GRAJSKI KULTURNI VEČERI 2000
8«* :t-/\
Nedelja, 2. julija 2000, ob 20.30 uri v atriju gradu TU STANJ: J. S. Bach: MOTETI, MAGNIFICAT za zbor, soliste in orkester Nastopajo: Slovenski komorni zbor. Slovenski
komorni orkester; solisti: Mateja Arnež, Mirjam Kalin, Marjan Trček in Zoran Potočan;
dirigent: dr. Mirko Cuderman V primeru dežja bo prireditev v Kulturnem domu v Moravčah.
OBJAVA LETOVANJA
rti
^VV^y
Območno združenje Rdečega križa Domžale obvešča, da je še možna prijava otrok za letovanje na Debelem Rtiču v I. izmeni od 7. do 17. 7.2000 in v II. izmeni od 17. do 27. 7. 2000. Starši otrok lahko dvignejo prijavnico v pisarni RK na Ljubljanski 34 (stari dom upokojencev, na dvorišču Radia HIT ali nasproti AGROPUBA) vsak dan od 8.-14. ure in v sredo od 14. - 17. ure.
Cena letovanja znaša 26.100 SIT - plačljivo v treh obrokih. Starši, ki ne morejo plačati cene letovanja, se lahko oglasijo na Centru za socialno delo Domžale ter vložijo vlogo za pomoč pri plačilu letovanja.
ZAHVALA
Območno združenje RK Domžale se zahvaljuje vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki so se udeležili akcije in darovali kri ter s tem izrazili visoko solidarnost do ljudi.
S spoštovanjem
Območno združenje Rdečega križa Domžale
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti
Občina Moravče je z že tradicionalno prireditvijo, kije bila v petek. 23.6.2000. v središču Moravč, počastila praznik. 25. junij - dan dižavnosti.
Prireditev je začela moravška godba na pihala, s kratkim promenadnim koncertom, ki mu je sledila slovenska himna Zdravljica. Nato so predstavniki zbora veteranov za Slovenijo položili venec k spomeniku državnosti. Katja Kokalj, ki je povezovala prireditev, je na oder povabila Toneta Krkoviča, slavnostnega govornika letošnje prireditve. Krkovič je bil prvi poveljnik manevrske strukture narodne zaščite in je odigral eno pomembnejših vlog pri osamosvojitvi Slovenije. V svojem govoru se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obrambi Slovenije, saj so pri tem veliko tvegali in niso gledali na lastne interese. »S svojimi dejanji so omogočili, da je virtualna samostojnost dobila trdno oporo,« je poudaril Krkovič, ki je svoj govor zaključil z besedani: »Naj živi Slovenija!«. Ob tem mu je župan Matjaž Kočar izročil zastavo občine Moravče. Prireditev so nadaljevali: Tamburaški orkester Vrhpolje, pod vodstvom Milana Kontrčka, recitatorka OŠ Jurija Vege Moravče, Anja Obran, s pesmijo Vsaka domovina ima svoje nebo in Mešani pevski zbor društva upokojencev Moravče, pod vodstvom Alojza Štefana, s pesmijo Kmetic veselo živi. Ob tej pesmi so tudi uprizorili
podobe iz kmečkega življenja, ki so opisane v njej. KŠD Peče se je predstavilo s plesno točko in recitacijo pesmi Cvet za domovino, v koreografiji Bernarde Mal in Nuše Sušnik ter na glasbeno predlogo Milana Kokalja. Člani KID Limbar so uprizorili starodavno ustoli-čevanje karantanskih (slovenskih) knezov in pozneje koroških vojvod pri knežjem kamnu na Krnskem gradu blizu Celovca. Slovenski predniki, Karantanci, so več stoletij po posebnem obredu ob prisotnosti celotnega ljudstva volili svoje vladarje. Nato sta pod vodstvom Milana Kokalja združeno nastopila Moški in Dekliški zbor KUD Tine Kos Moravče, ki ju je spremljal trio Dušana Cerarja, s pesmijo Luštno je res na deželi. Prireditev je zaključila moravška godba na pihala.
Organizator Občina Moravče, Kulturni dom, se v imenu vseh nastopajočih, zahvaljuje Mizarstvu Moravče za tehnično pomoč pri izvedbi prireditve in moravškim gasilcem, ki so varovali prireditveni prostor in poskrbeli za redarsko službo.
/IZ/3' VOZEL
\
2
Novice iz
u/cf&J*f/£ pt&fae&č <fo6učepa Seča. je bil slovesnejši kot običajno, saj so šole na predlog novega šolskega ministra izobesile državno zastavo. Ob slovesni podelitvi spričeval so prisotni zapeli državno himno, v kulturnem programu pa so obeležili dan državnosti. Minister je vsem udeležencem izobraževanja napisal tudi posebno poslanico ob koncu šolskega leta. V jugoslovanskih časih smo v šolah zelo mogočno proslavljali ustanovitev države, v samostojni Sloveniji pa je bil do letos ta pomemben praznik že "na počitnicah".
^eata/ j a ža/ar/c    £e /faM^TaacSt 4c*&/e far^e v
najbolj skriti kot sobe, da jih vsaj nekaj časa ne bo vznemirjala misel na domače na(d)loge in na grozne (m)učitelje. Zaslužili so si počitnice, z njimi pa so "odrešeni" tudi starši, ki jih včasih šola skrbi bolj kot otroke. Vsem, ki obiskujejo hrame učenosti na različnih stopnjah, želimo lepe in varne počitnice. Učitelji pa naj si spočijejo ušesa in živce, da bodo v jeseni spet z veseljem stopili v (prostornejšo moravško) šolo.
^č/&a /e ač*&£&S jSctceffjtca. Njen mehak les lahko primerjamo z mehko slovansko dušo, ki je čustvena, a hkrati močno ranljiva, kot lipov les, v katerega se je globoko zadrla Krpanova mesarica. Pod lipo sredi vasi so se zbirali naši predniki in kramljali o vremenu in vsakdanjih tegobah. Kramljali so tudi o vaških razprtijah, samo da takrat ni bilo več lepo sedeti skupaj, ampak je vsak odšel pod svojo lipo in k svojim somišljenikom. Tako razdvojene, razčetverjene in zdesetkane se je loteval bes, snovali so maščevanje in upor. Pravijo, da človek izkoristi le deset odstotkov svojih potencialov, preostale sposobnosti pa ostanejo neizrabljene. In če človek še teh deset odstotkov nameni sovraštvu in maščevanju, kaj mu potem še preostane?
"Zz^c čepa JjčTaae a MMHUU&fon* par^u Je «e e&e&pa cae. ki so bili žrtev medvojnih in povojnih razprtij. Mrtvi so v svojem kraljestvu že zdavnaj poravnali račune, zaradi katerih se živeči potomci še vedno kregajo in obsojajo. Tako Slovenci namesto skupnega snovanja pod lipo še naprej gojimo zamere, sovraštvo in navijanje za „svoje", če delajo prav ali ne.
V tej številki preberite
Proslava ob dnevu državnosti........................str. 2
Pet minut s svetnico Jano Cigula..................str. 5
40-letnica Termita: Ob surovinah tudi domače
znanje in tehnologija za prihodnost.............str. 6
Dobitnik občinskega priznanja
Ivan Korošec-še mnogo zdravih let.............str. 7
V čigavem interesu in za koga - komentar...str. 7
Pogovor z gasilcem Francem Kosom..........str. 8
Z blatenjem se medalji ne more vzeti
žlahtnosti............................................................str. 10
Razpis stanovanjskih posojil..........................str. 11
Razpis posojila za kreditiranje podjetništva
in obrti ter zasebništva....................................str. 13
Razpis posojila za pospeševanje razvoja kmetij
in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti.............str. 14
Javni razpis za dodelitev subvencij
za ureditev pašnikov........................................str. 15
Koncert moravških cerkvenih PZ...................str. 15
Bojan Kos na svetovnem prvenstvu............str. 17
Rokovnjaški pohod.........................................str. 18
Šolske strani....................................................str. 19
Naslednja številka bo predvidoma izšla 28. julija. Vaše prispevke pričakujemo do srede, 12. julija. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni desno v modrem okvirčku.
0<&aj? fa/čjtfcf/a fcc^/e»/a\e tudi ta številka našega glasila. Bilo je mnogo lepih dogodkov, ob katerih smo se skupaj veselili in bogatili. Žal se je v našo Dolino privlekel tudi črni dim, ki ogroža ustvarjalno delovanje naše skupnosti.
Ž>twt<t tčaa/ /t*č46f& j/ate t* #a&e fas&ete
in spet kot enoten narod, čeprav z različnimi pogledi na življenje, sedli skupaj pod lipo slovenstva ter snovali načrte v dobrobit naroda in ne le v tistem trenutku vladajoče stranke ali ..prikoritnih" posameznikov?
Milka Novak
Novice iz Moravske doline
30. junij 2000, Letnik I, Številka 6
Fotografija na naslovnici: Milka Novak Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 731-035. • Izdajateljski svet: Matjaž Kočar, Janez Cerar, Roman Cerar, Roman Novak, Stanislav Ravnikar. • Začasni urednici: Bojana Dorič, tel. 731-503 in Milka Novak tel. 731-494, E-pošta moravske.novice@email.si. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Milka Novak, France Ravnikar. • Lektoriranje: Jana Kovic. • Karikature: Blaž Slapar • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar • Tisk: TČR Delo. • Naklada 1400 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Moravske doline
3
X
Spoštovani!
Začenja se poletje in s poletjem narašča temperatura ozračja in nekateri že odhajajo na zaslužene letne dopuste. A ne le temperatura ozračja, tudi temperatura v nekaterih pregretih glavah je v zadnjem obdobju narasla preko vrelišča.
Moravče so v nekaterih medijih spet postale tema obravnav, a tokrat ne zaradi našega športnega asa, ki ga še kmalu ne bo nihče dohitel, ampak je burila duhove gradnja prizidka k naši osnovni šoli, ki je osrednja proračunska investicija kar za dve leti. Tokrat je bil na tapeti sam župan, ki si je kot sosed drznil postaviti pogoje gradnje prizidka. Seveda vsi vemo, da gre za slavno ograjo. Posamezniki na osnovni šoli enostavno niso hoteli sprejeti dejstev, da imajo neposredni sosedje pri vsaki tovrstni gradnji pravico zahtevati ustrezne pogoje, ki bodo zmanjšali vpliv novogradnje v prostoru. Ta pravica pripada vsem, tudi tistim sosedom v neposredni bližini stare Rašica, kjer bi naj zgradili večnamenski stanovanjsko poslovni objekt. Tudi ti sosedje bodo lahko uveljavljali svoje pravice. Tu ne pomagajo ne simpatije ali antipatije posameznikov, ne časopis in ne radio. Pravica soseda ostaja pravica soseda. A kljub temu so se sprožili plazovi očitkov in polivanja gnojnice z velikimi obtožbami. Prav zanimiv je bil komentar novinarke enega izmed časopisov, ki je napisala, da gre po vsej verjetnosti za povsem druge nedorečene odnose med šolo in občino Moravče, ki je tudi uradna ustanoviteljica osnovne šole, saj so z delitveno bilanco in odloki prešle ustanoviteljske pravice na posamezne občine. Tudi posamezni očitki nekaterih delavcev osnovne šole, da bi bil prizidek že zdavnaj zgrajen, če bi še vedno bili del občine Domžale, kažejo odnos, ki izražajo popolno nepoznavanje razmer. Stara občina je namreč daljnega leta 94 zamudila s prijavo na razpis ministrstva in s tem zapravila možnosti takratne investicije. Občina Moravče je zato imela kar nekaj težav, da smo se uvrstili v republiški program, zagotovili državna sredstva v višini 40 % investicije in nazadnje le podpisali pogodbo o sofinanciranju, ki bo tudi omogočila zaključek del in sprejem otrok v nove prostore že predvidoma v oktobru letošnjega leta. Osnovni projekt prizidka, ki smo ga podedovali je bilo potrebno dopolniti z mnogimi zahtevami in obveznimi izhodišči tako ministrstva, sosedov, komunalnega podjetja, elektro nadzora, inšpektorjev itd. Skupna vrednost teh del presega 34 mil. Sit in je sestavni del okvira odobrenih sredstev. Za vse to so bili izdelani dodatni projekti, pridobljena soglasja itd. Prav tako je bil izdelan projekt ograje in pridobljena vsa ustrezna dovoljenja za gradnjo. To pa nikakor ni bilo všeč posameznikom, ki so očitno brez odobritve Dristojnega organa, sprožili medijsko gonjo.
S problematiko medijskih napadov se je dodobra seznanil tudi občinski svet, ki bo na eni izmed naslednjih sej avtorjem in pobudnikom le teh postavil kar nekaj vprašanj. Sam pa sem zahteval, da nadzorni odbor pregleda vso dokumentacijo v zvezi z gradnjo prizidka tako, da bo odstranjen vsak najmanjši sum nepravilnosti, ki so ga avtorji zasejali med ljudi. V zadnjem času pa se vse bolj kaže zanimivo dejstvo, da ograja kot taka sploh ni sporna, ampak se uporablja zgolj kot napad na župana iz povsem drugih - političnih razlogov.
Kdor le malo spremlja politična dogajanja tako v državi kot tudi v občini, lahko kaj hitro ugotovi prave razloge in motive za to početje in tudi najde prave povzročitelje medijskih napadov, ki vlečejo svoje poteze skriti daleč v ozadju.
Povsem se zavedam javnosti dela tako župana, kot članov občinskega sveta in občinske uprave. Če sem lahko pred nekaj meseci še govoril o visoki kulturi dela na vseh nivoji in odnosih v političnem prostoru občine, pa lahko danes ugotavljam, da so se razmere v občini približale razmeram v državi. Vse kaže, da bomo morali to dejstvo sprejeti v svoj življenjski vsakdan. Javno pa bi se želel zahvaliti denacionalicacijski upravičenki, ki kljub svoji pravici, da zahteva predhodno rešitev postopka, ni zahtevala ustavitve gradnje prizidka k osnovni šoli. Vesel pa sem, da je sam denacionalizacijski postopek, ki je tik pred zaključkom, pokazal pravo zgodovinsko resnico o odvzemu zemljišča pred dobrimi tridesetimi let brez priznane odškodnine.
Poleg problematike osnovne šole bi želel vsem staršem otrok, ki želijo koristiti usluge otroškega vrtca v Moravčah sporočil, da smo na pobudo občine našli rešitev tudi za vse tiste otroke, ki so bili prvotno odklonjeni. Dva začasna dodatna prostora bosta zadostovala, da bo večina otrok lahko obiskovala vrtec v Moravčah. Občina Moravče bo zagotovila sredstva tako za vso potrebno opremo kot tudi za zaposlitev dodatnega strokovnega kadra, ki bo potreben pri tako povečanem obsegu dela. Nekateri od staršev me sprašujete, zakaj tako zamujamo z izgradnjo vrtca, ki je bil že zdavnaj napovedan kot prioriteta. Vrtec je prioriteta, a se je takoj na začetku postopka zataknilo z denacionalizacijskim postopkom, ki ga je občina uspešno rešila z nakupom zemljišča za del vrtca. Nato smo nadaljevali s postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja, a se je nato vodstvo šole odločilo za spremembo projekta tako, da bo sedaj novi vrtec, ali bolje rečeno prizidek k vrtcu v dveh nadstropjih. Želji šole smo ugodili, a s tem praktično izgubili skoraj leto dni. Najvažnejše je, da bomo lahko že letos rešili stiske vseh staršev, ki so bili na začetku odklonjeni. Ustrezne inšpekcijske službe morajo še pregledati te začasne prostore. Aktualna tema je še vedno tudi Limbarska gora in prireditev »Po nagelj na Limbarsko goro«
Vidi se, da so pogledi na problematiko različni. Zato enostavno predlagam društvu krajanov LG: »Odprite Limbarsko goro za vsa naša društva in klube. Naj bo to res osrednja turistična prireditev občine in zagotovo bo sodelovala tudi občina. Možnosti so res velike. Z veseljem čakam na vaš odgovor, ki ga bomo skupaj objavili v našem časopisu. Upam, da bo pozitiven.«
Naj zaključim z mislijo.
