprave Oto in Fani v Stokholmu
Nobel z oporoko ustanovil Nobelovo nagrado, ki jih za razna področja podeljujejo v Stokholmu, za mir pa v Oslu na Norveškem.
V Stokholmu smo se zadržali dobri dve uri. Malo me spominja na Prago po svojih mostovih.
malo na Amsterdam po vodnem prometu. Sicer pa ima vzdevek Severne Benetke. Pozornost zbudijo prelepi cvetlični nasadi v lesenih čebrih s kovinskimi podstavki. Nobene plastike. To bomo videvali povsod v teh severnih deželah. Ogledamo si kraljevo palačo, mestno hišo, muzej na prostem - skansen - pa je že zaprt. Vinko nas potolaži, da bomo videli
podobnega v Lilehamerju.
V informacijah o nordijskih deželah preberem, daje najbolj znana švedska beseda SMORGASSBROD - nekakšna predjed, paštetke, namazane z maslom in drugimi nadevi. Z večerjo malo zamujamo. Na prijetnem počivališču razpostremo svojo potujočo kuhinjo šele ob 22. uri. Ker se
bližamo polarnemu pasu, je tudi tu še čisto svetlo.
Ivan in Jana se menjavata in nabirata kilometre. Nocojšnjo noč izjemoma prespimo v avtobusu. Za našo skupino je vožnja dokaj naporna, saj pridemo na vrsto za spanje šele v drugi polovici noči. A preživimo.
Besedilo: Fanči Moljk, Foto: Oto Ivančič
(sc nadaljuje)
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija. Ljudska univerza, Trg na Stavbah
8a, Litija, tel.:*l)i/898-05-70
RAZPISUJE
za šolsko leto 2002/03 vpis v naslednje izobraževalne programe:
I. EKONOMIJA
1.	Trgovec - IV. stopnja -poklic prodajalec
Pogoj za vpis je končana osnovna šola, izobraževanje traja 2 leti.
2.	Trgovec - dokvalifikacija -poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola IV. ali V. stopnje, izobraževanje traja od 1 semestra dol leta.
3.	Prekvalifikacija v trgovca -poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je končana 3 letna poklicna šola, izobraževanje traja 1 semester.
4.	Ekonomsko komercialni tehnik, V. stopnja -poklic ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je končana osnovna šola, izobraževanje traja 3 leta.
5.	Ekonomsko - komercialni tehnik prekvalifikacija
-poklic: ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je končana šola V. stopnje, izobraževanje traja 1 leto.
6.	Ekonomsko - komercialni tehnik dokvalifikacija
-poklic: ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je nedokončana šola V. stopnje, izobraževanje traja 1-2 leti.
7.	Ekonomsko - komercialni tehnik, V. stopnja
-poklic ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce, izobraževanje traja 2 leti.
II. STROJNIŠTVO
4.	Preoblikovalec in spajalec kovin, IV. stopnja -poklic konstrukcijski ključavničar
Pogoj za vpis je končana osnovna šola ali skrajšan program strojništva, izobraževanje traja 2 leti.
2. Strojni tehnik, V. stopnja -poklic: strojni tehnik
Pogoj za vpis je končana kovinarska šola, izobraževanje traja 2 leti.
2. Strojni tehnik - prekvalifikacija in dokvalifikacija -poklic: strojni tehnik
Pogoj za vpis je končana ali nedokončana srednja šola, izobraževanje traja 1 oziroma 2 leti.
III. PROMET IN ZVEZE
5.	Prekvalifikacija in dokvalifikacija v voznika, IV. stopnja
-poklic: voznik
Pogoj za vpis je končana ali nedokončana 3 letna
šola, šolanje traja en semester *
■i
Prijave sprejemamo na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija, enota Ljudska univerza. Trg na Stavbah 8a, Litija, vsak dan od 8. - 12. in od 15. -17. ure, v tem času pa lahko tudi pokličete po telefonu na št..: 01/898-05-70. Izobraževanje se bo pričelo v oktobru 2002.
Anketa - Zasavčani in dopust
Tokratna anketa je v treh delih: telefonska anketa, terenska ter podatki z naključno izbranimi zasavčani, ki smo jih poklicali in vprašali; kje so preživeli letošnje toplo, a deževno poletje.
Zanimalo nas je ali so letovali, če so, kje in ali so šli na letovanje preko agencije ali samostojno.
Rezultati ankete v kateri je sodelovalo 30 naključno izbranih telefonskih naročnikov ; letovalo je 12 anketirancev ali 40%. Na letovanje v času kislih kumaric ni odšlo 18 anketirancev ali 60 %.
Od tega je v tujini letovalo 10 anketirancev ali 83,33%, v domovini le 2 ali 16.67%. Največ Zasavčanov, ki so letovali v tujini je odšlo na Hrvaško, kar 9 ali 90%, le 1 v neko drugo državo ali 10%. Rezultati
ankete slabo kažejo za poslovanje turističnih agencij, saj so od skupnega števila 12 letovalcev le 3 koristili usluge zasavskih turističnih agencij ali 25 %. 9 anketiranih ali 75%, je odšlo na dopust brez sodelovanja s katero od turističnih agencij.
Če primerjamo rezultate ankete Zasavca, ki so bili opravljeni za področje Zasavja, z rezultati anket nekaterih medijev, ki so opravili anketo na isto temo za Republiko Slovenijo, ugotovimo, da je v Zasavju v povprečju, letovalo približno 7% manj prebivalcev, kot v Sloveniji (Slovenija53% -Zasavje 60%). Anketa je odraz splošnega stanja v Zasavju, v primerjavi s stanjem v državi. Z večjo nezaposlenostjo Zasavčanov in s približno toliko manjšimi plačami, na zaposlenega v Zasavju v primerjavi, z istimi podatki za Slovenijo.
Kje ste letovali?
Pertrovič in Maja
P: »Letos nisem šel nikamor. Poletne dni sem preživel malo v Mesečini, na zboru motoristov in kar tako, po Trbovljah. Na bazen nisem hodil,«
M: »Tudi jaz nisem bila nikjer. Vendar sem se kljub temu imela lepo in uživala poletje.«
Vidmar Roman
R: » Na dopustu sem bil. Na žalost le en teden. Na Hrvaško sem šel. Bilo bi lepo biti na dopustu malo dlje pa tega ne dopuščajo finančne zmogljivosti in drugo. Bilo je v redu. Domačini so, v nasprotju s prejšnjimi leti, bili do nas prijazni. Morda zato, ker je kamp nov«.
Frida Felicijan
»Letovala sem v Ladin gaju, v Umagu, z družino, v prikolici. Imeli smo se super«
MAŠ.
Kako so letovali Zasavčani v turističnih agencijah
V domovini je letovalo 12.5% Zasavčanov. Največ v slovenskih zdraviliščih, koperskemu hotelu Žusterna in Portorožu. V tujini je letovalo 87.5% zasavskih dopustnikov. Največ jih je odšlo na Hrvaško vzdolž celega Jadrana; od Istre, do Krka in Dubrovnika ter Livarja. Od drugih držav je Zasavčane najbolj privlačila Grčija.
Kje so letovali Zasavčani?
Doma
13%
VTijiri
87%
V anketi so sodelovali; Intergral d.o.o. Zagorje, TA Relax Poslovalnica Trbovlje, TA Columb Trbovlje, AMG 2000 d.o.o. Hrastnik.
M.A.Š.
0 VTijiri ■Doma
trinajstica I
12. KIMAVCA
A
IGOR GOSTE
Nihče ne more trditi, da maloštevilna novinarsko- dopisniška ekipa Zasavca v zadnjih letih o športnih dogodkih piše manj, kot je v prejšnjih letih mnogo močnejša zasedba. Pozorni bralci Zasavca se boste spomnili, daje bilo še pred petimi in več leti športu namenjenih največ dve strani in le izjemoma kakšna stran več. V zadnjem času je v posamezni številki tudi po več kot šest strani »rezerviranih« za šport. Najmanj toliko!!!
Seveda je povsem normalno, ne vedno tudi prav, daje o tistih športih, kjer so posamezni člani uprav klubov bolj pripravljeni na sodelovanje z nami (kar pomeni, da nam redno pošiljajo rezultate), več napisanega. Na drugi strani pa boste lahko veliko manj prebrali o dogodkih iz drugih sredin, kjer na sodelovanje niso pripravljeni oziroma nas le redko vabijo na kakšne svoje prireditve ali nam še redkeje sporočajo svoje športne uspehe in neuspehe.
Kdor vsaj približno ve, koliko športnih društev deluje v okolju, ki ga pokriva Zasavc, razume, da peščica dopisnikov in novinarjev Zasavca (vsi brez izjeme smo honorarci) nikakor ne more »pokriti« vseh dogodkov, ki se predvsem ob vikendih tu zgodijo. Če želimo vsaj kolikor toliko enakomerno napolniti športne strani Zasavca z različnimi dogodki, smo še kako odvisni od tistih v klubih, ki naj bi na naše uredništvo pošiljali rezultate, poročila tekmovanj. Tudi zaradi tega se potem ob kakšni priložnosti dogodi, da nekateri klubi (predvsem posamezniki v njih, ki ne vidijo dlje od svojega kluba) očitajo tem in onemu novinarju, dopisniku, češ, zakaj si pa o nas napisal tako malo, o drugih pa tako veliko, ali zakaj pa si v poročilu o naši prireditvi objavil sliko predstavnika nasprotnega kluba ... Pojavijo se celo takšni, ki zahtevajo, da se o njihovi tekmi, prireditvi, razpišemo vsaj na eni Zasavčevi strani in da naj nikar ne napišemo kaj kritičnega o organizaciji, o kakšni nerodnosti in da naj nikar ne pozabimo napisati, kdo in iz katerega občinskega proračuna je financiral prireditev, saj sicer (če to ne bo napisano) taisti drugo leto ne bo dal denarja. Celo takšni so nekateri predstavniki klubov, ki bi radi, kljub prisotnosti naših dopisnikov, kar sami napisali, kako je potekala njihova prireditev. Da bo vse zavito v celofan. Potem se pojavljajo še različne prošnje, prosim objavite naše sponzorje, a nikar ne omenite tistih, ki nam denarja ne bi smeli dati. Kljub izpadu dohodka, ko brezplačno objavljamo imena sponzorjev klubov, se najdejo le redki, ki bi se nam (predvsem direktorju) za to zahvalili. Še celo kritični so, če katerega sponzorja nenamerno ne objavimo.
Za konec. Spodaj podpisani- priznam- najrajši pišem o tistih športih in športnikih, ki niso tako javno poznani, ki delujejo povsem na ljubiteljski bazi (torej ne za denar), pa so velikokrat mnogo uspešnejši od mnogih drugih tako imenovanih velikih, ki služijo denar. Tudi na ta način jim pomagam- po svojih močeh- da se o njihovih dosežkih sliši, če že drugje ne, vsaj v Zasavju. Nikakor pa ne pristajam, da mi bo kakšen vase zagledani klubski delavec prišepetaval ali celo zahteval, kako naj pišem, koliko naj o njih pišem in kaj moram zamolčati. To ne uspe različnim političnim funkcionarjem in tudi športnim ne bo. Bodo morali poiskati koga drugega.
: MEFISTOVA ; RAZMIŠLJANJA
iOsramočeni : Američani
Ja. Pa smo dočakali. Amerika je bila v zadnjih nekaj dneh do tal poražena. Najprej so se košarkarskih zvezdnikov lotili obubožani Argentinci. Dan kasneje, pred nekaj leti, s strani ZDA bombardirani, Jugoslovani in dva dni po tem, so si svetovno košarkarsko velesilo privoščili njihovi, NATO zavezniki, Španci.
Čmi dnevi v košarki so se za Američane dogajali le nekaj dni pred 11. septembrom. Indianapolis, je bil nesrečni kraj. Na domačih tleh, so jih po nosu dobili samooklicani ustanovitelji sodobne košarke.Ironično, ni kaj. Saj ne, da bi šport in politiko, v en koš metal. Toda Američani si tako prizadevajo biti v vsem največji, da si človek, ne more kaj, da bi jim kakšen poraz ne privoščil. Z dobrimi nameni, se ve. Da bi se s tega kaj naučili. Malo ponižnosti, ki jo zahtevajo od drugih, jim kot primer, ne bi škodilo.
Tudi, da ni vse v denarju in vojaški moči, bi lahko ob teh porazih pomislili. In, daje svet velik in raznolik ter, da ni lepo in prav le tisto, kar Amerika predstavlja in od drugih zahteva. Tudi Rusi so bili nekoč velesila, dokler so okoli sebe »združevali« prijateljske bratske narode, na tej in oni strani Urala. Tako in drugače so bili sila in vele. Pa jih dan današnji poglejte, reveže nebogljene. No ja, na košarko merim, vse ostale primeijave so zgolj slučajne. Ali pa tudi ne, kakor je komu milo?
Zagotovo so največje pohvale vredni Argentinski bojevniki pod koši. ki so si z zmago nad Američani igro v finalu prislužili. Nova Zelandija, popolna neznanka v svetovni košarki, je največje in najprijetnejše presenečenje letošnjega svetovnega prvenstva. Kljub temu, da politike ni s športom mešati, moram vendarle tudi igralcem košarke iz ZRJ-a izreči pohvalo. Od kod jim motivacija za igro. Kljub vsem embargom, ki so ZRJ udarili po gospodarski in športni plati, se »tata« Divac in njegova »deca« borijo kot levi. Še posebno proti močnim in še posebno proti vele močnim. To je menda tisto, čemur pravijo Srbi: »Zainatili se.« Tam, kjer je veliko denarja,pomen te besede izgine. Le to je še zanimivo, koliko bo dolarjev, če bo zmaga.
Da so lahko tudi majhni veliki in močni, smo včeraj videli na nogometni tekmi med Slovenijo in Malto. Je že res, da smo majhni in smo premagali še manjše od sebe. Je pa tudi res, da smo veliko mlajši od Malte, pa Malti kaj takega, kot je nam, še nikoli ni uspelo. Tudi kakšni veliko večji državi od nas se lahko evropsko ali svetovno prvenstvo le v sanjah prikazujeta. Vendar, ostanimo to kar smo, majhni namreč. Veličina slej ko prej povzroči prebavne motnje in glavobol. To pa so že bolezenski simptomi, ki še tako velike prisilijo v posteljo, na okrevanje.
Nihče nam ne more preprečiti naših želja in sanj. Nihče ne more od nas zahtevati, da ne bi na stadionih kričali: »Kdor ne skače ni Slovenec! Ali: »Slovenija gre naprej!« Čisto razumljivo je, da želimo naprej. Do vrha, če je mogoče. Ko bomo enkrat prišli tja, nas bodo že opozorili ob pravem času, da smo tam že predolgo in moramo nazaj, med majhne, kjer se bomo skromnosti in ponižnosti, znova in od začetka učili. Tako, kot je to doletelo ameriške zvezdnike na letošnjem svetovnem prvenstvu.
VESELJE NA OBČINSKI TROMEJI
Skromna vasica Sopota, ki leži v objemu občin Zagorje, Litija in Radeče, a je vendarle enotni zaselek, se je tokrat na idejo ŠD Sopota spremenila v raj smeha in veselja željnih obiskovalcev.
Naprej so se v prijateljski nogometni tekmi pomerili ŠD Sopota in ŠD Podkum, kjer so bili boljši gostje. Temu je sledil izenačen bolj prostovoljnih gasilskih društev Padež in Svibno, na koncu pa še zmagovalni obračun predstavnikov sveta KS Podkum proti KS Dole pri Litiji.
Športna vnema se je malce pomirila ob otvoritvi iger smeha in presenečenj 2002, ki smo jih iznajdljivo naznanili domačini ob harmoniki in dobri volji. Veselo razpoloženje so pokazali tudi člani Mešanega pevskega zbora Podkum in že smo se preselili na prizorišče iger, kjer je bil prvi, suhi del iger. Do solz smo se nasmejali osmim štiričlanskim ekipam, ki so pokazale spretnost pri skakanju v vrečah in nato še v igri “šajtrga transport”. Za oddih tekmovalcev in na presenečenje vseh prisotnih pa smo se odrezali člani ŠK Sopota z mlatenjem na štiri cepce in s prikazom izdelave škumpe in še s čim, kar sodi zraven.
Mokri del iger so tekmovalci pričeli z igro spolzkih balonov ter nadaljevali tekmovalno vnemo s telebajski na vodi, kjer so čofotali v mrzli vodi.
Ves tekmovalni del iger je budno
ŠK Sopota ob mlačvi
nadzorovala medobčinska komisija v sestavi: predsednik komisije Zoran Kramar iz Kmetijsko-svetovalne službe Laško ter člana Vesna Vesna Velikonja iz Kmetijsko-svetovalne službe Gabrovka in Janja Žagar iz Kmetijsko-svetovalne službe Izlake. Vse ekipe so se
odlično odrezale in si v končnem razporedu sledile od zmagovalcev PGD Padež še DPM Laško, ŠD Sopota, Bunkuci in Jagnjenica, Podkum, TD Golče ter Svcdriči.
Vsi smo lahko potešili našo pozitivno radovednost tudi na stojnicah, kjer se nam je predstavila mlada slikarka, Anita Jakoš iz Zg. Osredka pri Podkumu s čudovitimi slikami bogatih motivov narave, ali spoznali bogastva Oglarske poti iz Dol pri Litiji, mogoče nas je presenetil ŠK Sopota s prikazom predenja na povsem novem kolovratu. Poskusili in nakupili smo lahko mlečne izdelke Domačije Paternoster iz Litije ter občudovali spretnost šolarke Damjane Grošičar iz Podkuma, ki izdeluje šopke iz krep papirja ali pa pobliže spoznali Društvo podeželske mladine Laško-Radeče.
Popoldan je bil v Sopoti res zelo pester, zanimiv in prisrčen in s tem smo nadaljevali tudi v večer, ko je zaigral ansambel Tonija Verderberja. Tako smo na svoj skromen, a bogat podeželski način prispevali delež k celotni podobi mozaika ob občinskem prazniku.
Besedilo in slika: Tatjana Potrpin
SREČANJE MOBILIZIRANCEV NA ROGLI
Dne 23. avgusta je na Rogli, znanem športnem središču na Pohorju potekalo prijateljsko srečanje prisilno mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko med leti 1941 -1945. Srečanje je organizirala Zveza društev mobilizirancev Slovencev iz Celja. Vseh udeležencev je bilo preko 800, med njimi tudi 40 iz Zasavja. Skupino iz Zasavja je vodil predsednik območnega odbora za Zasavje Ivan Urbajs iz Hrastnika. Srečanje jc potekalo pod velikim šotorom nad hotelom Planja. Nastopilo je več govornikov, vmes pa je nastopal
Šentjurski oktet s petjem domoljubnih pesmi.
Ludvik Puklavec, predsednik Zveze mobilizirancev Slovenije in Franc Žnidaršič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sta v svojih govorih poudarila, da se mobiliziranci odslej štejejo kot žrtve vojnega nasilja in da so deležni nekaterih bonitet. Seveda pa je odprtih še več vprašanj, med njimi tudi ta, daje slovenska vlada dolžna od Nemčije zahtevati odškodnino, tako kot so jo že dobili francoski, luksemburški in belgijski mobiliziranci. Omenjena so bila tudi
prizadevanja za postavitev spominskih obeležji padlim in pobitimi mobilizirancem z njihovimi imeni. Govorniki pa so omenili tudi dejstvo, da je precej mobilizirancev prebegnilo k zavezniškim enotam in se v njihovih enotah bojevalo proti Nemcem.
Srečanje na Rogli je doseglo svoj namen, potekalo pa je v znamenju 60-letnice prve prisilne mobilizacije Slovencev v nemško vojsko. Udeleženci srečanja so sedaj stari od 75 - 80 let in tudi starejši, zato je treba reševanje odprtih vprašanj pospešiti.
T.L.
Na Kumu 4000 ljudi
Dne 25. avgusta je bila zadnja nedelja v Na to nedeljo in na tako velik obisk so se avgustu, imenovana tudi Jernejeva ali Kumska organizatorji. Turistično društvo Trbovlje v nedelja. Tudi tokrat seje te, v bistvu romarske sodelovanju s koordinacijskim odborom za nedelje udeležilo okrog 4.000 ljudi, deloma iz turizem pri KS Dobovec, dobro pripravili. TD Zasavja, veliko pa jih je prišlo tudi iz Dolenjske je izdalo zloženko, domačini pa so pripravili in od drugod.	domače jedi, streljanje z lokom, uredili
Ob 9. uri je v cerkvi maševal župnik iz parkirišče,... V popoldanskih urah pa je se Kostanjevice. Tokrat so v skladu s tradicijo na velika množica ljudi začela postopoma novo oblekli kip sv. Neže. Ob 11. uri pa je pred razhajati.
Joštovo kapelo maševal škof J. Kvas iz	T.L.
Ljubljane.
Mladi gasilci ob morju
Dne 24. avgusta je skupina mladih gasilcev in gasilk iz prostovoljnih PGD odpotovala na enotedensko brezplačno letovanje ob motju. To je nekakšna nagrada za njihovo uspešno in zavzeto delo v PGD Klek, Čeče, Dobovec in Trbovlje.
T.L.
Dan slovenskih planincev na Lisci
Ob mednarodnem letu gora 2002 organizirajo PZS, PD Lisca-Sevnica in občina Sevnica osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 14. septembra ob 11. uri na Lisci. Slavnostni govornik bo predstavnik RS, navzočih pa bo več ministrov. V kulturnem delu programa bodo sodelovali MePZ Lisca, Pihalna godba Sevnica, mladi planinci in T.
Partljič. Sicer bo potekalo v Sevnici in na Lisci več prireditev. V petek, 13. septembra bo na sevniškem gradu slavnostna seja upravnega odbora PZD, v soboto, 14. septembra, na dan proslave pa bo na Lisci ob 8. uri sprejem pohodnikov. Planinci z veljavno planinsko izkaznico bodo imeli na ta dan 50% popust za prevoz po železnici.___________________________________________
društveno I

DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV TRBOVLJE
ZOPET USPEŠNO
trboveljsko društvo delovnih invalidov je eno najuspešnejših društev te vrste v Sloveniji. Niti slučajno to ni ocena članov društva samih in še manj so to, besede. Dejanja so tista, ki dokazujejo uspešnost delovanja društva.
2. septembra, ko seje pričelo novo šolsko leto, je predsednik društva delovnih invalidov Trbovlje, Rudi Janežič predal v uporabo posebej prilagojeno in oblikovano delovno mizico ter primerno izdelan stol fantku, ki ima težave z držo. Ta ortopedski pripomoček naj bi otroku omogočil lažje opravljanje šolskih obveznosti doma. Vrednost pripomočka je 150.000,00 Sit.
Pobudnik akcije za zbiranje sredstev in nakup je bilo društvo samo. Delno so sredstva pridobili od podjetij, kjer sta zaposlena otrokova oče in mati. Oče dečka, ki bo komplet uporabljal, je v zahvali društvu še posebej poudaril, da je društvo akcijo izpeljalo brez samoiniciativno.
Predsednik društva, Rudi Janežič je prisotnim med drugim dejal; »Društvo delovnih invalidov Trbovlje, je bilo ustanovljeno z namenom pomagati invalidom, ki so to postali zaradi narave dela. Že lep čas je
to zgolj še naziv. Pomoči invalidom, ki so to postali zaradi dela v podjetjih, ki so invalide ustvarjala pa ni od nikoder. Vsaj takrat, ko je potrebno primakniti kakšna finančna sredstva, ne. Tudi država se obnaša do invalidov vseh vrst mačehovsko, brez razumevanja. Društvo ni tako togo, da bi upoštevalo samo pomoč delovnim invalidom. Vedno poskušamo pomagati ljudem, ki našo pomoč potrebujejo. Žalostno je dejstvo, da najraje pomagajo tisti, ki so sami potrebni pomoči. Tisti, ki imajo moč in denar pa oboje raje vlagajo v obliki pomoči izven Zasavja. Tu mislim predvsem velika in finančno
M.A.Š.
SLOVESNO ODPRLI NOVO PRIDOBITEV '
V soboto 31. 8. je bil v okvirju praznovanja zagorskega občinskega praznika slovesno odprt zaključni kompleks gasilsko-športnega poligona v Šentlambertu nad Zagorjem. Kraj in okolica sta z njim pridobila boljše možnosti za športno, gasilsko in družabno dejavnost. V ta kompleks spada športno igrišče, ki je hkrati tudi gasilsko vadbišče. Odprto je bilo sicer že leta 1992, vendar je bilo treba v naslednjih desetih letih postoriti še marsikaj, daje dobilo današnjo podobo. S prostovoljnim delom ob podpori donatorjev so šcntlamberski gasilci in športniki uredili njegovo okolico, dobili razsvetljavo, pika na i pa je bila izgradnja objekta, kije dal gasilsko-športnemu kompleksu končno funkcionalno podobo.
Novo pridobitev je uradno odprl zagorski župan Matjaž Švagan, ki je v kratkem nagovoru med drugim poudaril, da razvojnega optimizma v občini ne bodo zatrli niti poskusi nekaterih, ki ga želijo umetno zavreti. Pri tem je omenil nedavno dejavnost inšpekcijskih služb na Zagorski noči, eni izmed prireditev, ki brez sodelovanja gasilcev ne bi bila to, kar je. Predsednik PGD Šentlambert Danilo Spartck je v govoru dejal, da se gasilci in krajani ne bodo zadovoljili z doseženim, saj se že porajajo nove ideje, kako poživiti družabni utrip V imenu Gasilske zveze Slovenije je pridobitev pozdravil njen
\
poveljnik Janez Groboljšek, kompleks pa je blagoslovil zagorski kaplan Primož Lavtar. Kulturni program so prispevali pevci Zagorskega okteta, recitator in živahne domače plesalke.
V sklopu prireditve so izvedli tudi dvodnevni tradicionalni turnir v malem nogometu, ki mu je tik pred slovesnostjo sledilo še nogometno merjenje moči ekip Občine Zagorje in Občine Hrastnik. Uspešnejši so bili Zagorjani. Po uradnem odprtju gasilsko-športnega kompleksa pa je prireditev zaokrožila veselica z Natalijo Verboten in njeno spremljevalno skupino Zmaji.
Projekt izgradnje zaključnega kompleksa gasilsko-športnega poligona v Šentlambertu so z denarjem, materialom oziroma storitvami podprli: Občina Zagorje, Rudnik Zagorje v zapiranju, SVEA, EVJ Elektroprom, SGP Zasavje Trbovlje, Elektro Ljubljana, Siporex Ytong, KS Senožeti - Tirna, GD Hrastnik, Regionalni center za razvoj, SAK Kisovec, KOP Zagorje, Stanovanjsko podjetje Zagorje, ETI Izlake, Integral Zagorje, Gasilska zveza Slovenije, STORD Kisovec, Potrošnja Zagorje, Bartec Varnost Zagorje, Ašim Vezaj, Jožo Lukič, Tomaž Drnovšek, Igor Grošelj, Gostilna Vrtačnik Čolnišče, Roman Vozelj in Franc Gajser.
Boštjan Grošelj j
/
MCT USPESEN NA RAZPISU “DROGA 2002”
V avgustu letos je Občina Trbovlje razpisala sredstva iz proračunske postavke “Droga 2002”. Namenjena so preventivi in preprečevanju zlorabe drog. K prijavi na razpis je povabila organizacije in društva, ki delujejo na tem področju. Mladinski center Trbovlje je na razpis prijavil programe, namenjene mlajšim in starejšim mladim, staršem, učiteljem in ostali javnosti in bil s tem na razpisu tudi uspešen. Občina Trbovlje mu je za omenjene programe namenila sredstva v višini 641.155,00 SIT. Glede na to, da je treba omenjena sredstva porabiti do konca
proračunskega leta, to je do 31. 12. 2002, se bo MCT to jesen kar precej “ukvarjal z drogami”. Napovedujemo delavnice za mlade od 13 do 17 let in za starše, javno okroglo mizo o problemu drog v Trbovljah, gledališko predstavo na temo mladinske deviantnosti in ustvarjanje grafitov.
POZORNOST OBČINE ZAGORJE TUDI DO
STARIH LJUDI
Občina Zagorje ob Savi vsako leto skoraj celo poletje praznuje svoj občinski praznik s številnimi prireditvami in pozornostmi za vse in vsakogar.
Direktorica Irena Drenik in predstavnik občine Janez Groboljšek
V	zagorski noči smo bili občani in občanke, kar okrog 17.000 nas je, obdarjeni s sladkimi lučkami. Kot vsako leto tudi letos župan Matjaž Švagan ni pozabil na oskrbovance doma starejših občanov Izlake, saj se zaveda plemenitega pomena vseh starih ljudi, ki so soustvarjali podobo naše občine vse dni svojega aktivnega življenja.
V	ta namen je pisano množico stanovalcev, ki so se v velikem številu zbrali v dnevnem centru doma in radovedno pričakali obisk predstavnikov občine, v imenu župana pozdravil Janez Groboljšek. V nekaj stavkih je predstavil uspehe in načrte občine Zagorje ter pripeljal sladke dobrote vsem stanovalcem, kajti leta, pa tudi bolezen, jim nista dovolila obiska zagorske noči.
Direktorica Irena Drenik pa je vsem skupaj izrekla prisrčno misel v prenesenem pomenu, češ naj vsak svojo lučko ponese v
žarek, pa naj bo to žarek upanja, vere, ljubezni, zdravja ali česa podobnega.
Besedilo in slike Tatjana Potrpin
Stanovalci doma na Izlakah so radi prisluhnili gostu iz občine
življenje, kajti v še tako temen kot življenja vedno posije svetel
TLLKTR
POROKA
V soboto, 24. avgusta 2002 sta Zvone in Zdravka Majes iz Hrastnika, Novi log 7 b, praznovala zlato poroko
Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam sinov Zvoneta in Branka z družinama, prijateljev in sorodnikov se je pridružil tudi župan občine Hrastnik Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let.
Matičar Andreja Kovač
Upokojenci planinci so vztrajni
Planinska skupina PD1 pri DU Trbovlje se okrepčali s kislim mlekom. Naslednji izlet je bil je še bolj okrepila, predvsem številčno. Sedaj vzpon na Sleme do Andrejevega doma, kjer pa šteje preko 100 članov in še vedno vztrajno jjm j6 slabo vreme preprečilo vzpon na Tolsti nadaljujejo z organizacijo in izvedbo številnih Vrh. Zato so sc napotili na ogled Zdravilišča skupinskih izletov. V zadnjem času so pod Topolšica. Ob vračanju domov so se ustavili še vodstvom Vinka Pfeiferja izvedli številne izlete,. v Dobrni. Zadnji izlet v avgustu pa je bil v in sicer na Pokljuko in Velo polje ter naprej do Retje, kjer so se s spominsko mašo v tamkajšnji Vodnikovega doma, od tuje manjša skupina cerkvi poklonili nedavno umrli članici te odšla še naprej na Mišelj vrh, kjer so se skupine Marici Ocvirk.	T.L.
Mednarodni dan starejših
Mednarodni dan starejših bomo letos praznovali 1. oktobra. Ta dan bodo zaznamovali številni starejši ljudje in njihove organizacije po vsem svetu, ne le pri nas v Sloveniji. O problematiki staranja je zadnja leta precej govora tudi drugod. Tako je npr. aprila letos potekala v Madridu svetovna konferenca o staranju v organizaciji OZN, v Torinu je potekal evropski kongres na temo starejših v novi Evropi, v Sloveniji pa je potekal zelo odmeven seminar o socialni izključenosti in boju proti revščini. V domala vseh primerih je šlo za zagotovitev pravic starejših na področju zdravstva, izobraževanja, socialne zaščite, stanovanjskega bivanja, informiranja, spreminjanja pogledov na staranje,... Letošnji dan starejših bodo delovno zaznamovali na vseh ravneh. ZDUS bo pripravil v Cankarjevem domu v Ljubljani festival, na okroglih mizah pa bodo odprli nekatere aktualne probleme, pa tudi predstavili aktivnosti starejših na mnogih področjih. Tudi zasavska DU bodo v tem času pripravila razne posvete na to temo.
T.L
Radio Trbovlje
svetnike oziroma svetnice. Soočenje bi bilo ob ponedeljkih med 17.10 in 18.00 in med 18.10 in 19.00 ob četrtkih po določenih terminih za posamezne občine:
TBBOVUI
S tem dopisom vas seznanjamo z možnostmi oglaševanja in nastopanja vaše stranke v času predvolilne kampapje za lokalne in predsedniške volitve 2002 v skladu z načeli o enakih pogojih, kakor jih predpisuje zakon o volilni kampanji. Vse v tem dopisu vključujoč cenike velja tudi za vse samostojne kandidate.
V predvolilnem času ponujamo naslednje termine in možnosti:
■ v pasu med 15.35 in 15.50 je od petka 11. oktobra do petka 8. novembra (25. novembra za državni svet) strankam na voljo dnevno 5 minut za predstavitev kandidatov za svetnika in svetnico v občinski svet, za listo le teh, za župana ali županjo, predsednico ali predsednika države ali programa stranke. Vse to velja tudi za volitve v državni svet, vendar se rok izteče 25. listopada. V enem dnevu (enem pasu) je prostora za dve predstavitvi. Med 10. oktobrom in 10. novembrom (28. oktobrom in 27. novembrom) je na voljo 25 terminov, oziroma 50 možnosti tovrstnega zakupa. Datum nastopa programa je treba rezervirati vsaj osem dni pred začetkom volilne kampanje. ( 3. vinotok in 20. vinotok)Ta termin se da izkoristiti za živ pogovor ali predvajanje posnetka.
-	v dopoldanskem pasu med 11.15 in 11.45 ponujamo tudi možnost zakupa 10 ali 20 minutne oddaje za živ pogovor s kandidatko ali kandidatom (predsedniške, občinske, županske, svetniške volitve) Vse stranke in posamezniki imajo možnost dodatnega informiranja volivcev vsak delavnik med 9.20 in 9.50 s posnetimi oddajami ali ponovitvami oddaj.
-	KANDIDATKAM IN KANDIDATOM ZA FUNKCIJO PREDSEDNIKA DRŽAVE JE NA VOUO TUDI SOBOTNI TERMIN KRAMUANJA (med 10.15. in 10.45) do vključno 2. listopada
-	v času namenjenega oglaševanju smo pripravili dnevno po 50 minut prostora za predvajanje predvolilnih oglasov.
RADIO TRBOVLJE vsem kandidatom za županje oziroma župane ponuja tudi brezplačno soočenje v živem programu, če se vsaj dva kandidata (posameznika ali strankarsko predlagana) iz posameznega volilnega okraja odločita za tak način promocije. To velja tudi za kandidate za državne
Laško	ponedeljek	14.10.	17.10	Laško
Sevnica	četrtek	17.10.	18.10	Sevnica
Litija	ponedeljek	21.10.	17.10	Litija
Zagorje	četrtek	24.10.	18.10	Zagorje
Radeče	ponedeljek	28.10.	17.10	Radeče
Trbovlje	ponedeljek	4. 11.	17.10	Trbovlje
Hrastnik	četrtek	7.11.	18. 10	Hrastnik
kandidati za državni svet	četrtek	25.11.	18.10	državni svet
V rednem informativnem programu bo Radio Trbovlje objavljal kratke vesti in poročila o delu strank na osnovi prejetih vabil in gradiv v predvolilni kroniki v sklopu Zasavskega dnevnika (15.00 - 15.20), četrtkove oddaje Ob Savi navzdol in navzgor (16.10 -16.45) in oddaje Teden bil je živ vsako soboto (11.00 - 12.00) (razen zadnje pred volitvami (9.11.) saj bo že veljal volilni molk). V rednem informativnem programu bodo tudi oddaje volilnega servisa (zakonodaja, način volitev, predčasnost, volilna mesta....)
Ta dopis smo poslali na vse sedeže slovenskih strank istočasno, obenem pa tudi v vednost vsem občinskim (območnim) odborom ali podružnicam v Zasavju delujočih strank, ki imajo javno objavljene svoje naslove (telefonski imenik, spletne strani). To velja tudi za samostojne kandidate. Prosimo pa, da se čimprej domenite, kako boste sodelovali z nami: ali neposredno ali posredno preko svojih članov in organizacij v Zasavju.
Stranke in kandidatke ali kandidati imajo možnost sponzoriranja rednih oddaj Radia Trbovlje (tistih, kijih po zakonu o medijih smejo sponzorirati), tako da oddaji dodamo vaš volilni oglas in povemo, kdo je omogočil oddajo in oglaševanja reklamnih sporočil v rednih oglasnih blokih po ceniku.
Srečno in lep pozdrav!
Urednik prof. Aleš Gulič, direktor Marjan Frol unkdipl.org.
DNEVNI PROGRAM-CENIK STORITEV
Termini predvajanja: VSAK DAN	od 05.00 do 20.00 ure
1.	EKONOMSKO PROPAGANDNA SPOROČILA
Režiran posnetek do 30"	6.300,00 SIT
Vsaka nadaljnja sekunda	210,00 SIT
Režiran posnetek do 20“	4.200,00 SIT
Režiran posnetek do 10”	3.000,00 SIT
Brano komercialno obvestilo do 30 besed 4.500,00 SIT vsaka nadaljnja beseda	150,00 SIT
2.	SPONZORIRANJE
A/ Govornih oddaj (najava in odjava sponzorja), štiri predvajanja
reklamnega sporočila	24.000,00 SIT
B/ Glasbenih oddaj (najava in odjava sponzorja), štiri predvajanja
reklamnega sporočila	24.000,00 SIT
C/ Kontaktnih oddaj (najava in odjava sponzorja), štiri predvajanja
reklamnega sporočila	28.000,00 SIT
D/ Tematske oddaje (najava in odjava sponzorja), štiri predvajanja
reklamnega sporočila	28.000,00 SIT
E/ Pokroviteljstvo celodnevnega programa
a/ najava in odjava pokrovitelja, 8 predvajanj reklamnih sporočil 42.000,00 SIT
b/ najava in odjava pokrovitelja, 12 predvajanj reklamnih sporočil
4. IZDELAVA
A/ Reklamnega obvestila	6.000,00 SIT
B/ Obvestila z želeno glasbeno podlago	10.000,00 SIT
C/ Režiranega propagandnega sporočila	od 15.000,00 SIT
D/ Kopije posnetka do 60"	1.600,00 SIT
E/ Urejevanje in lektoriranje besedil	3.000,00 SIT
OPOMBE
Za ostale oblike sodelovanja, ki niso navedene v tem ceniku, se cene formirajo in dogovarjajo posebej, glede na vrsto in vsebino oddaj ali EPP sporočil, v skladu z izhodišči tega cenika.
Radio Trbovlje si pridržuje pravico popravka besedil pred objavo v skladu s programskimi usmeritvami Radia Trbovlje. Posnetki EPP za produkcijo morajo ustrezati tehničnim normativom za predvajanje.
SNEMANJA, OZVOČENJA IN DIREKTNI PRENOSI se izračunavajo po veljavnem ceniku ali pogodbi.
Rok za dostavo gradiva, za izdelavo reklamnega sporočila je najmanj tri dni pred objavo.
Če želi naročnik krajši rok izdelave, so cene produkcije višje za 50%.