Še tako veliki prepiri in obtoževanja ne vodijo nikamor. Še vedno ostajamo ljudje enega kraja, ene doline. Na to dejstvo naj pomislijo vsi, ki želijo danes bližnjemu slabo.
Matjaž Kočar, župan
4
Novice iz
Jh
Pet minut s svetnike o
JANA K. CIGULA
Kandidrala je na listi LDS. Je aktivna članica stranke v lokalnem odboru kot sekretarka. Aktivno sodeluje v podmladku Liberalne demokracije (IV1LD), kjer je članica izvršnega odbora. Je zelo komunikativna in rada sodeluje z ljudmi. Po izobrazbi je upravni tehnik, zaposlena na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in sicer na Uradu za varnost in zdravje pri delu v Ljubljani, kjer opravlja dela tajnice in računovodkinje.
Poleg tega, da ima družino, je aktivna članica Prostovoljnega gasilskega društva in Športno kulturnega društva Peče. Pri slednjem aktivno sodeluje v amaterski dramski skupini KŠD Peče. Skupina pripravlja prireditve ob posebnih priložnostih kot so: materinski dan, praznik dela, letno srečanje starejših krajanov, ob novem letu, prav tako pa aktivno sodelujejo na prireditvah, ki jih pripravlja Občina Moravče. V občinskem svetu je najmlajša in prvič, zato je zanjo na tem področju še veliko stvari novih. Čeprav ji mnogokrat kateri od starejših svetnikov zabrusi »Ti smrklja pa kar tiho bodi«, se je, kot večina mladih, pripravljena učiti. Na sejah občinskega sveta se namreč mnenja velikokrat razhajajo, enkrat po politični plati, drugič pa se pokažejo pri določenih zadevah tudi velike generacijske razlike. Meni, da se starejši svetniki bolj temeljito in tehtno odločajo, mladi pa so nagnjeni k naglimi odločitvam, k čemur jih žene današnji tempo življenja. Žal je tudi na tem področju tako, da vse stremi po tržni usmerjenosti, po pripravljenosti sprejemati izzive, ki niso vedno vsem po godu. Vsekakor pa je za konstruktivno sodelovanje v občinskem svetu, saj se ob temeljitem in odkritem pogovoru vedno najdejo primerne rešitve. Z delom občinske uprave je zadovoljna, saj je imela z njo večkrat opraviti kot članica društva. Kot občanka pa se z občinsko upravo še ni srečala, zato po tej plati ne more komentirati njihovega dela.
Tudi v bodoče pričakuje, da bodo dobro sodelovali tako v občinskem svetu kot z občinsko upravo. Zaveda pa se, da bo še veliko stvari, kjer bo še mnogo vroče krvi. Zavzema se za to, da bi se pričeli na območju Občine Moravče bolj intenzivno ukvarjati z mladimi, ki končajo osnovno šolo, oz. z njihovim prostim časom. Zaveda se namreč, da mladi, ki so v prostem času zaposleni s stvarmi, ki jih veselijo, ne bodo podlegli alkoholu, drogam ali kakorkoli drugače zašli na stran pota. Meni, da si pred temi stvarmi še vedno preveč zatiskamo oči in si pravimo, da se to nam ne more zgoditi.
MM
IZIGRANI VOLILCI
Z novo razporeditvijo političnega prostora v Sloveniji, ki je nastala z združitvijo desno sredinskih strank, v tako imenovano koalicijo Slovenija in prevzemom oblasti, so se tudi na občinski ravni spremenile pozicije politične moči in odločanja. Zagotavljanje in obljube, da se strankarski interesi podredijo interesom občine v korist in dobrobit vseh občanov, so le še predvolilne obljube in prazne farse.
00 LDS Moravče ugotavlja, da svetniki v Občinskem svetu iz opozicijskih strank, nimajo nikakršnega vpliva in moči pri sprejemanju odločitev. Koordinacija predstavnikov koalicije deluje kot utečen stroj, brez bojazni, da njihovi predlogi ne dobijo podpore OS. Dokaz za to so številne slabe odločitve, ki razburjajo prebivalce občine.
Stališče 00 LDS je, da z združitvijo SLS, SKD in SDS v koalicijo Slovenija, nastopi vprašanje legitimnosti OS oziroma zlorabljanje zaupanja volilcev. Dejstvo je, da volilcem koalicija Slovenija ni bila ponujena kot možnost izbire med ostalimi političnimi opcijami. Torej je med volilci nepreverjena in brez njihove podpore. Za to so podatki o veliki podpori in simpatijah, ki naj bi jih imela omenjena koalicija med ljudmi brez vrednosti in nerealni. Volilci, pa bodo na jesenskih volitvah že znali preceniti, kdo je zanje pripravljen tudi dejansko kaj postoriti oz kdo jim drži figo v žepu.
M. C.
Srečanje članov ZLSD v Moravčah z gostom Miranom Potrčem
2. junija je bilo organizirano vsakoletno srečanje območne organizacije ZLSD in njihovih prijateljev. Povabljen je bil tudi poslanec v Državnem zboru Miran Potrč, ki seje povabilu prijazno odzval. Opisal je tudi sedanje politično stanje v Državnem zboru in odgovarjal na mnoga vprašanja, ki so jih zastavljali številni udeleženci. Povedal je tudi, da so poslanci po rezultatu glasovanja za novega mandatarja pod velikim pritiskom in da je zato normalno delo Državnega zbora oteženo. Miran Potrč in ZLSD trdijo, da je dr. Bajukova vlada politična in ne strokovna, ministre bi lahko označil za »politične jastrebe«, ki sta jim položaj in oblast bolj pomembna od blaginje državljanov. Miran Potrč je predlagal, da bi bile volitve v državnem zboru javne in bi se prenehali raznorazni zapleti, nejasnosti pri glasovanju. Kar zadeva ZLSD, ni nobenih dvomov o neenotnosti. Je mnenja, da bi bilo bolje, da bi ljudje sami na volitvah odločili o prihodnosti države, ne pa da otem odločajo notranji politični boji. Meseci, ki nas ločijo do rednih volitev ob morebitni izvolitvi dr. Bajukove vlade, tako ne bodo prinesli pričakovanih izboljšanj. Zato bodo pa jesenske volitve ključnega pomena. Naš cilj je zmaga levosredinske politike in oblikovanje nove vlade. Tudi Evropa ima dosedanjo koalicijo LDS + SLS za desnosredinsko. Predsednik območne organizacije Franci Gerbec pa je povedal, da so se na volitve (seveda na nivoju območne organizacije) že dobro pripravili, izbrani pa sta bili dve kandidatki, ki bosta kandidirali na volitvah. Srečanje je potekalo v prijetnem okolju Lovske koče v Moravčah, kjer smo se v prijetnem vzdušju in pogovoru še osvežili in okrepčali z dobrotami dveh znanih slovenskih kuharjev. Ko berete tole besedilo, je Bajukova vlada že izvoljena, zato nam bog pomagaj! Vidimo se na volitvah!
JANEZ CERAR
Moravske doline
5
40 letnica Termita
Ob surovinah-tudi domače znanje in tehnologija za
prihodnost....
40 let obstoja neke ustanove pomeni (ali pa tudi ne) relativno dolgo obdobje. Tako obdobje je za mnogimi generacijami ljudi, ki so kdaj delali v Termitu, podjetju specifične rudarske proizvodnje, v kateri pridobivajo kremenove peske in proizvajajo pomožna sredstva za livarsko industrijo. V tem obdobju -od skromnih začetkov pravzaprav izključno ročnega izkopa kremenovih peskov - do današnje razsežne. posodobljene proizvodnje, je bilo vloženih veliko investicijskih sredstev tako za uresničenje mnogih investicij, kot za tehnološki razvoj in raziskave v vseh mogočih smereh.
Vendarle je potrebno nekaj zgodovine.... Termit je bil ustanovljen 28. junija 1960 po združitvi dveh že prej delujočih tovarn v Ihanu in Domžalah. Ihanski Tobi (tovarna barv v Selu pri Ihanu) in domžalski Kremen, ki se je že od leta 1947 ukvarjal z izkopom, prevozom in prodajo kremenčevega peska, sta pomenila skupno delovno osnovo za novi Termit. Oba obrata bila pa sta po drugi svetovni vojni v sklopu Keramično - kemične industrije Kamnik.
Dovoljenje, da lahko postaneta skupen, enovit gospodarski subjekt, je bilo izdano na Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, listina pa nosi datum 26. junij 1960. S tem dnem je bila dosežena tudi formalna osamosvojitev in oblikovanje v podjetje za proizvodnjo varilnih in livarskih sredstev ter suhih barv...
Termit danes tudi še po štirih desetletjih deluje na moravški in ihanski lokaciji, uprava pa je že ves čas locirana v Domžalah. Množica prizadevanj delati kar najbolje... Ves ta čas, vsa ta štiri desetletja je potekalo intenzivno prizadevanje, da bi se z vsemi delovnimi funkcijami kar najbolj približali najbolj racionalnemu gospodarjenju, optimalnemu finančnemu poslovanju in čim boljšem poslovnemu uspehu. Na tej poti Termit ni nikoli pozabljal na svoje ljudi, na potrebe okolja in krajevne infrastrukture, odzival se je na najrazličnejše pozive organizacij in društev sodelovati v akcijah za obogatitev vsakršnega življenja predvsem Moravske doline. Seveda pa je bilo za dosego tega potrebno najprej doseči pogoje za čim boljše delo, nenehno je bilo treba izboljševati tehnologijo proizvodnega dela in skladiščenja, ob vsem pa nikoli zanemariti skrbi za prihodnost. Nenehna investicijska vlaganja Termit si je nenehno prizadeval za najrazličnejša investicijska vlaganja v objekte, tehnologijo, znanje, raziskave in razvoj. Tako je med pomembnejšimi treba omeniti nove proizvodne objekte v Peskokopih v Moravčah, kjer je bila vgrajena sodobna tehnološka oprema z zmogljivostjo 60 ton surovega kremenovega peska na uro, med leti 1978 in 1983 pa tudi vsi potrebni spremljajoči infrastrukturni in energetski objekti. Pomembne investicije so bile opravljene tudi v skladiščne zmogljivosti, v ihanskem llposu pa so bila vlaganja opravljena pretežno v razvoj in laboratorijsko opremo. Pravna podlagi raziskav kremenovih peskov je bil v letu 1998 odprt nov odkop kremenovega peska.... Kakšne so količine in kakšni so rezultati? Danes pomenijo količine proizvedenih peskov že zavidanja vreden tehnološki dosežek. V moravških Peskokopih proizvedejo letno 195.000 ton kremenovih peskov. Od tega je 40 000 ton suhih kremenovih peskov, 12 000 ton oplaščenih kremenovih peskov in 143 000 ton mokrih kremenovih peskov. Proizvodnja pomožnih livarskih sredstev znaša 4300 ton na leto, od tega 2300 ton magnezitnih mas, 1000 ton vodnega stekla ter 1500 ton ostalih pomožnih sredstev. Vsa ta
proizvodnja je namenjena za livarsko in železarsko industrijo. Zaradi vsega omenjenega pa spada Termit s prodajo kompletov teh izdelkov omenjenima industrijama med vodilne proizvajalce teh proizvodov v Sloveniji. Omeniti velja, da se približno petina proizvodnje znajde tudi v izvozu. K sreči se vnovič oblikuje tudi nekdanje jugoslovansko tržišče, ki spet skoraj v nekdanjih količinah potrebuje Termitove izdelke, saj dosegajo tudi že finančni obseg nekdanje realizacije s tega območja. To je dober poslovni dosežek, saj je mnogo nekdanjih tovarn, ki danes delajo manj, mnoge pa so proizvodnjo, ki potrebuje Termitove izdelke, v celoti ali deloma opustile. Prava usmeritev: Razmišljati o prihodnosti!
Ihan je tista zelo bistvena točka Termita, kjer potekajo intenzivna prizadevanja najti nove proizvode, domisliti si nadomestno Termitovo proizvodnjo za potrebe livarstva in železarstva. Močan raziskovalni team skuša Termitu utreti pot v prihodnje čase, zato je ena od najpomembnejših nalog poiskati nove izdelke, če v Termitu želijo najti nove kupce na Poljskem, Češkem, Madžarskem in drugod.
Ob vsem povedanem pa je treba poudariti še eno značilnost: Termit ves ta čas, tudi v razmerah, ki so bile za gospodarjenje vse prej kot prijazne, ni skušal urejati svojih perečih vprašanj na plečih in na račun svojih ljudi. Vesta čas je Termit deloval brez odpuščanja zaposlenih, število delavcev se je z 225 skrčilo na 170 le na naraven način, pretežno z upokojitvami. Kakorkoli že pogledamo: Usmeritve Termita, ki stopa v novo, peto desetletje svojega dela, so po besedah direktorja Petra Janežiča naravnane tako, da zagotavljajo prihodnost Termitu in ljudem v njem. Vse tehnološke, poslovne, kadrovske, ekološke in druge komponente dela, kije pred Termitom, želijo segati v tista področja, kjer se bodo kovali ljudem in okolju prijazni rezultati specifične rudarske proizvodnje. Take proizvodnje, ki v mnogih, za ljudi prijaznih oblikah, tudi vrača upanje, da so zaposleni v Termitu na dobri poti v prihodnost....
M.B.
6
Novice iz
Dobitnik občinskega priznanja
Ivan Korošec - še mnogo zdravih let
Rojen je bil pred več kot pol stoletja v vasici Negastrn kot kmečki otrok. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Moravčah, se je izučil za mizarja ter opravil mojstrski izpit iz te stroke. Ker njegova življenjska energija ni nikoli mirovala je 1962. leta prevzel mesto direktorja v mizarski delavnici v Moravčah. S pridnim delom je podjetje pričelo napredovati. Odkupili so zemljišče in razvaline farovške stale. Na tem zemljišču je pod njegovim vodstvom zrasla mizarska delavnica Moravče, v kateri so našli delo domačini, ki so imeli veselje do obdelave lesa. V začetku so imeli skromna orodja, na katerih so delali, nato pa so s spretno politiko " ne vse danes v usta " kupili stroje ter usposobili delavnico, ki je lahko sprejemala naročila od vsepovsod. Izdelovali so panje za čebele in s tem potrdili, da smo Kranjci pravi čebelarji. Na delovnem mestu direktorja je ostal celih 26 let, zato mu čestitamo! Čebelarjem je zvest še sedaj, saj je tudi novi čebelarski dom del njegovega dela.
Ker je Moravska dolina rabila sposobne in zagnane ljudi, seje Ivan vključil tudi v politično življenje, ne zato da bi postal občinski veljak, temveč zato, da bi pomagal svojemu kraju po najboljših močeh. Tako je postal občinski odbornik, nato pa je dva mandata opravljal neprofesionalno mesto predsednika Krajevne skupnosti Moravče. V tem obdobju se je marsikaj zgodilo v Moravčah.
Zgrajena je bila cesta Krtina - Moravče z asfaltno prevleko, za
katero je občina Domžale najela kredit in ga je Republika Slovenija čez leta vrnila. Istočasno pa se je asfaltirala cesta v Češnjice ter vas Češnjice, kar so si šteli v ponos, saj je bila to prva asfaltirana cesta v vas v občini Domžale, kar ni bil mačji kašelj.
Tudi na vodovode se ni pozabilo. V tem času je bilo zgrajenih več vodovodov in sicer: Vodice -Limbarska Gora, Negastrn, Drtija in Češnjice, Krašce, Dole,. Da bi uspehe lahko proslavili, so z veliko vnemo ustanovili pihalno godbo Moravče, ki še danes uspešno deluje. Pravi, da mu občinsko priznanje veliko pomeni posebno zato, ker smatra da je to tudi priznanje vsej njegovi ekipi, ki je z njim složno delovala, saj sam teh dosežkov ne bi moral doseči. Ker se je ravno v času najinega pogovora močno zabliskalo, sem na omari v čebelarski sobi opazil pet PANSKIH KONČNIC, ki so naju tiho opazovale z vrha omare ter primerjale čas izpred dvesto let, ko so bile narejene.