Če naročnik pred naročilom ne sklene drugačne pogodbe ali dogovora, je način plačila z virmanskim nalogom v roku 8 dni od izstavitve računa.
CENIK VELJA OD 01. 01. 2002 CENE SO BREZ DAVKA NA DODANO VREDNOST KOLIČINSKI POPUSTI ZA PREDVAJANJE EPP SPOROČIL V ČASU VOLILNE KAMPANJE.
60.000,00 SIT		Število EPP sporočil	Popust v %
F/ Pokroviteljstvo dopoldanskega ali popoldanskega programa		do 10 sporočil	0%
a/ najava in odjava pokrovitelja.	6 predvajanj reklamnih sporočil	od 11 do 20 sporočil	5%
33.000,00 SIT		od 21 do 30 sporočil	10%
3. GOST PROGRAMA V STUDIU		od 31 do 40 sporočil	15%
A/ 10 minutna oddaja	25.000,00 SIT	od 41 do 50 sporočil	20%
B/ 20 minutna oddaja	45.000,00 SIT	od 51 do 60 sporočil	25%
C/ 5 MINUTNA PREDSTAVITEV	20.000,00 SIT	nad 60 sporočil	30%
Radio Trbovlje d.o.o.
zdrav duh
Kako doseči notranji mir
O obisku Paramahans Swamija Maheshwaranande smo na straneh Zasavca pisali že lani oktobra, ko je imel cel teden predavanja po slovenskih krajih. Kot vemo, se zavzema za mir in širi v svetu sistem Joge v vsakdanjem življenju. Letošnji obisk v Ljubljani v začetku poletja je bil krajši, predavanje na temo Kako doseči notranji mir je imel v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Sprejel ga je tudi predsednik države Milan Kučan.
Svramiji, kot mu tudi pravijo, je začel predavanje z dejstvom, da je svet ogrožen - vojne, nasilje, onesnaževanje narave... Živimo v družbi, ki ji lahko rečemo “Vrzi stran...kam ?”. Nismo srečni, ker nimamo notranjega miru, zadovoljstva in ljubezni. Med našo bitjo in svetom, v katerem živimo, je vrzel. Vsi si želimo zdravo, srečno in uspešno življenje v harmonični družini in okolju. Danes najbolj trpijo naši medčloveški odnosi. Napotke nam dajejo modreci, vendar jim ne sledimo ali ne razumemo navodil. Svoje želje lahko uresničimo z Jogo.
V nadaljevanju predavanja nam je svetoval, da se čim bolj potrudimo razumeti svoje bližnje, njihove probleme in stiske. Nihče izmed nas ni popoln, vsakdo nosi v svojem srcu breme neizpolnjenih želja, bolečin, strahov in kompleksov. Če uspemo občutiti
tujo bolečino kot svojo lastno, se bo v našem srcu razvijalo sočutje, razumevanje in odpuščanje.
Vsako živo bitje ima svojo dharmo (dolžnost). In v čem je bistvo človeške dharme? To so dolžnosti, ki jih kot ljudje imamo do svoje družine, družbe, okolja, v katerem živimo in samega sebe. Samo če smo srečni, zadovoljni in zdravi, lahko pomagamo in osrečujemo druge.
Duhovnost pomeni čistost. Čiste misli čistijo našo dušo. Z jogo ohranjamo telesno, psihično in socialno zdravje. S telesnimi vajami, s pravilnim dihanjem, sproščanjem in meditacijo krepimo telo in duha, razvijamo svoje vrline, da postanemo ljubeče in razumevajoče človeško bitje.
Odpovedovati se je treba pohlepu, mržnji, sovraštvu, sebičnosti in ostalim negativnim lastnostim. Ne imej nenasitne želje
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(43. del)
Prostor za pevski zbor in orgle
(nadaljevanje iz prejšnje številke Zasavca)
za več in še več. Lahko imaš neizmerno materialno bogastvo, pa ne boš srečen, če ni sreče in miru v srcu. Notranji mir dosežeš, če znaš reči NE svojim slabostim. Tak je tudi Ghandijev nasvet: “Odpovej se in uživaj. Odpovej se negativno-
Notranji mir dosežemo tudi z meditacijo. Meditacija je raziskovanje in prepoznavanje Kozmičnih Zakonov in svoje resnične Biti.
Sestoji se iz samospraševanja: Kdo sem. Od kod sem, Od kod prihajam. Zakaj sem prišel. Kam grem? Z meditacijo dobimo odgovor, kako najti izhod iz svojih težav. Razvijamo koncentracijo, se umirjamo, naši cilji postanejo bolj jasni, osvobodimo se stresa, strahov in kompleksov, ki nam grenijo vsakdanjik.
Naše življenje postane lepše, uspešnejše, izpolnjeno.
In kako sploh meditiramo? Udobno se usedemo z ravnim hrbtom, zapremo oči, nekajkrat globoko vdihnemo, izdihnemo in se umirimo. Spremljamo potek svojega dihanja in počivamo. Ostalo pride samo od sebe.
Praktična pot do miru in zadovoljstva je tudi joga. Modreci pravijo, da tone teorije ne odtehtajo grama prakse. Zato se lahko vključite v vadbo v Zasavju, saj se v četrtek, 19. septembra začenja jesenski del vadbe.
Fanti Moljk
Več podrobnosti lahko izveste na telefonskih številkah 03-56-49-142 ter 031 626 772.
nekakšen okrasek, temveč kot na tisto, kar izvira iz globine duše, ki moli in hvali Boga ter v polnosti razodeva občestveni značaj
krščanskega bogoslužja. Tako je petje znamenje veselega srca in odrešenjskega dogajanja v božjem ljudstvu.
Petje - znamenje prazničnosti
Prav posebno mesto v krščanskem bogoslužju imajo orgle. Po cerkvah so jih za bogoslužno rabo vpeljali v sedmem stoletju. Poznali pa so »organon« v skromni obliki že stari Grki in Rimljani. Sčasoma so se vedno bolj spopolnjevale, dokler niso v naši dobi dosegle viška dognanosti. Najprej so bile v cerkvah nameščene kar v prezbiteriju, kasneje pa so zanje postavili poseben kor, navadno v ladji nad glavnim vhodom. Zdaj pa je spet želja Cerkve, naj bi pevski zbor in orgle stopila iz svoje odmaknjenosti na koru, bliže oltarja in zbranega krščanskega občestva. »Pevski zbor je del zbranega občestva vernikov in mu je zaupana posebna naloga. Zato naj bo v skladu z ureditvijo cerkve tako postavljen, da bo jasno viden ta
njegov značaj: naj mu bo olajšano opravljanje liturgične službe in vsem njegovim članom naj bo omogočeno pri maši brez težav sodelovati na polni način, to je zakramentalno. Orgle in druga pravilno sprejeta glasbila naj bodo na primernem kraju, da bodo zares v oporo pevskemu zboru in ljudstvu pri petju in jih bodo zlahka vsi slišali, kadar nanje samo igrajo.«
Kot vidimo, je prenovljeno bogoslužje zelo osvetlilo in ovrednotilo vlogo petja in glasbe pri bogoslužju. Saj je jasno povedano, da »člani pevskega zbora opravljajo pravo liturgično službo«. Zato besedila, ki ga pojejo pevci ali vse ljudstvo, duhovniku ni treba ponavljati (kakor je to bilo potrebno nekoč). Na petje ne smemo več gledati kot na nekaj od zunaj prilepljenega molitvi, kot na
Vsako bogoslužje je praznik, saj pomeni slavljenje Kristusa, kije navzoč pri bogoslužju. Petje že po svoji naravi ustvarja in veča prazničnost. Petje ustvarja pri vernikih notranji praznični pristop k bogoslužnemu dogajanju, kakor to samo na sebi zasluži. Nato vlogo petja opozarja tudi konstitucija o svetem bogoslužju: »Cerkvena glasba bo toliko svetejša, kolikor tesneje bo povezana z bogoslužnim dejanjem, ko bo ali lepše izražala molitev ali spodbujala k ubranosti duš ali pa obrede obdajala z večjo slovesnostjo«. Petje nam pomaga, da dojamemo bogoslužje in z njim krščanstvo tako, kakršno je po svojem bistvu, namreč kot nekaj veselega, odrešujočega, osrečujočega, sončnega, polno nepremagljivega upanja z zanesljivo življenjsko
naravnanostjo. Vse to se pri bogoslužju v nas uresničuje in zato nas navdaja s prazničnim razpoloženjem. Čim bolj osebno, notranje in praznično obhajamo skrivnosti našega odrešenja, tem bolj omogočimo, da posega bogoslužje v naše življenje in prav tako življenje v bogoslužje.
Petje kot znamenje veselja in prazničnega notranjega razpoloženja ima posebno poslanstvo v bogoslužju. To naglaša tudi navodilo o glasbi pri svetem bogoslužju: »Pri svetih opravilih ni kaj bolj slovesnega, kakor je zbrano občestvo, ki kot celota s petjem izraža svojo vernost in pobožnost«.
(nadaljevanje v prihodnji številki Zasavca)
Branko Nimat
KŠEFTI
INFORMACIJE NA 03/56-64-250
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, Narof 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56-73-615, GSM: 041/405-828
NOVO V ZASAVJU
Celovito vodenje poslovanja s programsko aplikacijo BIROKRAT za VVindovvs, na vašem alinašem sedežu podjetja!
pokličite 031/373 - 897 ali 03/56 - 68 - 386
PROMAL, Alešovec J. Miša s.p., Kandrše 19d, PE Zagorje, C. 20. julija 2/c
Naše okolje, d.o.o., Kešetovo 4,1420 Trbovlje, po pooblastilu Stanovanjskega sklada RS - Javni sklad. Poljanska 31, 1000 Ljubljana
objavlja
JAVNI RAZPIS
z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnin
L PREDMET PRODAJE Naprodaj so naslednje nepremičnine:
1.	Stanovanje št. 3 v pritličju večstanovanjske hiše Planinska c. 29, Sevnica, v izmeri 49,72 m2, za izklicno ceno 6,008.280,00 SIT
2.	Stanovanjc št. 3 v 1. nadstropju večstanovanjske hiše Kešetovo
10,	Trbovlje v izmeri 83,32 m2, za izklicno ceno 6,800.000,00 SIT
3.	Stanovanje št. 4. v 1. nadstropju večstanovanjske hiše Kešetovo 6a, Trbovlje v izmeri 67,30 m2, za izklicno ceno 4,266.326,00 SIT
Stanovanja so prazna oseb in stvari in niso obremenjena. Stanovanja prodajamo po sistemu videno - kupljeno.
11.	RAZPISNI POGOJI
1.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe pod naslednjimi pogoji:
S da v ponudbi navedejo nepremično, ki je predmet nakupa in ceno, ki ne sme biti nižja od izklicne in
S da vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene za nepremičnino, za katero so vložili ponudbo, in sicer na transakcijski račun družbe NAŠE OKOLJE d.o.o., Trbovlje, št 26330-0018712589.
2.	Davek na promet nepremičnin, stroške zapisa in overitve pogodbe ter vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo plača kupec.
3.	Ponudniki morajo poslati ali oddati pisne ponudbe v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov:
NAŠE OKOLJE, d.o.o., Kešetovo4, Trbovlje,/, oznako “Ponudba za odkup nepremičnin pod zaporedno št:..., “NE ODPIRAJ”.
4.	Ponudbi je treba priložiti potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, potrdilo o vplačani varščini in svojo davčno številko.
5.	Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v ceno nepremičnine, neuspešnemu pa brez obresti vrnili v 8 dneh po izbiri. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve nepremičnine in ne sklene kupoprodajne pogodbe, zapade varščina v korist prodajalca.
6.	Če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki za nepremičnino ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje.
7.	Ponudbe brez vplačane varščine in pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
8.	Odločitev o izbranem ponudniku bo sprejeta v 8 dneh po poteku roka za zbiranje ponudb.
9.	Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo 8. dneh po prejemu obvestila, preostanek kupnine pa plačati najkasneje v 8 dneh po sklenitivi pogodbe. Če kupec ne bo sklenil pogodbe ali plačal preostanka kupnine v roku, sc šteje, da odstopa od nakupa, vplačano varščino pa zadržimo.
10.	Izročitev in prevzem nepremičnine bo opravljena v treh dneh po plačilu kupnine. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom nepremičnin lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu družbe NAŠE OKOLJE d,o.o„ Kešetovo 4,1420 Trbovlje, ali po tel.: 03/56-31-040, in sicer vsak delovni dan med 7. in 15. uro.
Naše okolje, d.o.o., TVbovljc
Danes objavljamo zadnji del strokovnih člankov, ki so jih za nas pripravljali v Zdravilišču Laško. Tega, ki je pred vami, je napisala Polona Dornik, višja fizioterapevtka in vodja terapije v Zdravilišču Laško. Preden ga preberete, objavljamo nagrajenca 21. nagradnega vprašanja. To sta:. Angelca Novak, Vrhpolje 14, 1215 Moravče in Mari Lazarevski, Vreskovo 24, 1420 Trbovlje. Nagrado prejmeta po pošti
STAROST IN GIBANJE
V	razvitem svetu so meja pričakovane življenjske dobe dviga. Tudi v Sloveniji imamo že več kot 12 % prebivalstva starejšega od 65 let. S starostjo prihajajo različne tegobe in bolezni, ki jih je mogoče vsaj malo omiliti ali jih potisnili v čim višjo starost, če sc zavedamo, da z aktivnim načinom življenja lahko vplivamo na telo in duha.
Seveda je pomembno, da se načrtno začnemo ukvarjati z rekreacijo. Današnji način življenja nas namreč sili v to, da se ne gibljemo dovolj. Že otroci presedijo veliko ur v šoli, nato pa pred televizorji in računalniki, prav tako odrasli vse preveč presedimo v službi, v avtomobilih in doma pred TV ekrani. Neaktivno življenje nas v starosti hitreje pripelje do vrste težav in vodi hitreje do razvoja nekaterih bolezni. Dokazali so, da z rednim gibanjem lahko vplivamo na znižanje nivoja sladkorja v krvi, na znižanje krvnega tlaka, na vzdrževanje telesne teže, na lažje premagovanje težav z nespečnostjo, napetostjo in podobno.
V	starosti moramo misliti predvsem na to, da z gibanjem ohranjamo gibljivost, vzdržljivost in fizično kondicijo. Pomembne so tudi vaje za ohranjanje koordinacije in ravnotežja. Pri izgubljanju teh dejavnikov namreč pogosto pride do padcev in posledično poškodb starejših. Najpogostejša poškodba je zlom v kolku ali zapestju. Posledice pa so lahko tudi smrt ali trajna invalidnost, ki pomeni zmanjšano kakovost življenja. Tako je starostnik odvisen od pomoči drugih in nesposoben za samostojno življenje. Cilj vsakega starostnika pa je, da je življenje čim bolj kakovostno.
Starejšim priporočamo čim več gibanja. To naj bo bodisi v naravi ali v telovadnicah in fitnesih. Najbolj naravno in priporočljivo gibanje je vsekakor v naravi, še zlasti hoja. Hoja je lahko počasna ali hitra, lahko hodimo po ravnem, navkreber, po travniku ali uhojenih poteh, lahko se
sprehajamo sami ali pa v družbi s prijatelji, svojci, domačimi živalmi. S hitro hojo dosežemo dobro predihanost pljuč, pospešimo delovanje srca in s tem ugodno vplivamo na celoten organizem. Pri hoji pazimo, da se ne preutrudimo, da si postopno povečujemo dolžino zadane poti oziroma da upoštevamo svoje trenutne počutje in stanje pripravljenosti organizma na napore. Vedno se primerno obujemo in oblečemo, ter si za daljšo hojo, ali če nismo prav sigurni, pri njej pomagamo s palicami.
Poleg hoje so za starostnike, ki so v boljši fizični kondiciji primerni športi v naravi, kot so: balinanje, igranje golfa, plavanje, lahkoten tek. Telesne aktivnosti se lahko lotimo tudi tako, da smo telesno dejavni v organiziranih skupinah v telovadnici ali fitnesih. Seveda je potrebno upoštevati to, da vsaka telesna dejavnost ni primerna za vsakogar. Upoštevati moramo vsakega starostnika posebej, njegove potrebe in želje, njegove morebitne bolezni in siceršnjo telesno pripravljenost.
Proces staranja res ne moremo ustaviti, prav gotovo pa za vzdrževanje redne telesne aktivnosti, duševne aktivnosti in z uravnoteženo zdravo prehrano lahko v veliki meri sami pripomoremo, da ostanemo čili in v kondiciji čim dlje v starost.
Uredil Igor Gošte
;*......*23. NAGRADNO....................
VPRAŠANJE
t Kakšno delo v Zdravilišču
•	Laško opravlja Polona Dornik
•	Odgovore z izrezanim vprašanjem nam pošljite na naš
•	naslov do 26. septembra.
•	Dva, ki bosta pravilno odgovorila, prejmeta po eno
•	vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško.
• •
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
MEDICINA IN TURIZEM. Zdraviliška c.4, 3270 Laško Tel.: 03f7345-111 Fax: 03/7345-298
Rezervacije: +386 (0)3 7345-122, E-mail: zdravilišče.lasko@eonet.si http://www.zdravillsce-lasko.sl, SLOVENIJA
POLETNI VEČERI NA TERASI ZUNANJEGA BAZENA ZDRAVILIŠČA LAŠKO
Vsak petek ob 20.30 VSTOPNINE NI!
VABLJENI!
Informacije in rezervacije na tel.: 03 / 73 -45 - 290
zdrav duh I

VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELANI VAS NAGRADIMO
Pred vami je 59.literarna uganka. Časa, da jo rešite in si z malo sreče pri žrebu zaslužite knjižno nagrado, je še do 19.septembra. Seveda sem prepričan, da vam uganka ne bo delala prehudih preglavic. Iskani pesnik, prevajalec, seje rodil leta 1905 v Franciji slovenskemu rudarju. V Ljubljani je hodil na realko in učiteljišče, vendar srednje šole ni dokončal, ker je bil zaradi komunističnega delovanja preganjan in tudi zaprt. V tridesetih letih sc je posvetil časnikarstvu in književnosti. Nekaj let pred 2.svetovno vojno je bil tajnik pri Slovenski matici. Po okupaciji je bil sprva v nemškem
partizanih je napisal enodejanko Mati. Po vojni je bil ravnatelj Drame SNG v Ljubljani, nato do upokojitve znanstveni svetnik pri SAZU, član SAZU pa je bil od leta 1978. Sodi med naše najizrazitejše socialne pesnike med vojnama. Nekatera njegova dela: poezija-Plamteči okovi. Preproste pesmi, dramatika-Mati, 1944 v partizanih. Veliko je tudi prevajal, predvsem iz ruščine (Puškina, Lermontova, Krilova) in nemščine (Heiene). V pomoč vam tokrat navajamo še njegov pesem Rudarskim rodovom 1755-1980 (izpisana je tudi na spomeniku rudarjem v Toplicah):
Črno kopalo zlato je mnogo rodov te doline. Strojem dajalo je moč in kruh tisočerim družinam.
Delo pod zemljo in boj za človeško življenje pod soncem
terjala mnogo sta muk, zahtevala hrabrost in žrtve.
Hvala vsem mrtvim velja, misli veljajo naj živim.
Odgovore, izpisane na kuponček, pošljite na naš naslov. Čaka vsa lepa knjižna nagrada.
Uganko sestavil Igor Goste
! AVTOR:...........................
: MOJE IME:........................
NASLOV:
ujetništvu, kasneje pa se je povezal z OF. V
KULTURNI KOLENDAR
26.avgusta 11814 se je v Kranju rodil Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo.
26.avgusta 1778 so štirje srčni možje (Luka, Matevž, Štefan in Lovrenc) osvojili Triglav, kar je prvi dokumentiran vzpon na goro slovenstva.
31.avgusta 1589 je umrl pisec in prevajalec Jurij Dalmatin, na isti dan, a leta 1882 je umrl skladatelj Jurij Mihevc
Na Kopitniku dvanajsto srečanje citrarjev
Zadnjo soboto v avgustu je tudi letos prijazno kopitniško kočo obiskalo mnogo ljubiteljev citer, petja in drugih glasbil. Peter Naprct, profesor violine je vodil prireditev v organizaciji PD Rimske Toplice že dvanajsto leto. Od 13. do 18. ure sc je zvrstilo okrog petdeset nastopajočih, če štejemo še tri manjše pevske zbore. Zanimivo je, da je prišlo na Kopitnik dvanajst nastopajočih brez predhodne prijave, kar kaže, da so si mnogi prireditev vzeli za svojo.
letošnja državna prvakinja in dobitnica naziva “najbolj prešmentana citrarka”. Pa Jasmina Levičar, dobitnica naziva “najstnica s citrami”. Prišla je tudi Janja Brleč, lanskoletna “najbolj prešmentana citrarka” na festivalu iz Velenja. Prav tak naslov imata tudi dno Urška in Dejan Praprotnik iz leta 2000 - poleg drugih odličnih tekmovalnih priznanj. Nastopila pa je tudi Fanika Lapajne, najstarejša citrarka na Slovenskem, ki še nastopa, osemdesetletni Jože Novak iz Turja pa je prišel letos le kot poslušalec. Navdušenje sta požela Marjan Marinšek, znan tudi kot prijatelj Astrid
Lindgren, letos umrle švedske avtorice Pike Nogavičke in Cita Galič, profesionalna citrarka. Prvič je nastopil moški pevski zbor iz Sed raža in vokalna skupina Rimljanke, prav tako gostje iz Švice in Nemčije. Zvrstilo se je tudi nekaj harmonikarjev in etno skupina iz Laškega.
Ocenjujejo, da je lepo vreme na Kopitnik privabilo okrog 2.000 ljudi. Zadovoljni so bili tudi z gostinsko ponudbo organizatorja, ki nikoli ne zataji.
_________________________________ F. M.
Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik
Tako kot že vrsto let, smo člani Moškega pevskega zbora Svoboda Hrastnik tudi letos pričeli novo sezono s skupnimi pripravami v Bohinju. V tem prečudovitem predelu naše države preživimo zadnji vikend v avgustu. Letos je to bilo od četrtka, 29. avgusta do nedelje, 1. septembra. Tudi letos je bila udeležba skoraj polnoštevilna. Poudarek na pripravah je v predvsem v spontanem petju, raznih, športnih aktivnostih, pešačenju ter uživanju v prelepi naravi Bohinjskega kota.
Letošnje leto si bomo zapomnili predvsem po obisku v družinskem podjetju Emma iz Radovljice. To je namreč podjetje gospoda Franca Mauser iz Hrastnika! ki se je preselil na Gorenjsko in tu nadaljuje svojo večletno uspešno podjetniško dejavnost. Resnično lep sprejem ter seznanitev z njihovo proizvodnjo smo ob pogostitvi in nekaj zapetimi pesmimi končali s skupnim fotografiranjem pred zelo lepim poslovnim objektom. Ob tej priložnosti bi se pevci radi zahvalili družini Mauser za povabilo in topel sprejem.
Med prvimi je nastopila Irena Zdolšek,
Župnijski urad Zasavska Sveta gora.
Odbor za pripravo 5. revije cerkvenih pevskih zborov litijske dekanije Roviščc 10, 1282 Sava
Prošnja za finančno pomoč pri organiziranju revije cerkvenih pevskih zborov Litijske dekanije na Zasavski Sveti gori
Fara Zasavska Sveta gora bo 22. septembra letos gostiteljica zdaj že kar tradicionalne revije cerkvenih pevskih zborov litijske dekanije. Srečanje je vsako leto drugje: prvo je bilo v Polšniku, drugo v Litiji, tretjič so nas gostili v Šmartnem pri Litiji in četrtič lani na Vačah. Letos je na vrsti naša fara.
Pri tej kulturni prireditvi je sodelovalo 15 zborov, mladinskih in odraslih (z Dol pri Litiji, iz Hotiča, Kresnic, Litije, Polšnika, Save, Vač, Šmartnega pri Litiji, Štange in Zasavske Svete gore), srečanja pa so dvodelna: pevskemu sledi še družabni del s pogostitvijo vseh
sodelujočih.
Vsa organizacija, priprava in izvedba revije so naloga gostiteljice, naša fara pa je ena najmanjših v litijski dekaniji, zato se na vas obračamo s prošnjo za finančno pomoč k pokritju materialnih in organizacijskih stroškov ter s tem k izvedbi ene redkih kulturnih prireditev in ohranjanju tradicije v naši fari. Veseli bomo vsakega zneska, ki ga lahko nakažete na ŽR, št: 19100-0008902035, sklicna številka 00 807231-2203.
Ivan Rpstar
akcija
Tako, za nami je že tretja uganka z znanimi Zasavci. Vsi, ki ste napisali, da je na sliki Miran Grohar, ste imeli prav. Žreb je izbral nagrajenko, Joži Cesar iz Loga številka 2 v Hrastniku. Čaka jo nagrada, večerja z
znanim Zasavcem, v restavraciji Diana.
Znani Zasavci četrti del:
Slika je nastala še ne tako davnega leta 1984. Mala damica je bila že takrat znana po svojem lepem vokalu. Na sliki I je?

3LiHft)rje
Avtobusni praznot in turizem. Zagorja d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
KUPON
Na sliki je
Moji podatki:
Ime in priimek.
Naslov.........
Telefon
Informacije in rezervacije: 03/56 55108,56 55112, fax: 03/56 55104 E-mail: integral.zagorje@aiol.net Internet: http://www.integral-zagor)e.ai
"TANI SLUŽBA NON-STOP"
TEL.: 56 55110, 56 55109 GSM: 041 616 348 in 041 633 107
RBSTM/RACIJA
" DIANA"
Hotel Trojane,
Trojane 27. 1222 TROJANE
... ko ob okusni hrani, žlahtnem vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti.
Vsak dan sveža jagnečja pečenka.
Odličen izboi raznovrstnih jedi in vrhunskih ter kakovostnih vin.
Čudovit razgled skozi okna restavracije, Klimatizirani prostori, veliko parkirišče.
Terasa v hladni naravni senci s čudovitim razgledom na Zagorsko dolino.
Poslovna kosila, nedeljska kosila, rojstno dnevne zabave, posebne priložnosti.
Romantična večerja ob soju sveč in izbrani glasbi...
Vsak petek in vsako soboto zvečer, evergreen uspešnice iz 60-ih, 70-ih in 80-ih let, Latina, Jazz.! Klavir! V živo!!!
Prijazno vabljeni!
Rezervacije na tel..- 01- 72 -33- 610.
Hotel Trojane,
Trojane 27. 1222 TROJANE
PRIGRIZEK, da lažje počakamo...
.	n«' j/rec/ifv/:
-	DIMLJENA POSTRV
((j/aii/irt' irt/:
-	DIVJI PRAŠIČ S SUHIMI SLIVAMI
-	PRAŽEN KROMPIRČEK
-	PEČENA PAPRIKA V SMETANI
-	MEŠANA SOLATA
-	SADNA KUPA
fvy	/ni it/Ji/ner/rf/i in (j/arniJc</i:
-	CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, L 2000, suho
ŽAjiiin/tri (J/tn/iri:
-	ŠIPON - IZBOR, Hlebec, Kog, L 2000. polsladko
popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontro
MMS
KREDIT
&
LEASING
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK
Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359
odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13.
M
mazoa
^ZV»Vl-.Z05>*'?
Autobu.nl promet Ul turloem. XeporJe d.o.o.
TURISTIČNA ACENCUA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
KRIŽARJENJA - IZJEMNO UCODNOI
Z LADJO AZUR RO EGEJSKEM MORJU 26.10. za 172.500 SIT, Z LADJO ISTOK PO JADRANU POLNI PENZ. ZA 49.900 SIT
NOGOMET V FRANCIJI ŽE ZA 19.500 SIT III
VIETNAM 4.10.2002,15 dni 1950 USD KITAJSKA IDILA29.9 ,30.10.
TRADICIONALNI SEJEM FRIZERSTVA LONDON 26.10. IZLETI VOKTOiRU:	"
ifTAMBVL, ZAHODNA TVRČiM, KAPADOKivlA: 21.9., 5.10., 30.11.,
___________________________PERZIJA: 26.10._____________________________
POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE »V ZADNJEM HIPU«
________V ZADNJEM ČASU UGODEN KRF IN ZAKINT0S PA TUDI DALMATINSKI OTOKU_
PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristile naie pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vala praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do _______________________________32 potnikovi________________
POTOVALNI BON
INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH!
ODPIRALNI ČAS:
Agencija Zagorje:
PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00, SOBOTA 09:00 - 12:00
Agencija Trbovlje:
PONEDEUEK - PETEK 07:30-12:30 in 16.00-18:00, SOBOTA 08:00- 12:00 J> FgTcTVATJJA IM..._______fp pzrrgVA/JJA Z
ELEKTROPROM
Loke 22.1412 Kisov«
( s=;zvjs	j
V	podjetju EVJ Elektroprom d.o.o. Vom nudimo pregled In servis Vašega gorilnika z merilnikom regulatorja ogrevanja In ustreznim Certifikatom o kalibraciji.
V	servis je vključeno:
-	za plinske gorilnike (pregled, čiščenje, elektro meritve, nastavitev, drobni material)
-	za oljne gorilnike (pregled, čiščenje, elektro meritve, nastavitev, menjava šobe, menjava filtra, drobni material)
Vaše naročilo pričakujemo na telefonski številki (03) 56-71-234 oziroma (03) 56-57-158. Naši serviserji se bodo v čim krajšem času oglasili pri Vas In poskrbeli, da Vam bo tudi pozimi toplo.
a
12. KIMAVCA
I pravljica
ŽIVALI SO IMELE OLIMPIJSKE IGRE
Na neki kmetiji je živel konj Rjavko, ki je bil gospodarju v ponos. Daleč naokoli je slovel kot nadvse modra in plemenita žival. Kadarkoli je imel gospodar v mestu opravke, je kar njemu prepustil kmetijo. Naročil mu je, da naj poskrbi za živali, ki so poleg njega živele na posestvu. To so bile: vol Vlečko, kuža Tekač, kokoš Skokica, muca Plezalka, račka Plavica in mala miška Sirova luknjica, ki je kar naprej telovadila in kolovratila po siru. Zatorej ni čudno, da sc jo je prijelo takšno ime.
Seveda je Rjavko prav dobro vedel, da skrbeti za tako pisano druščino živali nikakor ni mačji kašelj. Vedno sije moral domisliti kaj, kar bi živali zaposlilo. Kaj če bi živali zaposlil s športom, s pravimi olimpijskimi igrami, posebno prirejenimi za živali, si je mislil. In res, živali je sklical na dvorišče in jim zaupal svojo pogruntavščino:	»Ve boste
tekmovale, jaz, ki sem že malo v letih, pa bom poskrbel, da bo tekmovanje potekalo pošteno in po predpisih. Seveda, po živalskih predpisih, se razume”.
Še preden so se prave olimpijske igre za živali pričele, je bilo potrebno izžrebati vrstni red. Žreb je določil, katera žival bo prva izbrala živalsko olimpijsko disciplino in katera naslednja ter tako naprej. Ni potrebno posebej poudariti, da je bil vol vlečko, ki mu je žreb namenil izbrati uvodno disciplino, nadvse ponosen. Sam pri sebi je med žrebom premišljeval, da bo zahteval ponovitev žrebanja, če se ne bo izšel njemu pogodu. Očitno je njegove občutke zaznal tudi konj Rjavko in mu je, tako na skrivaj, da druge živali niso opazile, pomagal, da je izvlekel številko 1. Samo da bo mir v hiši. si je pri tem mislil.
No, še preden so dodobra zaključili z žrebanjem vrstnega reda, že je Vlečko na hitro razložil potek svoje discipline. Na voz je naložil bukova drva in rekel:
»Kdor bo voz prvi povlekel do hleva in nazaj, bo zmagovalec.« Normalno, daje začel Vlečko. Kako tudi ne, ko pa je uvodno živalsko olimpijsko disciplino izbral prav on. Ne boste vetjeli, a voz je vlekel tako močno in s tako lahkoto, da so ga, ko je prisopihal v cilj, komajda zaustavili. Da se je pri tem še zelo bahal, ni potrebno
izgubljati besed. Druga je bila na vrsti miška Sirova luknjica.
»Uf, uf ...,« je dejala med trudom in najsi se je še tako naslanjala na voz, ga ni premaknila niti za milimeter. Deležna je bila le prezirljivih volovskih nasmeškov. Ti že pokažem, sije mislila miška.
Nič kaj bolj uspešne niso bile druge živali, le kuža Tekač je uspel poln voz premakniti za dober centimetrov. Prav po pasje je zalajal. Ni povedal, ali od veselja, utrujenosti ali od žalosti, da je volu prepustil zmago. Prepričanje bil namreč, da bo v vseh disciplinah zmagovalec prav on.
Še preden je konj Rjavko Vlečku dodobra okoli vratu obesil zlato medaljo, se je le ta že začel mašiti s svežo deteljo, ki jo je še dobil za nagrado.
Naslednja je bila na vrsti kokoš Skokica:
»Preskakovali bomo ovire in kdor bo skočil (mislila pa si je odfrfotal) čez najvišjo, bo zmagovalec.« Več kot prepričana je bila o svoji zmagi. Prvi sc je preskakovanja ovir lotil Vlečko, a mu poln želodec ni dopuščal visokih skokov, pa še pravi nerodnež je bil. Tako velik, da sc je spotaknil že v prvo oviro.
»Ha, ha, ha, zdaj pa imaš, ti bahač,« so ga zbadale živali. Muca Plezalka, ki je bila prepričana v zmago, je prvo oviro preskočila kot za šalo in tudi drugo, preko plota. Ko je hotela
preskočiti še leskov grm, pa seje zapletla v veje.
»Na pomoč, rešite me!« je kričala, dokler jo niso uspeli odvozljati. Kuža Tekač, tihi favorit, tudi ni bil prav uspešen. Že pri drugi oviri mu je tako spodrsnilo, da seje z glavo zaletel naravnost v plot.
»Au, boli, au ...,« je kričal medtem, ko mu je okoli boleče glave svetilo milijone zvezd.
Račka Plavica je bila tako močno prepričana v zmago, da si je čez račje oči privezala rutico.
»Bom mižc zmagala,« je dejala, potem pa, bum, tresk: « Auva, uf, boli, kje sem...,« in tako naprej je tulila, ko je skorajda podrla plot, ki ga skozi ruto ni videla. Miška sploh ni poskusila skakati. Ko sojo jeli zbadati, jim je dejala:
»Čakajte, tudi jaz pridem na vrsto. Boste že videli.«
Na vrsti je bila le še kokoš Skokica. Sicer je imela z drugo oviro precej težav, da jo je preskočila, a potem kot da je prišla v pravo tekmovalno formo. S preostalimi ovirami sc je dobesedno poigrala. Sodnik Rjavko ni imel težke odločitve.
»Zmagovalka je tokrat kokoš Skokica,« je dejal, ko ji je okoli dolgega vratu obesil zlato medaljo, pa še koruznih zrnc ji je natrosil po tleh za nagrado.
Na vrsti je bil kuža Tekač.
»Kdor bo prvi pretekel okoli posestva, bo zmagovalec,« je dejal kuža nejevoljno, ker še ni zmagal
in nekoliko prestrašeno pogledoval proti muci Plezalki. Zna biti dostojna nasprotnica, si je mislil. Začeli so vsi naenkrat. Rjavko je dal, seveda, še prej znak za start. Kuža Tekač je močno potegnil- zmago ni želel prepustiti komu drugemu- pa vendarle gaje dobršen del poti tik ob zadnjih tacah spremljala muca. Na njegovo srečo je še pred ciljem omagala oziroma seje tik pred ciljem lenobno zleznila na od sonca obsijano skalico. Dvoma o zmagovalcu ni bilo več. So se pa na koncu vsi prešerno nasmejali, ko so videli, daje vol Vlečko še trikrat oblekel posest, misleč, da je tako prav. Sploh ga niso uspeli zaustaviti. Ko je konj Rjavko kužku Tekaču okoli vratu obesil zlato kolajno, za nameček pa je dobil še slastno kost, sc je volu zdelo, da bi jo moral dobiti on. Medaljo, nikakor ne kost. Utrujen kolje bil, pa ni protestiral. Ampak razumel pa še vedno ni prav dobro.
»Kaj je mačkonka, še nisi zmagala?« je ponosni zmagovalec zbadal zaspano mucko, ki jo je bilo že pošteno strah, da bo edina ostala brez zlata. Ker je bila naslednja na vrsti, da izbere 4.živalsko olimpijsko disciplino, je pošteno razmislila, kakšno bo izbrala, da bo lahko brez večjih težav zmagala.
»Hm, hm, pa naj bo takole Kdor bo splezal prav na vrh hruške, bo zmagovalec,« je po razmisleku dejala. Račka in vol sc nista kaj prida trudila, kuža je nekaj poskušal, a tudi ni bil uspešen, še najdlje je preplezala miška, a je tudi omagala, ko jo je muca prav grozeče pogledala. Saj me bo še pohrustala, če zmagam, si je mislila in tudi potožila sodniku Rjavku. Muca. kije brez težav splezala na sam vrh hruške, je bila tako vesela, daje tam tudi kar nekaj časa ostala in prav ponosno mijavkala. Še nagrado ji je Rjavko komajda izročil. Če ne bi imel poleg kolajne še vročega mleka ... Seveda je mucka za nagrado želela pohrustati kar miško Sirovo lukjnico, a tega ji Rjavko nikakor ni dovolil.
Peto živalsko olimpijsko disciplino je izbrala raca Plavica. Prav dobro je vedela, kje je ona najboljša.
»Plavali bomo. Kdor prvi preplava ribnik, zmaga!« je dejala odločno.
12. KIMAVCA
pravljica I
i IW
»Na pomoč, utapljam se!« je kričal Vlečko, ki je precenil svoje zmožnosti. Komaj so ga rešili. Zabičali so mu, da naj nikar več ne poskuša preplavati ribnika. Miška je sicer dobra plavalka, a si ni želela zmočiti kožuščka, kuža je plaval vštric račke kar nekaj časa, na koncu pa je vendarle z veliko prednostjo slavila Plavica. Od Rjavka je prijela zlato medaljo in dve majhni ribici.
»Ga, ga, kako lepo in okusno je zmagati!«
Slasti zmage ni okusila le še miška Sirova luknjica. Predvsem muca Plezalka je bila mnenja, da tudi ne bo zmagala. A boste videli, kako jih je ugnala mala miška.
»Kdor spleza skozi najmanjšo luknjico, bo zmagovalec,« je dejala in pokazala na majhno odprtino. Vol, znova prepričan v zmago, je skoraj podrl hišo, ko se je poslušal zriniti skozi malo luknjico. V tekmovalni vnemi so ga komaj ustavili.Tudi kuža ni bil
uspešen, a takšen nerodnež kot vol pa le ni bil. Rački se sploh ni dalo iz ribnika, muca Plezalka pa je tudi je že precej časa vedela, da skozi mišjo luknjo pač ne more in ni niti poslušala. Je že ničkolikokrat, a se je vedno opekla. Miška ni imela podobnih težav. Včasih je tudi majhnost prednost, si je mislila in uspela.
»Končno sem tudi jaz zmagala in dokazala vsem, da ni nikoli prepozno,« je ponosno dejala, ko je okoli vratu prejela majhno zlato kolajno in v tačkice košček pravega švicarskega sira. Z luknjicami!