Za tvoje opravljeno delo smo ti vsi iskreno hvaležni, saj se v tvojem času ni delalo samo za denar. Ostani zdrav, ti kličemo in ne boj se čebeljega pika.
FRANC RAVNIKAR
V čigavem interesu in za koga
Letošnje razgibano spomladansko dogajanje v občini, čigar glavni akterji so bili občinski svetniki, seveda skupaj z g. županom in namestnikoma, je kar dodobra zaposlilo občane, skoraj bolj kot spomladanska opravila na poljih.
Najprej so malo godrnjali, ko je g. župan v prvi letošnji številki Moravških novic opozarjal, da bo morala občina večino sredstev letošnjega proračuna nameniti za izgradnjo prizidka k osnovni šoli in pa za razširitev vrtca, gradnjo in obnovo cest, pa naj bi zato malo upočasnili. Veliko bolj pa so se začudili, ko so izvedeli, da je Občinski svet na predlog g. župana in vodilnih podjetja Termit, skoraj soglasno potrdil nakup delnic omenjenega podjetja. Tako je občina postala 30% lastnik »bisera« moravške industrije, njegova velika produktivnost je dobro vidna iz višjih izletniških točk. Dobri poslovni rezultati Termita, naj bi svetnike prepričali o odločitvi, pa tudi finančna konstrukcija v vrednosti 120milionov SIT je bila narejena tako ugodno, da bi bila menda velika škoda za občino, če se ne bi odločili za to. Končno gre tudi za zaposlene iz naše občine, občina pa naj bi imela s 30% deležem kar dobršen vpliv na poslovno politiko v Termitu. Ni kaj, "biznis" je pač "biznis". Če je bila naložba dobra oz. zgrešena bomo še videli, sicer pa je bila to »kolektivna« odločitev Občinskega sveta, katerega odgovornost preneha s prenehanjem mandata. Užaljena je le tista večina občanov, ki ni zaposlena v Termitu in zato niso priviligiranci.
Ponovno se je med občani pojavilo nezadovoljstvo v mesecu juniju, ko je komisija za sprejem otrok v vrtec obveščala starše o sprejemu njihovih otrok v vrtec. Vendar ne zato, ker komisija
ne bi opravila svojega dela pošteno in korektno, temveč zaradi dejstva da je bilo od skupaj 55 čakajočih otrok sprejetih le 7, kajti večjega števila sprejema otrok, kapaciteta vrtca ne dopušča. Nekateri starši so bili opravičeno ogorčeni, saj so že tretje leto zapored prejeli sklep o zavrnitvi sprejema njihovih otrok v vrtec. Omenjeni problem je pereč že nekaj let, nerazumljivo pa je, da ga občina rešuje tako počasi in z neodgovornim odnosom. Dejstvo namreč je, da starši, ki živijo v občini Moravče, nimajo nikakršne možnosti vključiti svoje otroke v otroško varstvo občine Domžale. Zato je tudi upravičeno vprašanje, ali ne bi bilo smotrneje in v večjo korist občanov, finančna sredstva nameniti za reševanje omenjenih težav, kot pa v nakup delnic?
Zadnjih dogodkov glede postavitve protihrupne ograje ne bom komentiral, saj je bilo glede tega že kar nekaj napisanega, pričakuje pa se tudi kar nekaj polemik. Smo vsaj po nečem poznani v širšem slovenskem prostoru. Namen tega komentarja ni bil le kritizirati delo in odločitve Občinskega sveta in g. župana.
Omenjene so le nekatere, pomembne odločitve in problemi, na katere pa smo občani zelo občutljivi. Občutljivi pa smo zato, ker se velikokrat obljublja in prijazno nasmiha, nato pa se stvari obrnejo v čisto drugo smer. In tudi zato, ker je zaupanje občanov v občino kot lokalno skupnost zbledelo in so občani v marsičem razočarani. Posebno še, ker so bile volilne obljube tako omamne in sladke, razočaranje pa tako grenko. Na koncu je kar pravšnje vprašanje, v čigavem interesu in za koga?
M. C.
Moravske doline
7
Pogovor z gasilcem Francem Kosom
Pred 100 leti je bilo formalno ustanovljeno PGD Moravče. Formalno zato, ker je požarna obramba pred tem že skoraj tri desetletja organizirano gasila požare na Moravškem. PGD Moravče se pripravlja na veliki jubilej in tudi naš pogovor z enim od najbolj aktivnih najstarejših članov društva, Francem Kosom, sodi v okvir tega jubileja.
Član PGD Moravče ste postali že januarja 1947. Takratni in sedanji pogoji delovanja društva se najbrž težko primerjajo?
Gasilec sem postal takoj po prihodu iz služenja 3-letnega vojaškega roka. V tistih letih po vojni je med gasilske vrste pristopilo veliko mladih, ki so se vrnili iz vojne ali služenja vojaškega roka. Zagnanosti smo imeli veliko, razmere pa so bile povsem drugačne. Spomnim se, da smo se pozimi sestajali kar v krojaški delavnici pri Jančigaju, ker je bilo v garaži starega gasilskega doma premrzlo. Danes je gasilstvo zakoreninjeno pri ljudeh, skoraj v vsaki hiši je gasilec, takrat ni bilo tako. Nekateri so nas podpirali, drugi pa so gledali bolj od strani. Čeprav tudi danes ni dovolj denarja za gasilstvo, pa je ta vendar zagotovljen vsako leto. V tistih časih je bilo vse odvisno od posameznih akcij zbiranja sredstev pri ljudeh in na občini. V društvu ste opravljali tudi pomembne funkcije. Ja, od leta 1956 pa vse do 1972.16 let sem bil tajnik društva, nato pa do leta 1992 član upravnega odbora in vmes nekaj časa podpredsednik društva. V letih 1955- 1959smoimelivMoravčahtudisvojogasilsko zvezo, tako kot jo imamo sedaj. Bil sem tajnik te zveze do njenega razpusta, nato pa tudi član upravnega odbora GZ Domžale. Predsednik gasilske zveze Moravče je bil Franc Lavrač, ki je bil več let tudi poveljnik moravškega gasilskega sektorja. Ko sem bil tajnik, mi je zelo prav prišel pisalni stroj v službi v Slovenijalesu v Radomljah. Predsednik Lavrač mi je povedal, katere prošnje in dopise moram napisati in jih poslati naprej, jaz pa sem izkoristil vsak prosti trenutek v službi in seveda pisalni stroj.
Naselja okrog Moravč so raztresena. Potrebno je bilo ogromno napora, da ste se z opremo čim hitreje zbrali na mestu požara
Janez Lavrač, Ciril Bizilj in Ludvik Slibar so bili predvsem zadolženi, da so s konjsko vprego čim hitreje pripeljali gasilno opremo na kraj požara. Mislim, da smo že okoli leta 1950 dobili prvo motorno brizgalno. Kasneje je včasih priskočil na pomoč Lojze Peterka, ki je vozil star rešilni avtomobil. Brizgalno smo naložili kar v rešilca, in če se ta ni pokvaril, je bila brizgalna hitro na kraju požara. S svojim avtom nam je pomagala tudi Kmetijska zadruga Moravče. Ja, to so bili lepi in tudi težki časi. Tudi kasneje, ko smo že imeli svoj kombi, smo velikokrat zaradi slabih poti nesli brizgalno na kraj požara. Spomnim se požara pri Šturnku v Štorovjah. Gorelo je gospodarsko poslopje, ki se je držalo stanovanjskega dela. S tomosovo brizgalno smo tekli na vso moč in na srečo obvarovali del hiše. In kdaj ste dobili prvi gasilski avtomobil?
Ja, tega ne bom nikoli pozabil. Za nas je bil to praznik. Bilo je 8. decembra 1968. leta. Dobili smo za tiste čase dober avto - IMV kombi. Ta nam je zelo pripomogel pri hitrejšem gašenju požarov, in ne samo to, z njim smo prepeljali tudi veliko gradbenega materiala za gradnjo novega gasilskega doma. Naj povem, da smo vsi gasilci opravili ogromno prostovoljnega dela pri gradnji našega doma. Pomagali pa so tudi drugi ljudje, z lesom, denarjem in delom, pa tudi Termit nam je veliko pomagal. Od gasilcev se moram posebej spomniti na pokojna Franca Lavrača in Miha Šlibarja, dolgoletnega predsednika in gospodarja društva, ki sta si zelo prizadevala pri gradnji novega gasilskega doma. Slovesno smo ga prevzeli 1975 ob 75. letnici društva.
Gasilske veselice so sicer veseli dogodki še danes, pa vendar so bile včasih celo zelo pomembni dogodki v kraju. Ste sodelovali pri njihovem organiziranju?
Vedno. Najprej so bile kar pod Martinkovim napuščem, kasneje pa pri gasilskem domu. Veste, na veselicah so delale tudi žene gasilcev. Ne
bom pozabil gasilke veselice leta 1967. Nastal je tak pretep, da so polomljene mize in stoli še drugi dan ležali po Moravčah. Ampak ni šlo za kakšno sovraštvo, včasih veselice brez pretepa pač ni bilo, sloje za to, kdo je bolj "korajžen", ali Gorjanci ali Dobravci. Bile pa so te veselice zelo pomemben vir dohodka. Vidite, tudi to se spreminja, saj gasilci kmalu ne bomo več smeli sami prirejati veselic.
Gotovo ste sodelovali tudi na tekmovanjih?
Mislim, da na večini tekmovanj. Ja, za tekmovanja smo se zelo
pridno pripravljali. Imeli smo veliko suhih in tudi mokrih vaj, ne le pred
tekmovanji. Izvedli smo tudi do 15 vaj na leto. Disciplina je bila kar na
visoki ravni in tudi uspešni smo bili. Spomnim se občinskega
tekmovanja v Lukovici okoli leta 1965, ko smo dosegli odlično prvo
mesto, čeprav smo se tja pripeljali še s konjsko vprego. Bili smo res
srečni. Še vedno pa tekmujem kot gasilec - veteran. Tekmovali smo
že v več krajih po Sloveniji in dosegli lepe rezultate.
Hvala vam za pogovor. Ob praznovanju 100. obletnice PGD
Moravče se imejte lepo.
Te proslave se pa zelo veselim. Ponosen sem na to, da sem član PGD Moravče, ki praznuje 100 let obstoja. Še posebno sem vesel novega sodobnega gasilskega avtomobila, prav tako kot sem bil vesel prvega kombija pred več kot 30 leti
Na koncu smo pogledali še v matično knjigo PGD Moravče. Gasilec I. stopnje Franc Kos je prejel značko za dolgoletno delo - za 50 let aktivnega dela v PGD Moravče, priznanji gasilske zveze I. in II. stopnje in gasilsko odlikovanje III. stopnje.
B. BRVAR, M. ŠLIBAR
Peški pionirji - gasilci so uspešno zastopali GZ Moravče na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju
27. maja je bilo v Kočevju državno mladinsko gasilsko tekmovanje, na katerem je iz GZ Moravče nastopila tudi desetina pionirjev iz PGD Peče. Tekmovanja bi se morala udeležiti tudi desetina pionirk iz PGD Peče, ki je zelo dobro nastopila na regijskem tekmovanju, vendarzaradi napake prireditelja regijskega tekmovanja rezultatov niso upoštevali.
Pionirji so dosegli 13. mesto med 40 nastopajočimi ekipami, kar je zelo lep uspeh. To je bil tudi najboljši rezultat od vseh ekip iz bivše GZ Domžale. Peški pionirji so obe vaji, vajo z vedrovko in štafeto, izvedli brez napak. Na koncu so odločale le izredno majhne razlike pri doseženih časih. Pionirji in mentor so prejeli srebrne tekmovalne značke.
Pionirje in tudi pionirke, ki jim je društvo omogočilo ogled tekmovanja, so potovali z najetim avtobusom, spremljali pa so jih poleg mentorja, Antona Stenkota, še predsednik in poveljnik PGD Peče ter dva člana društva.
Organizacija tekmovanja je bila odlična. Kočevje je ta dan res posvetilo gasilstvu. Na tribuni kočevskega športnega parka, kjer je potekalo tekmovanje, se je zbralo veliko domačinov. Zelo dobro je bilo poskrbljeno za varnost, kočevski prodajalci pa so se trudili, da
8
Novice iz
Udeležba D P M Moravče na kmečkih običajev na Bledu
V času od 14. do 19. maja je na Bledu poteka/ 32. kongres ICAR (zasedanje Mednarodnega komiteja za kontrolo produktivnosti) in INTERBULL Ob tej priložnosti je bil 14. maja organiziran kmečki praznik na Bledu. Kot zaključek tega praznika, je po ulicah Bleda potekala tudipovorka kmečkih del in običajev. Le-te smo se udeležili tudi člani Društva podeželske mladine Moravče.
Na Bledu smo želeli predstaviti, kako so si naši kmetje v preteklosti služili dodatni kruh s prevažanjem kremenčevega peska z vozovi (včasih so sicer vozove vlekli konji). Za drug voz pa smo izbrali bolj družaben del kmečkega življenja, in sicer žganjekuho. Že teden pred odhodom na Bled so se začele priprave. V nedeljo pa je bilo potrebno vse potrebne rekvizite za ureditev kar dveh vozov in tudi traktor pripeljati na Bled. Seveda ni šlo drugače kot s tovornjakom. Zaradi nedeljske zapore ceste za tovornjake, so nekateri naši člani na Bled odšli že ob štirih zjutraj. Ti člani so voz tudi dodobra pripravili in uredili za popoldansko povorko. Ostali pa smo prišli na Bled šele popoldan in vozova res dokončno pripravili in okrasili (drugi traktor so nam posodili člani DPM Gorje). Nismo pa uredili samo vozova, temveč smo se tudi mi morali obleči primerno za povorko, se pravi tako kot naši kmetje pred leti. Začetek povorke je bil pri Ledeni dvorani, tik ob jezeru. Povorke seje udeležilo več kot petdeset vozov iz raznih društev in krajev iz vseh koncev Slovenije. Zaradi vročine kot v času, ko so res tako izkopavali kremenčev pesek, je bilo tudi našim delavcem na vozu izredno vroče. Na enem vozu smo imeli veliko kremenčevega peska, orodje in nekaj slikovnega gradiva. Na drugem vozu, pa smo tudi v resnici kuhali žganje in s harmoniko malce popestrili vzdušje. Množico ljudi pa smo postregli s pravim domačim žganjem in kruhom iz krušne peči, kar jim je bilo zelo všeč. Na Bled se je odpravilo kar 22 naših članov ter voznik tovornjaka in lastnik zelo starega, a še dobro delujočega traktorja, ki nas je varno popeljal po ulicah Bleda. Nismo pa pozabili povedati, od kod prihajamo. To smo poudarili še z zastavama naše občine na vsakem vozu.
Po končani povorki po ulicah Bleda se je v Ledeni dvorani začel družabni večer. Gostitelji so nas lepo in dobro postregli, za zabavo pa je poskrbel ansambel Nagelj. Te povorke smo se udeležili z veseljem in v želji po novih poznanstvih. Želeli pa smo predstaviti Moravče in naše značilnosti tudi drugim iz Slovenije in tujine.
NINAJEMEC
Spodnja Tomičeva jama, Sp. Javoršica
Heliosov sklad bo finančno podprl čiščenje vhodnega brezna Sp. Tomičeve jame. Na veliko žalost jamarjev pa ta jama ni osamljen primer nevestnega ravnanja z nevarnimi odpadki na tem vodovarstvenem območju.