Medtem, ko so živali vsaka po svoje veselo praznovale zmago. Rjavko pa uspešno izpeljano olimpiado, se je na kmetijo spustila noč in če to pravljico berete, ko je dan že zamenjala noč, mi ne preostane drugega, kot da vam zaželim lahko noč.
Igor Goste
Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje
Računovodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt:
-	Glavna knjiga s saldakonti,Materialno poslovanj e,Fakturiranje, Osebni dohodld,Osnovna sredstva
Računovodstvo in finančno svetovanje Računalniška strojna in programska oprema:
-	Tiskalniki,čitalci,POS in prenosni rač.
-	Osebni računalniki in računalniške komponente
-	Microsoft, Symantec programska oprema

Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo svetovanje ob nakupu,tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem, ali p a se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov.
Servis računalniške opreme:
- pri obsežnejših popraxdlih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor
Tel.: 03 56 64611, FAX: 03 56 64660, http:Avww.tref.si, E-mail: info@tref.si
OTVORITEV PRENOVLJENEGA SKAKALNEGA CENTRA KISOVEC
Otvoritev prenovljenega skakalnega centra v Kisovcu je zagotovo plod dolgoletnih naporov in odrekanj uprave Skakalne sekcije SK Zagorje, ki jo že celo desetletje vodi Stanislav Krajnik in pa trenerskega tima, ki je ustvaril eno izmed najperspektivnejših skakalnih selekcij v Sloveniji Stanislav Krajnik, ki je v začetku tega leta ponudil odstop s predsedniškega mesta (vendar še ni razrešen), je v znak zahvale za dosedanjo delo iz rok zagorskega župana in poslanca Matjaža Švagana prejel priložnostno darilo, imenovan pa je bil tudi za častnega predsednika skakalne sekcije. Zupan je ob tem še dejal, da je vesel in ponosen, da je njegova občinska ekipa skupaj s skakalnimi delavci pomagala graditi tako lep skakalni center, ki je zagotovo med najlepšimi v Sloveniji.
Župan Švagan in dvojni predsednik skakalne sekcije Krajnik
Še pred svečano otvoritvijo so zbranim spregovorili še nosilca ekipnih olimpijskih kolajn Primož Peterka in direktor nordijskih reprezentanc Primož Ulaga ter v imenu generalnega sponzorja kisovškega Vtonga (ki bo po naših podatkih letno v klubsko blagajno prispeval po milijon tolarjev) Borut Bantan, nekoč eden najboljših slovenskih skakalcev. Med samo tekmo smo ob skakalnici opazili še Primoževo spremljevalko Renato Bohinc. Mirana Tepeša in Janeza Debelaka. Še preden se posvetimo samemu tekmovanju za Pokal občine Zagorje, ki je potekalo na skakalnici K- 50, objavljamo še nekaj besed, ki jih je v kratkem intervjuju za Zasavca povedal naš doslej najuspešnejši smučarski skakalec Primož Peterka. Vprašali smo ga, ali se še spomni, kako je izgledal skakalni center v Kisovcu takrat, ko je tudi tu delal prve skakalne korake.
»V Kisovcu sem pred več leti treniral le pozimi, saj takrat skakalnice še niso bile prevlečene s plastično maso. Spomnim se, da se mi je takrat skakalnica zdela večja kot danes. Vesel sem, da imajo skakalci danes v Kisovcu tako dobre pogoje za trening, tudi zaradi žičnice. Kar pomeni, da lahko opravijo dnevno veliko več skokov. Bodo kar držale besede govornikov na svečanosti, da je v Sloveniji veliko skakalnic, nikjer pa niso tako lepo urejene,« je povedal Primož Peterka ter še dodal, da je tisti pravi trenutek, kdaj skakalca preizkusiti
Primož in Miran
na večjih napravah, predvsem odločitev trenerjev, ki sposobnosti posameznih skakalcev najbolj poznajo. Zanimalo nas je tudi, kako to, daje od trenerja reprezentance Matjaža Zupana dobil prosti dan. »Danes nisem imel prostega dne. Svoje sem danes že od treniral. Prosti čas pa sem z veseljem izkoristil, da sem se udeležil te slovesnosti in upam, da vsaj nekoliko pomaga k večji popularizaciji skokov.«
PRIMOŽ ROGLIČ Z NASKOKOM NAJBOLJŠI
Na tekmi za pokal občine Zagorje, sc že tradicionalno zbere veliko mladih skakalcev. V soboto, ko je bila opravljena tudi svečana otvoritev prenovljenega skakalnega centra v Kisovcu, pa je bilo skakalcev kar 123. Za veselje med številnimi gledalci sta še posebej poskrbela domači skakalec Primož Roglič, kije z velikim naskokom zmagal v konkurenci dečkov do 15 let ter Miran Zupančič, ki je bil tretji.
Rezultati dečkov do 13 let, skakalnica K-50:
1.Peter Kurbus, SSK Mislinja, 44,5 in 46 m. 199,4 točke
5.Andraž Pograje.43,5 in 45,5 m, 192,2 točke,
7. Janez Močnik Guna, 43,5 in 43 m, 187,2 točke,
14.Dejan Judcč, 41 in 44 m. 176,5 točke,
28.Aljaž Smolič, 42 in 41 m, 162,4 točke.
46.Rok Krivic, 37 in 38,5 m, 132,4 točke (vsi SK Zagorje Ytong-SZS
Kisovec.
Rezultati dečkov do 15 let, skakalnica K-50:
1.Primož Roglič, SK Zagorje Ytong-SZS Kisovec. 51,5 in 51 m, 243
točke,
2.	Jurij Tepeš, ŠD Dolomiti Ljubljana, 49 in 49,5 m. 226,8 točke,
3.	Miran Zupančič, SK Zagorje Ytong-SZS Kisovec, 47 in 47 m,
214,2 točke,
4.	Luka Grobljar, SK Zagorje Ytong-SZS Kisovec, 46,5 in 48 m,
212,1 točke,
38.Nino Razpotnik, SK Zagorje Ytong-SZS Kisovec. 37 in 37 m,
1287 točke.
Peterka, vzornik mnogih kisovških skakalcev, Ulaga, Pograjc in drugi med pogovorom
Rezultati v kategoriji nad 50 let, skakalnica K 50:
I .Gašper Cvetko, SSK Mengeš, 47,5 in 47,5 m, 211,5 točke,
2.	Rok Reberčnik, SSK Ljubno-BTC, 47.5 in 46,5 m, 209,7 točke,
3.	Grega Miklič, SSK Stol Žirovnica, 48,5 in 46,5 m, 208,6 točke.
Igor Gošte
IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC
Začelo seje ligaško tekmovanje tudi v nižjih ligah, kjer tekmujejo kisovški nogometaši. Najprej so začeli Gunetovi varovanci, dečki do 14 let. Na domačem igrišču so s 5:0 odpravili ekipo NK Dolomiti Dobrova.
V	polno so zadeli: Anej Kurež 2, po enkrat pa Denis Nikolič, Enis Halilovič in Danici Džombič. Kadeti, varovanci Marjana Ocepka, so bili v 1 .krogu prosti. Člani so na igrišču NK Induplati Jarše bo boljši igri in več priložnosti za zadetek iztržili neodločen rezultat 0:0. To je bila hkrati tudi 1 točka za novopečenega trencija članskega moštva Franca Kranjca.
V	2.krogu so dečki do 14 let s 4:1 izgubili v Vrhniki. Edini gol je dal Anej Kurež, ki je bil na tej tekmi tudi izključen (dva rumena kartona). Kadeti so svojo premierno tekmo na domačem igrišču proti ekipi
Viva v vznožju skakalnic
Komende izgubili s 4:1. Edini gol za domače je dal B.Brvar. Člani pa so ponovno iztržili točko. V 2.krogu so znova gostovali, tokrat pri NK Dolomiti Dobrova, in z zadetkom Tonija Škofce igrali 1:1. V soboto,
14.9.	bodo proti ekipi NK Jezero poskušali zmagati. Tekma bo ob 16.30 uri.	(I.G.).
JUVENTUS IZ HRASTNIKA PRVI V ŠENTLAMBERTU
Hrastniški Juvcntus, ki vstopa v deseto leto, je osvojil še en turnirski pokal za svojo bogato klubsko zbirko. Tokrat so zmagali na I I .tradicionalnem turnirju v Šcmtlambcrtu, kjer je nastopilo 21 ekip.Hrastničani so že v četrtfinalu izločili trikratne zmagovalce tega turnirja Pekarno Leniči, druga ekipa, ki se je
uvrstila v finale Odpisani (sestavljali so jo povečini nogometaši prvoligaške ekipe Svca-Lesna Litija), pa državne prvoligaše GIP Beton MTO.
Tri minute pred koncem finalnega srečanja so Odpisani povedli (B.Simič), a je v zadnji minuti Z.Presečki s pravo bombo z okoli 9.metrov izenačil. Pri
branjenju 6 metrovk seje izkazal verjetno najboljši zasavski vratar P.Martinčič, ki je ubranil kar dva strela.
Rezultati	polfinala:
Odpisani- Trgovina Čop 2:1, KMN Juventus- ŠD Prapreče 1:0.
Tekma za 3.mesto: Trgovina Čop- ŠD Prapreče (po 6 metrovkah) 3:2
Tekma za l.mesto:KMN Juventus- Odpisani 1:1 ( 4:3 po 6 metrovkah).
Ekipa zmagovalcev ob 10-letnici kluba vabi na malonogometni turnir, ki bo v petek, 13.9. in soboto, 14.9. v športnem parku na Logu v Hrastniku.
Igor Gošte
ODPRTO PRVENSTVO KISOVCU V ZNAMENJU EKIPNE ZMA GE KA VKE
Na 2.odprtem mednarodnem prvenstvu jadralnih padalcev v točnosti pristajanja, je bila letos nekoliko manjša udeležba kot v preteklem letu. Vseeno pa smo lahko »na delu« opazovali nekaj prekaljenih jadralnih padalcev kot so Matjaž Sluga, ki je tudi zmagal, David Sluga, Simeon Klokočovnik, Franc Vnuk, Ludvik Groboljšek, ki je bil najvišje uvrščen Zasavčan ter domači predstavniki (v odsotnosti Kralja, Pograjca, Javorška,..): oče in sin Andrej in Peter Pušnik, pa Janez Planinšek, Damjan Palčič, Franc Bukovšek, Vlado Leskovšek in alpinist Miran Kokole. Organizatorji KJP Kavka Kisovec so tudi letos zgledno organizirali tekmovanje, za nameček pa so poskrbeli, da so vsi udeleženci prejeli nagrade.
Domače predstavnike, ki jim v posamični konkurenci ni šlo najboljše (po prvi seriji skokov je
kazalo boljše), saj je bil njihov najboljši Andrej Pušnik na 10.mestu, je zelo razveselilo prvo mesto med ekipami. Za ekipno razvrstitev se štejejo trije najboljši dosežki iz prve serije, kjer so bile »kavke« s 142 kazenskimi centimetri za 25 centimetrov boljši
od drugouvrščene ekipe Zlatorog Laško.
V posamični konkurenci, po prvi seriji, kot sem že omenil, je zelo dobro kazalo Petru Pušniku, ki je pristal le 4 cm pred točko, a je v drugo odlično uvrstitev zapravil. Zelo pa se je izkazal Matjaž. Sluga,
ki si je v dveh serijah nabral le en centimeter kazenskih točk.
Razvrstitev posamično:
1 .Matjaž Sluga, Zlatorog Laško, 1 cm, 2.Dominik Košič, Metulj Rimske toplice, 8 cm,
3.David Sluga, Zlatorog Laško, 15 cm, 4. Vlado Durkovič, Metulj Rimske toplice, 29 cm,
5.Aleš Velušček, 51 cm, 6.Simeon Klokočovnik, oba Kimfly, 136 cm, 7.Ludvik Groboljšek, DJP Zagorje, 143 cm, S.Robi Zupan, Luftrajder Trbovlje, 165 cm, lO.Andrej Pušnik, 348 cm,
12.Janez Planinšek, 505 cm,
13.Damjan Palčič, 596 cm, 14.Franc Bukovšek, vsi Kavka Kisovec, 823 cm, 15.Rado Poglajen, Geoss Litija, 863 cm itd.
Razvrstitev ekipno:
1 .KJP KAVKA Kisovec, 142 cm (Peter Pušnik, Damjan Palčič in Franc Bukovšek), 2.Zlatorog Laško 167 cm, 3.Metulj Rimske toplice 301,4.DJP Zagorje 411 cm, 5.Kimfly 1016 cm.
Igor Gošte
Ekipni zmagovalci KJP Kavka - Kisovec
šport
BRONASTI MIHA KOVAČIČ
Karate klub Tika Trbovlje je po uspeli sezoni, predvsem pa zelo uspešnem nastopu na 11.svetovnem pokalu »KOBE OSAKA INTERNATIONAL« v nemškem Dresdenu, organiziral krajšo slovesnost. I’gostilni Brin v Trbovljah, kjer je ob prisotnosti trboveljskega župana Ladislava Žiga Žgajnarja potekala slovesnost, je predsednik kluba Eranjo Glavica prisotne seznanil z doseženimi rezultati v Nemčiji. V konkurenci 1200 tekmovalcev iz 41 držav so Trboveljčani osvojili sedmo in peto mesto, Miha Kovačič, s katerim lahko v nadaljevanju preberete krajši intervju, pa odlično tretje mesto, kar je v bogati 30 letni tradiciji tega kluba eden največjih uspehov.
Tudi župan, trboveljski Ladislav Žiga Žgajnar je obiskal trboveljske karateiste in obdaril najuspešnejšega karateista
V imenu uredništva ti čestitam za bronasto odličje. Že preden spregovoriva o tvojem zadnjem uspehu, me zanima, kako je šla navzgor tvoja športna pot?
Karate sem začel trenirati leta 1987, ko mi je bilo šest let. Lahko rečem, da povsem slučajno. V poštnih nabiralnikih so bili klubski letaki, s katerimi so mlade vabili na vpis. Vabilu sem se odzval- skupaj z očetom- in vse od tistega dne v klubu tudi ostal. Svojo prvo borbo sem imel pet let kasneje in sicer na DP. Šele takrat so vpeljali tudi borbe v mlajših kategorijah
Ti je bilo v teh letih kdaj žal, da se nisi preizkusil še s katerim drugim športom?
Ne, nikoli mi ni bilo žal, da sem ostal v tem športu. Sicer sem nekaj malega treniral tudi košarko, pa še to le v osnovnošolskih krožkih. Prepričan sem, da z nobenim športom ne bi videl toliko sveta kot prav s karatejem.
Koliko časa posvetiš treningu ? Vem, da študiraš v Ljubljani in ti časa verjetno zmanjkuje?
Glede na to, da obiskujem fakulteto za šport v Ljubljani, mi čas ne dopušča, da bi treniral več kot trikrat tedensko. Nekaj preostalega treninga opravim na faksu, v zadnjem času pa se enkrat ali dvakrat tedensko ukvarjam tudi z aerobiko.
Kaj se ti zdi pri karateju najpomembnejše: moč, gibljivost, tehnika ... ?
Rekel bi, da zmes vsega skupaj. Eno brez drugega ne gre. Zelo pomembna je tudi dobra psihična stabilnost.V zadnjem času je zelo velik poudarek predvsem na kondiciji, saj imaš lahko- seveda če si uspešen- na posameznih turnirjih tudi po pet in več dvobojev.
Je prišlo med tvojimi dosedanjimi borbami tudi do kakšnih poškodb?
Tako kot pri drugih športih, brez poškodb ne gre. Sam sem imel dvakrat pretres možganov, zaradi premočnega udarca v glavo.
Pride pa tudi do kakšnega zloma nosu, počene arkade ipd...
...pri nogometu pa si npr. lomijo noge!
Vedno je treba presoditi, kaj je boljše, dobiti občasno kakšno poškodbo, ali pa sedeti pred TV in računalnikom.
Tvoj trener Borut Markošek ni rosno mlad, pa še vedno trenira, se bori Bo tudi tvoja športna pot tako dolga?
Borut je fenomen v slovenskem prostoru, da tako dolgo vztraja. Sam zaenkrat ne delam dolgoročnih načrtov. Bom videl, kaj bo prinesel čas, služba...
Je bronasto odličje v Nemčiji tvoj največji uspeh doslej?
V zadnjem času zagotovo. Še vedno pa menim, da je večji uspeh moje peto mesto na evropskem
prvenstvu.
Kako si prišel do brona?
Opravil sem kar pet borb. Zal sem borbo za nastop v finalu izgubil z minimalno razliko proti enemu najboljših svetovnih karateistov.
Kaj še delaš poleg tega, da si zaljubljen v karate?
V glavnem je pri meni vse povezano s športom. Tudi posebnega hobija nimam,
Značke torej ne zbiraš?
(nasmeh) Ne, ne, ne.
Torej tudi za dekleta ni časa?
Za to ga pa že najdem. Sicer imam pa že kar nekaj časa dekle, s katero skupaj preživiva veliko časa in torej za druga dekleta ni potrebno »šparati« prosti čas.
Se dobro počutiš v klubu?
Se in sem zadovoljen, da sem član tega kluba. Manj z našo mladino. V zadnjem času se mi zdi, da se mladi rajši kot s športom ukvarjajo z računalniki. Cilj našega kluba in drugih klubov naj bi bil, da bi čim več mladih potegnil iz stolov in naslanjačev.
Kovačič Miha (drugi z leve) v družbi svojih dveh trenerjev -Boruta in Bogdana ter predsednika kluba Franja Glavice (desno)
Vsak udeleženec 11. Svetovnega pokala v karateju "KOBE OSAKA INTERNATONAL”, je prejel darilo - album s slikami s potovanja po češki in Nemčiji. Žiga Trbovc (levo) prejme album iz rok predsednika kluba
12. KIMAVCA
A »F
šport I
Verjetno poznaš izlaški in zagorski klub Pon-do-kwan klub. Je možno preizkusiti medsebojno znanje borilnih veščin ?
Sama tehnika se mi ne zdi tako različna, bolj kriteriji sojenja. Da bi se lahko »pomerili«, bi bilo potrebno najprej določiti kriterije sojenja oziroma točkovanja.
V karateju si zato, ker se rad pretepaš. Šalim se.
Nikakor nisem karateist zato.
Zagorjanom po dobri igri prva zmaga
Že po četrti minuti so po prekršku Cora nad Sivkom in enajstmetrovki nogometaši Zagorja povedli.
Realizatorje bil Grabner. Do odmora so domačini z dobro igro uspeli še dvakrat premagati gostujočega vratarja. Dvakratni
strelec je bil Hrvat. V nadaljevanju so gostje bolj zapretili, vse dvome zmagovalcev pa je s klasičnim hat - trikom
razblinil Hrvat.
Končpi rezultat
NK Zagorje : NK Krževci 4:1.