Že leta 1998 smo domžalski jamarji in društvo Natura s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje voda in Občine Moravče očistili Mrtnačevo brezno. Iz brezna smo s pomčjo električnega vitla dvignili 10 m3 nevarnih odpadkov, ki lahko močno onesnažijo pitno vodo. Ob pregledu Mrtnačevega brezna marca letos pa smo zopet naleteli na nevarne odpadke, ki smo jih odstranili. Če odmislimo vse ekološke in finančne posledice nevestnega ravnanja posameznikov, bi rad opozoril, da imajo jame in brezna zelo slabo samočistilno moč. Tako kadavri (trupla živali) v jamah gnijejo zelo počasi, odvržen strup pa pride v vaški vodovod šele ob prvi poplavi. Izredna gostota jamskih vhodov na tem področju, sprehajalcu daje vtis, da se vse konča po dvanajstih metrih. Jamarji in domačini, ki jih to zanima, vemo, da temu ni tako. V Majčevem breznu smo 153 m globoko, skupni splet rovov pa je daljši od 850 m. Povsod nas spremlja tekoča voda, v spodnjem rovu Majčevega brezna najdemo strugo podzemnega potoka. Letos septembra bomo očistili SpodnjoTomičevo jamo, ki je biser moravškega krasa in so jo jamarji raziskali med prvimi na tem področju. Hidrološko je zelo zanimiva, saj ob poplavah voda zalije spodnje dele jame. Jamarji bi radi raziskovali nekoristni svet podzemlja in z znanjem in spoznanjem o jamah koristili občanom Občine Moravče. Pomagajte nam, da bodo jame, ki jih očistimo, ostale čiste. Vse, ki vas zanima jamarstvo, vabimo na društvena srečanja, ki so vsak četrtek na Jamarskem domu na Gorjuši.
A. STRAŽAR
udeleženci ne bili žejni in lačni. Pionirjem so razdelili tudi razglednice iz Kočevja in okolice. Naši tekmovalci so na njih poslali pozdrave GZ Moravče in županu Občine Moravče, g. Matjažu Kočarju, in se občini tudi zahvalili za pomoč pri pokrivanju stroškov udeležbe. Dneva, ki so ga zaznamovali dobri tekmovalni rezultati, odlična organizacija tekmovanja, lepo vreme, prijetna vožnja, kosilo v gostilni Jap in srečen prihod domov, mladi gasilci iz PGD Peče ne bodo pozabili.
B.BRVAR
Moravske doline
9
Z blatenjem se medalji ne more vzeti žlahtnosti
Po branju županovega članka Medalja ima dve plati si moram ponovno vzeti nekaj časa, da osvetlim našo plat medalje, ki jo je g. župan zaradi očitnega nepoznavanja dejstev zelo očrnil, saj je navedel cel kup neresničnih podatkov. G. župan, očitno ste nasedli govoricam, ne da bi se prej prepričali o resnici, oz. ste verjeli tisto, kar ste hoteli verjeti.
Naša želja ni bila dobiti od občine 500.000,00 SIT, temveč so vam samo predstavili, koliko znašajo osnovni stroški. Želeli pa smo, da bi pokrili stroške za nageljne (300.000,00 SIT), zadovoljni pa bi bili tudi s polovico tega zneska, če bi se bili pripravljeni pogajati. Tu je šlo predvsem za priznanje prireditvi in ne toliko za cesto. Res je, da bi mi naš del zaslužka porabili za asfaltiranje ceste, toda pri prireditvi sodeluje še eno društvo, ki mu prav tako pripada polovico sredstev, ki jih prispevajo občine, imajo pa drugačne interese, kako porabiti denar, kot mi. Interes krajanov Limbarske Gore je tudi, da asfaltira tisti del ceste, kjer se dela največja škoda, vi pa se žal ne strinjate s tem.
Idejo o prireditvi je res dal g. Marjan Štrukelj, česar se dobro zavedamo in smo to tudi lepo omenili v naši zloženki, če ste jo hoteli prebrati. 1. prireditev je ŠD Krašnja pripravilo skupaj z gostilno Urankar, šele naslednje leto sta sodelovali ostali dve društvi, mi pa smo se jim pridružili takoj po ustanovitvi. Organizacijski odbor je postavil določena pravila, ki bi jih morali vsi spoštovati. In prav zaradi kršenja teh pravil s strani društva tabornikov RMD sodelovanje z njimi ni bilo več mogoče, nikakor pa ne zaradi velikih zaslužkov. ŠD Krašnja je solidarnostno odstopilo, čeprav so bili najprej pripravljeni še sodelovati, pa so si kasneje premislili, verjetno zaradi dane besede tabornikom. Podrobnosti o tem ne bom navajala, lahko pa vsak, ki ga to zanima, dobi informacije na sedežu društva, kjer so na vpogled vsi dokazi. Ta solidarnosten odstop tudi sami omenjate, na koncu pa trdite ravno nasprotno od prejšnje trditve in nas obtožujete, da smo jih nagnali. Nikogar nismo nagnali! Z g. Štrukljem imamo razčiščene odnose, še vedno obiskuje našo prireditev in je vedno dobrodošel, da s svojim društvom sodeluje. Zamera pri vas pa je nastala, ker je šlo ravno za tabornike. Če bi se to zgodilo kakšnemu drugemu društvu, si ne bi nihče belil las. Sami ste takrat na pogovorih ponudili, da poskrbite za pokritje vseh stroškov, če se tabornike sprejme nazaj. Ker se to ni zgodilo, ste odrekli pomoč. Omenjate grožnje o fizičnem obračunu. Povsod se najdejo
posamezniki, ki jim kdaj zavre kri in izrečejo nepremišljeno besedo, posebno, če se jim godi krivica. Take stvari se dogajajo vsem na vodilnih položajih in to ste vzeli v zakup, ko ste sprejeli mesto župana. Zaradi tega nikakor ne bi smeli izolirati celotnega kraja. Vendar pa naj vas opomnim, da ste že bili nekajkrat na Limbarski Gori (otvoritev ceste proti Vodicam, predstavitev projekta CRPOV, otvoritev vodovoda Hrastnik), pa vam nihče ni skrivil lasu. Menda ne mislite, da bi vam kdo kaj storil na tako veliki prireditvi. Izgovarjati se na to, je naravnost smešno. Navsezadnje bi se pa ravno tam, kjer nastajajo problemi in težave, morali najbolj potruditi, da bi jih rešili. Če je morje mimo, je vsakemu lahko krmariti, več napora in sposobnosti pa je potrebno ob viharjih. Vendar se je tudi z valovi potrebno spopasti. Za lep zgled lahko navedem papeža. On obiskuje vse dežele, tudi tiste, kjer mu nasprotujejo in kjer divjajo vojne. Ravno tam se najbolj trudi oznanjati vero in mir. Ničesar se ne ustraši, tudi atentat ga ne ustavi. Glede spornega odseka ceste je očitno, da ste na strani lastnika zemljišča, saj ste podpirali varianto trase, ki jo je on predlagal, za katero pa vsi vemo, da je skrajno neprimerna. Brez problema ste mu dali soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja, čeprav ste vedeli, da so tu še nerešene zadeve, ki bi jih bilo treba urediti.
Očitate nam, da smo izključili vse člane iz Hrastnika. To je očitna laž. Nikogar še nismo izključili, vendar pa bomo po statutu to prisiljeni storiti zaradi nesodelovanja, neplačane članarine in namernega škodovanja društvu. Dokaj vaščanov, pa tudi nekaj posameznikov iz Limbarske Gore, je že vseskozi mnenja, naj se kar drugi trudijo, sami bodo samo uživali sadove njihovega dela, saj jim nihče ne more preprečiti, da se ne bi vozili po cesti.
Ostali pa so jasno pokazali, da so pripravljeni sodelovati samo do takrat, ko bo cesta asfaltirana do Hrastnika, za druge pa nato ne bodo delali. Ker je to že skoraj realizirano ( za tistih nekaj metrov po ravnini bo tako poskrbela občina), je nekaj članov že samih odstopilo, drugi pa z ignoriranjem uresničujejo svoj namen. Tu gre torej za njihovo sebičnost, za katero pač ni krivo društvo. Kljub temu pa se ni bati, da bi ostal samo en član v društvu (razen v primeru višje sile), saj je veliko naših članov tudi iz doline in celo iz drugih občin se nam pridružujejo, ker očitno radi delajo z nami in nam pomagajo.
Vseskozi tudi uspešno sodelujemo z društvom SK Termit, ki je naš enakovreden partner, čeprav jih sploh ne omenjate, kot da jih ni. Prav tako smo vedno pripravljeni na sodelovanje drugih društev s poštenimi nameni, toda dejstvo je, da ni interesa. Vaša izjava, da hočemo vse nagnati z našega dvorišča, torej ne drži.
Omenjate visoke zaslužke. Zaslužki so temu primerni, kolikor dela je vloženega. Verjetno ne veste kaj dosti o tem, da se že mesece prej začnejo priprave in da je potrebno ogromno ur in truda za pridobivanje sponzorjev in donatorjev. Kolikor je kdo vložil truda, toliko lahko pričakuje, ne glede na to, koliko je prirediteljev. Veliko pa je odvisno tudi od tega, v kakšen namen se porabi zaslužek in za našega imajo ljudje veliko razumevanja, zato nam tudi v tako veliki meri pomagajo. Veseli in ponosni bi bili lahko, da se sami trudimo pridobiti sredstva za napredek kraja in tako razbremenimo občinski proračun, ne pa da nam to očitate. Lahko trdim, da toliko lastnih sredstev za ureditev cest kot smo jih mi, ni prispeval noben kraj v občini. Še vedno pa je naš glavni cilj, da prireditev uspe in da so udeleženci zadovoljni, šele nato se pogovarjamo o zaslužkih.
Komentar:
Pogledi na navedeno problematiko so očitno različni. Prebivalci Hrastnika se z vašimi trditvami ne strinjajo. Da so upravičeno nezadovoljni se je pokazalo v trenutku, ko so želeli koristiti del svojih sredstev pridobljenih na prireditvi Po nagelj na Limbarsko goro. Denar so želeli uporabiti za izgradnjo vodovoda v Hrastniku. Žal pa teh sredstev niso mogli dobiti. Za zaključek le toliko. V kolikor si res želite, da bi prireditev Po nagelj na Limbarsko goro postala osrednja občinska prireditev, vam predlagam, da se obrnete na Odbor za turizem pri občini Moravče. Prepričan sem, da bi v tem okviru prireditev to tudi postala. Na potezi ste torej vi, člani vašega društva. Z zanimanjem bom spremljal vašo odločitev.
MATJAŽ KOČAR, ŽUPAN
10
Novice iz
7'
Pozivate nas k opravičilu. Za g. Štruklja sem že omenila, da imamo z njim urejene odnose. Ne vem pa, zakaj bi se morali vam opravičevati. Mogoče zato, ker ste sprejeli funkcijo župana in si s tem naložili težje delo, kot ste pričakovali. Kvečjemu bi se vi morali opravičiti nam za vse neresnične izjave, ki jih širite v javnosti. Kljub vsemu pa imate v nekaterih stvareh le prav. Predvsem drži, da sovraštvo in prepiri ne vodijo nikamor. To velja za obe strani, ker morata biti za prepir dva. Vedite, da ljudje ne odobravajo vašega odklonilnega odnosa do prireditve in do našega društva, oz. kraja in to bi lahko letos popravili. Tudi mi smo vam pošteno ponudili roko v pomoč, pa je niste sprejeli.
Mislim, da bi bil že čas, da bi nas nehali imeti za hribovske butce. Hribovci smo res, nismo pa butasti. To smo že velikokrat dokazali, ne samo z uspešnimi prireditvami, temveč tudi z ohranjanjem življenja na podeželju kljub mnogim težavam in nasprotovanjem. To pa nam je uspelo z ljubeznijo do zemlje, pridnostjo, vztrajnostjo in tudi s pametjo. Z dejansko pomočjo in razumevanjem s strani občine in ne samo s polnimi usti lepih besed, pa bi lahko dosegli še več in upam, da boste tudi vi razmislili in ravnali drugače.
Za Društvo krajanov Limbarska gora:
F. TOMAN
Mnogi menijo, da smo pranju umazanega perila namenili že preveč prostora v občinskem časopisu. Prosim, da se Društvo krajanov Limbarske gore in gospod župan začnejo pogovarjati in ne le dopisovati preko časopisa, kjer nam že tako vedno zmanjkuje prostora za prijetnejše novice.
UREDNICA M. N.
Kres je zagorel v čast samostojni Slo ve nI ji
Na dan rojstva Janeza Krstnika, 24. junija, je Občinski odbor SKD Moravče zvečer pripravil kresovanje na Limbarski gori. Najprej je bila v cerkvi sv. Valentina maša za domovino, njene voditelje in državljane. Gospod župnik Viktor Primožič je v pridigi povdaril tudi to, kako je nekoč vse ljudstvo v času Karantanije izbiralo svojega kneza, ki je moral biti pravičen, varuh krščanske vere in vreden tega naziva. Po maši je na vrhu mogočne grmade iz lesa, ki je ostal po podiranju odra ob prenovljenem zvoniku, spregovoril dosedanji tajnik Lojze Štefan nekaj misli o ljubezni do domovine. Kres je mogočno zagorel, tako da so tudi moravški gasilci bili v nenehni pripravljenosti, da ognjeni zublji ne uničijo te naše lepe gore, cerkve in obnovljenega zvonika. Z gore pa je odmevala tudi pesem ponosa, da smo Slovenci, česar bi se morali vedno spominjati in veseliti, ne le ob dnevu državnosti.
MILKA NOVAK
OBČINA MORAVČE
RAZPISI
Na podlagi 16. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za stanovanjske kredite iz proračuna občine Moravče (Uradni vestnik občine Moravče št.03 /98, 5/99) objavljamo
RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL OBČINE MORAVČE
1. člen
Razpisana vsota posojila znaša 18.000.000,00 SIT.
Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko Banke Domžale d.d. BS NLB, s katero ima občina Moravče sklenjeno ustrezno pogodbo.
Doba vračanja posojila je 5 let, obrestna mera je TOM + 1%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Možnost vračanja kredita 10 let, pod pogojem, da občina subvencionira obrestno mero 5 let, nato pa se obračunavajo obresti po takrat veljavni obrestni meri banke za namenske stanovanjske kredite, znižani za 0,5 odstotne točke. Odobreni krediti se zavarujejo po bančnih pogojih (poroštvo, hipoteka, ...).
Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Kreditojemalci vračajo posojilo v skladu s pogodbo, ki jo podpišejo z banko.
2. člen
Posojila se dodeljujejo fizičnim osebam, državljanom
Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju občine Moravče, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje v občini Moravče z:
nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše,
gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše,
prenovo in revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše.
Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki poleg zgoraj naštetih kriterijev izpolnjujejo še naslednje pogoje:
da imajo gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana, oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard glede na število družinskih članov,
da imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše,
da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero posojilo prosijo,
da so sami oziroma njegovi soplačniki kreditno sposobni: kreditno sposobnost presoja banka, da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko vrednosti v površini med dosedanjim in novim stanovanjem in bodo ob odtujitvi neustreznega stanovanja celotno kupnino namenili za nakup oziroma gradnjo drugega ustreznega stanovanja.
Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali
Moravske doline
11
stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela s katerimi se:
poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 10 let)
izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi kot so: ostrešje, vse vrste izolacij, inštalacij, fasade, stavbno pohištvo (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 40 let).
3. člen
Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov:
1 član     44 m2,
2 člana    52 m2,
3 člani     63 m2,
4 člani     74 m2,
5 članov 85 m2,
6 članov 98 m2,
Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se prizna še 10m2.
Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč že prejete ugodne kredite od prejšnje občine Domžale, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada.
Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer:
- za nakup stanovanja 145.000,00 SIT/m2
- za individualno gradnjo 90.000,00 SIT/m2
za prenovo oz. revitalizacijo 60.000,00 SIT/m2
4. člen
Do posojila niso upravičeni občani:
lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu,
najemniki v stanovanju z možnostjo odkupa po Stanovanjskem zakonu,
občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od ožjih družinskih članov oz. sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivšega zakonca).
5. člen
Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev bodo: primernost in kvaliteta sedanjega stanovanja, premoženjsko stanje prosilca in njegove družine, socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine, namembnost posojila, način reševanja stanovanjske problematike in faza gradnje.
Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: mlade družine,
družina z večjim številom otrok, družine z manjšim številom zaposlenih, enostarševske družine, invalidi in družine z invalidnim članom, mladi zakonci,
prosilci z daljšim bivanjem v občini Moravče.
6. člen
Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci glede na namen porabe posojila k vlogi priložiti še: obrazec Vloga za posojilo,
potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije),
dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju),
overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2000 (v primeru nakupa), gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let (v primeru gradnje),
potrdilo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta (v primeru prenove ali revitalizacije), zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo, ki ni starejše od 6 mesecev, potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole,
potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v občini Moravče, kreditojemalci dostavijo potrdilo firme o zaposlitvi za nedoločen čas in kreditnih obremenitvah, dokazilo o enostarševski družini,
potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenih posojil za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu,
sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o invalidnosti prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana,
potrdilo Centra za socialno delo o motnjah v duševnem ali telesnem razvoju prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana.
7. člen
Občani, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, vložijo popolne vloge na obrazcu z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti, najkasneje do vključno 31. julija 2000, z oznako na kuverti »STANOVANJSKI KREDIT 2000«. Vloge lahko pošljejo po pošti na naslov OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, 1251 MORAVČE ali osebno oddajo v času uradnih ur v Oddelek za finance in računovodstvo.
Obrazec vloge za stanovanjsko posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite v Oddelku za finance in računovodstvo Občine Moravče (tel.: 731 - 044, ga. Urbanija).
Vloge, ki ne bodo prispele pravočasno, ne bodo upoštevane. V kolikor je vloga nepopolna, komisija pozove prosilca, da v roku 8 dni predloži manjkajočo dokumentacijo. Če pa tega ne stori in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena.
Poslane dokumentacije prosilcem ne bomo vračali.
8. člen
Po zaključku razpisa bo 5. članska komisija, ki jo imenuje župan, obravnavala popolne vloge in na podlagi izpolnjevanja pogojev iz razpisa in ogleda stanja na terenu v 30 dneh po zaključku razpisa obvestila prosilce o izidu razpisa.
Občina Moravče Matjaž Kočar, župan
12
Novice iz
Na podlagi 9. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Moravče (Uradni vestnik občine Moravče št. 6/96, 5/99 ) objavljamo
RAZPIS POSOJILA ZA UGODNO KREDITIRANJE PODJETNIŠTVA IN OBRTI TER OSTALEGA ZASEBNIŠTVA V OBČINI MORAVČE
1. člen
Razpisana vsota posojila znaša 27.000.000,00 SIT.
Minimalni znesek posojila naj ne bi bil nižji od 500.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko Banke Domžale, d.d., Domžale, BS NLB, s katero ima občina Moravče sklenjeno ustrezno pogodbo.
2. člen
Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih objektov, nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih objektov, nakup nove ali generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme, uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravljajo obremenjevanje okolja, pospeševanje turizma v občini.
3. člen
Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
odpirajo nova delovna mesta,
dajejo pozitivne ekonomske učinke,
uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen
delovni proces, ki je energetsko varčen,
dopolnjujejo proizvodnje programe ostalega gospodarstva
v občini,
so izvozno usmerjeni,
odpravljajo deficitarne storitvene dejavnosti v občini, so turistično in promocijsko usmerjeni.
4. člen
Posojilo se lahko dodeli: podjetjem v zasebni lasti,
samostojnim podjetnikom (obrtnikom) in ostalim zasebnikom,
občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz. drugega zasebnika.
Sedež ali podružnica samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika mora biti na območju občine Moravče.
5. člen
Doba vračanja posojila je 5 let, letna obrestna mera je TOM
+ 1 %. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko.
6. člen
Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila tega posojila ne izrabi.
7. člen
Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo do vključno 31. julija 2000 na
naslov: OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, Moravče z oznako »KREDIT ZA PODJETNIŠTVO 2000«. Obrazec vloge za posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Občine Moravče v času uradnih ur ali po tel.: 731 - 044 pri Marjanci Urbanija.
Prošnja mora obvezno vsebovati ime, priimek, naslov prosilca, davčno številko in matično številko podjetja oziroma zasebnika, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža investiranja, rok zaključitve investicije in predvideno število na novo zaposlenih delavcev.
8. člen
Prošnji za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija:
1. Dokazilo o registraciji:
fizične osebe: potrdilo o vpisu v register podjetnikov, obrtnikov ali drugih zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika oziroma drugega zasebnika,
pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register.
2. Odločbo za opravljanje dejavnosti, ki ga izda Upravna enota.
3. Dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, ki ne sme biti starejše od 1 meseca:
fizične osebe, samostojni podjetniki: bilanca stanja, uspeha, overjeno fotokopijo davčne napovedi za preteklo leto, zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti in potrdilo DURS-a o plačanih davkih, pravne osebe: bilanco stanja in uspeha za preteklo leto, BON 1,2,3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati in potrdilo DURS-a o plačanih davkih.
4. Dokazilo glede na namen posojila:
pri nakupu nove ali generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, ki ni starejši od 6 mesecev, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila,
pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, ki ni starejši od 6 mesecev, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila.
5. Dokazilo (fotokopija obrazca M1/2 - prijava delavcev v zavarovanju), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju.
9. člen
V kolikor je vloga nepopolna, komisija pozove prosilca, da v roku 8 dni predloži manjkajočo dokumentacijo. Če tega ne stori in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena
Poslane dokumentacije prosilcem ne bomo vračali.
10. člen
Prosilci bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po odločitvi.
Občina Moravče Matjaž Kočar, župan
Moravske doline
13
Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v Občini Moravče (Uradni vestnik občine Moravče št. 6/96) objavljamo
RAZPIS POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJ IN KMETIJSKIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI V OBČINI MORAVČE
1. člen
Razpisana vsota posojila znaša 16.250.000,00 SIT.
Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko Hranilno kreditne službe Domžale, s katero občina Moravče sklene ustrezno pogodbo.
2. člen
Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov na kmetiji,
b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetiji,
c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodnje objekte ali za dopolnilno dejavnost na kmetiji,
d) za nakup kmetijskih strojev in priključkov zanje,
e) za nakup plemenske živine visoke kakovosti,
f) za nakup kmetijskih zemljišč,
g) za ureditev trajnih nasadov.
3. člen
Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij, ki živijo na območju občine Moravče, če imajo status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno - razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba. Kraj investicije mora biti na območju občine Moravče.
4. člen
Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli, prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine ter kmetom, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir dohodka.
5. člen
Doba vračanja posojila znaša 5 let, obrestna mera znaša
TOM + 1 %. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene s HKS Domžale, ki nudi posojilojemalcu tudi možnost enoletnega moratorija pri odplačilu posojila. Posojilo se zavaruje pri zavarovalnici, s hipoteko ali s kreditno sposobnimi poroki.
6. člen
Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi posojila.
7. člen
Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo najkasneje do vključno 31. julija 2000 na naslov: OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, Moravče, z oznako »KREDIT ZA KMETIJSTVO 2000«. Obrazec vloge za posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Občine Moravče v času uradnih ur ali po telefonu 731
- 044 pri ga. Urbanija ali v Kmetijsko svetovalni službi pri Janezu Ocepku v času od 14. julija do 19. julija, (telefon.731
- 236).
8. člen
Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja
dokumentacija:
1. obrazec Vloga za posojilo,
2. posestni list za celotno posestvo, ki ne sme biti starejši od enega leta,
3. potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, ki ga izda DURS,
4. potrdilo o statusu kmeta,
5. usmeritveno razvojni program kmetije ali poslovni načrt ter mnenje kmetijske svetovalne službe,
6. gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvni del oz. uredbo za ureditev trajnih nasadov,
7. predračun za gradbena dela, nakup opreme ali strojev, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev,
8. overjeno kupoprodajno pogodbo za nakup kmetijskih ali gozdnih zemljišč,
9. za nakup plemenske živine: potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjava Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu in (pred)račun.
9.člen
Vlog, ki ne bodo prispele pravočasno, ne bomo upoštevali. V kolikor je vloga nepopolna, komisija pozove prosilca, da v roku 8 dni predloži manjkajočo dokumentacijo. Če pa tega ne stori in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena.
Poslane dokumentacije prosilcem ne bomo vračali.
10člen
Prosilci bodo o izidu razpisa obveščeni v 30. dneh po odločitvi.
Občina Moravče Matjaž Kočar, župan
OBVESTILO ZA KMETI J CE
Tudi v letošnjem letu so med drugim v občinskem proračunu Občine Moravče predvidena sredstva za:
1. ohranjanje staleža živine na gorsko - višinskih predelih,
2. regresiranje izdelave bal.
Zahtevek lahko vložite na Občini Moravče v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek od 8. do 10. ure in v sredo od 14.do 17. ure) najkasneje do 31. 8. oz. za izdelavo bal najkasneje do 1. 11. 2000.
Na občini in kmetijsko - svetovalni službi lahko dobite tudi zahtevke za uveljavljanje subvencij.
Potrebna dokumentacija: Pod 1.;
izpolnjena prijava za občinske subvencije za ohranjanje staleža živine na gorsko - višinskih predelih,
kopija obrazca A in B (vlaganje zahtevkov za državne subvencije za leto 2000).
Pod 2.:
izpolnjena vloga za regres za bale, račun o plačilu, iz katerega je razvidno število izdelanih bal, datum izdelave, ime in priimek naročnika in podpis izdelovalca.
J.O.
14
Novice iz
Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v Občini Moravče (Uradni vestnik občine Moravče št. 6/96) objavljamo
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SUBVENCIJE ZA SPODBUJANJE UREDITVE PAŠNIKOV NA OBMOČJU OBČINE MORAVČE
1, Predmet razpisa
1. Predmet razpisa je prijava za dodelitev subvencije za spodbujanje ureditve pašnikov iz sredstev proračuna Občine Moravče za leto 2000. Sredstva bodo dodeljena za usposabljanje novih pašnikov. Za pašnik, po tem razpisu, se šteje kmetijsko in del gozdnih zemljišč, kjer se izvaja nadzorovana paša živali.
2. Upravičenci, do sredstev po tem razpisu, so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, imajo stalno prebivališče in zemljišča na območju občine Moravče ter izpolnjujejo pogoje, določene s tem razpisom.
3. Sredstva za subvencije za obnovo in urejanje pašnikov bo Občina Moravče razdelila do višine sredstev določenih v letošnjem proračunu.
2. Kriteriji za dodelitev sredstev
1. Kriteriji za določitev višine subvencije so: 40 točk za eno-žično ograjo
50 točk za dvo-žično ograjo
60 točk za tri ali štiri-žično ograjo
60 točk za dvo-žično ograjo in trak za konje
2. Občina bo vrednost točke določila glede na razpoložljiva
sredstva in število vlog. 3. Pogoji za pašnike:
a. Najmanjša velikost pašnikov je 1 ha
b. Najmanjša obtežba pašnika je 0,7 GVŽ/ha, največja pa 2,5 GVŽ/ha
3. Vsebina zahtevka
1. Vse vloge morajo biti oddane na predpisanem obrazcu »Vloga za subvencije za spodbujanje ureditve pašnikov«
2. Vlagatelji morajo vlogi priložiti tudi: obrazec 2 »Izjava vlagatelja«
mapno kopijo parcel, na katerih je urejen pašnik (v merilu 1:2880)
račun za nakup materiala za ureditev pašnikov
4. Prijava na razpis
Vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami je treba dostaviti v zaprti kuverti najkasneje do vključno 31. 7. 2000 na Občino Moravče v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek od 8. do 10. ure in sreda od 14. do 17. ure), s pripisom »Za razpis - subvencije za spodbujanje ureditve pašnikov«, kjer lahko dobite tudi obrazec za oddajo vloge. Informacije v zvezi z razpisom in tudi obrazec dobite prav tako pri kmetijski svetovalni službi v Moravčah 14. in 19. julija od 7. do 10. ure (tel. 731 - 236).
5. Posebni pogoji razpisa
1. Vlagatelji bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po odločitvi.
2. Komisija bo izvedla terenski ogled urejenih pašnikov.
3. Po odobritvi vlog bodo z upravičenci sklenjene pogodbe o sofinanciranju.
Občina Moravče Matjaž Kočar, župan
Koncert moravških cerkvenih pevskih zborov
V cerkvi Marije Kraljice angelov na Drtijije bil 4. rožnika v svetem letu 2000 koncert cerkvenih pesmi. Cerkev letos obhaja leto milosti, veselja, odpuščanja, molitev, pomembnih prireditev in romanj. Ljudi vabi. da odkrijejo Kristusovo oznani/o. da bodo zmogli graditi civilizacijo ljubezni. Temu vabilu so se pridružili pevci in pevke župnijskih zborov župnije svetega Martina. S pesmijo so se predstavili otroški, mladinski, mešani in moški zbor. Vsebina njihovih pesmi je bila globoka in se je skladala z raznimi dogodki, ki se vrstijo v svetem letu in so pomembno sporočilo vsem ljudem dobre volje.
Mladinski pevski zbor vodi Elizabeta Kunavar. S pesmijo so dekleta spodbudila v nas razsežnosti kot so: darovanje, bratstvo, skupnost in ljubezen,... Če bomo v mladih razvijali in podpirali te vrednote, se ne bo treba bati ne za mladino ne za svet. Otroški pevski zbor nas je s svojo prisrčno sliko, pesmijo in glasbo spomnil na našega rojaka blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki nam naroča: »Sveta vera bodi vam luč!« Zbor vodita Barbara Fale in Jana Vehovec. Moški zbor nas je s pesmijo popeljal v skrivnost naše vere-evharistijo. Moški in mešani pevski zbor vodi Alojzij Štefan. Pesmi mešanega pevskega zbora so bile posvečene Devici Mariji, ki je vedno izbrala življenje. Naj ji pri tem zgledu sledimo! Zbore je na orglah spremljal Tomaž Pirnat, vezno besedo je pripravila in posredovala Ida Kušar.
Srečanje pritrkovalskih skupin
Na pobudo pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcevje na Brdu pri Lukovici potekalo srečanje pritrkovalskih skupin iz Ljubljane in okolice. Posebnost slovenske cerkve je tudi ta, da znamo s pomočjo pritrkovalcev iz zvonov izvabiti različne melodije, ki imajo tudi svoja imena. Z namenom, da pa bi svoje znanje in izkušnje še povečali organizirajo tečaje po vsej Sloveniji. Pri tem želijo pridobiti mlade, da ta enkraten, vendar ne lahek način zvonenja ne bi bil pozabljen.
DJD
Ob mladinski pesmi Vlij mi olja in ob Himni svetega leta se je oglasila pesem iz vseh grl - najmlajših, mladih in nekoliko zrelejših. S tem smo sklenili letošnji koncert s svetoletnim geslom »Kristus včeraj, Kristus danes, Kristus vedno«.. Vsi, ki smo preživeli nedeljsko popoldne ob petju, glasbi in izbrani besedi o svetem jubilejnem letu, smo čutili koncert kot eno izmed slovesnosti svetega leta. Vsem, ki ste nam pred koncertom in na koncertu vlivali pogum, iskrena hvala. Drugo leto se gotovo zopet srečamo na našem koncertu in upamo, da bo naše vabilo slišalo več ljudi.
IDA
Moravske doline
15
Letni koncert in Regijska revija Komornega zbora Limbar
Po dveh dobrodelnih koncertih v preteklih letih je Komorni zbor Limbar tudi letos priredi/svoj letni koncert. V soboto. 20. maja. sta se v Kulturnem domu v Moravčah poleg gostiteljev predstavi/i še flavtistka Jerica Pavli in Mila Živulovič. kije flavtistko spremljala na klavirju.
V uvodnem delu koncerta je Komorni zbor Limbar zapel naslednje pesmi: Uspavanka Kolvsanka (J. A. Malkievvicz), Ali meine Herzgedanken (J. Brahms), Poljske rože (V. Vodopivec), Protuletje (U. Vrabec), Deep river (prir. H. T. Burleigh), Zgodaj odhajajo (S. Vremšak), Free at last (prir. J. Hairston). Gostji pa sta občuteno in natančno izvajali skladbe: Sonatina (1. stavek). Sonata, Allemanda, Ciciliana (Michael Blavet), Suita vh-molu(J. S. Bach).