IIOIMIJA
A~3 DOMŽALE
.0.0., BI 31/562
Servis In trgovina d.o.o., Blatnlca 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 _______________ servis: 01/562-22-
fax: 01/562 37-05
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2002
Touring	Moč (kVV/KM)	MPC	Inf.MPC v EUR
GL1800 AGoIdVVing	87/118	5.849.000	26.305
ST 1300 Pan European	87/118	3.599.000	16.186
ST 1300 A Pan European	87/118	4.179.000	18.795
NT 650 V Deauville	41/56	1.999.000	8.990
Šport touring			
CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164	2.639.000	11.869
VFR 800 Fl	81/110	2.599.000	11.689
CB 900 F Kornet	81/110	1.999.000	8.990
CB 600 F Kornet	71/97	1.699.000	7.641
CB 600 S Kornet (oklep)	71/97	1.789.000	8.046
Šport			
VTR 1000 SP-2	100/136	3.249.000	14.612
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.599.000	11.689
CBR 600 FS Šport	81/110	2.179.000	9.800
CBR 600 F	81/110	2.089.000	9.395
NSR 125R	/15	999.000	4.493
Chopper			
VT 750 C2 Shadovv	32/44	1.589.000	7.146
Enduro			
XL 1000 V Varadero	70/95	2.399.000	10.789
XRV 750 Africa Twin	44/60	2.059.000	9.260
XL 650 V Transalp	41/55	1.799.000	8.091
XR 650 R	45/61	1.729.000	7.776
XL 125 V Varadero	/15	1.199.000	5.392
Cross			
CR 250 R	43/58	1.399.000	£867
CR 125 R	30/41	1.349.000	
Skuter			
Silver VVing (FJS 600)	37/50	2.029.000	9.125
Jazz 250 (NSS 250)	14/19 MR um 10 v SIT, v MFC |o vračunan 20% DDV, £UR/SIT=222,35.		1.529.000	6.877
Pridržujemo sl pravico do spremembe cen in sicer ob vei kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 05.02.2002.			
MALONOGOMETNA IGRIŠČA OŽIVELA
Začelo se je tudi tekmovanje v malem nogometu v medobčinskih ligah Zasavje. V letošnji sezoni nastopa rekordnih 54 ekip. Že uvodne tekme prve lige so poskrbele za nekaj zanimivih rezultatov. Predvsem je presenetila ekipa Eti-ja, kije še lani igrala v 2. ligi, pa je v uvodni tekmi prepričljivo ugnala prekaljeno ekipo Malo po malo. V 2.ligi so lanskoletni osmoljenci, ekipa Bar Slavi, ki so prav v zadnjem krogu zapravili napredovanje v 1 ligo, premagali ekipo Pekarna Leniči in napovedali ponovni naskok na 1.ligo. V 4.ligi, kjer tekmuje kar 18 ekip, je zelo dobro začela naša ekipa. Bo šlo tako tudi naprej?
1 MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA, l.krog:
Pl.dom Sveta gora- KMN Juventus 1 :0, Kuhinja Pri babici- Pizz.Kukuca/ Trgotrans 4 : 3, ŠD Mlinše- Pekama Leniči 3 : 2,
Eti Elektroelcment- Malo po malo / Domadenik 3 : 0,
Čolnišče Integral- Trgovina Čop Podkum
2:0,
Supcrmont- Potepuhi 6 : 2 2.MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA, l.krog
Antimon- Potočnik / Ašič 5 : 2, Asist Matek J- Ni da ni 6 : 3,
L'muhy- Mili bar 3 : 3,
Buldožer- Šentlambert 2 : 0,
Pakarna Leniči ZM- Bar Slavi 3:5, Prapreče- Top šport 0 : I
4.MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA, L krog:
Trg.Čop Konjščica- Kotredcž. Gasilček 1: 3, ŠD Podkum- ŠD Prapreče II 0 : 5, Udarnik TSG-Young boys 0:10,
ŠD Polšnik II- Medija I : 5,
ŠD Izlake- Gamsi 0:1, Zasavc-Luka bar 3 : 0, Turisti-Bartec-Varnost 0 : 4, Herpes-Amater 3 : 3,
KMN XXL- ŠD Čemšcnik 1:1.
Igor Gošte
JUVENTUS
SLAVIL
' V dneh od 7. do 8. avgusta je v Praprcčah v organizaciji tamkajšnjega ŠD potekal že tradicionalni 10 malonogometni turnir.
Nastopilo je 15 ekip. V finalnem delu so se pomerile ekipe Juventus, Trgovina Čop ter domačini, ŠD Prapreče. Juventus je obe tekmi suvereno zmagal in tako nadaljuje serijo uspešnih nastopov. Drugo mesto je osvojila ekipa Trgovina Čop iz Podkuma, tretji pa so bili domačini. Naj strelec dvodnevnega turnirja je bil Sašo Novak, igralec ekipe Juventus.
Miha Halzer 34. med mladinci na SP v Kaprunu
V avstrijskem Kaprunu je od 28. avgusta do 1. septembra potekalo SP v Gorskem kolesarstvu. V disciplini GROSS COUNTRV je nastopil Hrastničan Miha Halzer. Med 94 nastopajočimi mladinci iz 35 držav se je uvrstil na 34. mesto.
Predrta zračnica in menjava sta mu preprečili uvrstitev med najboljše mladince, ki so vozili 3 kroge oz. 21,6 km. Proga je bila zahtevna, s strmimi in dolgimi vzponi ter spusti, kjer je poleg odlične telesne pripravljenosti potrebno pokazati tudi veliko tehničnega znanja. Takšna proga Mihu ustreza, zato je štartal odločno, z željo čim boljše uvrstitve. Po nekaj minutah vožnje pa mu je počila zračnica in sicer ravno na delu proge pred njegovimi navijači. Za menjavo je porabil dobre 3 minute
in vsi so ga prehiteli. Po menjavi je prvi krog zaključil na 74. mestu, v drugem seje prebil na 49. mesto, v zadnjem, tretjem krogu, pa je dohitel reprezentančnega konkurenta Boštjana Pahovnika, ki je bil po prvem krogu 20. Zaradi težav z verigo ga Miha ni prehitel. Pahovnik je dirko zaključil na 29., Miha pa na 34. mestu. Na zelo težki progi mu je tako uspelo prehiteli 60 tekmovalcev. Kljub težavam s kolesom je bil na cilju nasmejan v krogu svojih navijačev, ki so ga bučno vzpodbujali.
Najboljšo slovensko uvrstitev je v Kaprunu privozila Idrijčanka Nina Homovec z odličnim 7. mestom med mladinkami.
Rezultati, mladinci:
L Lowc Trent, Avstralija 1.17:14, 2. louri
Trofimov, Rusija 1.19:12, 3. Tony Longo, Italija 1.19:27, 29. Boštjan Pahovnik, Slovenija, 1.27:10, 34. Miha Halzer, Slovenija 1.27:29, 58. Boštjan Hribovšek, Slovenija 1.31:37; mladinke: 1. Matison Avstralija 1.14:08,7. Nina Homovec, Slovenija 1.20:18; člani pod 23: 1. Absalon, Francija 1.59:01, 52. Rok Grilc, Slovenija 2.29:41,60. Anže Bizjak, Slovenija kroga zaostanka. Rok Šolar, Slovenija odstop; člani: l.Grecn, Kanada, 2.19:02, 51. Gašper Rak, Slovenija 2.45:14, Lenart Noč, Slovenija krog zaostanka, 78. Borut Rudolf, Slovenija 2 kroga zaostanka, Gregor Miklič, Slovenija, odstop; članice: 1. Dahlc, Norveška 2.14:05,43. Blaža Klemenčič, Slovenija 2.49:25, 74. Sabina Rezar, kroga zaostanka.
Spominski alpinistični tabor v Trenti
V času od 23. do 25. avgusta je v Zgornji Trenti, na planini Zapotok potekal alpinistični tabor v spomin na alpinističnega inštruktorja Bojana Pajka, ki seje ponesrečil.
Tabor so pripravili in se ga udeležili člani AO PD Trbovlje Nina Podlesnik, Urša Medvešek, Karel Kodrič, Zdravko Zaje, Matjaž Cukjati, Dušan Košir, Jure Cencelj, Matjaž in Aleš Kilar, Tom Frobe in Pero Zupančič iz AO PD Litija.
Tri naveze s plezalci Dušan Košir, Karel Kodrič, Zdravko Zajc, Jure Cencelj, Pero
Zupančič in Nina Podlesnik so preplezali SZ steber v Srebrnjaku (210 m) s težavnostno oceno V-/IV, v dolžini 450 m, čas plezanja 6 ur. Ostali udeleženci tabora pa so pristopili na Bavški Grintavec (2347 m). Vreme je bilo lepo in primemo za plezanje. V prostem času so med pogovori hvaležno in s spoštovanjem omenjali ponesrečenega Bojana Pajka. Trboveljski alpinisti vsako leto organizirajo spominski tabor njemu v čast in spomin.
T.L.
Gasilske igre na Mlinšah
V soboto, 7. septembra so se na Mlinšah odvijale 4. gasilsko-športne igre za prehodni pokal. Iger seje udeležilo 6 ekip mladih gasilk in gasilcev iz PGD Mlinše, PGD Tirna, PGD Kolovrat, PGD Kandršc, PGD Loke in PGD Padež. Kljub zelo dobri organizaciji so bile igre žal slabo obiskane s strani gledalcev in navijačev, kar pa nastopajočim ni kvarilo razpoloženja in tekmovalnega duha.
Prvo mesto in s tem seveda tudi prehodni pokal je osvojila ekipa PGD Kandrše, 2. PGD Mlinše in 3. PGD Tirna. Pohvale in čestitke pa seveda veljajo tudi vseh ostalim ekipam, predvsem PGD Loke, ki je bila edina ženska ekipa na tekmovanju.
Miša Alcšovec
‘	Od sile varni	RENAULT
		
•Dodatnih 200.000 SIT popusta pri menjavi vozila, starejšega od 8 let, za novi, varni renault.
Velja za modele Twingo, Clio, Thalia, Kangoo, Megane, Scenic in Laguna.
•V akciji "od sile varni" Clio Lite - posebna serija Clia z izhodiščno stopnjo opreme, že za 1,597.000 SIT.
Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si
Aufbiks
27. 08. ob 00.56 uri so policiste obvestili, daje prišlo do razgrajanja pred lokalom Cazamia. Ugotovljeno je bilo, da so mladoletniki prevračali in razbijali mize pred lokalom. Prevrnili so tudi dva betonska korita z rožami in nato z razgrajanjem nadaljevali na tržnici na Trgu svobode, kjer so prevrnili pet zgornjih delov miz. Proti vsem, bili so štirje, bo podan predlog sodniku za prekrške.
31. 08. ob 14.00 uri, so bili obveščeni s strani B.B.-ja in B.A.-ja ter P.P.-ja, da jim grozi P.J., da bo vse postrelil oz. pobil. Imenovanega so policisti našli in odpeljali k preiskovalnemu sodniku.
06.09.	ob 01.15 uri, so intervenirali v lokalu Vrtinec, kjer je prišlo do spora med več občani. Zaradi vinjenosti in kršenja javnega reda in miru sta bila do streznitve pridržana Š.A. in R.B., oba iz Trbovelj.
06.09.	ob 11.45 uri, so intervenirali v bifeju Emona Market na Kešetovem. Ugotovljeno je bilo, daje prišlo do spora med V. J., PA. in PR. Slednji je bil tako pretepen, da so ga morali prepeljati z reševalnim vozilom v bolnico Trbovlje.
08.09.	ob 02.45 uri, so policisti PP Zagorje ustavljali v Bevškem osebno vozilo. Ker voznik vozila ni ustavil, so policisti zapeljali za njim. Dohiteli so ga v istem naselju, pri hišni številki 44 b. Za volanom je bil voznik M.A., ki policistom ni hotel nuditi podatkov in je celo napadel policista. V postopek seje vmešal še brat M.G.. Oba sta se fizično spopadla s policistoma. Na pomoč napadenima policistoma je prišla policijska patrulja iz Trbovelj. Skupaj so obvladali pobesnela brata in ju pridržali do streznitve, v za to primernih prostorih. Zaradi napada in prizadejanih poškodb policistom sledi kazenska ovadba.
02.09.	ob 22.55 uri, so bili policisti obveščeni, da po regionalni cesti I. reda po Bmici neznan moški ovira promet. Na kraju je bilo ugotovljeno, da gre za R.J. iz Hrastnika, ki je pijan oviral promet in kričal. Ker s kršitvijo ni hotel prenehati in seje nedostojno vedel do policistov, so ga pridržali v prostorih za streznitev. Napisan je bil tudi predlog SP.
03.09.	ob 09.30 uri, je M.P. iz Hrastnika prijavil, da gaje na Petrolu, ko je točil gorivo, brez razloga s pestjo udaril Č.J. iz Hrastnika. Policisti so Č.J začeli iskati, vendar ga niso izsledili. Našli so ga šele ob 15.55 uri, ko je za intervencijo zaprosil K.M., ker je na Mestni ulici Č.J. poškodoval o.a. last L.M.. Na kraju so policisti ugotovili, da so se do stanovanjske hiše Č.J. z o.a. L.M. pripeljali K.M., B.J. in M R.
Pred hišo so se začeli prepirati s KR. in vnel seje pretep. Hrup in kričanje je slišal tudi Č.J., ki je pritekel iz hiše in K.M. udaril po nosu. Vsi so zbežali do avtomobila znamke Jugo, s katerim so se pripeljali. Č.J. je stekel za njimi in z vodnim sesalcem pričel razbijati po avtomobilu ter pri tem razbil prednje vetrobransko steklo in zadnjo šipo. Policisti so zoper vse udeležence podali predlog SP. Zoper Č.J. pa zaradi KD poškodovanja tuje stvari tudi kazensko ovadbo na ODT.
03.09.	ob 14.10 uri je D.S. iz Hrastnika prijavila, da jo je ob prihodu iz
službe pred st. blokom napadla P.M. iz Hrastnika. Na kraju so policisti ugotovili, daje P.M. pričela D.S. zmerjati in med kričanjem večkrat sunila z nogo v stole, ki jih ima D.S. postavljene pred st. blokom. Zoper P.M. so policisti napisali predlog SP.
03.09.	ob 14.30 uri, so bili policisti obveščeni, da na reg. cesti I. reda pri blagovnici Mercator stoji pijan PA. iz Hrastnika, ki ovira promet. Na kraju so policisti z njim opravili razgovor in ga napotili domov. Napisali so mu še pozdravno pismo za SP.
27. 08. ob 11.35 uri, so opravili intervencijo v Zdravstvenem domu Zagoije, kjer je občan Š.R. kršil javni red . Vpil je in žalil zdravniško osebje. Sledi predlog SP.
31.08.	ob 11.05 uri, so ponovno posredovali v zdravstvenem domu, kjer je J. V. kršil Jr in M. Tudi njega so predlagali kot kandidata za obravnavo pri SP.
06.08.	ob 19.45 uri, je občan obvestil policiste, da nekdo, ki ni ravno popolno oblečen, je pa popolnoma vinjen, hodi po cesti, krši javno moralo in ovira promet. Obstajala je tudi bojazen, da ga bo kdo povozil. Ugotovljeno je bilo, da gre za K.M Ta dan so zaradi njega policisti že intervenirali pred opisanim dogodkom. Ker ni upošteval zakonitih odredb policistov in je še kar kršil javni red, je bil pridržan do stanja normalne presoje.
03.09 ob 13.20 uri, so policiste obvestili, da v Šmartnem ob cesti leži neznana ženska. Na kraju so ugotovili, daje ženska obležala zaradi močne vinjenosti. Obvestili so ZD Litija. Tam so za vinjeno žensko strokovno poskrbeli. Zoper kršiteljico sledi predlog SP.
29.08.	ob 20.55 uri je prišlo do spora in pretepa med sosedoma v Litiji. Eden od njiju je bil telesno poškodovan in je iskal zdravniško pomoč v ZD Litija. Sledi predlog SP.
30.08 ob 20.55 uri, so policijo obvestili o kršitvi javnega reda in miru v Šmartnem pri Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do sosedskega spora pri katerem seje veliko kričalo in zmerjalo. Po prihodu policistov seje ikršitelj pomiril. Zoper njega sledi predlog SP.
01.09.	ob 21.20 uri seje na policijski postaji zglasil oškodovanec in povedal, daje neznani storilec tega dne, med 17.00 in 17.30 uro, izkoristil njegovo odsotnost ter prišel v njegovo garažo, kjer je imel osebni avtomobil. Storilec je iz prednjega desnega sedeža vzel iz denarnice 6.000,00 Sit, 200 Kun in 50 USA Dolaijcv. Storilec je odnesel le denar.
03.09.	ob 08.12 uri, so bili obveščeni s strani S.M., daje tega dne nekdo vlomil v stare prostore krajevne skupnosti na Trgu revolucije, kjer imajo spravljen arhiv in še nekatere druge stvari. Neznanec je vlomil skozi vhodna vrata KS in vzel dve sliki političnih predstavnikov.
04.09.	ob 12.40 uri, se je zglasila na policijsko postajo M.D. in prijavila tatvino šotoija. Povedala je, da seje dne 18. 08. na Mestnem trgu na otroškem igrišču odvijala prireditev. Okrog 18.00 ure so zložili šotor in ga spravili pod oder. Okrog 19.30 ure je opazila, da šotora ni več. Šotor je dimenzije 3 x 2,5m z vgrajenim oknom iz plcksi stekla. Vrednost šotora je okrog 300.000,00 Sit.
Kradejo kot srake
28. 08. so bili obveščeni s strani RS.-ja, da je prišlo do tatvine rudniške žage ter več elektro motorjev in opreme. Ukraden je bil el. motor 55kw, el. motor z reduktorjem, reduktor z zavoro, reduktor s sklopko, več električnega kabla in še nekaj el. motorjev. Skupna vrednost ukradenih predmetov je približno 1.500.000,00 Sit.
30. 08. je na PP poklicala R.M. in prijavila tatvino denarja, 410 švicarskih Frankov. Denar je bil ukraden v njenem stanovanju.
01.09.	ob 10.31 uri, se je na PP zglasil Z.Vin povedal, da mu je v času v dneh od 28. 08. do 01.09. neznani storilec ukradel avto Zastava 101, reg.tabl. Lj C9 95. Vozilo je bilo parkirano pod pločevinasto garažo v bližini stanovanjske hiše Neža 23. V času tatvine je bilo vozilo odklenjeno s ključi v ključavnici.
01.09.	ob 14.05 uri so policiste obvestili, daje neznani storilec izvršil tatvino otroškega kolesa na Nasipih. Kolo je modro-rdeče-rumene barve italijanskega proizvajalca.
kronično
12. KIMAVCA
V noči iz OJ. na U4. 0*1. je neznani stonlec s parkirnega prostora v Hrastniku ukradel o.a. znamke Fiat Tipo, reg.št. Lj 37-78Z. Z dejanjem je oškodoval O.I.-ja iz Hrastnika za najmanj 600.000,00 Sit. Policisti prosijo vse, ki bi o tem kar koli vedeli, da pokličejo PO Hrastnik ali št. 113__________________________________________________________________
29.08.	ob 13.10 uri, je policiste oškodovanec obvestil, da mu je neznani storilec, iz odklenjenega vozila na parkirišču Eti Izlake, odtujil avtoradio Sony.
26.08.	ob 08.00 uri, so policiste obvestili o vlomu v prostore ŠD Jevnica. Na kraju so ugotovili, daje neznani storilec vlomil vrata prostorov in iz notranjosti odnesel več cigaret in alkoholnih pijač. S tem je oškodoval ŠD Jevnica za približno 100.000,00 Sit. Za storilcem še poizvedujejo.
04.09.	ob 16.00 uri, so policisti prejeli obvestilo o kraji prometnega znaka v Zapodju. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec izvršil tatvino prometnega znaka, ki je prepovedoval vožnjo vozilom, katerih skupna masa presega 6 ton. S tem je KS Litijo oškodoval za 20.000,00 Sit. Policisti za zbirateljem prometnih znakov še poizvedujejo.
PLOČEVINA ZAPELA PRI GLASBENI ŠOLI
03.09.	ob 15.45 uri, je I.H. iz Hrastnika vozil o.a., Lada karavan po regionalni cesti I. reda. Pri glasbeni šoli je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v o.a. Citroen Saxo, ki gaje vozil H.A. iz Hrastnika. Na vozilih je nastala materialna škoda. Policisti so I.H. izdali plačilni nalog.