V sklepnem delu koncerta se je zbor predstavil z ljudskimi in narodnimi pesmimi v različnih slovenskih narečjih. Tako smo skorajda zaplesali ob Metliškem kolu ( prir. M. Tome), Kresna pesem in odličen solist Milan Kunavar sta nas vabila na veselo kresovanje (prir. M. Tome), rezijanska ljudska Čiči nana, Maričica (P. Merku) nam je razkrivala skrivnostno rezijansko narečje, koroška ljudska Dober večer (prir. U. Vrabec) nas je je popeljala v zibelko slovenstva, od tam smo se z Vipavsko ( E. Adamič) preselili na sončno Primorsko, nato pa smo se sprehodili še po Gornji Bistirci s pesmijo San se šetao (prir. A. Čopi). Program je z naravnim šarmom in z izbranimi besedami povezovala članica zbora Barbara Kunavar.
Nadebudni moravški ..ciciban" Blaž Slana in Goran Peršin, gost iz Komende, sta recitirala nekaj duhovitih pesmi slavnega Ježka. Tako so se gledalci nasmejali ob Mrtvaku, ki na hudomušen način izraža trpko resnico, da šele mrtvemu človeku izkazujemo
Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin.
Pred kratkim je Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -Območna izpostava Domažale pripravil območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin. Srečanja je je udeležila tudi otroška folklorna skupina TURISTIČNEGA DRUŠTVA MORAVČE.
Pod mentorstvom Katje in Milene so se predstavili s spletom otroških iger, pesmi in plesa z naslovom" Mama mi je rekva". Gledalci so z zanimanjem spremljali njihov nastop - tudi zato ker so med predstavitvijo izvedeli, da delujejo le pol leta. Aplavz v dvorani in dobra ocena žirije, ki je nastope spremljala sta potrdila, da so na pravi poti.
MILENA SMOLNIKAR
čast in mu poklanjamo velike kupe rož. Dokler je živ, se nihče ne spomni nanj, kaj šele, da bi mu kdo prinesel rožo. Tudi v pesmi o litru revež zaman išče učenjaka, ki bi naredil liter tako velik, da bi bil za pijančka ravno pravšnji.
Gledalci so z močnim aplavzom nagradili vse izvajalce, še posebej ob zaključku koncerta, zato je zbor, ki pod vodstvom Elizabete Kunavar prepeva že četrto leto, dodal še dve pesmi za slovo. Po štirih odličnih božičnih koncertih postaja tudi letni koncert del bogatega programa Komornega zbora Umbar. Tudi nestrokovnjaku ne more uiti čista ubranost glasov, občuteno izvajanje vsebinsko, jezikovno in ritmično zelo različnih pesmi. Veseli nas, da pretežni del programa sestavljajo znane in manj znane slovenske umetne in ljudske pesmi, saj na ta način spoznavamo bogastvo slovenske glasbe, jezika in kulture. Zbor pa v novih oblekah tudi na zunaj deluje kulturno in elegantno, tako da bodoče mamice lahko pod nežno zeleno tuniko, ki v lepi liniji pada čez temnozeleno obleko, skrivajo svoj zaklad. Moški del zbora jim odgovarja z zeleno eleganco temne obleke in svetle kravate. V petek, 16. junija, je zbor sodeloval še na Regijski reviji odraslih pevskih zborov Gorenjske v Radomljah in tako že drugič zastopal domžalsko območje. Nastopili so še naslednji zbori: Komorni zbor Vox carniolus KD Svoboda Tone Čufar z Jesenic, KD CPZ Ignacij Hladnik iz Tržiča, MPZ Mavrica iz Srednje vasi, MPZ Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, MPZTratarski zvon iz Škofje Loke in APZ France Prešeren iz Kranja. Kljub temu, da je Komorni zbor Limbar bil številčno najšibkejši, pa lahko za petje trdimo prav nasprotno. Njihove tri pesmi so zazvenele harmonično, čisto in ubrano, kar je pohvalil tudi uradni kritik revije Igor Švara. V sicer monotonem programu so se zbori predstavili drug drugemu, se med seboj ocenili in morda dobili nov zagon za naprej. To želimo tudi našemu zboru, ki se je v ne preveč močni konkurenci zelo dobro izkazal.
MILKA NOVAK
Dodatek k članku iz prejšnje številke z naslovom Gledališka predstava Dohodnina
V prispevku o gledališki predstavi Dohodnina je bil nenamerno izpuščen opis vloge davčnega inšpektorja. Zaradi izvrstne interpretacije te vloge si Boris Huber, sicer amaterski igralec, prav gotovo zasluži omembo in vso pohvalo. Odlično se je vživel v lik preračunljivo hladnega in do skrajnosti premetenega dacarja in s tem predstavi prinesel dodatno napetost in kvaliteto. Za napako se opravičujemo. Borisu in ostalim igralcem pa želimo prijetne počitnice in ponovno druženje jeseni.
JELKA LALIČ
16
Novice iz
Birma v Pečah
Priprave na sveto birmo v Pečah so se začele že prejšnje leto. Takrat se je 30 bodočih birmancev pričelo pripravljati na prejem tega zakramenta. Z učenjem, rednim prihajanjem k verouku ter udeležbo pri svetih mašah so naši birmanci (5. do 8. razred) utrjevali in širili svoje znanje ter poglabljali vero. V maju so se radi udeleževali šmarničnih pobožnosti. V petek, 26. maja, je župnijo obiskal škof, g. Alojz Uran. Srečal in spoznal seje z birmanci ter se prepričal o njihovem znanju. S širokim nasmehom, domiselno in toplo besedo je pomagal birmancem premagati začetno zadrego in tremo. S to sveto mašo se je pričela tudi devetdnevnica. Po bogoslužju pa se je g. škof srečal še z župnijskim pastoralnim svetom, gradbenim odborom ter pevci in mladino.
Do birme je ostal le še teden dni, a je bilo potrebno opraviti še veliko stvari: očistiti in okrasiti cerkev, splesti vence in postaviti mlaje ter opraviti še kup zaključnih del v novem župnišču. Želja vseh je namreč bila, da bi g. škof birmanski sprevod vodil že iz novega župnišča. Tako so mojstri in domači delavci v zadnjem tednu delali skoraj neprekinjeno. Seveda pa je bilo potrebno marsikaj postoriti tudi v svoji notranjosti. Z devetdnevnico in spovedjo smo pričakali nedeljo, 4. junija, ko je ob treh popoldan g. škof birmancem podelil zakrament svete birme. Bogoslužje je bilo ob somaševanju škofa in mnogih duhovnikov ter sodelovanju širšega župnijskega občestva in pevcev svečano in doživeto. Pri sami maši in celotnih pripravah je bilo posebej opazno zavzeto sodelovanje staršev. Številen obisk in pozitiven odziv k vsemu pa je potrdil, kako naš domači župnik, g. Janez Zaletel, z nevsiljivo in toplo besedo, z mehkobo in ne s strogostjo pridobiva vernike.
Naslednjo nedeljo, 11. junija, pa so bili vsi verniki po maši povabljeni na ogled notranjosti novega župnišča, kjer so jih domače gospodinje tudi pogostile. Res je bilo v zidavo novega župnišča vloženega veliko truda, skrbi in odrekanja, a že eno samo nedeljsko popoldne, ko smo se farani med seboj srečali, se pogovorili, je odgnalo temne misli. Pri vseh teh dogodkih se namreč zavedamo, da nam v sedanjem hitrem času prav pogovor, druženje in medsebojna in sosedska pomoč prinašajo največ zadovoljstva.
JELKA LALIČ
V_J
Zaključek nogometne sezi
Nogometna sezona 1999 - 2000 se je za NK Termit Moravče končala. Vodstvo kluba je ocenilo sezono kot uspešno, saj so bilizadanicilji v celoti izpolnjeni.
Vse ekipe, ki so se udeleževale tekmovanj, so v svojih kategorijah dosegle dobre rezultate.
Poudarek je bil na množični udeležbi mladih in tukaj so v celoti uspeli, saj seje nastopanja v preteklem prvenstvu udeleževalo v vseh kategorijah 137 uradno registriranih igralcev vseh starostnih skupin. Z dobrimi pogoji za delo in igranje rastejo tudi želje po še boljših rezultatih, ki so v veliki meri odvisni od strokovnega dela in kvalitetnih igralcev. V pretekli sezoni sov članski ekipi v veliki meri vplivale na rezultat poškodbe ključnih igralcev, zato bodo poskušali v svoje vrste pridobiti nove igralske moči, s katerimi bodo uspešno zapolnili morebitne izpade igralcev med sezono. V klubu ponovno vabijo v članske vrste igralce, ki so za klub igrali v mladinskih vrstah. Delo z najmlajšimi bo še naprej prednostna naloga, saj se jim bo posvečalo največ pozornosti.
Bojan za slovenski pokal v duatlonu
Meseca maja se je Bojan Kos v Ribnici udeležil državnega prvenstva v (sprintu) duatlonu (5 km teka, 20 km kolesarjenja, 3 km teka) za slovenski pokal. Zasedel je šesto mesto. 3. junija pa je na Brdu pri Kranju osvojil drugo mesto ( 8 km teka, 35 km kolesarjenja, 5 km teka).
/. 1999 Bojan na svetovnem prvenstvu v duatlonu v ZDA v družbi dveh članov avstralske reprezentance.
Slovenski pokal šteje pet tekem. Trenutno je Bojan na petem mestu, vendar pa to še ni dokončna uvrstitev, saj ga čaka 7. julija še ena preizkušnja na Kapeli pri Novem mestu. V Angliji bo v septembru evropsko prvenstvo, oktobra pa bo svetovno prvenstvo v Franciji. Bojan želi sodelovati na enem izmed teh prvenstev kot član državne reprezentance. V načrtu pa ima tudi ekipno tekmo za državno prvenstvo, ki bo septembra v Škofji Loki. Rad bi se udeležil tudi tekem na Hrvaškem in v Avstriji. Prva mesta v slovenskem pokalu navadno zasedejo profesionalni tekmovalci. Bojan tekmuje in trenira poleg svoje službe, zato si mora čas tudi primerno in varčno porazdeliti. S svojimi rezultati je zadovoljen, seveda pa upanje za izboljšanje uvrstitve za pot proti vrhu vedno obstaja. Podjetji Helios in Termit ter Občina Moravče Bojanu pomagajo krojiti športno pot po finančni plati, kar je zanj izredno vzpodbudno in vredno velike zahvale.
GORJUP
ne za NK Termit Moravče
Prihodnja tekmovalna sezona bo ena izmed bolj prijetnih, saj se bo del prvenstva začel odvijati na novem igrišču, saj je to največja želja nogometašev. Igrišče je v zadnji fazi izgradnje, potrebno pa bo še veliko dela in finančnih sredstev, da bo usposobljeno za igranje. Veliko pozornosti bo posvečeno tudi ureditvi okolice igrišča. Za ureditev parkirne ploščadi pred igriščem bo poskrbela občina. V klubu se zavedajo, da urejen izgled igrišča in okolice prispeva k lepši podobi kraja. Vse zastavljene cilje pa bo mogoče izpeljati tudi s podporo podjetnikov iz Moravske doline in bližnje okolice. Na prošnje za pomoč so se že sedaj prijazno odzivali in jim pomagali v različnih oblikah.
Za zaključek sezone je NK Termit Moravče odigral prijateljsko tekmo z ŠD Mlinše. Dobro sodelovanje med kluboma je stkalo nova prijateljstva, ki se odražajo v konkretnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj. Po tekmi pa je bil za zaključek sezone pri lovski koči piknik za vse igralce in prijatelje moravškega nogometa.
R. C.
Moravske doline
17
Rokovnjaški pohod
28. maja 2000smo se planinci iz društev po vsej Sloveniji že desetič odpravili po ROKOVNJAŠKI POTI. Z dobro voljo na obrazu, smo se že pred osmo uro zvečer zbrali na meji Štajerske in Kranjske - na Trojanah.
Na startu smo se prijavili in za pogum in moč dobili velik trojanski krof s slastno marmelado. Z malo zamude smo se dve minuti čez pol deveto zvečer ob sončnem zahodu odpravljali proti Borjam in naprej do Golčaja.
Za prvimi se je vlekla dolga kolona, saj je bilo udeležencev pohoda kar 350. Pa vendar se niso vsi odpravili na pot le zaradi velike nočne avanture, ampak tudi da bi se poveselili drug z drugim, spregovorili kakšno besedo in pričakali sončni vzhod. Ko smo prispeli na Golčaj, nas je objela skrivnostna in tiha noč. Odhiteli smo naprej, a smo še slišali blage odmeve naše »himne« ija, ija, ija ooo... Naš naslednji cilj je bila Limbarska gora. Tu smo prižgali prve svetilke in prelepo je bilo videti procesijo, ki se je odpravljala naprej proti Negastrnu, kjer nas je pričakala spremljevalna ekipa in nas postregla s čajem. Proti Vinjam smo odšli v taki tišini, da smo slišali travo rasti. Prečkali smo travnike in gozd, kjer se je slišalo le šelestenje listov. Tudi avtomobili, ki se drugače vozijo po prašnih poteh pozno zvečer, niso delali hrupa. Ob 3'5 smo prečkali glavno cesto v Trnjavi. Odšli smo do prijaznih domačinov, Andrajevčevih, ki so nas pričakali skupaj z ekipo. Postregli so nam z odličnimi sendviči, svežimi bananami in toplim napitkom. Tu je bil tudi daljši postanek. Ob 34S zjutraj je bil zbor. Najbolj zagnani so že stali v koloni, vendar brez vodiča poti niso smeli nadaljevati. Moram povedati, da so bili vodiči dobro organizirani in pripravljeni za vodenje velikega števila ljudi. Tu se je naša pot začela vzpenjati, tako da smo se pogumno zagrizli v breg. Marsikomu so ob tej uri že začele lesti oči skupaj. Toda vztrajnost in trma sta nas pripeljali do Trnovč. Ko smo se odpravljali naprej proti Mali Lasni, so naše obraze obsijali prvi sončni žarki. Tam smo dobili sok in vedeli smo, da nas čaka le še tretjina poti. Po gozdičku smo odšli naprej do Velike Lasne. Ko smo odhajali po travniku do Vranje Peči, smo začutili, da nas je pozdravila jutranja rosa. To je bil prav lep začetek novega dne, saj je to le kanček čiste lepote, ki jo premore narava. Vendar nismo odnehali, tudi do Zgornjih Palovč smo prišli vsi, tako prvi kot zadnji. Tam so nam na Budnarjevi domačiji pokazali črno kuhinjo in nam postregli z dobro kapljico in piškoti. Pot ni bila več dolga. Obhodili smo hribčke in dolinice, ko smo zagledali pred seboj mogočno, a preprosto lovsko kočo. Tu je bil tudi krajši postanek, saj se je naša, nekaj kilometrov dolga kolona razpotegnila. Sedaj nas je čakala le še steza, ki nas je vodila v Kamnik. Moram priznati, da se je ta pot vlekla za vse tiste, ki so se izleta udeležili prvič. Končno Kamnik! Naš cilj se nam je pred očmi pokazal v vsej svoji lepoti. Preden smo prečkali glavno cesto, smo počakali vse ostale, da smo na cilj prišli, kot smo odšli, v skupini. Med potjo ni nihče ostal brez moči, nihče ni obupal in nihče ni potreboval zdravstvene pomoči, ki nas je spremljala na vsakem koraku. Odšli smo proti mestnemu trgu. Tam nas je pričakala kar lepa skupina ljudi, ki nam je mahala in ploskala v pozdrav. Naredila se je gneča pred mizami s priznanji, ker je vsak želel dobiti svoje potrdilo o prehojeni poti. Razglasili so še najstarejše in seveda tudi najmlajše udeležence pohoda. Ti so dobili še dodatna priznanja, ki so si jih resnično zaslužili. Deset udeležencev se je pohoda udeležilo prav vsakič.
Ker pa smo hodili po rokovnjaški poti in ker smo bili v bistvu tudi mi tisto noč rokovnjači, smo dobili golaž, ki se mu nihče ni mogel upreti. Prireditev nam v čast se s tem ni končala, mnogi so se še malo razvedrili. Vsi, ki nam je bil izlet všeč, pa smo se odločili, da se drugo leto spet udeležimo tega pohoda.
KATJA POZNIČ, P.D. Moravče
15. srečanje upokojencev -kolesarjev, devetih društev!
Organizator vsakoletnih srečanj kolesarjev na Moravškem je DU Moravče, in sicer kolesarska sekcija le tega.