HUDE POŠKODBE NA PREHODU
06.09.	ob 21.00 uri, je K.N. iz Hrastnika vozil o.a. znamke Renault 4 po regionalni cesti I.reda iz smeri Riklovega mostu proti Trgu Franca Kozarja. Pri gostinskem lokalu Porto pub na cesti 1. Maja je na prehodu za pešce trčil v pešca G. V iz Hrastnika. G. V. je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe. Zoper K.N. bodo policisti, ogledne skupine PPP Ljubljana, ki so opravili ogled kraja prometne nesreče III.kategorije, napisali kazensko ovadbo.
Zasavski frker
BLIŽNJE SREČANJE ZARADI VOŽNJE PO LEVI
05.09.	ob 06.37 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Trgu Franca Fakina. Ugotovljeno je bilo, da je voznik osebnega vozila J.Z. zaradi vožnje po levi trčil v nasproti vozeče vozilo, ki gaje vozil L.M. Nastala je materialna škoda.
VINJENI »LEVIČAR« IN POBEG
05.09.	ob 19.10 uri. so obravnavali prometno nesrečo na Vodenski cesti, ki jo je povzročil K.B.. Vozil je po levi strani vozišča in odpeljal s kraja nesreče. Ugotovili so, da je vozil pod vplivom alkohola.
PRETESNO NA ENOSMERKI
07.09.	ob 14.05 uri, je bila obravnavana prometna nesreča na Keršičevi cesti, kjer je zaradi nepravilne vožnje po enosmerni cesti, voznica o.a. K.M. trčila v motorno kolo, ki gaje vozil L.A.. Pri tem je dobil motorist lažje telesne poškodbe.
TRA GIČNO NA HRASTNIŠKEM MOSTU
02.09. ob 15.30 uri, je na savskem mostu v Hrastniku prišlo do prometne nesreče IV. kategorije, v kateri je voznik tovornega avtomobila K.A. iz okolice Hrastnika na kraju nesreče umrl, sopotnica O.K. iz Trbovelj pa je dobila hude telesne poškodbe. Prometno nesrečo je obravnavala ogledna skupina PPP Ljubljana.
PREHITRO SKOZI OVINEK
27.08.	ob 18.06 uri, so obravnavali prometno nesrečo na regionalni cesti Moravče - Kandrše. Voznik o.a., K R. je zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zapeljal iz vozišča. V nesreči sta bila voznik in sopotnik lažje telesno poškodovana in prepeljana z rešilnim vozilom v bolnišnico. Zoper voznika so policisti napisali predlog SP.
VINJEN IN NEUBOGLJIV
31. 08. ob 05.30 uri, je patrulja v Zagorju zaustavila voznika o.a. L.R. .Moral je opraviti preizkus alkoholiziranosti. Namerili so mu zalogo 2.23 g/kg alkohola v organizmu. Kljub prepovedi vožnje seje vinjeni voznik vpričo policistov odpeljal naprej. Ponovno so ga ustavili in pridržali dokler ni alkohol iz njegovega telesa izpuhtel neznano kam.
Dogodki
CIPRESA IN VARJENJE
31.08.	ob 17.30 uri, so bili policisti obveščeni o požaru na Bregu pri Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prišlo do požara zaradi neprevidnosti varilca. Pri varjenju je zagorela cipresa iz katere seje požar razširil na ostrešje gostinskega lokala in reklamno tablo gostišča. Požar je bil še pravočasno pogašen in ni nastala večja škoda, le 250.000,00 Sit. Zoper neprevidnega varilca sledi kazenska ovadba.
TRAGIČNE POSLEDICE EKSPLOZIJE
02.09.	ob 08.00 uri, so bili policisti obveščeni o eksploziji plina v Jesenju. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je iz do sedaj neznanega vzroka prišlo do uhajanja plina. Sledila je eksplozija plina v stanovanjski hiši. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana in je kasneje zaradi poškodb umrla. Poškodovana je bila tudi stanovanjska hiša. Zadevo obravnavajo kriminalisti UKP PU Ljubljana.
REZULTATI AKCIJE »SLOVENIJA, PRIPNI
SE«
Policisti PP Litija so v času od 20.08. do 27. 08. 2002 opravljali poostren nadzor uporabe varnostnega pasu.
V času nadzora so ustavili 388 vozil, 102 so ukrepali. Izdali so 85 obvestil o prekršku in napisali 17 predlogov sodniku za prekrške. Izmed vseh kršitev je bilo kar 61 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu.
Foto Jože Ovnik
M.A.Š.
| mali oglasi
12. KIMAVCA
mali oglasi
O«laso za Zasat ca, ki izide 26. sepemhra, sprejemamo do petka, 20. septembra 2002. Oglase, ki so identirni, ne objavljamo dv akrat. Prav tako ni možna objav a oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv.
nspREfničftifie
1)1108 I. MI8U61 ■ TRIOM TtlfKiMM-MmS!«
roCDRlfl. liRKE nm.K, H.!. POItOVdlll PPOiTOROV. »lllidDO’ ifi PMCti
Stanovanja in parcele
KUPIM 2 ali 2.5-sobno stanovanje od 50 do 60 m2, v pritličju ali 1. oziroma 2. nadstropje, v Trbovljah.
Tel.: 041/79-08-12, 041/74-58-63
PRODAM 2-sobno stanovanje v Litiji, 55 m2, 1 .nadstropje, etažna CK, plinski priključek, cena dogovor.
Tel.: 031/62-57-69 (zvečer)
PRODAM urejeno novejše 2-sobno stanovanje v centru Zagorje, 62 m2, mirna lega, vsi priključki, balkon, klet.
Tel.: 56-61-569
Razno
MAMA s tremi otroki bi rada poskrbela za topel dom v priha-jajoči zimi, ima kdo odveč suha drva za štedilnik in krušno peč? Dobite hlebček polnozrnatega...
GSM: 031/41-13-65
PRODAM kombiniran otroški voziček za 15.000 SIT in avtosedež s strehico, od 0 - 15 kg za 7.000 SIT.
Tel.: 040/865-576
PRODAM nekaj vodovodnega materiala - razna kolena in ven-tile, Armal, za polovično ceno.
Tel.: 56-61-416
UGODNO prodam belo masivno posteljo LIP BLED, 200x200.
Tel.: 031/53-55-70
ZIMSKI pajac št. 68, cena 6.000 SIT, čevlji Ciciban, št. 19, cena 4.500 SIT, copatki št. 20, cena 1.500 SIT, hodalica Peg Perego, cena 3.000 SIT, prodam.
Tel.: 56-29-522
PRODAM peč na kurilno olje, 6 kW, ogrevanje 60 m2, skoraj nova.
Tel.: 031/27-01-49
PRODAM delovni zvezek NEW ENGLISH COURSE za 1. letnik SŽ,
Tel.: 56-76-310
Živali
P RO DAM mlade zajke za pleme in podarim mlade mucke.
Tel.: 56-76-310
Delo
IŠČEM čistilko za čiščenje, likanje, 1 x tedensko.
Tel : 56-61-416
ZAPOSLIMO gradbenega tehnika ali gradbenega delovodjo, za nedoločen čas s poskusno dobo.
GP Dolacom, d.o.o., Kisovec, Borovniško naselje 7.
GSM: 040/647-282
ZAPOSLIMO natakarja za poln delovni čas, 4 leta delovnih izkušenj, znanje tujih jezikov, dvoizmensko delo. Pisne prijave z opisom izkušenj ter dokazili poslati na naslov: Hotel Medijske Toplice, Medijske Toplice 1, 1411 Izlake
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže.
Tel.: 03/57-15-735

V-- . .■*'
Tekst:
Moj naslovrOto objavo)
8*
PREJELI SMO:
\
Vsem, ki ste s kakršnokoli pomočjo pomagali pri organizaciji prireditev ob 70-letnici NK Svoboda Kisovec, sc v imenu vseh igralcev ter
vodstva kluba zahvaljujemo za pomoč ter prejete čestitke.
Čestitko ob 70. letnici NK Svoboda Kisovec je poslal tudi predsednik RS Milan Kučan in se med drugim opravičil, da se povabila na
proslavo zaradi obveznosti žal ne more udeležiti.
Dragi in spoštovani športni prijatelji,
dobil sem tudi vaše povabilo na proslavo 70-letnice delovanja vašega nogometnega kluba. Žal me obveznosti tega dne vodijo daleč stran od Zasavja in Kisovca. Želim pa vam lepo praznovanje in veliko športnih uspehov tudi v prihodnje
Prijazno vas pozdravljam,
Milan Kučan
N
UO NK Svoboda Kisovec
obvestila |
12. KIMAVEC
AZPffC
Društvo za mlade PTICA organizira razne kreativne delavnice za mlade ter nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,...
Uradne ure: delavnik od 8. - 14. ure, na naslovu NOVI DOM, Hrastnik (bivši vrtec). Njihov e-mail: drustvo.za.mIade.ptica@siol.net, tel.: 03/56 46 97 1
Zasavska ljudska univerza in knjižnica Zagorje vabita na 1.
Srečanje študijskega krožka “BEREMO Z MANCO KOŠIR”, ki bo v ponedeljek, 16. septembra ob 18.30 uri v
prostorih Zasavske ljudske univerze v Zagorju. Informacije na tel.: 03/565-51-23.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Litija organizira v soboto, 14. septembra ob 19. uri na Cankarjevi ulici v Litiji pred barom LAP koncert za mlade
in nostalgični dogodek za mlade po srcu “ZARJAVELE TROBENTE”. Nostalgijo bodo izvabljale VIS Volvoksi, Iskre, Format in Kobra. Gost večera pa bo priznani glasbenik in komponist Drago Mislej - MEF in Narodnoosvobodilnibend. Ušesa pa bodo napolnili še The Guitars, Pointless, Syberia, Pihalni orkester Litija in Perkakšionisti, grla pa bo osvežil Lap bar. V primeru slabega vremena se bo prireditev preselila v gostilno Kovač.
Program prireditev Matične knjižnice dr. Slavko Grum v Litiji
četrtek. 12. september: PRAVLJICE NA POTEPU, ob 15. uri v OŠ Dole pri Litiji
četrtek, 12. september: PRAVLJICE NA POTEPU, ob 17. uri v OŠ Gabrovka
torek, 17. september: POTOPISNO PREDAVANJE - Urban Kolman, Alenka Paternoster, Vozovnica za Vis, MK Litija torek, 17. september: PRAVLJICE NA POTEPU - ob 15. uri v OŠ Primskovo
torek, 17. september: PRAVLJICE NA POTEPU - ob 17. uri v OŠ Kostrevnica
torek, 17. september: DAN ZLATE KNJIGE, MK Litija sreda, 18. september: SREČANJE Z MLADINSKO
Znanstvenoraziskovalni center SAZU vabi na ogled razstave DINOZAVRI KRASA in ISTRE, ki je na Ljubljanskem gradu. Odprta je vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Ob ponedeljkih je možen ogled za vnaprej najavljene skupine. Več podrobnih informacij o razstavi pa lahko dobite na spletu: www.zrc-sazu.si/paleosplet
Klub Pon-Do-Kwan Zagorje vabi v tečaj samoobrambe. Vabimo odrasle in mladino. Informacije in vpisovanje: 2. september in vsak ponedeljek in četrtek v septembru ob 19. uri v telovadnici OS Ivan Skvarča v Zagorju. Pričeli pa bomo tudi z vadbo Pon-Do-Kwan aerobike za odrasle. Informacije o Pon-Do-Kwan aerobiki dobite vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v dvorani OŠ Ivan Skvarča Zagoije ali po telefonu: 041/447-970, Igor Kalšek.
PISATELJICO Nejko Omahen, MK Litija, ob 13. uri sreda, 18. september: PRAVLJICE NA POTEPU - ob 17. uri v OŠ Št. Poljane
sreda, 18. september: USTVARJALNE IGRICE DPM Litija, MK Litija
sreda, 18. september: IZVEDETI VEČ - videoprireditev, MK
Litija
četrtek, 19. september: PRAVLJICE NA POTEPU - ob 15. uri na OŠ Javorje
Četrtek, 19. september: PRAVLJICE NA POTEPU - ob 17. uri na OŠ Vmtaijevec
torek, 24 september: PRAVLJICE NA POTEPU - ob 16. uri na OŠ Vače
torek, 24 september: PRAVLJICE NA POTEPU - ob 18. uri na OŠ Hotič
torek, 24 september: PREDSTAVITEV KNJIGE KARBONSKI GOZD, Tea Kolar Jurkovšek, Bogdan Jurkovšek in otvoritev razstave likovnih del, MK Litija sreda, 25 september: PRAVLJICE NA POTEPU - ob 16.30 uri na OŠ Kresnice
sreda, 25 september: USTVARJALNE IGRALNE URICE DPM Litija, MK Litija ob 16. uri sreda, 25. september: IZVEDETI VEČ - videoprireditev, MK Litija ob 19.30 uri
Karate klub Pon-Do-Kwan Izlake sporoča, da je vpis novih članov ob ponedeljkih in petkih ob 17. uri in ob sredah ob 18. uri. V telovadnici OŠ Ivana Kavčiča - Izlake. Vabljeni!
Namiznoteniška sekcija Radeče organizira v okviru Občinskega praznika Radeč tekmovanje v namiznem tenisu v Športni dvorani Radeče.
Program prireditev v počastitev 9. avgusta, praznika občine Zagorje ob Savi in 50-Ietnice statusa mesta, v letu
2002:
petek, 13. september ob 19.30 uri: koncert MoPZ Loški glas v Valvasoijevi kapeli na Izlakah sobota, 14. september ob ob 18. uri: proslava v počastitev 100-letnicc Prosvetnega društva Cemšenik v Čemšeniku
'UESHuP!) GLfflBEMfli gfjfJF!)
Vesela glasbena šola vpisuje k predmetom Klaviatura, Kitara in Pikica in Tonček v Zagorju ob Savi, Izlakah, Litiji in Trbovljah. Vabljeni so vsi, kijih glasba zanima. Glasbeno predznanje ni potrebno. Tisti, ki pa so si nekaj znanja že nabrali, pa se lahko vključijo v višje letnike. Za začetnike bo letošnje leto uvod še lažji, saj smo na Veseli glasbeni šoli vpeljali novost - video kaseto Domači učitelj. Novincem bo
pomagala, da bodo lažje premagovali začetniške težave in veselje ob igranju bo še večje.
Vpis v Zagorju ob Savi bo v petek, od 18. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure na Veseli glasbeni šoli. Cesta zmage 3/II. Na Izlakah bo vpis v petek od 16.30 do 17.30 ure na v sejni dvorani krajevne skupnosti, Izlake 3. Za vpis v Trbovljah in Litiji pokličite na telefon 041 958 588. Vljudno vabljeni!	_________________________
12. KIMAVCA
| akcija
A
AKCIJA
“NAJ GOSTILNA V ZASAVJU’ PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov!
“NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER" ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV
Na lestvici so upoštevani le frizer j i/ke, ki imajo najmanj 15 glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:
TRENUTNI VRSTNI RED:
1.	Point 21, Hrastnik	581
2.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče	500
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše	362
4.	Gostišče Kum, Zagorje	315
5.	Kmečki turizem Zorec, Izlake	213
6.	Gostišče Ašič, Zagoije	144
7.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje	123
8.	Naš hram, Kisovec	79
9.	Gostišče Brin, Trbovlje	56
10.	Gostilna Senica, Hrastnik	50
1L Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga	44
12.	Restavracija L, Trbovlje	38
13.	Gostilna Zaloka, Jesenovo	33
14.	Kmečki turizem Arbi, Mlinše	21
15.	Gostišče Jež, Radeče	20
16.	Zlati fenix, Trbovlje	13
Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, Gostišče Pod kostanji - Podkum, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca - Trbovlje in picerija Dimnik -Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT.
Naj gostilna Zasavja
Glasujem za gostilno:
Glasoval sem:
1.	Renata Lakner, Frizerski salon Karnel Hrastnik	401
2.	Simona Flere, Salon Cveta Zagoije	360
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 208
4.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 1	174
5.	Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje	171
6.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake	165
7.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake	142
8.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše	127
9.	Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik	120
10.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik	Zagoije 100
11.	Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje	96
12.	Luka Holcšek, Salon ML Trbovlje	76
13.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje	71
14.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje	64
15.	Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagoije	59
16.	Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagoije	49
17.	Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagoije	46
17.	Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagoije	46
19.	Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik	40
20.	Nina Kajič, Frizerski salon Karnel Hrastnik	39
20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje	39
22.	Alis Puflcr, Salon Metka Hrastnik	38
23.	Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje	33
24.	Fani Pohar, Frizerski salon Paž	31
25.	Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik	30
26.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje	26
27.	Irena Jere, Studio Las Zagoije	20
28. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 18
Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Urnaut in Lepoldina Lindič.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu.
Naj frizer - frizerka Zasavja
Ime in priimeLt frizerja/Lte in frizersLe^a salona: Ime in priimek ^lasovalua/ke:
bodočnost I
I
HOROSKOP
Odprite oči in bodite pozorni na dogajanja v bližnji okolici: iz majhnih
22.3.-20.4. Podrobnosti boste lahko sestavili sliko, ki vam bo povedala marsikaj novega.
Zaradi neke poteze, za katero ste
2!.4.-21.5.
dobro pozna.
22 5.-21.6.
zaljubljeni.
22 6. 237
potezo, ki mu pripisali.
se odločili brez tehtnega premisleka, se boste znašli v zadregi, iz katere vam bo pomagal nekdo, ki vas
Priča boste prepiru, ki pa se bo kmalu končal s spravo. Ne jemljite si torej k srcu besed, izrečenih v naglici. Zasanjani boste in nekoliko tudi
Zapletli se boste v nekaj presenetljivo prijetnega in ostali brez besed tudi potem, ko bo že vse mimo. Partner vas bo presenetil s ; ne bi nikoli
A
1^'-
24.7.-23.8.
večkrat preslišali.
-S
Kdor čaka, da mu bo sreča sama padla v naročje, ponavadi ostane praznih rok. Vzemite si k srcu priporočilo, ki ste ga doslej že
24.8 -23.9. osrečil.
Ravnajte se bolj po srcu kot po razumu in ne pričakujte preveč zavezništva vam, kjer imajo vaši zagovorniki lastne načrte. Vaš predlog bo nekoga zelo
Naša bodočnost!
Na svet so privekali v upanju, da se bodo vse Življenje smejali!
M.A.Š.
Petnajst novih človeških bitij je podarila ljubezen. Sedem deklic in osem fantkov. Od 25. 8. do 9. 9. 2002, so se rodili, srečnim mamicam in očkom.
25.	8. 2002
Klavdija Vozel, Vodenska c. 2, Trbovlje - hči Pia
26.	8. 2002
Rozman Darja, Opekarna 7, Trbovlje -sin Timotej Božič 27. 8. 2002
Marjanca Krmelj, Žlebe 32, Medvode - sin Tim Bergant Povše Zlatka, Počakova 31, Radeče - sin Mihael Ojstršek
29.	8. 2002
Škrinjar Darja, Razpotje 4, Izlake - sin Luka
30.	8. 2002
Sabina Drobnič, c. Tončke Čeč 62, Trbovlje - sin Črt Karmen Ravnikar, Trg na stavbah 1, Litija - hči Karin Končar - Ravnikar
01.9.2002
Mežnar Klavdija, Novi dom 16, Hrastnik hči Neli Planinc
02.9.2002
Štepec Fani, Rodež 5, Podkum, Zagorje - hči Renata Štarkelj
06.	9. 2002
Verbovšek Martina, Brodnicc 14, Rimske toplice - hči Izza Judež Mojca, Naselje na šahtu 45, Kisovec - sin Anže Tomc Damjana, Poljane 23, Zagorje - sin Jan Škarja
07.	09. 2002
Pajič Jasna, c. 1. Maja 20, Hrastnik - hči Lelja Begič 09. 09. 2002
Kolar Jasna, Vreskovo 43, Trbovlje - hči Žibret Klara Vintar Valerija, Nasipi 8, Trbovlje - sin Aleksander Lazar
Iskrene čestitke!
o/>	Cvetje,
egan	darila...
trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: »3/56-71-303	odpiralni čas:
	od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12
HOROSKOP
Nastopilo bo V obdobje miru in \1t J razumevanja.