15. srečanje je bilo 1. junija v Sp.Tuštaju na kmetiji Kunaverjevih. Tega srečanja se je udeležilo 120 udeležencev devetih društev iz šestih občin. Ko smo prispeli, nas je pričakal zajtrk, ki smo ga bili zelo veseli, saj so nekateri prekolesarili več kilometrov, da so se udeležili srečanja. Sledil je pozdrav predsednika DU Moravče, slavnostni govornik pa je bil predsednik komisije za šport in rekreacijo, Jože Novak, ki poudaril pomembnost srečanja.
Za 15-letno uspešno, skupno sodelovanje so DU Moravče, Kamnika, Komende in Mengša podelili priznanja. Prav tako je priznanje prijela tudi družina Kunaver, ki nas je gostila že peto leto. Uradnemu delu je sledilo še družabno srečanje, kjer smo med seboj malo bolj spoznali, se nasmejali hudomušnim šalam in se zavrteli ob zvokih harmonike, ki jo je igral Franc Kosmač. Udeležence srečanja druži ljubezen do kolesarskih izletov, saj tudi tako spoznavamo kraje in ljudi. Naše srečanje se je končalo z željo, da se drugo leto spet srečamo. Spominska fotografija je nastala ob odhodu na vrtu Kunavarjevih.
JOŽENOVAK
Povorka na Kmečkem prazniku
Kot ste mogoče že zasledili bomo v letošnji Kmečki praznik, ki bo v nedeljo, 30. julija, znova vključili tudi povorko kmečkih del in običajev. Zato vas člani Društva podeželske mladine znova pozivamo, da pričnete razmišljati o sodelovanju na povorki. Vaše ideje ali probleme glede udeležbe (če npr. ne morete dobiti traktorja) nam lahko sporočite na telefon 72 -31 - 969 (Petra) ali 72 - 31 - 284 (Franci).
Verjetno se vas večina še spominja, kako zanimivi so bili Kmečki prazniki s povorko, na kateri so sodelovale narodne noše, konjeniki in seveda VI, ki ste tako pokazali, da v vaši vasi še živi spomin na kmečke običaje in želja po sprostitvi v nedeljo popoldne na veselici.
Zato vas prosimo, da nam pomagate znova narediti takšen kmečki praznik, kot so bili pred leti.
18
Novice iz
KRATKE ŠOLSKE
tekmovanja iz znanj Na državnem tekmovanju iz znanja zgodovine je učenka Polona Mal osvojila drugo mesto (zlato priznanje).
Dobili smo tri državne prvakinje iz Vesele šole :Meto Novak, Ano Stenko in Polono Mal.
Letos je na šoli prvič potekalo tekmovanje za nemško bralno značko. Osvojilo jo je 19 učencev iz 4., 5.in 6. razreda.
Na regijskem tekmovanju Mladih tehnikov so učenci dosegli izvrstne rezultate. Med posamezniki je pri tekmovanju iz Fisher technic Nejc Kokalj osvojil 3. mesto, na tekmovanju iz robotike je ekipa naših učencev (Gorazd Rebolj, Špela Lavrač) osvojila 2. mesto, na tekmovanju iz tradicionalne tehnologije pa je Jure Jamšek osvojil 2. mesto. Na državnem tekmovanju je Jure Jamšek osvojil 2. mesto. Učenec, Nejc Kokalj, se je udeležil državnega tekmovanja Kaj veš o prometu. V kategoriji Kolo je osvojil 23. mesto.
14. junija je bilo državno tekmovanje iz geologije. Geološki krožek naše šole je osvojil zlato priznanje z nalogo Moravski osameli kras.
športna tekmovanja ATLETIKA: 15. maja je bilo v Ljubljani področno tekmovanje v atletiki. Med st.dečki je Evzal Dželadini v teku na 300 m osvojil 2. mesto, med ml. dečki je Boris Jukič v teku na 300 m prav tako osvojil 2. mesto, Nives Mrčun je v suvanju krogle osvojila 3. mesto. Jure Ribič je v skoku v višino osvojil 3. mesto, Anita Urbanija je prav tako v skoku v višino osvojila 4. mesto.
ATLETSKI TROBOJ ( 3.in 4.r.): Med posamezniki je v metu žogice Tomaž Gabrovšek osvojil 1. mesto.
Učencem in mentorjem posameznih tekmovanj velja čestitati ob imenitnih rezultatih.
Dan odprtih vrat
Učenci drugih razredov so imeli ob koncu šolskega leta priložnost v svoje šolske klopi povabiti svoje starše. Učiteljici drugih razredov, Martina Končar-Cerar in Andreja Vavpetič, sta pripravili v svojih razredih dan odprtih vrat. Učenci so prav uživali pri pouku v družbi svojih staršev in izdelali občudovanja vredne izdelke.
Zaključilo se je šolsko leto 1999-2000 15. junija je osnovno šolo zaključila še ena generacija osmošolcev. Od naše šole so se poslovili z valeto in vzpodbudnimi besedami razredničark in ravnateljice za nadaljnje šolanje - z besedami za življenje. 21. junija je bila v Kulturnem domu zaključna prireditev naše šole.
24. junija so se pričele poletne počitnice.
Cisti zobje ob zdravi prehrani
Vsak mesec seje nenapovedano med našimi durmi pojavila gospa z veliko torbo in celim zavojem majhnih tabletk. To je bila seveda medicinska sestra, ki je učencem s pomočjo teh majhnih tabletk pregledala zobe in jim prisodila ustrezen znak v beležko. Najbolj pridni »čistilci zob» so si prislužili le rdeče znakce in s tem najlepši nasmeh. Kateri razred se letos najlepše smeje ? Letošnji zmagovalni razredi so: 4b - razredničarka ga. Požar- Špenko,6.a - razredničarka ga Rus in 1., 2. razred (Vrhpolje)- razredničarka ga. Pačnik. Zdaj pa tu počitnice so, pazimo, da kak zobek se v sladoledu izgubil ne bo!
obljubili so ...
Naši osmošolci so ob začetku šolskega leta obljubili, da ne bodo prižgali cigarete.Obljubo so resnično držali, zato jim je Občina Moravče za zgledno zdravo življenje ob tej priložnosti poklonila majice.
kolesarski izpit
V mesecu juniju ste zagotovo opazili po moravških ulicah mlade kolesarje, ki so vadili vožnjo za kolesarski izpit. Vaja dela mojstra, zato je 43 tretješolcev uspešno opravilo izpitno vožnjo pod nadzorom učiteljev in g. policista. Sedaj je na moravških ulicah promet še
nekoliko gostejši, saj je v njem veliko mladih novopečenih kolesarjev. Naj se nam na poti nikdar ne mudi, pazimo na te drobcene ljudi!
izšel je vegov rod
V začetku meseca junija je izšlo glasilo OŠ Jurija Vege Moravče VEGOV ROD. V njem se predstavljajo s svojimi izdelki (spisi, pesmimi, križankami,...) vsi razredi šole in tudi najmlajši iz našega vrtca. Glasilo je zares vredno ogleda in branja, saj so prispevki v njem zanimivi in prijetni. Glasilo so računalniško oblikovali učenci računalniškega krožka in mentorica Andreja Vavpetič. Prelistajte in preberite ga še vi.
potovanja BENETKE: Učencem, ki so osvojili Zlato bralno značko, je letos Občina Moravče poklonila izlet v Benetke. Takih bralcev, ki so vseh osem let uspešno opravili bralno značko, je bilo letos 13.
PTUJSKE TOPLICE: Učencem, ki so dosegli vidnejše uvrstitve na regijskih, področnih in državnih tekmovanjih, je šola poklonila izlet v Ptujske toplice.
ŠMARJEŠKE TOPLICE: Pevkam in pevcem otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Jurija Vege Moravče je šola poklonila izlet v Šmarješke toplice (slika).
BARBARA FALE
Moravske doline
19
Koncert mladih glasbenih talentov
16. junija je bil na gradu Tuštanjže peti koncert mladih pevcev in inštrumentalistov. Na koncertu smo lahko prisluhnili otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru ter Orffovi skupini OŠ Jurija Vege Moravče pod vodstvom Mojce Malovrh in gostom koncerta Godalnemu ansamblu glasbene šole Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja. Prisluhnili smo lahko izbranemu repertuarju otroških in mladinskih pesmi ob igrivi spremljavi Orffove skupine: Coprniška paličica. Rhythm and sincopation, Komarjeva svatba,... Godalni orkester nam je zaigral dela Beethovna, Schuberta,... Največji aplavz pri poslušalcih koncerta so prejele pesmi, ki sta jih izvajala skupaj zbor in orkester: Jutranja rosa. Polžev god, Krokodil,... Sočasno s koncertom je na gradu potekala tudi likovna razstava EX TEMPORE 2000.
Obiskovalci koncerta in razstave smo bili prav očarani nad umetniško dovršeno prireditvijo v čarobnem ambientu gradu Tuštanj.
BARBARA F ALE
Šola v naravi
V soboto, 3. junija, smo se odpeljali v Čateške toplice. Zelo smo se veselili naše prve šole v naravi.
Ustavili smo se na Otočcu, kjer je ohranjen grad, v katerem je zdaj hotel. Imeli smo kaj videti, saj je bil prav takrat dan srednjeveške tržnice. Nadvse zanimive so bile stojnice s prikazom starih obrti in izdelkov: lončarstvo, izdelovanje platna, kovaštvo, slamnikarstvo,... Srečevali smo "grajsko gospodo" v srednjeveških oblačilih. Ogledali smo si tudi razstavo kočij. Vse je bilo kot naročeno, saj smo se o vsem tem učili pri pouku. Na Krki so se bohotili čudoviti plavajoči cvetlični aranžmaji.
Končno - Terme Čatež. Po dolgem čakanju na ključe smo se vselili v bungalove. Po dobrem kosilu smo malo počivali, nato je bil preizkus v plavanju. Plavalni učitelji so nas razdelili v skupine in vse dni smo pridno plavali, se vozili po toboganih in drčah. Predzadnji dan smo imeli ponovno preizkus in ugotovili so naš napredek.
Pouk je bil prijetnejši kot v šoli, saj smo se ves čas učili v naravi. Spoznali smo okolico, zvedeli vse o toplih vrelcih, o zdraviliškem turizmu, gojenju rož in zelenjave v rastlinjakih. Tudi pesmi smo sestavljali, risali, iz storžov smo delali račke, ki so krasile naše sobe. Najbolj navdušeni smo bili, ko smo si
Likovne delavnice EX TEM PORE 2000
Tudi letos je Osnovna šola Jurija Vege Moravče organizirala likovne delavnice na prostem. ex tempore. tokrat četrte po vrsti. Naslov letošnjih delavnic je bil Cerkveno stavbarstvo v Moravski dolini.
Za objekte slikanja so izbrali tri slikovite cerkve: Cerkev Sv. Valentina na Limbarski gori. Cerkev na Mohorju in Marijino cerkev v Hribcah.
Na delavnicah so sodelovale poleg OŠ Jurija Vege Moravče še OŠ Mengeš, OŠ Trzin, OŠ Janka Kersnika z Brda, OŠ Venclja Perka, Domžale in OŠ Roje z učenci iz predmetne stopnje in njihovimi mentorji.
Delavnice so potekale 16. maja 2000 v prelepem jasnem spomladanskem vremenu. Narava je bila že odeta v gosto zeleno barvo, bilo je toplo in veter je lahno pihal. To je kot kaže zelo vzpodbudilo udeležence k ustvarjalnosti, kajti večina njihovih izdelkov je bila res zelo lepih. Nekateri so risali na stojalih, drugi pa so posedli v gosto zeleno travo z risalnimi deskami na kolenih. Okrog poldneva je večina slik že dobila dokončno podobo.
Na razgledni Limbarski gori so slikale učenke iz Trzina z mentorico, Neno Prhavc-Šipič, na Mohorju OŠ Roje z mentorjema, Stanko Razpotnik in Edijem Skrtom, na Hribcah so pod prijetno senco okoliških dreves ustvarjali Mengšani in učenci z Brda pod vodstvom Lojzeta Kalinška in gospe Marine Kajbič. Na vseh treh lokacijah pa so sodelovali tudi učenci iz Moravč.
Vse slike si je bilo moč ogledati natanko mesec dni kasneje na likovni razstavi na gradu Tuštanj.
MARKO OSOLNIK
ogledali brod na Savi, nato pa smo dramatizirali pesem Brodnik.
Hrane in pijače smo imeli dovolj, počitka pa bolj malo, toliko dela je bilo. Oblačnega dopoldneva smo se odpeljali na grad Mokrice. Tam smo videli grad (hotel), igrišče za golf, angleški park in stezo za motokros. Ob cesti je bila kmetija, kjer imajo divje prašiče. Res so bili umazani in debeli kot ..pujsi". Ta večer nas je zabaval čarodej Niko. Vsak večer smo imeli ure rekreacije: orientacijski tek, tekmovanje v odbojki in med dvema ognjema. Ob 7. uri zjutraj pa redno jutranjo telovadbo. Zadnji večer smo bili v disku. Plesali smo, peli in pili - kokto seveda. Zadnje jutro smo po zajtrku pospravili svoje stvari, počakali avtobus in se srečni vrnili k domačim. Bilo je lepo.
Učenke in učenci 4. razredov
20
Novice iz
Obisk v vojašnici
Človek je del'družbenega okolja, v katerem raste. živi. deluje. Zato je že v rani mladosti pomembno otroke seznanjati z okoljem in širšo družbo (delovna okolja, poklici, kulturno, javno življenje....).
Prav zato smo se otroci in vzgojno osebje skupin »Sončki« in »Pikapolon« iz vrtca pri OŠ Jurija Vege v Moravčah, z veseljem odzvali vabilu Klarine mamice, da jo obiščemo v njeni službi, v vojašnici Franc Rozman - Stane, v Ljubljani. Tako smo se v petek, 12.5., odpeljali s posebnim avtobusom do vojašnice, kjer nas je pričakala naša »vodička«, gospa Greta Potočnik. Ta dan je bil še posebno prazničen, saj se je vse pripravljalo na proslavo ob Dnevu Slovenske vojske. Skupaj smo se odpravili proti prireditvenemu prostoru, kjer so se v kolonah zbirali vojaki. Na proslavi so sodelovale tudi naše deklice z ljudsko pesmico »Eden gre po cesti«, s katero so navdušile prisotne. Nas pa je očaral nastop častne čete ter vojaške godbe. Po končani proslavi je častna četa počakala na nas in samo nam pokazala, kako pozdravljajo predsednike in druge visoke osebnosti. Lik,
ki je bil otrokom najbolj všeč, »domine«, so nam pokazali celo večkrat. Vmes smo jih spraševali, vendar smo kmalu ugotovili, da nam vojaki ne odgovarjajo; nakar nam je njihov poveljnik razložil, da se ne smejo pogovarjati, ko so v koloni. Vsi smo bili začudeni nad njihovo disciplino, natančnostjo izvajanja gibov, nad njihovo uniformo. Ugotovili smo, da izraz »po vojaško« za red ni »iz trte zvit«!
Sledila je pogostitev s kolački in sokom, nato pa smo odšli do hangarjev, kjer so nas pričakali vojaki in nam na široko odprli vrata v vojaška vozila, ki so skrivala mnogo, nam neznane opreme, aparatur,... Na nazoren način ter z veliko mero potrpežljivosti so tako našim malčkom predstavljali, kako kaj deluje. Med našim druženjem pa seje med otroki in vojaki razvil sproščen pogovor. Polni prijetnih vtisov in zelo utrujeni smo se vrnili na avtobus.
Za zelo uspešen obisk se vzgojiteljice zahvaljujemo gospe Greti za njen čut za delo z otroki, za upoštevanje njihovih želja in potreb ter za dobro organizacijo obiska.
Vzgojiteljici.JOŽA in METKA
Moravska dolina na
OD SLIVNE PREKO CICLJA DO SVETE TROJICE Značilnost slemen posavskih gub od Vač do Sv. Trojice je poseljenost še iz starodavne ilirske dobe. 0 tem pričajo nešteta gradišča, zlasti na Gorešnici, nad Dešnom in na Pelinovcu nad Križevsko vasjo. Studenci na severni strani teh pobočij so omogočili življenje naših prednikov, zato so tudi na pobočjih teh hribov goste poselitve, čeprav je svet tako strm, da se mora orač s pasom privezati za plug.