Izkoristite priložnost, ki se ^ifcfZSLN vam ponuja in ne 24 9,23 10 čakajte na nasvete in soglasja drugih. Razkrile se vam bodo mnoge resnice.
Previdno poskušajte, dokler ne boste odkrili primernega načina za dosego pomembnega cilja. Nekdo vas bo zelo hvalil, seveda ne brez skritega namena.
JSL
24.10.-22.11.
Ne pričakujte preveč velikih sprememb, saj bodo tudi manjše korenito posegle v vaše vsakodnevno življenje. Pogovor z nekom, ki ga cenite, vam bo pomagal pri pomembni odločitivi.
23.12.-20.1.
na druga ramena.
Ne izgubljajte časa s sanjarjenjem, raje poprimite za delo, da vam ne bo zraslo čez glavo. Srečo boste delili, skrbi pa boste prevalili
21 1.-19.2.
Nekoga boste pridobili na svojo stran in naloga pred vami je izziv, ki ga lahko sprejmete brez oklevanja. Nekdo vas bo občudoval in vam laskal.
Prijateljstvo boste poglobili, stike okrepili, kljub
s',:
K
20.2.-21.3.
temu pa boste še vedno sanjali o ne tako davnih trenutkih. Če boste v dvomih, vprašajte svoje srce.
razvedrilo
NAGRADNA KRIZAfN/KA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
■						■	PRI PRIMITIVNIH 1 LJUDSTVIH OBLAČILO, 1 NAVADNO OBREDNO, 1 KI POKRIVA SPODNJI | DEL TRUPA, OPASNIK		TEHNIKA OKRASNEGA VOZLANJA NITI ALI VRVIC	^5^ MOČNO KRATKO- TRAJNO ČUSTVO	RAFKO IRGOLIČ	DESNI PRITOK JENISEJA V SIBIRIJI	GERMANSK PREDNIK ATLETSKEGA KOPJA	HITRO MIKANJE
	tljfl													
							PROZOREN OKRASNI (AMENZIVC ZELENE BARVE							
							STROJ ZA FINO DROBLJENJE LESA V VLAKNA							
							ROMAN Nl-3ERIJSKEGA LITERATA VVOLEJA SOVINKE				GRGRAJOČ GLAS SRBSKI POLITIK i DRAŠKOVIČ			
							KORENJE (NAREČNO)						NAŠA PESNICA BUDAU	FRANCOSKC MESTO SEVEROZAHODNO 00 REIMSA
							NARAVA. _ ZNAČAJ... BIBLIJSKI PRAVIČNI TRPIN							
							►			LEPOTNA RASTLINA. ŠKRNICEU GOROVJE V BOLGARIJI				
					_									
PRIPRAVIL: RAZVED- RILO		PREBIVALEC SREDNJE- AMERIŠKE DRŽAVE	OKRASNA SOBNA RASTLINA. ŠČITOVKA	ČAROVNIJA		r					TOKOVNI POSREDNIK	ZORAN OGRINC		
				STARO IME ZA TAJSKO								Pljučna TUBERKU- LOZA		
VRSTA SOČNE MELONE									HRVAŠKI ROKOMETAŠ ZAČIMBNICA					
OSJE GNEZDO							PREPLET KOPANJE						ZVEZNA DRŽAVA NA SEVERU ZDA	ROD ZELJNATIH METUUNIC 5 STROČJEM
ŠKOTSKA PRIPOVED- NICA (MURIEL SARAH)								PRED- MESTJE JML BIRO						
MINUTA ODMORA PRI KOŠARKI										IZRAELSKI POLITIK VVEIZMAN SEKANJE				
ADO DARIAN				MESTO V BELGUI. AM mI1?0V MICHIGANU							BALKANSKO GROBO DOMAČE SUKNO SINKO			
GOROVJE NA SEVERU MAROKA					RIMSKI CESAR (455-456)		GRŠKI BOG VOJNE VNETJE LICA					ROMAN HORVAT OBVODNA KUNA NORKA		
JEZIK ISLANDCEV														SKUPEK VOŠČENIH CELIC V PANJU
BERIVO								AMERIŠKI SLIKAR KRAJIN (GEORGE)						
NEMŠKI PESNIK (ACHIM VON)								NAŠA IGRALKA BELAK						
ITALIJANSKI KEMIK, NOBELOVEC 1963								JAKOB ALJAŽ			BRITANSKI PEVEC STEVENS			
SLOVARČEK- KASABA: vrsta melone FTIZA: pljučna tuberkuloza SPARK: škotska literatka FUNT: mesto v Michiganu INNESS: ameriški slikar
Možak pride k zobozdravniku in mu vidno prestrašen reče:
-	K vam sem prišel zato, ker mi je prijatelj zagotovil, da vedno delate brez bolečin...
-	Vedno... To je lahko reči, odvrne zobozdravnik. Kaj pa prejšnji mesec, ko sem si pri puljenju kočnika skoraj izpahnil zapestje?
Na pariški policijski postaji zazvoni telefon. Obupan glas reče:
-	Halo!... Pridite, hitro! V hiši mojstra borilnih veščin je tat!
-	Aha... In vi, gospod, ste mojster borilnih veščin?
-	Ne, jaz sem tat...
Moški radovedno pogleduje ženo, ki se po celem popoldnevu pohajkovanja po trgovinah vrne domov praznih rok. Ker jo dobro pozna, ne more skriti presenečenja:
-	To je nemogoče! Nisi ničesar kupila?
-	Oh, ja, sem! zadovoljno zavzdihne soproga. Tovornjak zdaj poskuša najti parkirno mesto čim bližje hiše...
V majhni okrepčevalnici natakar zavpije naročilo:
-	Dva sendviča s pršutom, enega brez masla!
-	Katerega pa? vpraša fant za točilnim pultom.
Takšne in drugačne zgodbe
Maja 1993 so v presledku samo nekaj dni z različnih koncev poročali o treh primerih izjemno redkega naravnega pojava. V neki vasi v francoski Normandiji in v mestu Nevers (tudi v Franciji) sta se skotila telička, ki sta imela dve glavi. O podobnem dogodku so poročali tudi iz kijevskega živalskega vrta - v tem primeru je šlo za dvoglavo kačo.
Med sedemletno vojno (imenovano tudi tretja šlezijska vojna) je avstrijski polkovnik grof Thiennes v bitki pri Kolinu leta 1757 svoje mlade dragonce na konjih pospremil v boj z besedami: “Pokažite jim, da znate umreti, čeprav nimate niti brade niti brkov!” To njegovo dejanje je spreobrnilo izid bitke v avstrijsko korist. Prusi so bili poraženi. Kot uradno priznanje je cesarica Marija Terezija vsem pripadnikov regimenta izkazala poseben privilegij, izjemno redek v tistih časih: dovolila jim je, da so ostali golobradi.
NaeRaDNa sgra
asRossKa - RSKRsaesga Tag g9N 3N GRaisone
Preden vam zastavimo 3.nagradno vprašanje, vam bomo na kratko predstavili še eno dejavnost, s katero se ukvarja v Kisovcu živeča Tajka S.W.Vozelj.
Septembra se bo v telovadnici kisovške OŠ pod njenim vodstvom pričela aerobika-rekreaeija TAJ JIN. Za to zvrst aerobike Jarussri W.Vozelj pravi, da je po njenih izkušnjah primerna za vse generacije. Je kot pot, ki ne pripelje le do zunanje telesne harmonije, ampak tudi do notranjega zadovoljstva, skladnosti, kvalitetnega življenja in do odpiranja k višji zavesti. TAJ JIN. pravi, ne ponuja čudežev, je pa način življenja, ki prebudi vašo osebnost in aktivira notranjo moč. Z redno vadbo se izboljša tako fizična kot psihična moč. Vaje TAJ JIN, ki bodo v septembru ob torkih (19.00- 20.00 ure) in petkih (20.00- 21.00 ure), so prirejene tako.
Novost v Sloveniji - grabong
da lahko pomagajo pri problemih ne glede na starost, poklic, spol ali gradnjo telesa. Z vajami lahko odpravljate bolečine v hrbtenici, sklepih, mišicah, udih in drugje ter neravnotežje notranjih organov.
Poleg TAJ JIN-a pa je v tem letu J.W.Vozelj pripravila še novost in sicer program GRABONG, kije novost v Sloveniji. Gre pa za kombinacijo joge, meditacije, tehnik dihanja, martial art- s palico. Seveda ob glasbi. Ta program se bo izvajal ob torkih (18.00-19.00 ure) in petkih (20.00- 21.00 ure).
^3.NAGRADNO VPRAŠANJE^
Kje bodo potekale vaje TAJ JIN IN GRABONG
I Odgovor zapišite na dopisnico in nam jo pošljite i na uredništvo do 19. avgusta. Nagrada je enomesečna vstopnica za vaje TAJ JIN,
l________________________________J
Igor Gošte
Nagradna
Itrižanlta
REŠITEV, OZIROMA GESLO,
nagradne križanke pošljite do 26. 9. 2002 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 18/2002. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca.
Nagrade, ki vas čakajo
Praktične nagrade Zasavc, d.o.o..
Izžrebanci nagradne križanke 17/2002
1.	Vili Kušar, Novi log 13, Hrastnik
2.	Marko Podkoritnik, Novi log 11, Hrastnik
3.	Fani Seničar, Podkraj 75, Hrastnik

/^o

Torek, 17. 9. ob 19. do sreda, 18. 9. ob 19.: MULLHOLLAND DRIVE
Četrtek, 19. 9. ob 19. do sreda, 25. 9. ob 19.: AUSTIN POWERS V ZLATOTIČU
Petek, 20. 9. ob 21. do ponedeljek, 23. 9. ob 19.: IZBRANKA TEME
ZAGORJE
Četrtek, 12. 9. ob 18. do sobota, 14. 9. ob 18.: MIŠEK STUART LITTLE 2
Čctrck, 12. 9. ob 20. do nedelja, 15. 9. ob ob 20.: SESTRE Sobota, 14. 9. ob 20. do ponedeljek, 16. 9. ob 19.: BAL SMRTI Forek, 17. 9. ob 19. do četrtek, 19. 9. ob 19.: SOBA ZA PANIKO Petek, 20. 9. ob 18. do ponedeljek, 23. 9. ob 18.: VELIKE TEŽAVE
Petek, 20. 9. ob 20. do torek, 24. 9. ob 20.: VSOTA VSEH STRAHOV
Sreda, 25. 9. ob 19.: IGRA USODE
HRASTNIK
Četrtek, 12. 9. ob 20. do nedelja, 15. 9. ob 18.: NOVI FRAJER Petek, 13. 9. ob 18. in 20. do nedelja, 15. 9. ob 20.: ZA
SOVRAŽNIKOVO ČRTO
Sreda, 18. 9. ob 20. do nedelja, 22. 9. ob 20.: VSE O FANTU Petek, 20. 9. ob 18. in 20. do nedelja, 22. 9. ob 18.: MOŽJE V ČRNEM
Sreda, 25. 9. ob 20.: ŠTEVILKE ZA UMOR
DOL
TRBOVLJE
Petek, 13. 9. ob 19.: NOVI FRAJER Petek, 20. 9. ob 19.: VSE O FANTU
Četrtek, 12. 9. ob 19. do ponedeljek, 16. 9. ob 19.:
MANITUJEV ČEVELJ
Četrtek, 12. 9. ob 21. do sobota, 14. 9. ob 21.: MOŽ, KI GA NI
BILO
Nedelja, 13. 9. ob 21.: KLONIRANKA
IZILAJKJE
Nedelja, 15. 9. ob 20.15: NOVI FRAJER Nedelja, 22. 9. ob 20.15: VELIK TEŽAVE
12. KIMAVCA 2002
zanimivosti
SVETOVNO PRVENSTVO V LOVU RIB S PLOVCEM ZA ŽENSKE
Letošnje 9. svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske je mednarodna federacija športnih ribičev na sladkih vodah zaupala Kostanjevici na Krki. Tekmovanje pomeni priznanje slovenskemu sladkovodnemu ribištvu in dejavnosti slovenskih ribičev v mednarodni konfederaciji športnih ribičev ČIPS ter federaciji FlPS-ed, kamor je Slovenija vključena kot polmopravna članica že od leta 1991. Čas tekmovanja od 19. do 25. avgusta pomeni pravi praznik vseh slovenskih ribičev, pohvalimo se lahko, da tekmovališče v Jerovici pri Kostanjevici velja za eno najlepših na svetu. Tekmovalna proga se je raztezala v skupni dolžini 1500m ob desnem bregu naravne struge reke Krke, ki je dolga 111 km od izvira do izliva. Globina na tekmovalni progi je povprečno 4 do 5 metrov, proti sredini struge, kije široka od 35 do 40 metrov, tudi 6 metrov, odvisno od vodostaja reke. V reki so platnica, zelenika, rdečeoka, ploščič, klen, mrena, ogrica, ščuka, som. Koliko rib ribiči ujamejo, je odvisno od sreče, a nekateri so jih v treh urah že ulovili preko 20 kilogramov.
Pravila tekmovanja je postavila FlPS-ed. Ribe love s plovcem, ki mora nositi obtežbo, vendar ni dovoljeno loviti na dnu. Dolžina palice je omejena na največ 11,5 metra. Vsak tekmovalni dan lahko uporabijo po 17 litrov navlažene
vabe za privablanje rib in po 2,5 litra vabe za lov. Pred vstopom na lovno mesto so opravili merjenje količine vab z uradnimi merilnimi posodami. V Jerovicah love praviloma na kostne črve. Svoj ulov so hranile do merjenja teže v posebnih mrežah v vodi, po uradnem tehtanju so ulov vrnile
reki. Vse tekmovalke, ki so na treningih ujele velike, težke ribe, so si želele, da bi le-te ponovno prijele v tekmovalnih dneh, da dosežejo čimboljše rezultate, saj so jih po opravljenem tehtanju vrnile reki.
Na tokratnem svetovnem prvenstvuje nastopilo rekordnih 18 reprezentanc. Od ponedeljka do petka so potekali uradni treningi na
5.	sektorjih, vsak dan je posamezna ekipa trenirala na drugem. V petek zvečer je bilo uradno odprtje tekmovanja pod pokroviteljstvom Štefke Kučan na kostanjeviškem gradu.
V soboto 24. in nedeljo 25. avgusta sta bila tekmovalna dneva, kjer so se reprezentance pomerile med seboj, ekipe so imele na vsakem sektorju svojo tekmovalko. Najuspešnejša je bila ekipa Anglije, saj so tekmovalke nalovile 26,810 kg rib, druge so bile Italijanke in tretje Nemke, slovenske tekmovalke
so zasedle 12. mesto, ker na tekmovanju niso prijemale velike ribe, njihov ulov je bil težak “le” 10,080 kg. Med posameznicami je dosegla najboljši rezultat Angležinja Sandra Scothorne, kije ulovila kar 6,900 kg rib, drugo Bar-bel Marahn iz Nemčije in tretje Elizabeta Kozak iz Poljske, najboljša slovenska tekmovalka, Emina Dobrijevič se je uvrstila na 25. mesto. Zanimivo je, da sta dve tekmovalki ujeli manj kot 1 kg rib.
Na svečanem zaključku tekmovanja so najuspešnejše ekipe in posameznice prejele medalje, ki
sojih izročili predstavniki FlPS-ed (predsednik Fortune Jaguelin, podpredsednik Claudio Matteolia in glavni sekretar Jackie Dupuis), predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše in predsednik organizacijskega odbora prvenstva Jože Zagorc. Pokale organizatorja je izročila Štefka Kučan.
Številne tekmovalke s trenerji in vodji reprezentanc so odhajale iz 750 let stare Kostanjevice zadovoljne in z lepimi spomini, saj so organizatorji poskrbeli, da so si lahko ogledali tudi nekaj znamenitosti in lepo okolico, da bodo lahko pripovedovali o lepotah teh krajev.
V času treningov in tekmovanja so se ob tekmovalnem delu obale sprehodili številni ljubitelji ribolova in ribiči. Tudi tokrat se lahko Slovenci pohvalimo z dobro organizacijo prvenstva, saj je program vključeval tudi “promocijo" naše lepe dežele, ko so tekmovalce popeljali naokrog in jim pokazali različne zgodovinske in kulturne znamenitosti Posavja. Naša ženska reprezentanca je imela mlade tekmovalke, ki so jim pomagali in jih trenirali “stari mački", Branko Dobrijevič, vodja reprezentance, Dušan Vuljčank, trener reprezentance in njegov pomočnik Franko Pregelj.
Irena Vozelj
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih	/ z /-'n
filmov, glasbenih spotov in	* a ‘ ‘-1 n
snemanjeprireditevza interno /1119001 uporabo in javno prikazovanje, z	^ ^ »g
možnostjo sponzoriranja	pslanitfi Ifi.fin 1
trženje in produkcija za gospodarsko	e
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA^ V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!

Po sledeh telefonskega klica 7agnrjft ob tiBVi II.
Dobili smo poziv, da nekdo na Sveti gori raznaša
odpadne sveče in cvetje in glej ga zlomka, kriv ni nihče drug kot nedolžne ovčice.
Foto: UM
Naj novejše kolesarske steze v Zagorju so se najbolj razveselili simpatizerji bivše največje stranke:
Zaradi barve seveda! (Smrči press)
Slika je že gostovala na straneh Zasavca, glede na najnovejša odkritja, poti prepovedanih substanc, lahko pričakujemo, da bodo kmalu odgovorni spremenili naziv (Zagorje ob K.)
Foto: Aleš Ocepek
ZA VAS ZE13 LET POSLOVNI IMENI
SLOVENI JA TEL
RUMENE STRANI
Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/438 85 Z0, www.rumenestrani.com
I N T E R MARKETING
12. KIMAVCA
| likof
ISKRICE IGORJA GOŠTETA
Trenutkov počitka je bilo v zadnjem desetletju za Janeza Markoška in ostale kisovške skakalne delavce v skakalnem centru Kisovec zelo zelo malo. Tisto malo, kar ga je bilo, pa so si ga več kot zaslužili. Srčno upamo, da bodo na skupščini, kije pred Skakalno sekcijo, znali izbrati podobno delavne člane uprave, kot je sedanja. Ki so sedeli le po opravljenem delu.
Dvorišče pred kisovškim podjetjem EVJ-Elektroprom je skorajda brez izjeme vsako jutro podobno: razbite steklenice, pločevinke, kartoni. Noč ima pač svojo moč. Tako veliko, da kar naenkrat vsi pozabijo na omiko.
POHVALA
V OŠ Ivan Kavčič Izlake so bile pipe v garderobah telovadnice v zelo slabem stanju. Z novim šolskim letom pa so namestili nove ali popravili tiste, ki so se dale popraviti.
Poletni utrinek iz hrvaške in ne južnoameriške obale, kot bi lahko sklepali po klobuku, ki ga je v Umagu nosil Miha Zupančič.
Naprej v nove čase.
LADISLAV ŽIGA ŽGAJNAR IMA DOVOLJ
...županovanja, ROP-anja občin s strani Ropa in vsega ostalega, kar mu je prinesel dosedanji županski mandat. Zlobni bi rekli, daje povsem mogoče, da ga imajo dovolj tudi drugi (predvsem iz njegovih strankarskih vrst).
Igor Gošte
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati.
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. 8 paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.