Z vrhov zrejo po Moravski dolini cerkvice na Slivni, Sv. Florijanu, Sv. Miklavžu in Sv. Trojici. Če se popotnik odloči prehoditi to pot, se marsikje lahko odžeja in si poteši lakoto; slednje je mogoče tudi pod Sv. Miklavžem. Vse to območje je tako prijetno naravno vabljivo, da se ljudem v preteklosti ni zdelo potrebno tiskati razglednic. Tako imamo le predvojno razglednico Sv. Trojice in povojno Sv. Miklavža (v prilogi). Tako je tudi z znamenji. Na poti od Vač do Sv. Trojice je veliko kraških jam. Najdaljša in najgloblja je Osoletova jama (260m), ki sojo raziskovali domačini že pred vojno. Na fotografiji iz leta 1935/36 so moravški jamarji vrh Osoletove jame, vodil pa jih je živinozdravnik Kolenda iz Lukovice. Z vrha teh hribov so otroci hodili v šolo v Moravče. Iz Zagorice pa je
starih razglednicah
Pozdrav od Se. Tro/kc pri Htfmtm (520 m)
hodil v moravško šolo tudi Jurij Veha, pozneje Vega (1784 -1802), ki je postal slavni topničar in baron. V Žejah je bil rojen dr. Valentin Rožič (1878 -1935), ki je veliko pisal o koroških Slovencih. Bil je med prostovoljci za njihovo osvoboditev. Pri Mašonu pod Murovico je bil rojen pesnik Dane Zaje, ki v svojih pesmih podoživlja težke čase osvobodilnega boja in stiske človeka. Na poti od Mašona do Sv. Trojice najdemo razvaline Tovorovega gradu, od koder je nekoč graščak ustrelil svojega nasprotnika na ljubljanskem gradu; moral je imeti kar dolgo flinto!
RADOKOKAU
Kdor med občinsko proslavo po Moravčah ta\
ali z bratci se v gostilni druži
tudi Viktorjev brezplačno ne zasluži.
Skozi TRŽEN se cesta vije. Asfaltu zadnja ura bije. Hidrante nesnaga je zasula, kot da nikoli jih ne bomo rabili. Nanje so čisto pozabili!
Zamere se merijo, podpis rokice zahtevajo, če je res, kar trdiš, se s pravim imenom podpis!
Moravske doline
21
V Občini Domžale so 19.maja slovesno predali namenu ekološki otok št.3. V občini bodo postavili 105 takih otokov, v katerih se bodo odpadki zbirali ločeno, tako bomo razbremenjevali deponije za smeti in mlade ljudi vzgajali v skrbi za okolje v naslednjem tisočletju.
Odprimo srca in dajmo možnost, pravi županja Cvetka Zalokar Oražem. Komu naj odprejo domžalčani srca? Odpreti srce za ljudi, ki potrebujejo pomoč, za tiste, s katerimi njihovi starši ne znajo najti skupnega jezika in tako starši kot njihovi otroci ostajajo vsak na svojem bregu. Župnijska Karitas Domžale pripravlja prostor za dekleta in tudi kakšno mlado mamico, ki so se odločile.da bodo zapustile svet mamil. Helios sicer včasih s svojimi vonjavami sporoča, da je še vedno med nami, hkrati pa skrbi z določenimi namenskimi sredstvi za čistejše rek in kraških jam. Tretje življenjsko obdobje je tisto, v katerem lahko svobodno uresničujemo svoje konjičke, oziroma študiramo stvari, ki so nam vzbudile zanimanje v času naših službenih let. Izobražujete se lahko v Društvu za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje LIPA.
V anketi Varnost in otroci so rezultati pokazali, da bo potrebno bolje poskrbeti za naš mladi rod.
Gasilci iz različnih društev tekmujejo na državnem in
NISSAN
Krulc
servis in prodaja
Ponudba meseca junija MICRA 1.0 comfort 3v....................1.395.000 SIT
(2 x zračna vreča, zatemnjena slekla. kodinii ključ. ...)
MICRA 1.0 luxury, 3v....................1.540.000 SIT
(2 x zračna vreča, servo volan, zatemnjena stekla, daljinsko cent. zakl., električni dvig stekla, strešni spojler ...)
ALMERA 1.5 comfort, 3v .......... 2.993.100 SIT
(2 x zračna vreča, servo volan, el. paket, kodirni ključ, ...)
PRIMERA 1.6 comfort A/C, 4v ... 2.993.100 SIT
(4 x zračna vreča, ABS, servo volan, avtomatska klima naprava ...)
■■■■■■■■ Ponudba rabljenih vozil
PRIMERA 1.6 SLX, 4v .............................................. L. 91
PRIMERA 1.6 SLX, 4v................................................. L. 95
ALMERA 1.6 GX.............................................................. L. 96
SUNNY 1.4 SLX. 4v............................................................L. 96
OPEL ASTRA 1.4i GL WAGON.........................................L. 95
FORD ESKORT 1.4 16V......................................................L. 94
MARUTI 800 .................................................................... L. 91
Ugoden kredit - uredite ga pri nas Kredit tudi na položnice
C. heroja Vasje 8, 1251 Moravče, Tel./fax: 061/731-143 delovni čas vsak dan od 8-18h, sobota 8-12h
mednarodnem nivoju in prinašajo domov lepa priznanja. Kultura v Domžalah živi in navdihuje obiskovalce s prečudovitimi občutki, ki se obiskovalcem porodijo ob poslušanju glasbe ali prijetnih besedil v obliki poezije, proze ali dramske igre.
V šport je vključenih veliko mladih ljudi iz različnih krajev občine Domžale. Pohvalimo lahko vse tiste klubske zanesenjake, ki poskrbijo, da je mladim ljudem kljub vloženim naporom, v njihovi družbi lepo in prijetno. Pisma bralcev razkrivajo pomisleke, s katerimi se srečujejo občani v vsakodnevnem življenju.
Maj je za Mengeš pomemben mesec. Občina praznuje. Vsi občani od najmlajših do najstarejših prispevajo po svojih močeh za prijetne praznične dni.
Tudi mengeškega župana skrbijo odpadki, ki jih nevestni ljudje puščajo povsod tam, kjer jih ne bi smeli; v naravi, v gorah na travnikih in pašnikih po bližnjih hribih in gorah. Vse bralce občinskega glasila vabi k sodelovanju pri čistilni akciji vodozbirnega območja vodovodnega sistema Krvavec. Tudi stanovanjska posojila bodo Mengšanom pomagala do lepšega družinskega življenja.
Mengeška društva so delovna. V Galeriji Mežnarija skoraj vsak mesec poskrbijo za novosti. Umetnica Marta Jakopič -Kunaver, je znana po svojih slikah križevih potov. O načinu njenega ustvarjanja je slikar Matej Metlikovič zapisal; » Lahko bi rekli, da živi to, kar slika in slika to, kar živi. Gasilstvo je tudi v Mengšu dejavnost z več kot sto trideset letno tradicijo.Gasilska zveza je na svojem občnem zboru pregledala delovanje društev na svojem področju. 170 let je minilo od rojstva pisatelja Janeza Trdine. Obe občini, Mengeš in Novo mesto, si Trdino lastita, naj iz tega zraste čim več novega in lepega.
V Mengšu so v mesecu juniju zabeležili v svojo kroniko tudi prireditev ob 2. dekanijskih sinodalnih dnevih. Življenje v družinah, življenje mladih, družina in zakon, šola vse to so bile vsebine pogovorov na dnevih v Mengšu.
Ne moremo mimo zgodovine. Naselitev Slovanov v vzhodno alpski prostor je bila zapletena, postopna, a smiselno tekoča. Za poglobljeno raziskovanje naselitvene zgodovine alpskih
ZNANJE JE POT DO USPEHA..
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Tel./faks 7213-660
Ugodnosti: E-po4ta: clip@clip-domzale.si
- 10% popust nudimo za skupine
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
22
Novice iz
Slovanov je pomembna tudi mikroregija ob reki Pšati, ki teče skozi Mengeš.
Tudi pisma bralcev v Mengšanu sporočajo življenjsko »klimo« v občini. Včasih jih je potrebno prebrati dvakrat.
Gozd ni koš za smeti, pravijo ljudje v Črnem grabnu. Spoštujmo ga in negujmo. Gredo kmečki gospodarji še ob nedeljah popoldne v gozd in ga pregledajo, premislijo kaj bo potrebno v njem postoriti?
Čebelarska zveza Slovenije je pripravila idejni projekt za končno ureditev Čebelarskega centra v Lukovici; hiša kar vpije:» Na pomoč!«
Vsi poznamo dobre trojanske krofe. Pravijo, da jih izdelujejo še po starem, tako kot to počnejo moravške stare mame. Cerkvica Sv. Neže na Golčaju je ob nedeljski šmarnični pobožnosti pozdravila obiskovalce s prečudovitim kasetnim stropom iz 2. pol. 18.stoletja. Golčajska cerkev je vključena v množico cerkva v naši domovini, in je hkrati tudi tipičen primer značilne slovenske pokrajine, ki jo zaznamuje cerkev spojena z zemljo. Zgodovinarji domnevajo, raziskave bodo pa pokazale, da je bila na Golčaju že prakrščanska naselbina, podobna kot na Ajdni nad Žirovnico. Občina Lukovica je objavila razpis za posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva, obrti, podjetništva in turizma.
Vodo želijo krajani Šenožbolta in Učaka še naprej dobivati v svoje hiše tako kot do sedaj. Gradnja avtoceste to ljudem onemogoča, saj cevi pokajo, rezervoarji za vodo se kvarijo in nepojasnjeno praznijo, kar mnogokrat občutijo tudi prebivalci Občine Moravče v vaseh Gorica, Dole, Krašce.Vrhe, Selo in Podstran. Ali bodo zopet zapele dobro znane stare »štirne«, pa le še skok nas loči do zaključka drugega tisočletja? Zanimivo bi bilo slišati glasove vseh, ki skrbijo za dobro, kvalitetno in »čisto« življenje tako imenovanega volilnega telesa v občinah, kjer se ljudje oskrbujejo z vodo iz zajetja Žirovše.
Po zanimivostih sem brskala MIC A KA VKA
Ni vič trp/jsnjt na bolečin, živi/nujo /t> trudno končšfo tvoj boj
ZAHVALA V 79.letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi brat in stric
VALENTIN KLOPCI Č
p. d. Ušt in če v Tine iz Vrh po I j
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše in darove za obnovo cerkvenega kora na Vrhpolju. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala domačemu župniku, Vinku Čampa, za lep pogrebni obred. Cerkvenemu pevskemu zboru iz Vrhpolj pod vodstvom Elizabete Kunaver za lepo petje pri pogrebni maši in Moškemu pevskemu, zboru iz Moravč za lepo petje ob zadnjem slovesu ter trobentaču Juretu za odigrano Tišino. Iskrena hvala velja tudi vsem gasilcem, ki so se udeležili zadnjega slovesa od našega strica. Hvala tudi ZD Moravče in osebju bolnišnice na Golniku
Vsem in vsakemu posebej še enkrat srčna hvala za vse! Vsi njegovi! Vrhpolje, 14.junija 2000
Kako lepo bilo nam je. ko še skupaj smo bili. Kako prazen je dom. ognjišče, naše oko zaman le išče'
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 70. letu starosti tiho zapustila naša draga žena, mamica in babica
ANICA RIBIČ
iz Hriba nad Ribčami 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje in izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala vam vsem, ki ste jo v tako velikem številu tiho in zbrano pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi medicinskemu osebju bolnice Trnovo, ki so si prizadevali za ozdravitev in zdravstvenemu osebju iz Moravč, ki so ji nudili pomoč na domu. Iskrena hvala Polonci Gorjup ter Tinci Ribič, ki sta jo tako skrbno negovali in ji lajšali bolečine. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo zapete žalostinke in govornici, Ivici Zorko Zupančič, za tople besede ob zadnjem slovesu.
Hrib, Zalog, Vernek, Ples, Nadgorica Žalujoči; mož Dore, sinovi: Jože, Dore, Ivo, hčerki; Angelca in Vilma z družinami ter sestra Julka in ostalo sorodstvo.
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo. ker si za vedno vzel slovo Spočij si trudne zdaj oči. za vse Se enkrat hvala ti. dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
V 79. letu je za vedno odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
VALENTIN DER MOTA
po domače Jože I nov Tine iz Gore pri Pečah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše Hvala patronažni sestri, Kristini, za lajšanje bolečin njegove težke bolezni in dr. Dežmanu za skrbno zdravniško pomoč, vaškemu župniku. Zaletela za lepo opravljen pogrebni obred, MPZ »Lipa« Vače za zapete žalostinke in sosedu, Jožetu Razpotniku, za ganljive poslovilne besede Hvala tudi kolektivu »Induplati« Jarše, Kamnoseštvu »Makovec« iz Mengša, Ključavničarstvu »Koželj« iz Jarš ter Društvu lanngektoniranih Slovenije. Hvala vsem, ki ste nam ob najtežjih dneh stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mami, babi in prababi
IVANKE B ROD AR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za pomoč v težkih trenutkih, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. cvetje, sveče, darove v dober namen in sv. maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pospremili našo mami na njeni zadnji poti, predvsem tistim, ki ste z besedo ali pesmijo blažili bolečino ob nenadnem slovesu. Hvala pevcem Moškega pevskega zbora KUD Tine Kos Moravče, Območnemu in Občinskemu odboru ZB NOV Domžale - Moravče in Društvu upokojencev Moravče. Zahvaljujemo se njenim sodelavkam pisarne Sodnika za prekrške Domžale, sodelavcem Občine Moravče, LB Banke Domžale in KAM BUS-a Kamnik.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo spoštovali. Hči Marija, sinovi: Marjan, Tone, Stašo in Mičo z družinami.
Moravske doline
23
^^CUSKA PRODAJA
dorazprodaje zajog_
mm
sir POSAVEC 45% kosi 1 kg 999,90 sladoled BLUES 125 ml 169,90 vino MERLOT 1/1 BRDA 339,90 pralni prašek ARIEL 3,6 kg PVC 1149,90
toaletni papir BOHOR 10/1 249,90 kava CAFFE ITALIANO 100 g 99.90 riž ZLATO POLJE 1 kg 239,90 pašteta TURISTIČNA DELAMARIS 80 g 149,90 mesni narezek 100g 123,90 LC PRO BIO SADNI 69,90 pivo VESELI MENIH - zaboj 20/0,5 1789,00 keksi PICNIK Koestlin 1 kg 449,90 sok PFANER multivitamin 50% 2L 259,90 testenine za pse GREEN FOOD 3 kg 599,90 hrana za pse - govedina 1250 g 269,90 Cene veljajo do razprodaje zalog. Vse cene so v SIT, napake v tisku so možne. Poleg ugodnih cen vam nudimo količinski popust -diskontne cene v diskontni trgovini v Krašcah, v diskontni trgovini v Šentvidu in v trgovini v Pečah.
V tekstilni trgovini v Krašcah imamo poleg spodnjega perila še poletna oblačila, lahko izberete tudi izdelke iz stekla, posodo, gospodinjski pribor, otroške igrače, ure in filme.
Kupujte v Spininih trgovinah v Krašcah, Šentvidu, Pečah in Kandršah!
MIZARSKE STORITVE
• izdelava pohištva po naročilu
• izdelava kuhinj
• velika izbira lesnih in barvnih kombinacij
• dostava in montaža Se priporočam!
AVBELJ MILAN
Stegne 1 1251 Moravče Tel.: 061/731-476 GSM: 041/641-446
P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče
Posojilna
banka domžale
Banka Domžale d.d.. Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Uporaba posojilne kartice Karanta Banke Domžale!
S posojilno kartico lahko plačujete v trgovinah, hotelih, gostinskih lokalih, turističnih agencijah in na številnih drugih prodajnih mestih v Sloveniji.
Življenje s posojilno kartico je prijetno in preprosto, brez bojazni, da nimate dovolj denarja, in brez zamudnega pisanja čekov.
Vse informacije dobite v enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun.