rat»
Jat#
vita
ijV®
'ra$
ì
ligi*
mi
stri
nt»
,otc
nekaj svojega, kot je danes občutena dolga, trda in hrabra borba kovinarjev CRDA in Arzenala. Ta ugotovitev je potreba d bna spričo šestih mesecev nenehnih stavk, sindikalnih zborovanj in sestankov, protestnih manifestacij, ki se jih je udeležilo vse mesto, na razne načine solidarno z delavci.
v
iijS*
g‘
ca s Si Jla*
ii
jstf
z3
22
fa»
u-o»
:a
liuS'

laji1
■zg»
V»2
ib
ke
!aVc
SW
z»1
eg»‘
3
iV*1
jr':
■ ^

Narodna i Študijaka Knjižnica via ceppa, TRIESTE
fM
Ji/ m:
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŽKE FEDERACIJE K.P.1.
Leto IX. štev. 42 (471)
TRST - SOBOTA, 7. DECEMBRA 1957
Posamezna štev. 25 Lir
Po 6 mesecih borbe neokrnjena odločnost delavcev CRDA in Arzenala
ZA ZMAGO DELAVCEV
Intervju s pokrajinskim

Či e nikoli ni bila nobena agi-
V
[arija delavcev tako občutena s strani vsega mesta kot
Delavci tržaških ladjedelnic :so najslabše plačani. Zato zahtevajo izboljšanje njihovih življenjskih pogojev, izenačenje njihovega skromnega zaslužka s mezdami delavcev v Genovi. Toda istočasno zahtevajo nekaj, tar je izraz še večjih teženj, življenjskih koristi vseh Tržačanov :	zahtevajo naj podjetja
iRl. kot so CRDA in Arzenal, izpolnijo svojo vlogo poživitve f gospodarske obnove našega me-sta ; naj ne bodo več pod škodljivim vplivom Confindustrie, katere najvišji voditelji so tudi pred nekaj dnevi v Rimu po. bovili svoj srditi napad proti državnim podjetjem. Delavci Zahtevajo naj se vladne oblasti v Trstu in v centru končno vendar oglasijo, izpolnijo svojo dolžnost ne samo do 7.000 delavcev in njihovih družin, mar-vee do vsega mesta, ki preživih11 ija resno gospodarsko krizo.
Skrajna potreba po izhodu *z tega nevzdržnega položaja, je združila delavce iz ladjedelnic in Arzenala, združila je v splošni stavki okrog teh delavcev vse kategorije delovnega hizreda, združila jih je v raznih izražanjih konkretne solidarnosti in strnila je okrog ^ tržaškega delovnega razreda vse - ^ proizvajalne sloje, trgovce in o-Trtnike, učitelje in dijake. In be samo to, okrog delavcev na-ladjedelnic se uresničuje e*iotna akcija na politični rav-I bi. Predstavnik/ desetih strank *o pustili ob strani vsak predsodek in premostili sleherno °viro ter podpisali skupni dokument, v katerem urgirajo in-j Prvenci j o vlade in deset parla* j-jl lentami h skupin Se neposredno
obvezuje, <la bodo napravile skupne korake na vsedržavnem področju.
Gornja dejstva kažejo, kako osamljena in obsojena je s strani vsega prebivalstva Con {industria v svojem trdovratnem sklepu, da se ne bo pogajala, v svoji škodljivi politiki proti podjetjem, ki so subvencionirana z denarjem vsega prebivalstva, v svoji provokatorski in izsiljevalni akciji «represalije», ki je prišla do viška, ko je bilo treba izplačati plače.
Gornji dogodki pa istočasno kažejo, da je ne samo potrebno, marveč tudi možno združiti vsa prizadevanja, vse delavce in vse prebivalstvo okrog pravične stvari, kot je stvar de-la vee v ladjedelnic in gospodarske obnove Trsta, zahtevajoč od vlade takojšnje in ustrezne ukrepe, in ne nezadostne ali pa vejo policijske in ne take «intervencije», kot na trgu Goldoni.
tajnikom FIOM
A
gitaci ja delavcev CRDA in Arzenala beleži v tem tednu nov važen razvoj in okrog nje sr je uresničila na visoki ravni
solidarnost vsega mesta. Po manifestacijah energičnega protesta, ki so bile v ponedeljek, po podpisu resolucije s strani de. setih političnih strank v Trstu, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu in po pismu, ki so ga razna ženska gibanja poslala predsedniku Gronchiju,
Podprimo vsi junaško
borbo kovinarjev
Kampanja za podporno znamko KP
V kampanji za podporno Znamko so ta teden na dnevom redu sledeče sekcije : Barbera. ki je nabrala 20.000 lir ; Ril je 33.100 lir in «Curici» lft.000 lir.
Dobro bi bilo, da bi vse sek-jč!l1 bje pospešile svoje delo za do-*ego določenih ciljev, da bi ino-
A4 di finančno podpreti partijo, i m bo tako mogla laže in učinku k r‘vi leje voditi svoje borbe.
Pozdravili smo in pozdravljamo vsako pobudo, ki prispeva, da bodo delavci ladjedelnic lahko zmagali. Mnenja smo, da je danes to naloga vseh, sindikalnih organizacij in strank, delovnega razreda in srednjih slojev. Spričo važnosti tega cilja stopi vsaka druga stvar v ozadje. Prepričani smo, da to stališče izraža najgloblja čustva j slehernega delavca in slehernega državljana, ki mu je pri srcu usoda našega mesta.
Prepričani smo, da ako bo vsak izmed nas v Trstu dal svoj doprinos k hrabri in kompaktni akciji kovinarjev, ki so deležni solidarnosti in podpore vsega italijanskega delovnega razreda, ne bo zmagalo samo 7.000 delavcev CRDA in Arzenala ter njihove družine, danes trdo prizadete zaradi revščine, marveč bo zmagal ves Trst. In to ho korak naprej k gospodar-| - ki oživitvi ne samo industrije, marveč tudi pristanišča in trgovine mesta z najnižjimi plačami in naj višjimi davki, ki ima največji odstotek brezposelnih in se spreminja v pristanišče izseljevanja.
V lem trdnem prepričanju menimo, da je treba biti hvaležni delavcem CRDA in Arzenala za vzgled, ki ga dajejo, za važnost, ki jo ima njihova strnjena in borbena akcija za vse mesto. Treba jim je stati ob strani, jih podpirati vse, dokler ne bodo njihove težke žrtve, ki jih doprinašajo v teh dolgih mesecih borbe ki je prva v teh letih obrodile sadov, ki jih morajo dati v interesu delovnega razreda in za dobrobit našega mesta.
je prišla borba kovinarjev do kočljive faze. Zato smo postavili nekaj vprašanj tovarišu Paolu Semi, pokrajinskemu tajniku FIOM o nekaterih važnih plateh nastalega položaja.
a Kakšno je razpoloženje delavcev?» je bilo prvo vprašanje. Evo odgovora:
Strnjenost, zavestna enotnost v borbi, sklep za nadaljevanje z vso odločnostjo, so bolj trdni kod kdaj koli v delavcih, po šestih mesecih trdih žrtev, pomanjkanja v družinah, ki res junaško kljubujejo vedno večji revščini. Na skupščinah, ki se vrstijo skoro vsak dan in z vedno večjo udeležbo, izražajo delavci na ves glas sklep za nadaljevanje borbe, pa naj bodo to vpisani v sindikatu ali ne. To zahtevajo stari in mladi delavci. Nobenega znaka utrujenosti ni opaziti v tovarnah, kljub žrtvam in nečuvenim provokacijam s strani delodajalcev. Nihče ne zahteva naj se konča agitacija, nihče ne klone pred težavami. Delavci se v polni meri zavedajo svojih pravic in pravičnosti zahtev.
Kakšen pomen in učinek ijnq med delavci solidarnost drugih kategorij in prebivalstva v splošnem?
podjetja tako velikega dela gospodarstva kot v Trstu. Oči vidno je nadalje, da ima rešitev zadeve, ki zanima 7000 delavcev, 25-30 tisoč prebivalcev, svoj znaten odmev v vsem mestnem gospodarstvu, za trgovce, obrtnike, itd. Do borbe delavcev v ladjedelnicah pa je prišlo v trenutku, ko so se še zaostrili vsi razlogi nezadovoljstva, protesta zaradi brezbrižnosti vladnih oblasti spričo resnih nerešenih problemov in katastrofalnih gospodarskih razmer Trsta.
V tem položaju tržaški kovinarji ter delavci CRDA in Arzenala, ki so njihova prednja četa vzamejo v nekem smishi na svoje rame odgovornost ne samo za zahteve svoje kategorije, marveč tudi za rešitev še drugih odprtih problemov, za zahteve vseh delovnih slojev mesta.
re imajo že stare tradicije sposobnosti.
Laž o “tehničnih težavah44
Kdo je sovražnik podjetij IRI
Kakšno je stališče delavcev glede na vlogo podjetij IRI?
Že njihova borba sama doka
Predvsem to utrjuje odloči- j zuje navezanost na tovarne, ki
tev delavcev za nadaljevanje agitacije vse do pravične rešitve, utrjuje njihov odpor proti vsakemu izsiljevanju, represaliji delodajalcev in namen odhiti vsako provokacijo. Toda solidarnost drugih kategorij in vseh socialnih slojev utrjuje v kovinarjih CRDA in Arzenala obenem zavest o važnosti vloge, ki jo imajo v borbi ne samo za njihove zahteve, marveč tudi za rešitev Trsta. Ta vloga se delavcem soglasno priznava in je podlaga podpore desetih strank, kar je nekaj novega in največje važnosti.
Kako se je
razvila
solidarnost
Kako se je mogla, po tvojem mnenju, ustvariti tako široka solidarnost za zahteve in agitacijo ene kategorije?
Ta solidarnost predvsem podčrtuje dejstvo, da je vse prebivalstvo globoko prepričano o pravičnosti teh zahtev in potrebi njihove uresničitve. Solidarnost je treba tudi pripisati dejstvu, da so CRDA in Arzenal podjetja IRI. V nobenem mestu Italije ne predstavljajo ta
so vedno bile in so še danes po nos delavnega Trsta. Delavci niso sovražniki podjetij IRI ; borijo se za njihovo rešitev, da se okrepijo in razvijejo, da bodo lahko dala zaslužek njihovim otrokom ; borijo se zato, da bodo ta podjetja pomagala rešiti Trst pred krizo. Sovražniki podjetij IRI in njihovega razvoja so monopolistične skupine, katere za obrambo svojih privilegijev vodijo pravo proti-nacionalno politiko in bi hotele preprečiti, da bi ta podjetja izpolnila nalogo, ki jo je nakazala ustava.
Razen že omenjenih plati, katere druge so po tvojem mnenju najvažnejše v tej borbi?
Enotnost v akciji, ki se je dosegla med obema sindikalnima organizacijama, kljub razlikam impostacije in v avtonomiji vsakega sindikata, je gotovo najvažnejše dejstvo, posebno če pomislimo na sindikalno razdvojenost v Trstu. To bo imelo trajne posledice, ki bodo šle izven meja rešitve sporne zadeve v ladjedelnicah. Globoka enotnost, ki se je uresničila med delavci v borbi ima še druge plati, ki jih je treba podčrtati :	enotnost med delavci
CRDA v Trstu in delavci ladjedelnic v Tržiču, enotnost med «starim», slavnim in tradicionalnim delavskim razredom naših ladjedelnic in novo generacijo, ki je šla v to bitko s čutom borbenosti, pogumom in odločnostjo.
Kaj pa glede plač, ki jih niso izplačali prejšnji petek in ne v ponedeljek zjutraj; kaj je resnice glede «tehničnih težav», ki jih je privleklo na dan ravnateljstvo ladjedelnic?
«Tehnične težave» so debela laž. Kot sem že povedal na ne-
ki konferenci, so bile plače že pripravljene in bi jih lahko razdelili v vsakem trenutku. Dovolj bi bilo celo, da bi zložili tisoče kuvert s plačami kar na cesti. Vsak sindikalni aktivist, vsak voditelj bi bil pripravljen zagotoviti, da bo vsak delavec vzel samo svojo kuverto s plačo. Delavci niso tatovi ! Avgusta 1955 so štirje delavci za vsako sindikalno organizacijo, s pomočjo ene uradnice na vsaki strani in enega voditelja za vsak sindikat, brez vsakega uradniškega aparata, razdelili v nekaj urah nad tisoč kuvert s plačo, s 16 milijoni lir, ki jih je plačalo ravnateljstvo CRDA kot kazen na podlagi doseženega sporazuma za varilce.
Kakšni so po tvojem mnenju izgledi iz vidika sedanje faze agitacije?
Seveda ne morem v tem trenutku reči nič točnega in konkretnega. Med delavci prevladuje splošen vtis, da bo moralo priti do rešitve lega tako dolgega spora - upoštevajoč jasno stališče, ki ga je zavzelo deset političnih strank — ki je nastal zaradi nasilnosti delodajalcev in pogubne politike Conf-industrie, kar je obenem proti koristim podjetij IRL Temeljni element pa je seveda odločnost delavcev, da ne popustijo, da gredo naprej in po tolikih žrtvah zaključijo borbo z u-spehom.
Delavci CRDA in Arzenala se borijo zato, da preprečijo načrte ravnateljstev, ki hočejo obdržati v ladjedelnicah vzdušje stalne napetosti, ker so pač ravnateljstva pod vplivom pogubne politike o kateri smo že govorili. V zadnjih treh letih f je bilo 10-15 mesecev agitacije, lahko rečemo, da so se vrstile skoro druga za drugo. Jasno je, da se v takih pogojih podjetja ne morejo razvijati in ne tehnično ter socialno napredovati. Prav zaradi tega so CRDA zadnji v lestvici glede na modernizacijo iz tehničnega in organizacijskega vidika. So na takem mestu v lestvici, ki je nedopustno za ladjedelnice, kate-
Solidarnost političnih strank
z delavci CRDA in Arzenala
pričo resnosti položaja, ki ^ je nastal v CRDA in ga je »fovokalorska akcija ravnateljeva v ponedeljek še zaostrila, se v torek sestali v našem gestii predstavniki desetih pomičnih strank, ki imajo svoje J *astopnike v parlamentu.
G razpravi o perečem vpra-9nju so soglasno sestavili in ^Odpisali naslednjo resolucijo :
Resolucije fl^esetih Političnih strank

podpisani, v imenu vseh tr-skih strank, ki imajo svoje ^delavnike
v parlamentu,
zbrani 2. decembra 1957 na sedežu PRI, upoštevajoč zelo resen položaj v CRDA v Trstu in Tržaškem arzenalu zaradi znane zadeve, ki je v teku; zaskrbljeni zaradi upravičenega ogorčenja delavcev, ki se že šest mesecev borijo za upravičene zahteve, ker bi to lahko dovedlo do enakih ali še hujših incidentov, kot so bili do sedaj ; zavedajoč se globokih posledic, ki jih povzroča nerešena zadeva v vsem tržaškem gospodarstvu, ker med drugim ovira mirno delovanje vseh sektorjev dela v mestu, ki so popolnoma solidarni s kovinarji v borbi ; protestirajo proti absolutno nezadostnemu posredovanju krajevnih oblasti ter zaradi neučinkovitosti nastopa vladnih oblasti ; nujno pozivajo ministrskega predsednika, ministra za delo
ter ministra za državne udeležbe, naj čimprej poskrbijo, da bo prišlo do že večkrat vprašanega sestanka prizadetih strank v cilju, da se brez odlašanja doseže zadovoljiva rešitev zadeve, premostivši doslej postavljene formalne ovire. Pozivajo istočasno svoje parlamentarne predstavnike naj za isti cilj koordinirajo ustrezno enotno akcijo.
Resolucijo so podpisali predstavniki Italijanske republikanske stranke, Krščanske demokracije, Italijanskega socialnega gibanja, Komunistične partije Italije, Nacionalne monarhistične stranke, Ljudske monarhistične stranke, Radikalne stranke. Italijanske socialno de. mokratske stranke, Italijanske socialistične partije, Italijanske liberalne stranke.
Brzojavka
žena Gronchiju
V torek so se sestale tudi žene, včlanjene v razna ženska gibanja, ki so poslale predsedniku republike Gronchiju naslednjo brzojavko :
Tržaške žene, včlanjene v spodaj omenjena gibanja, zaskrbljene nad resnim položajem, ki je nastal zaradi nerešenega spora delavcev ladjedelnic IRI, tolmačijo nevzdržni gmotni položaj družin delavcev in vsega prebivalstva ter prosijo za vplivno posredovanje Vaše ekscelence.
PSDI, Krščanska demokracija, Unità Popolare, PSI, KPI, Neodvisna socialistična zveza, Radikalna stranka in Zveza demokratičnih žena.
Apel komunistov za avtonomno deželo
DRŽAVLJANI!
Le par mesecev manjka še do zaključka sedanje parlamentarne zakonodajne dobe in, kljub točno določeni ustavni uredbi, v Italiji se ni bila uvedena deželna ustanova in niti ne naša avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom po določilu čl. 116 ustave!
Komunisti razgaljajo pred javnostjo težko odgovornost vlad v teli 10 letih pomanjkanja izvajanja ustave in strank, ki so te vlade sestavljale in podpirale. Razgaljajo odgovornost Krščanske demokracije, ki pravi, da je za deželno ustanovo, a podpira in sestavlja vlade, ki so sabotirale ustanovitev naše avtonomne dežele!
Ostaja nam še par mesecev sedanje parlamentarne zakonodajne dobe, toda v tej dobi je še mogoče uresničiti deželo!
To je mogoče s pomočjo obravnavanja o-snutkov posebnega statuta, ki so jih že predložile parlamentu KPL PSI in KD ter temu sledeče takojšnje odobritve statuta za Furla-nijo-Julijsko krajino, ali pa z naglo odobritvijo zbornice zakona Amadeo, ki ga je v senatu odobrila tudi KD in ki določa ustano-
vitev dežel po vsej Italiji.
OBRNILI SMO
hrbet Trstu
Zawmiv članek iz revije „L’Europeo'1 o tržaških razmerah
Italijanska ilustrirana revija a L’Europeo)) je v svoji številki od 1. decembra ob-javila članek pod naslovom «Obrnili smo hrbet Trstu)) (Abbiamo voltato le spalle a Trieste). Napisal ga je Giorgio Bocca. Članek je imel velik odmev v vsej tržaški javnosti. ker precej nazorno prikazuje kakšne so danes razmere v Trstu in dejansko zveni kot obtožnica proti politiki rimske vlade. Nedvomno bo članek, ki je imel tak odmev v Trstu, zanimal tudi bralce «Dela», zato ga objavljamo v celoti v prevodu.
TRST. november
TT eliko italijansko mesto mi-’	ru j oče v znak protesta in
delavci, uradniki, trgovci tega mesta združeni v protestu, ali zaslužijo, da jim naši listi posvetijo vest v treh vrsticah? Ne vedno. Za naše ugledne dnevnike n.pr. splošna stavka, ki je bila v Trstu v četrtek 21. novembra ni bila vredna treh vrstic. Nihče ni bil ranjen, nihče potolčen, niti ena kamioneta prevrnjena : zakaj hi se torej s tem ukvarjali?
Jasno je, da Trst ni več v modi ; trobentači patriotske ljubezni, volilni spletkarji, avtorji revij in razdražljivi študentje ne vedo kam bi ga spravili. listali pa, to je množica, ki je bila zanj iskreno ganjena ko je bil Trst še mit, čustvo, tvegana pustolovščina, zgleda, da ga je naveličana, ker se prozaično izraža samo o gospodarskih zahtevah.
Trst je izvedel splošno stavko zalo, da bodo Italijani vedeli, da je njegovo gospodarsko stanje zaskrbljujoče. Vest ni prišla za preproste Italijane. Prišla je za Italijane, ki zavzemajo visoke položaje, za Italijane, ki vladajo. In slednji so skomignili z rameni kot bi hoteli reči : «Že zopet običajno kujanje naših dragih Tržačanov. Nič hu-• dega. jih bo že minilo».
DRŽAVLJANI!
Komunisti pozivajo vse prebivalstvo, vse demokratične levičarske sile, socialiste, socialdemokrate, sindikalne organizacije, bojevniška in kulturna združenja, zadružniške in gospodarske ustanove, vse ki iskreno hočejo uresničenje republiške ustave in avtonomne dežele kot demokratične institucije, ki bo mogla olajšati skupne napore pri reševanju teških gospodarskih in socialnih problemov našega ljudstva, naj se združijo v skupni akciji, da zahtevamo od parlamenta takojšnjo odobritev posebnega statuta za Furlanijo-Julijsko krajino ali pa zakona Amadeo!
i\Taj iz ljudskih zborovanj, pokrajinskih in občinskih svetov, organizacij, združenj, ustanov izide stotine in stotine pozivov parlamentu!
Če bomo v prihodnjih tednih združeni v skupnem in demokratičnem prizadevanju za to akcijo, bomo dali mogočen doprinos nastanku dežele, določene v republiški u-stavi !
DEŽELNI KOMITE KPI za Fur timi j o-Julijsko krajino
V hotelih več natakarjev kot klientov
Če je 1954 kdo v Trstu samo kihnil, je odmevalo po vsem polotoku, danes pa se dogaja,. da vest o splošni stavki konča v uredniškem košu. Res je, da je prišla osvoboditev, toda prišlo je še drugo. Naši voditelji so n.pr. medtem odkrili, da imajo dar za psihoanalitične študije. Začeli so razmišljati in razumeli, da je Tržačan pod skorjo patriotske ljubezni in objema z bersalirjem zapletena zmes, žrtev freudske razdvojenosti : po kulturi je Italijan, toda kozmopolit po izvoru in tradicijah : čustveno je nacionalist, toda internacionalist če gre za njegovo korist ; pripravljen se žrtvovati za patriotski ideal, toda isto tako vedno pripravljen, da se začne pritoževati že za prvo ekonomsko nevšečnost. U-gotovljeno je bilo tudi, da je boleča zgodovina mesta pustila nešteto ran v dušah prebivalcev, ki so občutljivi za vsak strah, pripravljeni povečati vsako senco, po konstituciji bolj nagnjeni politično kot pa na znanstveno domišljijo. Iz tega izhaja, da bi bile tegobe o katerih se pritožujejo večinoma namišljene. Recimo, da je res, kar pa ne odgovarja, da je prišlo razpoloženje Tržačanov tako daleč, je treba pa še vedno videti, če je gospodarski položaj mesta namišljena ali resnična bolezen. Zaman bi bilo trditi, da nekdo trpi na bolečih prividih, če bi se pa izkazalo, da ima zaboden v hrbtu nož.
Kdor prihaja te dni v Trst, ima priliko videti pusto mesto. Na obrežju in po ulicah piha skoro vedno ledena burja. Pomorska postaja je zaprta, pra-zno je pristanišče za potnike. Iz «brzovlaka», ki prihaja v večernih urah iz Benetk izstopi kakih dvajset potnikov, v velikih hotelih je več natakarjev kot gostov. Mestna okolica je tesna, z vseh strani naletimo na obmejno pregrado.
Prvi vtis torej ni prijeten. Toda neumno hi bilo, če bi se
pustili zapeljati od slabega letnega časa in bi slepo verovali takim zunanjim in splošnim pojavom. Splača se, da se raje informiramo, pogledamo številke in jih tolmačimo.
Kar začnimo z optimističnimi številkami. V Trstu je registrirani h 27.000 vozil, ki predstavljajo na 300.000 prebivalcev zavidljivo razmerje. V zadnjih treh letih so prodali 4000 avtomobilov in 400 tovornikov ; za nakup avtomobila «1100» no-vega tipa se je do sedaj preno-tiralo nad 400 kupcev in za «1200» pa nad dvesto. Znaten je tudi strošek za javne predstave : 5000 lir na leto na osebo za kino, 606 za gledališče. Te številke postavljajo Trst med pet najbolj razsipnih italijanskih mest.
Nekaj
zanimivih
številk
Vzpodbujajoči zgledajo tudi podatki, ki se tičejo prihrankov: 36 milijard zaupnih depozitov, 40 v tekočih računih, 8 v poštnih hranilnicah, to je 225.000 lir na osebo, v primeri s 119.000 nacionalnega povprečja. Pravijo, da so ti prihranki v Trstu sad strahu, da gre za denar, ki se ga ljudje ne upajo investirati; toda to je vendar denar in ga je še precej. Isto tako je precej luksuznih barov, restavracij in trgovin, to je o-hratov, ki obstojajo samo tam, kjer ne manjka dobro založenih mošenj.
Razume se, da so te novice začudile bralce manj srečnih mest. Če bi prišli v Trst, bi morda široko odprli oči, kot tisti, ki čitajo in slišijo govoriti o propadajočem Parizu, ko ga pa obiščejo, ugotovijo, da je vendarle še vedno krasno mesto. Toda naj ne pozabijo, da je bil Trst ob začetku stoletja najbogatejše mesto Evrope, s kreditnimi zavodi, ki so imeli fantastično premoženje 3 milijarde zlatih lir. Zato je naravno, da je del takega bogastva ostal v mestu, v rokah velike in srednje buržoazije. Kaj pa dru-gi? Mala buržoazija in proleta. rial? Tu je pesem drugačna. Mesto ima žalostno prvenstvo brezposelnosti : približno 17 tisoč delavcev, to je 19 odst. sposobne delovne sile. V treh letih beleži zaposlitev tako majhen porastek, da zgleda bodočnost dokaj temna : 86.869 zaposlenih 1954, 89.400 zaposlenih danes, kljub nad trem milijardam, ki so jih potrošili za dela v pristanišču. Plače v ladjedelnicah so med najnižjimi v Italiji : mesto mora še vedno' skrbeti za približno 30.000 beguncev ; specializirani delavci in tehniki, če le Morejo bežijo. Da bi jih pri. držali se včasih poslužijo odvratnega sredstva, da jim ne dajo potnega lista.
Številke glede na življenjsko raven so v protislovju. Povejo nam, da je mesto ohranilo do neke mere blaginjo, toda da je ta blaginja nestalna in postopno upadajoča ter razdeljena tako. da moraš takoj pomisliti na gospodarski organizem ki ni popolnoma zdrav.
Nekaj podatkov
o tržaški
luki
To nam potrjuje izčrpnejša preiskava o osnovnih temah tržaškega gospodarstva : luki, industriji, trgovini. Če poslušamo italijanske oblasti, je industrijsko pristanišče Trsta v polnem tehničnem razvoju in naraščajočem gospodarskem procvi-tu. Pred tremi leti je šlo sko. zi tržaško luko 7.657 ladij, lansko leto 10.350. Kar se tiče skupnega prometa, je narastel od 3.441.405 ton iz leta 1954, na 4.905.502 ton 1956 leta, ki predstavljajo v Trstu še nikoli doseženo raven.
Statistike so lepa stvar, toda paziti je treba na igračkanje s številkami, ki so mu izpostavljene. Primerjati številke iz leta 1954 s številkami za 1956 je zanimivo računanje. Toda prav tako zanimivo je primerjali «tevilke iz leta 1955, 1956 in
prvih sedmih mesecev 1957. To nam odkrije, da je bilo ojačanje prometa v zadnjih treh letih precej počasno, da ne rečemo brezpomembno : 4,875.490 ton 1955, 4,905.502 1956, 2,986.835 v prvih sedmih mesecih 1957 s predvenimi 4,950.000 tonami oh koncu leta.
Kaj se je pripetilo v teh treh letih? Kaj je zavrlo ojačanje tržaške luke? Pripetilo se je nekaj kar je precej neprijetno za vse italijansko gospodarstvo. Dočim tržaška luka miruje, se je razvila luka na Reki, slovanskem pristanišču, ki je oddaljeno komaj 90 kilometrov od Trsta. 28. septembra letos je avstrijski list «Neuer Kurier» pisal naslednje : « Prvič v zgodovini jadranske plovbe je jugoslovanska luka na Reki prekosila tržaško. V prvih šestih mesecih 1957 je Reka manipuli. rala 498.000 ton suhega blaga več kot Trst.»
Takoj povemo, da je vest neresnična. Uradne statistike o-beh luk kažejo, da ima v šestih mesecih Trst še vedno prednost za kakih 200.000 ton. Toda pristaviti moramo obenem, da to napoveduje skorajšnjo predvideno zmago Reke.
Če na Reki narašča promet jugoslovanskega blaga, nas to le relativno zanima. Iz vljudnosti hi lahko tudi voščili našim sosedom vedno večje uspehe. Toda noben športni ali kavalirski čut nas ne bo mogel nikoli privesti, da bi cenili dejstvo, da narašča na Reki tranzitni promet za avstrijsko, češko in madžarsko blago, ker vsaka tona tega blaga, ki gre na Reko, je odvzeta Trstu.
Tarife Reke za polovico cenejše
Pri tem nam številke povejo grenko zgodbo. Leta 1950 je Trst 'z viška svojih 2,252.151 ton tranzita pogazil majhno Re. ko, ki se je ustavila pri 2.192 tonah. Toda 1954 je Trst padel na 1,917.344 ton, Reka pa je dosegla kvoto 100.000. Tako pridemo do leta 1956, ko se je Trst povzpel na 2,901.414 ton, Reka pa se je z zavidljivim skokom povzpela na 806.000. Prevideva se, da bomo mi ob koncu 1957 še pri dveh milijonih devešto tisoč, toda Reka bo dosegla milijon.
Povsem edinstveno je zadržanje naših oblasti, ko pade pogovor na tekmovanje med Trstom in Reko. Dejstvo, da bo slovanska luka prvič v zgodovini utegnila odvzeti Italijanom prvenstvo na Jadranu, jih navidezno ne vznemirja. To je hladnokrvnost, ki je malo podobna angleški flegmi in zelo podobna rezignaciji, ki je tipična za določeno Italijo. Nato vam razlagajo, da so napredki Reke takorekoč razumljivi in neizbežni. Italija ima mnogo luk, Jugoslavija eno samo, ki je vredna tega imena, naravno je zato, da vloži v to vse svoje sile. Ali so tarife Reke za polo. vico cenejše kot tržaške? Seveda, pristaniščniki na Reki prejemajo 12-14 tisoč dinarjev na mesec, kar odgovarja isti vsoti v lirah, dočim prejmejo naši pristaniščniki 50-60.000 lir na mesec ; na Reki delajo tudi ponoči in morajo delati pod taktirko. Naši pa imajo svoj urnik podnevi in njihovi sindikalisti diskutirajo. Vlada ni kriva če je Ljudska Kitajska odločila, da gre njen promet s srednjo Evropo skozi Reko in če ji Madžarska in Češkoslovaška dajeta prednost iz političnih razlogov.
Ob zaključku bomo videli, kakšno veljavo ima tako modrovanje. Zaenkrat vzamemo na znanje, da nam je luka na Reki, ki je trikrat manjša od tržaške, še danes brez silosov za žitarice in z manjšim številom pristaniških naprav, praktično izmaknila v prvih sedmih mese, cih 1957 kakih 170 tisoč ton av. sirijskega blaga (ki ne ubirajo določenih ideoloških poti), 175 tisoč češkoslovaškega, 165 tisoč madžarskega.
Krajši in še bolj grenak bo pogovor o tržaški luki kar se tiče potnikov: izgubila je skoro vse proge za onstran Sueza in večji del malih prog za Istro. Ostali so štirje odhodi na mesec : dva za Severno Ameriko, dva za Daljnji vzhod.
(Nadaljevanje na 4. strani J
Stran 2
DELO
7. decembra 195/
7. d»
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
POZIV ZA MIR Intervencija tov.Burla na skupščini10
komunistov iz velikih tovarn v Milanu
Dia konferenci, ki je bila od 16. do 19. novembra v Moskvi so predstavniki komunističnih in delavskih partij iz 64 dežel naslovili tlo; delavce in kmete vseh dežel, ljudi vsega sveta, vse ljudi dobre volje poziv miru, ki ga objavljamo v celoti.
TA elavci in kmetje ! Delavci na torišču znanosti in kulture!
Ljudje dobre volje vseh dežel!
Na vas, na vaš razum, na vaša srca se obračamo mi, predstavniki komunističnih in delavskih partij raznih dežel, ki smo se zbrali v Moskvi na proslavi 40-letnice velike Oktobrske socialistične revolucije.
Vsem so nam živo v spominu tegobe, surovosti in krutosti druge svetovne vojne. Njeni krvavi sledovi še niso povsem zabrisani in že visi nad domovi mirnih mest in vasi senca strašne pošasti nove, stokrat bolj rušilne vojne. Zdaj ni na svetu nobene dežele, v kateri nevarnost nove vojne ne bi neneho- * nitev miru. ma visela nad domačimi ognjišči, kjer ne bi kalila radosti življenja, kjer ne bi zastavljala vznemirjenja polnih vprašanj.
Kaj bo jutri, čez mesec dni, čez leto dni? Ali bodo znova v ognju vojne goreli naši domovi. vtem ko bodo atomske in vodikove bombe, ki uničujejo vse, prinesle nenadno smrt nam in našim otrokom?
skih tleh prvikrat v zgodovini i se rešili zaostalosti in bede, zmagala socialistična revolucija, uveljavljajo politiko miru in Oblast so prevzeli delovni lju- » nevtralnosti, politiko znanih
dje in njihov cilj je bil uničiti vse oblike zatiranja in izkoriščanja človeka po človeku. Delavci im kmetje Rusije so pod vodstvom Leninove partije zapisali na svojo zastavo geslo miru in mu zmerom ostali zvesti V' 40 letih svojega obstoja je dežela Sovjetov utirala svojim narodom pot k miru in težila kljub oviram, ki so jih postavljali imperialisti k mirnemu sodelovanju	z	drugimi	deželami
ne	glede	na	njihovo	družbeno
ureditev.
V imenu svojih življenjskih koristi so delavci kapitalističnih dežel aktivno sodelovali v tem boju za mir. To plemenito	stvar	so	podprli	napredni
ljudje po vsem svetu. Vendar pa	se silam	miru ni	posrečilo
obvarovati človeštvo pred novo katastrofo, pred drugo svetovno vojno. Preveč maloštevilne so bile te sile; Sovjetska zveza pa je bila takrat edina dežela, ki se je dosledno borila za ohra-
Narodi so si že v dveh svetovnih vojnah pridobili bridke izkušnje. Preprosti ljudje, ki morajo prispevati v vojni vihri največje žrtve, vedo. da prinaša vsaka naslednja vojna čedalje hujše trpljenje, da uniči če-
Socialističnim deželam je potreben mir
Toda nobena komunistična partija. nobena socialistična dežela nima razlogov, ki bi vzpodbudili vojno in vojaški napad na druge dežele za osvajanje tujih ozemelj, Sovjetska zveza in Ljudska Kitajska imata ogromna prostranstva zemlje in nešteto naravnih bogastev. V nobeni socialistični deželi ni razreda ne socialnega sloja prebi-
« peti h načel» medsebojnega spoštovanja, ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti, nenapadanja, nevmešavanja v notranje zadeve drugih, enakopravnosti in medsebojne koristi, mirne koeksistence.
Ne samo narodi socialističnih dežel, ne samo narodi Vzhoda nočejo vojne. Vojno sovražijo tudi narodi kapitalističnih dežel na Zahodu, ki so jo dvakrat sami okusili.
Sile miru so ogromne. Te sile lahko ne dopuste vojne, lahko ohranijo mir. Toda mi komunisti vidimo svojo dolžnost v lem, da opozorimo vse ljudi na svetu, da nevarnost pošastne, mori Ine vojne Še ni minila.
Od kod izvira nevarnost za stvar miru, za varnost narodov? Na vojni so zainteresirani, o vojni sanjarijo kapitalistični monopoli, ki so v obeh svetovnih vojnah in v sodobnem tekmovanju v oboroževanju sila obogateli. Tekmovanje v oboroževanju. ki prinaša monopolom velikanske dobičke, je čedalje težje breme na ramenih delovnih ljudi, in zelo poslabšuje gospodarski položaj dežele. Pod pritiskom kapitalističnih monopolov. zlasti ameriških, vladajoči krogi nekih kapitalističnih držav odklanjajo predloge o razorožitvi, o prepovedi atomskega orožja in o drugih ukrepih, usmerjenih na to. da bi preprečili novo vojno. V Organizaciji združenih narodov so miroljubnej dežele sprožile mnogo dobrih predlogov, katerih izglasovanje hi
Obračamo se na vse ljudi do brc volje po vsem svetu :
Organizirajte se in borite za :
1.	takojšnjo opustitev poskusov z atomskim in vodikovim orožjem ;
2.	brezpogojno čimprejšnjo prepoved proizvodnje in uporabe tega orožja.
Mi, komunisti, smo posvetili -svoje življenje stvari komunizma. Mi. komunisti, neomajno verujemo v zmago le velike stvari. Prav zato, ker verujemo v zmago naših idej, idej Mar-xa in Lenina, idej proletarskega internacionalizma, hočemo 1 mir in se borimo za mir. Vojna je naš sovražnik.
Naj dežele z različnimi socialnimi ureditvami odslej tekmujejo med seboj v razvoju miroljubne znanosti, miroljubne tehnike ! Naj dokažejo svoje prednosti ne na bojišču, marveč v tekmovanju za napredek, za zboljšanje življenjskega standarda narodov !
Ponujamo roko vsem ljudem dobre volje. Z združenimi silami vrzimo raz sebe breme oboroževanja, ki teži narode. Rešili bomo svet nevarnosti vojne, smrti in uničenja. Pred nami je svetla in srečna prihodnost človeštva, ki stopa po poti napredka.
Mir svetu !
Objavljamo daljši izvleček intervencije tov. Pina Burla na vsedržavni skupščini komunistov iz velikih tovarn.
fji ržaški komunisti so prvič prisotni na veliki skupščini delovnih ljudi in tovarišev KP1. Mi pozdravljamo la dogodek z navdušenjem in v prepričanju, da nam ho pomagal vedno bolj izboljšati in poglobiti naše poznavanje in izkušnje za izboljšanje vsega našega delovanja.
Naše priprave za skupščino so potekale vzporedno z razvo-
jem sijajne borbe, ki jo vodi že več kol šest mesecev šest-tisoč delavcev GRDA in Tržaškega arzenala za isto plačo kol jo imajo delavci v ladjedelnici Ansaldo v Genovi (ki prejemajo 7 do 9 tisoč lir na mesec več kol naši ladjedelniški delavci). To izenačenje se opira na točno določene zahteve, ki se tičejo akordnega dela, doklade za zdravju škodljiva dela, napredovanja po kvalifikaciji ; razen tega se postavlja zahteva za postopno znižanje delovnega urnika.
V tej borbi so vsi socialni slo. j
Borba za obnovo IRI Nezadostne investicije
za CRDA
Večji fizični napor delavcev
Dbra
ielav
ji in vse prebivalstvo strnjeni okrog delavcev iz ladjedelnic v plemeniti in zavestni tekmi solidarnosti, ki je prišla do konkretnega izraza s plebiscitarno manifestacijo ob priliki splošne stavke.
V ognju te borbe so se ko-
Proslava 40. obletnice Oktobrske revolucije v Moskvi
dalje več dežel, ubije čedalje j valstva, ki bi bil zainteresiran na več ljudi, zapusti čedalje straš- | vojni. Tam so na krmilu delav-
nejše in trajnejše posledice.
Milijonske žrtve prve in druge svetovne vojne
Prva svetovna vojna, ki so jo povzročile imperialistične velesile, začel pa nemški militarizem, je terjala življenje desetin milijonov ljudi. Desetinam milijonov je uničila zdravje in napravila iz njih invalide. Vojna je prisilila cele narode, da so trpeli lakoto in pomanjkanje.
Druga svetovna vojna, katere glavni pobudnik je bil nemški fašizem, je privedla do tega, da so bile v vojno vihro potegnjene ne samo velike armade, ne samo oborožene fronte. Letalske bombe so rušile odprta mesta, ubijale na tisoče in stotisoče mirnih civilnih prebivalcev, v senci hitlerjevskih taborišč, v plinskih celicah pa je umrlo milijone moških, žensk in otrok. Velikanska gmotna sredstva, s katerimi bi lahko zgradili na tisoče cvetočih mest, nahranili in oblekli cele narode, so služila stvari uničevanja, stvari smrti. Nad 30 milijonov človeških življenj, če ne računamo milijonov ranjenih in po. habljenih, j c požrla druga svetovna vojna in zadnje dni sta padli na odprti japonski mesti prvi atomski bombi, ta otipljiva nevarnost množičnega ubijanja ljudi v prihodnje.
Ni potrebno ne znanje znanstvenikov ne domišljija pesnikov. da rečemo, da bi prihodnja vojna če bi narodi dopustili, da bi prišlo do nje prekosila vse, kar je doslej človeštvo o-kusilo. Prebivalci Evrope in A-merike, Azije, Afrike in Avstralije vedo. da je človek sprostil tako ogromne naravne sile in ukrotil tako močna sredstva, da lahko zadene njihov rušilni učinek sleherni kotiček zemeljske oble. V novi vojni ne bo kraja, kjer hi se lahko človek mirno in varno skril. Plamen atomske, vodikove in raketne vojne bi zajel vSe narode in grozil mnogim človeškim poko-lenjem z neizčrpnimi tegobami.
mir. zmanjšalo nevarnost nove vojne. Nihče ne more zanikati, da predlogi, predloženi v proučevanje v OZN o vprašanjih o opustitvi tekmovanja v oboroževanju in o vrnitvi nevarnosti
_ _	.	. .	„ . .	atomske vojne, o mirni koeksi-
Mar moreio zdaj želeti novo	, ,
,	J	' atenei držav, o razvoju gospo-
. - za i »-> zi / I .I. bnmiiniclnir m rio	—	u
ci in kmetje, ki so v vseh vojnah prispevali največje žrtve.
vojno? Cilj komunistov je. da ustvarijo družbo, v kateri bo za. gotovljena splošna blaginja, razcvet vseh narodov, večni mir med narodi. Socialističnim deželam je potreben za ustvaritev takšne družbe trden mir. Zato so . komunisti najdoslednejši nasprotniki vojne, najodločnejši borci za mir.
Socialistične dežele nočejo nobenemu narodu vsiliti svojega družbenega in političnega reda. Socialistične dežele so trdno prepričane o neogibni zmagi socializma, vedo pa tudi, da socializma ni moč upostavi-ti od zunaj, da mora biti predvsem sad notranjega boja delavskega razreda in vseh naprednih sil v vsaki deželi. Zato so socialistične dežele daleč od tega, da bi se vmešavale v notranje zadeve drugih dežel, ne dopuščajo pa tudi, da bi se drugi vmešavali v njihove notranje zadeve. Zato trditve, da socialistične dežele ogrožajo mir s tem, da hočejo baje vsiliti drugim svoj red, niso nič drugega kakor poskus, da bi preslepili miroljubne ljudi.
Mir lahko ohranimo samo s pogojem, če vsi, ki ljubijo mir, združijo svoje napore, povečajo budnost nasproti poskusom vojnih hujskačev, če vsi do kraja doumejo, da je njihova sveta dolžnost krepiti boj za zaščito miru, ki mu grozi nevarnost.
Mi komunisti pravimo zdaj, da je moč vojno preprečiti, o-hraniti mir. Mi govorimo to v trdnem prepričanju, ker je položaj zdaj na svetu drugačen, razmerje med silami drugačno.
darskega sodelovanja med njimi, ki je odločilen činitelj za nujno potrebno zaupanje v stikih med državami, ustrezajo življenjskim koristim vseh narodov. Od ureditve teh vprašanj je v veliki meri odvisna usoda miru, usoda bodočih rodov. Ti predlogi zadevajo na aktiven odpor tistih, ki so zainteresirani na ohranitvi mednarodne napetosti.
Poziv r.'i, mir so sprejele delegacije komunističnih in delavskih partij Avstralije, Avstrije. Albanije. Alžirije, Argentine, Belgije, Bolivije. Bolgarije, Brazilije, Velike Britanije, Madžarske, V enezuele, Vietnama, Gvatemale:	D. B. Nemčije.
okrepilo kresne republike Nemčije. Hondurasa, Grčije, Danske. Dominikanske republike. Izraela. Indije, Indonezije, Jordanije, Iraka, Španije, Italije. Kanade. Kolumbije. Koreje. Kostarike, Kube. Luksemburške. Malaje. Maroka, Mehike. L. R. Mongolije, Holandske, Nove Zelandije, Norveške, Paname^ Paragvaja, Peruja. Poljske, Portugalske, Romunije, San Marina, Sirije in Libanona, Sovjetske zveze, Siama, Tunizije, Turčije, Urugvaja. Finske, Francije, Cejlona, Češkoslovaške, Čila, Švice, Švedske, Ekvadora, Jugoslavije iti Japonske.
munisti iz tovarn pripravili za skupščino. Pripravljalna diskusija se je odvijala v vseh instancah partije in federalni komite je obširno obravnaval o-snovne probleme, dal je nekaj točnih smernic za praktično izvajanje ter pripravil vse potrebno za delovanje po tej skupščini.
Govoreč o borbah kovinarjev, je tov. Burlo podčrtal borbenost delavskega razreda proti nepopustljivosti tovarniških ravnateljstev in proti nesposobnosti in brezbrižnosti odgovornih organov IRI in vlade.
Požrtvovalni čut delavcev in enotnost akcije, ki označujeta to borbo, sta viden dokaz, da ne gre za navaden začasni zopetni razmah delavskega razreda, marveč, da je to prava in resnična akcija delavcev za boljše življenjske pogoje in večje spoštovanje njihovega dostojanstva, akcija, da postanejo podjetja TRT v resnici nekaj novega.
Ko je podčrtal doprinos komunistov k tej borbi, je tovariš Burlo ugotovil, da se okrog borbe v naših ladjedelnicah u-stvarja široka skupna fronta vsega prebivalstva v obrambo posebnih koristi posameznih kategorij in za gospodarsko obnovo našega mesta. Na čelo te borbe se postavlja delavski razred in to dejstvo je skupno sprejeto in pripoznano kot pravilno in osnovno, če se hoče nekaj doseči.
številnih davčnih olajšav; iI**|FcÌ,VÌ
novila je rotacijski sklad za *, nansiranje industrije. To* Tov. I kljub temu ni prišlo do vet‘i]Q-aj q industrializacije in znižaflJra^-njh brezposelnosti. Številni stec4 ^lay podjetij, ki so zrasla z drŽ^ sincJi nim prispevkom, so pokazi|ojeilosl celo vrsto finančnih špekula4prjnoS£ na škodo javnega kapitala, j sestavi Spričo katastrofalnega stanjjgotovil vlada ni hotela nikoli spreje(ve zras| zahteve, da se Trstu vrne °mlno vi govo zgodovinsko vlogo (to J katere vlogo središča trgovskih izcC dohič njav med večjim delom Evro A pove in drugimi kontinenti), boMdj smr z obnovitvijo in ojačanjem živi žaškega trgovskega brodovmd£rtai
iti
kot tudi preko zdrave politih tovarr
investicij.
Pomanjkanje zasebnih investicij in diskriminacija
Poleg skoro popolnega manjkanja privatnih investi^ proii imamo še nezadostne in disldl^ov. 1 minirane javne investicije. sl° bot javnimi sredstvi se je ojač^11 enotr naprave Aquile, ki pripada P1/1-e Gii vatnim skupinam, dočim spe us ni bilo nobenega nakazila * 'avskej nove industrije na področj • za vi IRI ki kontrolira pet ® *acijo
sedmih največjih tržaških	ki
vam. Kar se tiče pa že ob*'
it1 juho
Pogled na velikansko dvorano Palače športa v Moskvi na predvečer 40-let-nice slavne Oktobrske revolucije ob priliki slovesne proslave, kateri so prisostvovali predstavniki sovjetskih oblasti, združenj in organizacij, predstavniki diplomatskega zbora in razne osebnosti ter zastopniki 68 komunističnih in delavskih partij iz vsega sveta.
V okviru
splošnih
smernic
| ječih so investicije docela 11 P°tre | zadostne.	Sanizir
j Za kompleks CRDA se je ^'Pravlj j vestirale naslednje vsote: -11'\ milijarde za razširitev in ^.VrOfž dernizacijo naprav v tržask' . ladjedelnicah ; dve in pol P® * CII
Organizirajte se in borite se za mir!
Razvoj znanosti in tehnike služi stvari miru
Dežela Sovjetov, porojena v veliki Oktobrski revoluciji, ni več osamljena in izolirana. Po zmagi nad fašizmom je bil u-stvarjen ogromen svet socializma, ki šteje blizu milijardo
Preprosti ljudje vsega sveta ljudi. V težnji po miru in med-
ne glede na njihovo narodnost in politične nazore, vero in bar. vo kože hočejo živeti v miru Preprosti ljudje vsega sveta se sprašujejo :
«Mav človek, katerega zmagoviti razum odvzema naravi vse njene “krivnosti in ji čedalje bolj vlada, mar človek, ki ho lahko spričo izstrelkov u-metnih satelitov kmalu dosegel zvezde mar se človek ne bo mogel ogniti vojni in preprečili uničenje samega sebe.»
Mi predstavniki komunističnih in delavskih partij, ki se docela zavedamo svoje odgovornosti za usodo narodov, izjavljamo:
Zbrali smo se v glavnem mestu dežele, ki je pred 40 leti začela novo dobo v zgodovini človeštva. Leta 1917 je na ru-
na rod nem sodelovanju, po mirni koeksistenci raznih družbenih redov, z ramo ob rami s Sovjetsko zvezo gre druga velika socialistična sila Ljudska Kitajska, za iste miroljubne cilje se bore evropske in azijske dežele ljudskih demokracij.
Nesluteni razvoj industrije, znanosti in tehnike v Sovjetski zvezi in drugih socialističnih deželah služi stvari miru, je močna ovira v netenju vojne.
Na svetovnem torišču je zrasla še druga nova sila. Oktobrska revolucija je zdramila kolo. nialne narode, ki so sc že otresli ali pa se otresajo jarma stoletne odvisnosti in ki hočejo živeti v miru, ki ne dopuščajo vmešavanja imperialističnih sil v svoje notranje zadeve. Da bi
Na tisoče časnikov in radijskih postaj dan za dnem trdi narodom ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije in drugih kapitalističnih dežel, da svetovni komunizem baje ogroža njihovo svobodo, njihov način življenja, njihov mirni obstoj .
Misleč na blaginjo ljudskih množic vsega sveta, težeč za napredkom in svetlo prihodnostjo vseh narodov se obračamo na:
moške in ženske, delavce in kmete, delavce na področju znanosti in umetnosti,
učitelje in uslužbence, mladino in obrtnike, trgovce in industrijce,
socialiste, demokrate, liberalce,
vse ljudi ne glede na njihovo politično in versko prepričanje, na vse, ki ljubijo svojo domovino.
na vse. ki nočejo vojne, na vse ljudi dobre volje po vsem svetu,
na vse vas se obračamo s pozivom :
Zahtevajte konec tekmovanja v oboroževanju, ki vsak dan veča vojno nevarnost, in ki je za vas ljudi dela, najhujša !
Zahtevajte prepoved proizvodnje in uporabe atomskega in vodikovega orožja kot prvi u-k rep za takojšnjo opustitev poskusov s tem orožjem!
Zahtevajte konec politike vojaških blokov in graditve oporišč v drugih deželah !
Zahtevajte, da v samem srcu Evrope ne oborožujejo ponovno nemških militaristov, glavnih krivcev zadnje vojne!
Zahtevajte opustitev poskusov in vojaških provokacij imperialistov na Bližnjem in Sred-njem vzhodu !
Podpirajte politiko kolektivne varnosti, politiko mirne koeksistenc • različnih družbenih redov, politiko širokega gospodarskega in kulturnega sodelovanja narodov !
Obračamo se na vas s pozivom :
Zahtevajte od svojih vlad, da v Organizaciji združenih narodov uveljavljajo politiko miru in da nastopajo proti politiki hladne vojne !
Nekaj vtisov tov.Weissa
z obiska v Sovjetski zvezi
►	Obisk v desetletni šoli
►	Na novi moskovski univerzi
►	Prisrčno srečanje s komandantom križarkeuAvrorau
TZ" ot smo že poročali je bil r vsedržavni delegaciji
združenja «Italija-ZSSR. ki se je udeležila proslav 40. obletnice Oktobrske revolucije tudi profesor tov. Ernesto Weiss, ki je zastopal tržaški odbor združenja. Te dni smo imeli s tovarišem Weissom zelo zanimiv razgovor o njegovem obisku v Sovjetski zvezi, o njegovih vtisih in tem, kar je videla delegacija. Povedal nam je mnogo stvari, toda zaradi prostora se moramo pač omejiti le na zanimivejše in značilnejše, kar bomo skušali napisat: čim bolj preprosto.
Najprej naj povemo, da so sestavljali delegacijo prof. Fran. ceseo Flora (in sestra), profesorji Ettore Pancini in Cesare Luporini, slikar Armando Pizzinato, umetniški kritik Raffaele De Grada in naš tov. profesor Weiss. Več članov delegacije je prejelo dovoljenje na potnem listu za polivanje tudi v Sovjetsko zvezo prav v zadnjem trenutku tako. da je delegacija lahko odpotovala iz Ri-ma šele 5. novembra popoldne. Zaradi teh birokratskih ovir je seveda prišla prepozno za uradno proslavo, ki jc bila 6. novembra v Moskvi. Toda prisostvovala je velikanski paradi 7. novembra.
Zgodovinska
poslopja
Kremlja
Ena izmed prvih zanimivosti, ki so si jo delegati ogledali je bil Kremelj. To je velik kompleks zgodovinskih zgradb. Med stotinami večjih in manjših dvoran, obiskovalca še posebno gane skromno stanovanje, kjer
je živel in delal Lenin. Stanovanje je skrajno preprosto, kar nazorno govori o skromnosti Lenina.
8. novembra zvečer je delegacija prisostvovala veliki kulturni prireditvi v velikanski dvorani nove Športne palače. Na sporedu je bil med drugimi točkami nastop pevskega zbora nad tisoč učencev iz raznih šol v Moskvi, ki so med drugim zapeli pesem o... sputniku.
Zanimivosti
moskovske
desetletne
šole
Posebno zanimiv je bil obisk neke desetletne šole v Moskvi. Za vsak učni predmet je posebna učilnica z vsem potrebnim didaktičnim materialom. Šola ima celo avtomobile in delavnice za študij mehanike. V šoli je rcfekcija in učenec se lahko zadrži tudi v prostih u-rah, če. so n. pr. starši kje zaposleni.
Poleg bogate opreme z didaktičnim materialom in vzgojne metode, obiskovalca že na prvi pogled zadene izredna živahnost učencev, ki je prišla pri obisku do izraza v odmoru, njihova sveža sproščenost in istočasno neprisilna disciplina. za katero skrbijo šolarji sami.
Kdor pride v Moško ne more oditi, da bi ne prej obiskal novo veliko univerzo. Opis te velikanske zgradbe bi zaslužil članek zase. Zabeležimo samo nekaj nepozabnih vtisov, ki jih je odnesel tovariš Weiss. Mogočna zgradba je dejansko živa priča o velikem
prizadevanju za nenehni razvoj kulture in tehnike, znanstveni oddelki so docela na tekočem o vseh najnovejših pridobitvah na tem področju. Pri ogledu je delegacijo spremljal eden izmed 43 italijanskih viso-košoleev, ki obiskujejo univerzo. Delegati so obiskali posamezne fakultete, ogledali so si laboratorije, naprave, bogate in dragocene znanstvene zbirke, kar jim je omogočilo, da so si ustvarili popolno sliko o moskovski univerzi.
Seveda je delegacija videla še mnogo stvari in imela priliko priti v direkten stik z vsakdanjim življenjem Moskve. Delegati so se večkrat vozili s podzemsko železnico, šli so v trgovine in knjigarne, obiskali kino predstave, bili so tudi na predstavi slovitega lutkovnega gledališča. obiskali so razne muzeje.
na krov zgodovinske križarke «Avròra» in v utrdbo Petra in Pavla, na Martovo polje, kjer so grobnice revolucionarjev, ki so padli v junaških bojih v dnevih revolucije. Obiskali so nadalje palačo Smnlny, kjer je bil sedež revolucionarnega odbora.
Leningrajski
pionirski
dom
Tridnevni obisk v Leningradu
Obiskali so tudi Leninov in Stalinov mavzolej. Tov. Weiss nam je tudi omenil, da jih je sprejel italijanski veleposlanik v Moskvi Di Stefano, ki se je zadržal z delegati v prisrčnem razgovoru.
Skupno z drugimi delegacijami so nato obiskali Leningrad, kjer so se zadržali od 9. do 11 • novembra. Seveda je nemogoče zabeležiti vse vtise in spomine, ki so jih odnesli s tridnevnega bivanja v temu mestu.
Na krovu «Avrore» je delegate prisrčno sprejel komandant Timofej Ivanovič Lipatov, ki je v dneh revolucije ukazal izstrelili «edini strel».
V Leningradu so obiskali Centralni dom pionirjev, bivšo palačo bogatašev, z vrtovi, telovadnicami, delavnicami, knjiž-nicami in športnimi igrišči. O-gledali so si tudi veliko tovarno «Sverdlov», kjer so jim razkazali najmodernejše naprave in stroje, delavnice, kuhinjo in menzo za delavce.
Posebno poglavje bi lahko posvetili obisku Hermitaža, zgodovinskega muzeja v Leningradu, ki je eden izmed največjih in najbolj bogatih. Iskreno ganotje prevzame človeka, ko si ogleduje zgodovinski kompleks Zimskega dvorca in Her-initaže ter pomisli na takratne dogodke, ki so spremenili tok zgodovine človeštva. Ganotje postane še večje pred velikimi umetniškimi stvaritvami vseh dob.
Prof. Weiss nam je govoril o velikih umetniških delih Leonarda, Canove, Rembrandta, Van Dvka. Matisseja in drugih. Prav posebno pa je poudaril prisrčen sprejem, ki so ga bili deležni s strani ravnatelja muzeja, univerzitetnega profesorja, kateri govori perfektno italijanščino.
Govornik je nato postavil tržaške izkušnje v okvir splošnih smernic, ki jih je nakazal VIII. kongres KPI za obnovo dežele in za socialni napredek.
Položaj v Trstu je nadaljeval tov. Burlo je vedno slabši. Mestno gospodarstvo je v popolnem razsulu. Trst je mesto, ki je živelo in se razvilo tradicionalno v vlogi luke in njenega prometa s srednje-ev-repskim zaledjem. Danes pa je trgovska mornarica padla na 55-60 odst. predvojne tonaže. Mesto je bilo nekoč ponosno v splošnem na svoje industrije, prav posebno pa na ladjedelni-ško. Danes pa je opaziti stalni beg kapitalov v druga mesta republike, če ne celo v inozemstvo. Paradoksen je primer ladjedelnice Sv. Roka, ki je v kompleksu CRDA (IRI), kot edina ladjedelnica na svetu, katera ne gradi ladij, ker so jo namenoma obsodili na brezdelje. Trst je imel vedno visoko kvalificirano delovno silo, ki se je v zadnjih letih skrčila. Pomanjkanje prespektive in slabo ravnanje v večjih tovarnah sili vedni več delavcev na izselitev, kar j c za Trst doslej nepoznan pojav.
Položaj na
Irzaskem
ozemlju
jardi približno za Tovarno st®|, 1»
3 CllC
jev : dočim so povsem izklj®1 li glede finansiranja OMFA ''
OEM v Tržiču ter ladjedeln'1, ov-Sv. Marka v Trstu. Za Sv. R61110 an v Miljah in delavnico most0 tovarr in žerjavov so nakazali le nek* nia. P milijonov lir. Za Tržaški at*1 Pr°ti n al so nakazali približno J’ . *tično milijardi za gradnjo novega ^ ' ravni ka za popravila ladij, dočim 1,1 _u Pr' majo nobenega namena, da \tovl
kaj nakazali za Ilvo v Škd f ’ ki
Sijo
nju.
Taka politika, ki jo izv*)
IRI postavlja nekatera 0^.!-*^°
il* l|cne
podjetja v zelo nevaren p®1,' ,',1',,eSa žaj, kot je primer Sv. Roka '1 '' •
Sv. Marka. Čim bodo v sle<W ^ končali sedanja naročila, ne <{ mo kako bo lahko dobila n® v tekmi z nacionalnimi in *®f
ief
zemskimi, upoštevajoč njL , zastarele naprave. Tudi IL'1.
D'
je v današnji fazi razmaha derurške proizvodnje, stara
vaiina s 50 let staro valjarn'®1 , Po drugi strani pa imate l/
primer ladjedelnice Felzsegy
je last privatnikov. Iz male
djedelnice za gradnjo lese® i ladij, je v nekaj letih post* s—— moderna ladjedelnica, ki i®'^ ,ansko stira milijarde, gradi 10 ti* ®* pre tonske ladje in bo kmalu zap^ ko v siila kakih tisoč delavcev, e trgoi postila je seveda z diskri®1 .Tatari nacijami — več mladincev ► v
vsa podjetja IRI skupaj. ,| l|?ikal
,	. V zaključku razgovora nam
Leningrad je dejansko mesto ^	deja, da je bil
Oktobrske revolucije. S poseli nim občutkom ganotja nam je dejal lov. Weiss smo šli
obisk v Sovjetski zvezi vse-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Tržaško ozemlje, ki šteje približno 300.000 prebivalcev, od teh 80-85 tisoč aktivnih, ima stalno 17-20 tisoč brezposelnih (med temi je 5000 mladincev, ki iščejo prvo zaposlitev), s skoro dvakrat višjim odstotkom v razmerju z vsedržavnim povprečjem. Na tržaško gospodarstvo bremeni 32 tisoč upokojencev z bednimi pokojninami, ne upoštevajoč, da je približno tretjina zaposlenih prebivalcev v javnih službah, pri raznih policijah ali pa- so bivši nameščenci ZVU.
Z vrnitvijo italijanske uprave v Trst so dejstva jasno pokazala nesposobnost in pomanjkanje dobre volje s strani raznih vlad in demokristjanske za rešitev osnovnih problemov tržaškega gospodarstva. Vlada sploh ni proučila in niti nima organičnega načrta ukrepov, s katerimi bi lahko rešila gospodarsko stanje, ki je vedno resnejše. Tržačanom so dali mnogo obljub, ki jih niso izpolnili in če se jc kaj doseglo, je bil to sad nenehnih borb. Vendar so to nezadostni ukrepi. Vlada je n. pr. postavila industrijsko cono v Žavljah, ki je deležna
Tov. Burlo je nato opoZc<l v SZ na spremembe, ki se opažaj® *' da tržaških tovarnah ter na nal®* storti komunistov. Podčrtal je, da . 'n ee perspektive VIII. kongresa - ^ italijansko pot v socializem , * demokratično vlado delo'®^ razredov podlaga vse akcij® žaških komunistov.
Problem državnih podjetij IRI
otv Ifor sl
Za naše delovne ljudi j* .a v„jb j
iRphnn nKóntpn rimili p m *
S ni
^ San
posebno občuten problem ker predstavlja ta ustanova P 9 ležno večino tržaškega darstva. IRI kontrolira 60-< ..
vsega proizvodnega življenj8 to s svojimi industrijami» ^ «
,5® p(
pljuči
edajc
'a Vpi
i *>i ob
i« lUz
morskimi družbami, bank®1|j! ^ ^
itd. Resna gospodarska Pji
ka podjetij IRI mora Pr'I’^lr
dobre posledice za celotn®
H d Vil
s
spodarstvo, mora znatno pfl « vati k reševanju vprašanja ^
k pr:
K i
poselnosti. prav posebno p<
zagotoviti večjo zaposlitev ^ dine, kot posledico obn°v\jfl naše kvalificirane delovne 9 ki jc naš najdragocenejs*
pital-	alot H
Ena izmed osnovnih ji
Mm
"»m,
Nov
---e- -------- VJJ	pri
naše partije je, da pnspe %lar
povezavi teh zahtev z dr®£ :rt‘>
fNadaljevanje na 3.
ta, c
V
orj,
'cev,
Nši
rje
1
Intervencija itovariša Burla
(Nadaljevanje z 2. strani) so med prebivalstvom isto to občutene, kol prosta cona, tželna ustanova, kateri sta Upnu z okrepitvijo trgovske-prometa in pomorskih prog dro tržaških zahtev, ki so ljučene v načrtu za gospodar--o obnovo, katerega je sesta-I naš VI. kongres.
Obramba
ielavskih
pravic
sa
d'1' Tov. Burlo je nato proučil veCfdožaj Trsta z gledišča demo-r;i j Štirnih svoboščin in obram-e*T delavskih pravic, z gledi-sindikalnega položaja, razdvojenosti na tem področju in ‘Aprinosa komunistov k borbi J sestavljanju osnovnih zahtev. a”Sotovil je, da so delavske zah-rejeTVe zrasle iz zavesti, da gre za nJjdno večje izkoriščanje, spri-t0 J katerega najdemo vedno ve-lz0jt dobičke podjetij, nizke pia-povečanje števila nezgod, °^'Mi smrtnih, na delu, poviša-n življenjskih stroškov ter o^dčrtal dejstvo, da je v veči-i« tovarn zaradi zastarelih na-kav in zaostale tehnike v pro-kodnji, povišanje storilnosti -la sad povečanega fizičnega umskega napora delavcev, avedel je tudi dva značilna dniera : valj arnica v Ilvi, sta-petdeset let, je povečala pro-v»dnjo za kakih 100% z istim fvilom delavcev ; v strugar-aah GRDA beležijo, čeprav jd p' cvilo delavcev nižje, poveča-stic'k proizvodnje za nad 30%. isktj Tov. Burlo je nato naštel
' sto borb, ki so se vse razvile strukturo in naloge partijskih ačal11 enotni podlagi, kot v Caliptre Giuliano. Aquili, Ilvi itd. ipl<d Za usmerjevanje partije in a t ‘lavskega razreda po poti bor-ročjl! za višje mezde in demokra-l » *aeijo dežele, za dosego i 1' rm, ki bodo onesposobile in bst® ljubovale politiki monopoli fl1* potrebna strukturno dobro Sanizirana in politično dobro e opravljena partija šti'
škili zahtev, sposobnost, da jih znajo povezati s splošnimi in '.snovnimi zahtevami za obnovo družbe. Iz tega izvira velika važnost naše vloge v tovarnah, da vključimo delavski razred v splošno borbo italijanskega naroda proti klerikalizaciji dežele in proti monopolom, za demokratično izbiro, za spoštovanje in izvajanje republiške u-stave.
Po kratkem pregledu borbe v GRDA in Arzenalu, v katerem je podčrtal okrepitev enotnosti med delavci, je tovariš Burlo tako-le nadaljeval :
Tovarniški delavci v borbi so v resnici osredotočili okrog sebe vse elemente kritike in protesta proti vladni politiki v Trstu :	sindikati, politične
stranke, organizacije in osebnosti so izrazile svojo solidarnost, brez razlikovanja med sindikalnimi organizacijami. To je velike važnosti. Borba, ki postaja vedno bolj trda in v kateri kljub temu narašča navdušenje delavcev, je vredna največje popularizacije, največje podpore s strani CG1L in naše partije, tiska in naših parlamentarcev, da se razgalijo pred vsem javnim mnenjem težke odgovornosti vlade. V tem smislu piše danes tudi že buržoazni in vladni tisk, ki kritizira pasivnost in- brezbrižnost vlade.
Krepitev partije v tovarnah
Nato je lov. Burlo analiziral
j Organizacija delovanje
sli - V
ljučrcllC
A
Ini1 Tov. Burlo je napravil Rol ®Ho analizo organizacije celic osto tovarnah in njihovega delo-ieka "tja. Podčrtal je važnost bor-arr proti sektašlvu ter pojačano il' 'litično življenje celie na vi-i doli ravni, kar sc je izkazalo v n 1priprav na to skupščino, ig I tovariš je ugotovil, da te-,ke‘l''e' ki jih je postavilo v di-Usijo vsedržavno vodstvo par. sv®i*ie za ta sestanek, narekujejo gaT’trebo po večjem razvoju popili ‘čnega življenja tovarniških .a V He, dobro poznavanje delav-
e'f no«* i<f
.A
L'1
it
d*
nic<l
lat1’'1
p
y-
ieJ
^{Nadaljevanje z 2. strani)
in’1 drisko zanimiv, toda na ža-tis8 "t prekratek. Kljub temu je 5aP‘r ^ko videl mnogo stvari : pol-l\( trgovine odjemalcev, bodisi tf' ^atarnah, knjigarnah, kot tule v trgovinah s starinami in , likali j ami ter ploščami (ki v SZ zelo poceni). To je do-ija da ljubi sovjetski človek Rol Sforino opremljen dom, Iju-a ‘i '1 ceni glasbo in umetnost.
“potvorjene « "formacije stvarnost
pomislim na vse to je fljučil naš sobesednik — ! edajo še bolj smešna neka-ra vprašanja, ki so jih zastav-j* ob vrnitvi v določenih krajih krogih : Kaj jedo v SZ?
se oblačijo gospe? Ali se Jj*1 ni zdelo, da ste lahko vi-"1 samo to, kar so vam hoteli j*1 gazati? Ali niste imeli ob-i, ^a, da ste pod stalnim nadevom? Vse te radovedneže
organizac ij v tovarnah ; še posebno je poudaril vprašanje pridobivanja novih članov. Povedal je, da so v Arzenalu, Sv. Roku in Ilvi že stoodstotno obnovili izkaznice partije za 1958 ter navedel nekaj pozitivnih primerov glede na rekrutacijo. Dejal je, da je osnovna naloga tržaških komunistov, znatno razširiti partijo, da bo v resnici postala množična, z vedno trdnejšimi stiki z množicami delovnega ljudstva.
Izkušnje in nauki te skupščine — je zaključil tov. Burlo — nam bodo služili obenem, da se bomo lahko dobro pripravili za veliko bitko, ki jo bomo vodili skupno z vami in vsem italijanskim ljudstvom, to je za politične volitve, za uveljavitev demokratične izbire, ki jo je postavila naša par-lija, za poraz hlepečih načrtov KD, ki hoče doseči absolutno večino. V tej bitki si bomo prizadevali, da bodo prišli v zbornico in senat naši tovariši, borili se bomo z vso energijo za zagotovitev uspeha KPI in bodočnosti miru in blaginje italijanskemu narodu in Trstu.
Obisk tov.Weissa v Sovjetski zvezi
zanimanje in potrebo po objek. tivnejšem spoznavanju življenja v Sovjetski zvezi.
,il6<
&
k»'
tj
. .. . ---
Jjl1’ ^ takoj pomiril in jim zago-
y "
f nZ
da sem lahko svobodno . °til z ljudmi vseh slojev,
prič, da sem isto tako svo.
no in brez spremstva krožil k. Moskvi ; videl pa sem po-. *1°tna dovolj, da jim lahko f. lovim, da... res ni slabo !
lom pa mislim na določene ! ifjene informacije v dolo-| 1 krajevnih krogih intelek-al°- ;^.°ev, ki predstavljajo v resta f , Pravcato «železno zaveso». ,i0- . t*ar pa je razen nekaterih j eTictnih trditev in čudnih ****nj, opaziti tudi veliko
23. julija
KULTURA IN ZNANOST
Sovjetska znanost in tehnika
v očeh angleškega opazovalca
IIIIIIIIIIIIIU1IIIIIIIUII1IIII1II1II1IIKI1IIIII1IIIIII1I11I1IIIII
l!II!llllII!l!llllIlllllliiI!ll!lllllllIIIIIllllIIIIIIllllIllllllll!llll«lllllllllUI!llllIllIlllllIllllll]lllllllIlllllBl!lllltllJ
Moderna letala, atomske naprave, sputniki Kako so mogli uresničiti tolikšen napredek
K
ako različna je Moskva 1957 v primeri z Moskvo iz leta 1934, ko sem jo prvikrat videl z njenimi ozkimi ulicami, porušenimi hišami in hropečimi prenatrpanimi tramvaji ! Tedaj je bila Moskva v mnogih okrajih kot ogromna kmečka vas in kljub številnim lepim starinskim poslopjem ni bila v ničemer podobna današnji veliki, prostorni Moskvi.
Pred sedmimi leti sem skupno s profesorjem Bernalom in v spremstvu najboljših moskovskih arhitektov proučeval skice načrta velikih gradenj današnje Moskve. Danes gledam, kako se ta poslopja dvigajo v vsej svoji impozantnosti ob širokih drevoredih ; univerza znanosti prevladuje na cesti, ki vodi mimo stadiona, in še naprej je kompleks paviljonov stalne kmetijske razstave. Ena teh velikih skupin poslopij izraža o-bilje hrane za vse, druga predstavlja izobrazbo in polno možnost kulturnega življenja za vse.
Velika stanovanjska poslopja, ki jih vidiš vsepovsod, izražajo drugi cilj težko dosegljiv v mestu, ki je v 40 letih prešlo od milijona in pol na pet milijonov prebivalcev cilj, da vsak dobi svoj dom.
Gledal sem te velike cilje in dosežen napredek z očmi kristjana in moralista in ti plemeniti cilji ter velike pridobitve so me globoko ganili.
* * *
Toda nič manj nisem navdušen, ko gledam Sovjetsko zvezo z očmi inženirja in znanstvenika. Vidim avtomatizirane tovarne, ki že več let delujejo ; vidim atomsko centralo, ki bo čez tri leta razsvetljevala, grela in prevažala prebivalce mesta s 5.000 ljudi ; to je plemenito in človekoljubno zoperstavljanje atomskemu orožju za množično uničenje človeštva. To so nekateri vidiki sovjetske tehnike. Dodati pa moramo še nove pridobitve na področju zračnega prometa. Mi Angleži smo občudovali novo letalo TU-104, ki je prepeljalo Hruščeva iz Moskve v Anglijo v 3 urah in tri četrt. Še bolj nas navdušuje, ko prenaša naše prijatelje iz Pe-
jč prišel sputnik. Kar naenkrat so nas sovjetski znanstveniki pognali v «Vsemirsko dobo». Dva sputnika krožita okrog zemlje s hitrostjo 18.000 milj na uro ; eden od njih nosi psa, prvo živo bitje, ki je iz naše zemlje prišlo v neraziskane nebesne prostore. Te presenetljive pridobitve niso prišle slučajno, ne predstavljajo zmage tega ali onega človeškega uma, te ali one skupine. One izhajajo iz temeljev, ki so bili postavljeni pred 40 leti, ko je Lenin dejal, da socializem pomeni dve stvari : elektrifikacijo in izobrazbo.
Z «elektrifikacijo» je mislil na možnost postavitve težke industrije kot podlage za množično proizvodnjo strojev, potresnih dobrin in materialnih sredstev za popolno življenje. Z «izobrazbo» je mislil na izobrazbo in vzgojo množice mladine, ki bo znala uresničiti vse svoje potencialne možnosti in sposobnosti. Leninove sanje so se v celoti uresničile v teku teh 40 let. Industrija se je razvila in je dala nujno potrebno materialno podlago za te prekrasne pridobitve človeštva. Vzgoja in izobrazba je na poti uresničitve ; v kratkem bo sleherni otrok, katere koli narodnosti, nadaljeval svojo šolsko izobrazbo do 17. leta starosti in univerze bodo lahko štele svoje študente na milijone. Že sedaj vsaka četrta oseba študira v sovjetskih šolah.
V vsem tem je podlaga za av-tematizacijo, atomske naprave in satelite. V tem je skrivnost velike okrepitve ustvarjalnega in prostovoljnega dela slehernega sovjetskega državljana v njegovi vsakodnevni zaposlitvi.
Mr. Rothstein nas je v Angli, ji pravilno opozoril na podatke, ki se običajno podcenjujejo in ki jih je objavil centralni sta-
tistični urad, o izumih, tehničnih izpopolnitvah in predlogih za racionalizacijo, ki so bili u-vedeni z uspehom. Nasveti in predlogi se neprestano množijo in jih je bilo v preteklem le. tu nad dva milijona, predloženih s strani več kot milijon no-vatorjev in racionalizatorjev.
Čutim potrebo, da izrazim svoje občudovanje za inteligen-
snjuje na tak način, da bi mogel jaz sam izvesti praktičen poskus. S premikanjem naprave, ki je podobna končnemu delu malega sesalca za prah, po bloku rudnin, bi mogel slišati zvok, ki mi naznanja, da se pri. bližnjem	uranu.	Kraj tega	je
bil detektor za letalo v naravni velikosti,	ki je	na	papirju	o-
značeval	ležišča	na	zemlji.
Kakšno hrabrenje mladih geologov !
In kakšno hrabrenje za mlade biologe so televizijski posnetki odprave na južnem tečaju v globinah morja in vrsta steklenih	posod	z	velikimi	in
ten in dovršen sistem, s kate- malimi ribami iz globin ocea-rim Sovjetska zveza obvešča na v Arktičnem morju in o ka-proletariat o najnovejših raz- terih smo govorili z razisko-vojih kmetijstva in vseh zna- vaici.
nosti s pomočjo stalnih razstav j \ tej in v tisočih drugih raz-Atomski paviljon na kmetijski | stav živalskih vrst ali raznih razstavi prikazuje, na primer oblik človeškega delovanja je popolno atomsko postajo za j vsakodnevna hrana za nova po-proizvodnjo 400.000 kWh v po- kolen j a razumnikov, katerih gonu. Ves proces se tolmači u- humanistična vzgoja ni nič sino in z modeli.	j manj popolna in občudovanja
Tudi postopek, s katerim so vredna, bila odkrita ležišča urana v ši- j	HEWLETT JOHNSON
rokih predelih ZSSR se poja- !	canterburški dekan
10-letnica univerze v Skoplju
Skoplju je še raz-
■ niverza
meroma mlada, saj je pred
U
kratkim slavila 10 letnico svojega obstoja. Univerza ima sedaj šest fakultet : filozofsko v katero spadajo oddelki za zgodovino, filologijo, prirodoslovje in matematiko ; pravno, ekonomsko, medicinsko, agronomsko gozdarsko in tehnično. Lani je na tej univerzi Študiralo skupno 5162 št indento v, od katerih je bilo 1636, to je 31,68% na filozofski fakulteti. 1059 a-li 20,51 % na medicinski, 722 ali 13,98% na pravni in 632 ali 12,24 % na tehnični fakulteti. V prvem desetletju obstoja uni-vreze je bilo med slušatelji te univerze le 59,1% Makedoncev, ostali slušatelji so pripadali drugim jugoslovanskim narodnostnim skupinam. Vendar pa se število Makedoncev, ki obiskujejo univerzo stalno viša. To 1 povedo jasno tudi sledeče številke : v šolskem letu 1953-54 je bilo med slušatelji univerze 65,3% Makedoncev, 1954-55 pa že 78,3 %. Med drugorodnimi sfusa tel ji je največ Srbov in pa Črnogorcev. Danes deluje na tej univerzi 12 rednih univerzitetnih profesorjev, 19 honorarnih profesorjev, 66 docentov in 126 asistentov.
(Iz Slovanskega pregleda)
Jadranski
koledar 1958
rr*e dni je izšel Jadranski ko- metan dr. Franca Škerlja. Po-i ledar zn leto 1958. ki
Skrivnosti kitajske
Umrl je tenor Gigli
V soboto 30. novembra je v Rimu nenadoma umrl sloviti o-kinga v London v enem "dnevu Perni, Pevec Beniamino Gigli ali preleti daljavo med Moskvo in Delhi v 5 urah.
ki je bil znan kot eden najboljših tenorjev sveta. Rodil se je leta 1890 v Recanati kot sin
In sedaj vidimo novo čudo iste proizvodnje, letalo TU-114, i »«omašnih staršev in že kot o-
ki lahko prenese 120 potnikov trok Je lmel zel° Priieten Slas‘
brez vmesnega pristanka iz Mo. skve v New York ali v drugi obliki prevaža 220 potnikov na rednih progah za ceno, ki je izenačena s ceno železniškega p re- prejela nešteto sožalnih brzojavk od največjih svetovnih gledališč, kulturnih in političnih In sedaj, prav ob 40-letnici, osebnosti in opernih pevcev.
Izšolal se je s pomočjo drugih, ker mu starši niso mogli poma, ga ti.
Ob njegovi smrti je družina
pisave
Ideo grajski sistem, ki služi tudi Japoncem
Z
a slabo poučenega Evropejca se zdijo dokaj čudni znaki kitajske pisave nekaj ta-jinstvenega, morda celo nemogočega. Toda vse drugo pomenijo ti znaki za dobrega poznavalca vzhodnih jezikov, ki vam bo takoj razložil, da so ti znaki pravzaprav zelo elementarnih oblik. Najprej je treba tukaj omeniti, da v tej pisavi ne smemo videti kake zloge ali črke, kajti kitajska pisava sloni edinole na ideografskem sistemu, kar se pravi, da vsako izraženo misel pišejo s posebnim znakom, ne glede kako ta zveni v resnici v pogovoru, ter bodisi da je izražena misel predmet ali kaj abstraktnega.
Morda se bo našim bralcem zdelo na prvi pogled nekaj čudnega, toda kmalu nam bo vse jasno. Najprej naj omeni-mo> da ima kitajska pisava po novi reformi, ki so j0 uvedli v Ljudski republiki Kitajski, 217 osnovnih znakov, katerih je hibi prej več tisoč. Iz teh osnovnih znakov potem izvedejo vse druge bolj komplicirane. Nekateri ko mnenja, da predstavljajo ti znaki tisto osnovno govorico, ki jo je imel človek v
prvih obdobjih svojega razvoja. Poznavalcu teh osnovnih znakov ne bo težko «prebrati» drugih, bolj kompliciranih izrazov, ker mu bo osnova že znana. Tako imajo vse rastline za osnovo znak «trava» ali pa kovine znak «železo» itd. Iz tega sledi, da je vsaka beseda sestavljena iz enega ali več osnovnih znakov. Beseda človek je sestavljena iz dveh poševnih črtic, kar naj bi predstavljalo človeka v hoji ; medtem, če bi temu dodali še lok, bi to pomenilo besedo «jaz», kar je izraz osebnosti. Če bi napisali križ z dvema vejama na osnovi, bi to pomenilo drevo, več istih znakov skupaj pa gozd.
Isto bi lahko rekli tudi za japonsko pisavo, kajti v bistvu ni razlike s kitajsko. Japonec in Kitajec se bosta v pisavi vedno razumela, medtem ko obstaja velika razlika v govoru. Glede tega bi omenili, da je v sami Kitajski več stotin jezikov in narečij ; sporazumevanje med Kitajci iz različnih pokrajin je prav v pisavi, ker vsi rabijo iste ideografske znake.-
poezije ali prozo, bralec najprej imel pred sabo sliko predmeta ali pojma. Zaradi tega i-majo skoro vsi Kitajci svoja stanovanja okrašena s parolami, ki povečini predstavljajo izreke velikih kitajskih literatov in filozofov, a so slikovite barve in blago tudi za okras. M. B.
ledar za leto 1958, ki je Slovencem na razpolago skupno s štirimi knjigami Prešernove kn jižnice.
Koledar sam je 240 strani obsegajoči zbornik, ki razen koledarskega dela, opremljenega z lepimi fotografskimi posnetki iz naših krajev, vsebuje tudi številne zanimive članke in prispevke ter slike, od katerih so nekatere pravi zgodovinski dokumenti, saj segajo v davno in bližnjo preteklost. Tudi v vsebini člankov najdemo sedanjost in preteklost, razmere pri nas in drugod, zlasti med ostalimi zamejskimi Slovenci od gori-ških in beneških Slovencev do Korošcev in Porabcev. (K sestavku Janka Liška o Slovenskem Porabju bi le pripomnili, da argumenti, ki se jih poslužuje, po našem mnenju ne samo ne odgovarjajo takratni stvarnosti, marveč so tudi neprimerni, upoštevajoč pozitiven razvoj odnosov med socialističnimi deželami. Razem tega se je pisec, žal, ustavil pri letu 1948, ne da bi skušal ugotoviti kakšne so razmere slovenske manjšine na Madžarskem sedaj, kot bi bila dolžnost objektivnega po ročevalca ).
Prve strani koledarja so posvečene dvema največjima dogodkoma letošnjega leta in sicer 40-letnici Oktobrske revolucije (Boris Ziherl) in prvim
membnih obletnic nas spominjajo Zorko Jelinčiči s sestavkom o Henriku Tumi ob 100-letnici rojstva in o Gospodiču — nabrežinskem ribiču ob 50-letnici Aškerčevih «Jadranskih biserov«; nadalje dr. Andrej Budal ob 200-letnici rojstva Valentina Vodnika, Miro Prešel ob 60-letnici rojstva « Lipe» ter Edvin Švab ob 80-letnici pevskega društva «Valentin Vodnik» v Dolini. Posebno zanimiv je članek Draga Pahorja «70 let prvega slovenskega šolskega zavoda v Trstu», ki opisuje ra& voj našega šolstva na Primorskem in delovanje šolske «Družbe Sv. Cirila in Metoda» in je opremljen slikami, ki nas s porri in ja jo lepih časov najbujnej-šega razvoja slovenskega šolstva v Trstu in Gorici.
Posebno pozornost bo prav gotovo zbudil med bralci dopis Borisa Race, ki opisuje kakšen bo Kulturni dom v Trstu in nam ga tudi prikajze z načrti in maketami, da ga vsak že lahko živo vidi pred seboj.
Predolgo bi se zavlekli če bi hoteli opisovati vso ostalo bogato vsebino tega zbornika. T sak bralec bo našel v njem, kar ga bo zanimajo: od zgodovinskih listin do starih običajev našega ljudstva, od črtic do pesmi, od praktičnih nasvetov do ugaink in križank.
Itoledar je pester in zanimiv. Pogrešamo le primeren prikaz
umetnim satelitom izpod pere- življenja našega delovnega ljud-
dr. Lava Čermelja, ki je prispeval tudi dopis o mednarodni zaščiti manjšin. Pregledni članek o političnih dogodkih v letu 1957 je napisa,1 Rado Cilenšek, ki upravičeno gleda optimistično v bodočnost. Naše sedanje razmere opisujejo «.Dokumenti o izvajanju londonske, ga sporazuma», «Kriza tržaškega občinskega svetayt dr. Jožeta Dekleve, «Avtonomna dežela s posebnim statutom» Slavka Štoke in «Tržaško gospodarstvo v luči lokalnega in malega pro-
Občni zbor
P D Opčine
TT torek zvečer je imelo pro-^ svetno društvno «Opčine» svoj redni občni zbor. Navzoči člani so najprej počastili spomin nedavno umrlega predsednika Rika Malalana, katerega lik je v kratkih a jedrnatih besedah orisala Stanka Hrovatinova, ki je zlasti poudarila, da pokojnik sicer ni bil pevec ali igralec, a je bil vendar kol organizator, vzpodbud-
sodelovanjn z društvom «Andrej Čok». Iz poročila naj omenimo zlasti to, da je dramska skupina nastopila povprečno po 16 krat na leto, torej več kot enkrat na mesec, kar predstavlja vsekakor pozitivno bilanco in to zlasti še ako upoštevamo, da so bila dramska dela openskih igralcev na dostojni umetniški višini.
Sledila je diskusija, v katero ‘so posegli Številni člani. Vsi so
stva, delavcev in kmetov, ki so v neprestani trdi borbi za svoj obstanek ter opis pridobitev, ki jih kdaj dosežejo, kot je n. pr. pokojnina za kmete. Opažamo tudi, da je literarni del precej skromen, dočirn ne bi bilo napak, če bi izdajatelji v prihodnje pomislili tudi na otroški kotiček, saj vemo, da takšne knjige, ki so vse leto aktualne in v vsafd hiši vedno pri rokah, tudi otroci radi prebirajo. Za vse to pa bi bilo nedvomno potrebno razširiti krog sodelavcev.
MAJA
Turistična
zanimivost
Palače OZN v New Yorku privlači čedaje več turistov. Od leta 1952, ko so uvedli turistične oglede te palače, si jo je ogledalo 3,5 milijona ljudi.
nik in pravi voditelj, duša vse- i poudarjali potrebo, da bi čim-
ga društvenega delovanja, kar je pokazala aktivnost društva, zlasti dramske skupine.
Za tem je Stanka Hrovatinova poročala o delovanju društva, analizirala položaj, v katerem sc nahaja, naštela razloge, ki
so dovedli do trenutnega zastoja Nedvomno je kitajska pisava j delovanja in nakazala smernice tudi zelo slikovita, ker bo pri , za bodoče delovanje. Poudarila branju knjige, bodisi da bere I je zlasti potrebo po čimvečjem bora.
prej prišlo do večjega kulturnega sodelovanja z,drugimi sorodnimi društvi in so to toplo priporočali novemu odboru.
V imenu Slovensko hrvatske ljudske prosvete, v katero je včlanjeno prosvetno društvo «Opčine», je spregovoril Miro Kapelj
Sledile so volitve novega od-
Izšel je “Galeb “
Te dni je izšla prva številka IV. izdaje mladinskega lista «Galeb», ki vsebuje vrsto zanimivih in poučnih prispevkov za naše otroke. List je zelo o-kusno ilustriran in tudi njegovo zunanje obličje se je spremenilo in polepšalo. Kot že prejšnja leta je v njem tudi nagradni natečaj za bistre glave 7 ugankami, križankami in rebusi. Manjka pa morda kakšen prispevek, ki bi bil primeren za naše najmlajše, tiste, ki so šele začeli guliti šolske klopi.
TV anes je torek in jutro kaže, da bo dež. Avtobus, ki vozi
v Trst ob sedmih, je skoraj prazen. Potniki, povečini de lavci, me začudeno gledajo ; mene, človeka s kovčkom in torbo Nadja je že v Benetkah, Eda pa ho prišla v mesto z vlakom V avtobusu je vse zaspano in nobenemu se ne ljubi govoriti Stari Buzeti me pogleda in vpraša, če grem zopet v Jugosli vijo in ko mu povem, da grem v Moskvo, kot hi šel v Kolu-drovco, kar ostrmi.
Na glavno postajo pridem prvi, postavim kovček ob kamniti steber in čakam. Druga je naša Podlonjerka, Bruna; spremlja jo ljubček, ki je nekam žalosten... Sedaj smo vsi ; natlačimo si žepe s cigaretami in hajdi na vlak. 8,20 je ura, še zadnja poza za fotografa, postajenačelnik zažvižga in. nasvidenje Trst čez tri tedne !
Na kriški postaji nam maha v pozdrav Dragova mama, a hrzovlak je že mimo in kmalu drvi navzdol v furlansko nižino. «Kolko panjok ! » zakriči Eda, a se odstrani od okna, kajti parna lokomotiva bruha gost dim, ki udarja v oči. Nekateri si že polnijo usta z malico in ne varčujejo z mojim vinom. Pripnemo si na prsi velike znake našega mesta in na postajah nas ljudje gledajo kot redke živali. Nekdo nas celo vpraša, v kakšni disciplini igramo in kam gremo igrat. Povemu mu, da gremo na moskovski festival in ta razširi in izboči oči, kakor jih ima gus, ko ga povlečeš s trnkom iz vode. «Čo, ta pa ni naš», reče hitro Bruna in ta «naš» bo imela na jeziku vse do Moskve, kjer so seveda vsi naši in ne bo mogoče delati razlike.
Je že čez poldne ko prispemo v Benetke, zbirališče italijanske delegacije, in Peter, naš vodja, ukaže pustiti kovčke na postaji in se tu spet zbrati ob petih. Razpršimo se po mestu. Moja skupina se naveliča kanalov in gondol, zato raje stopimo v gostilnico. Jaz pojem vso svojo zalogo živeža in za naprej se zanesem na svojo denarnico, ki pa je precej šibka, in na mednarodno solidarnost.
«Sprememba zraka», rečem, ko pogoltnem zadnje drobtine.
«Ti», pravi Doro, «zgleda, da doživljaš vsak dan spremembo zraka v Križu».
Drago Sedmak:
Od Križa do Moskve
(Vtisi udeleženca Moskovskega festivala)
Trg Svetega Marka je poln turistov, pred neko restavracijo igra orkester dunajski valček in po zraku letijo golobje. Človek se nerad spomni na kriško Kržado, kjer namesto orkestra in golobov kričijo paglavci in vrabci.
Ob petih je na postaji velik direndaj. Vlak je dolg in vozovi nosijo napise posameznih pokrajin. Trst je v trinajstem in nekdo je poleg italijanskega napisa našega mesta dodal še slovenski napis in celo TLT. Pred nami je Videm in Gorica, za nami pa Sicilijanci... Vlak se premakne, odhod, mahanje, mahanje... Vlak že enakomerno drči in kraljica morja je že daleč za nami. V nočni pokrajini bežijo pred oknom železniški drogovi. Luč slabo sveti. Okoli Uga in Go-rjupa pojejo dečki iz Palerma, steklenica kriškega pa kroži iz roke v roko. Naša in avstrijska obmejna policija sta opravili svoje delo. Počasi prihaja trudnost in pred prelazom Semmering reče Peter : «Fantje, zdaj je zadosti, dekleta so zaspana. Dobro Se pokrijte, ker gremo v višino, in skušajte zaspati».
24. julija
-TTlak drči enkrat navzdol in nato zopet počasi sopiha nav-’ zgor. Predor se vrsti za predorom in dečki v prvi vrsti kričijo, naj se okna zapro, ker gre noter dim. Vagon diši po sežganem premogu. Gledam skozi okno : gore obkrožajo smrekovi gozdovi, na vrhu je megla, ki jo razganja jutranje sonce, pod nami je cesta in kdaj pa kdaj šine mimo po mokrem asfaltu avtomobil ; v dolinah se vidijo vasice, hiše z ostro-kotnimi strehami in med vsemi kraljuje visoki zvonik vaške cerkve. Značilna avstrijska dežela. Dekleta so si nadela ribiške hlače in skupina Sicilijancev jih draži.
«V kakšnem jeziku pa govorite ve gospodične?» se nekdo huduje na Edo in Bruno ko na njih dražljiva vprašanja odgovarjata v slovenščini in si hudomušno mežikata.
Eda reče : «V slovenskem vendar!»
« A Trst je pod Italijo? !»
«Ma ja, ma tudi v Trstu živijo Jugoslovani : naš de si forte zabit», se huduje Bruna po lonjersko.
Sedaj vlak že drči navzdol in mi že gledamo sončno planjavo, mahamo z rdečim robcem delavcem na železnici mahamo vsakemu živemu bitju, ki ga zagledamo. Smo že v Dunajskem novem mestu, dunajskem predmestju.
Dunaj.
«Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj ! » zakriči Doro.
Postajno poslopje je novo, veliko, zgrajeno v modernem stilu, še nedokončano. Devetsto delegatov se razgubi po me-
Tržaška mladinska delegacija na postaji v Benetkah pred odhodom v Moskvo.
stu. Kovčke smo dali v hrambo na postaji. Lačen sem in Livio, ki je že bil na Dunaju ter zna dve nemški besedi, me povabi s sabo. Vprašamo nekega starejšega človeka, kje bi mogli najti kako ceneno a dobro restavracijo ; a ta nas začne spraševati od kod smo, pravi, da je bil med vojno v Trstu, pozna Mi-ramar, nam pove ime restavracije, ki se da kmalu pozabiti in ko mu povemo, da smo namenjeni v Moskvo, jo popiha kot hudič pred žegnano vodo. Sedimo zunaj, ker je notri vroče. Ogledujem si jedilni list, a ne razumem nič. Dovolim, da naroči Livio in natakar postavi predme podolgovat pladenj pokrit z zeljem, klobaso, pečenim in kuhanim svinjskim mesom in še nekaj ropotije.
«Živela republika ! » zakričim. «Tukaj je treba udarniško delati.» Notri pa gospodar in kuharice ogledujejo Liviovo študentovsko čepico in se krohotajo. Dunajsko pivo dobro de.
«Kaj jemaste ohcet?» vprašata Eda in Bruna, ki nas slučajno najdeta.
«Vas ist das, an par klobas, vas is gut, an par klofut ! » se zasmeje Eda in jaz ji čestitam, da se je tako kmalu naučila nemško. Zdaj smo štirje in troje natakarjev oskrbuje našo mizo. S prijateljem piševa domov razglednice. Gospodar napravi račun, se zmoti, oziroma ga mi osleparimo za dvajset šilingov in jo takoj popihamo. Smo že daleč, ko se spomnimo, da smo pustili na mizi razglednice. Te so vseeno prišle domov, zato najlepša hvala Dunajčanu.
Mesto ni bogvekaj lepo. Pred spomenikom Franca Jožefa sr ustavimo, ga občudujemo in si mislim, koliko norcev je 5e Trstu, ki bi ga hotelo živega. Ustavimo se v pivnici zraven vojašnice in trudni malo podremljemo. Na postaji vstopimo v češke vagone. Ura je že šest. Medtem so dospeli Francozi in Švicarji. Ko vlak napravi dvajset metrov, nas skoraj zagluši alarmna sirena in se sunkoma ustavimo. Prihitijo orožniki in nekaj kričijo. V sosednjem vagonu je neko dekle, ko ni videla svoje prijateljice in misleč, da je ostala zunaj, dala alarm. Gez dobro uro smo že na češkoslovaški strani. Na uho mi pridejo mojemu jeziku sorodne besede. Noč je zelo temna. Postaja je majhna in okrašena z zastavami in napisi. Dajo nam pivo in suho večerjo. Po hodniku stopajo bolničarke in vprašujejo, če je kdo bolan. Vlak se premakne in enakomerno drvi po slovaški zemlji, nad katero je legla noč.
(Dalje prihodnjič)
Stran 4
DELO
7. decembra
OBRNILI SMO
hrbet Trstu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za luko je na vrsti industrija. Njena teža je v tržaškem gospodarstvu več kot znatna : zaposlenih je 36.746 delavcev. Malih industrij je na stotine, velili!) je kakih trideset, med temi ladjedelnice, čistilnica, tovarna cementa, tovarna olja in predilnica. Od industrij, ki so obstojale v Trstu pred petimi loti, za časa zavezniške okupacije, sc jih je nekaj preselilo drugam, druge so napovedale stečaj. Novih se je ustanovilo zelo malo. Na podlagi posojil, ki jih daje rotacijski sklad (ostanek sklada EKP) novim industrijam, zvemo, da je bilo v treh in pol letih ustanovljenih štiri. V Trstu se mnogo govori o tovarni, ki naj bi jo Snia Viscosa odprla na področju in o neki drugi, za katero bi Montecatini uporabila že kupljeno zemljišče. To so samo govorice in načrti. Gotova je le otvoritev tovarne papirja v Devinu, ki bo zaposlila 350 oseb in tobačne tovarne, ki jih bo zaposlila 800.
Blago spi v praznih trgovinah
Ko smo izčrpali pogovor o novih tovarnah, poglejmo kako je z zdravjem starih. Stavka v ladjedelnicah (ki je znana zaradi pretepanja s pendreki in solzilnih bomb) pravi, da ni1 vse v redu. Dela ne manjka, naročil je do leta 1960. Toda ker gre za enostavne ladje, cisterne, ostajajo najboljši delav-ci, tisti, ki so sposobni opremili prekooceansko ladjo, križem rok. Plače so nizke, 5-7000 lir manj kot v Genovi, nezadovoljstvo je razširjeno in res ni liilo potrebno, da je policija uporabila sito. Volitve za notranje komisije v tržiških ladjedelnicah so dale alarm : komunisti so v polnem porastku. Na-pake partije glede tržaškega vprašanja so stvar preteklosti; pač pa je aktualna borba, ki jo partija vodi za gospodarske zahteve. Kar se tiče trgovine smo pred katastrofo. Imamo 15.000 oseb, ki se borijo s težavami in skrbmi. Gre za vse kaj drugega, kot za psihoanalizo in fiksno idejo preganjanja. Tu gre za prazne trgovine, blago, ki spi mesece in mesece na policah, trgovske potnike, ki se izogibajo Trsta «ker v Trstu itak ni mogoče skleniti nikoli nobene kupčije». Izgubljena vojna in nove meje so umorile tržaško trgovino, ker so ji odvzele zaledje z milijonom prebivalcev. Resnica bo morda, da preživlja trgovina povsod težko dobo ; da blago izkrcano v Trstu (pretežno premog, mineralna olja, žito) ne potrebuje nove manipulacije in posrednikov. Toda dejstvo je, da je bil skok zelo nagel. Kar naenkrat se je trgovina, ki je živela od rele pokrajine, znašla zadušena v mejah mesta. Sedaj so ji vbrizgali nekaj kisika z italijansko - jugoslovanskim sporazumom, ki omogoča določeno izmenjavo med področjema A in B: Tržačani gredo na titovsko področje, kjer kupujejo živila (n. pr. kilogram mesa na osebo po 250 lir) ali bencin (dovoljen je poln rezervoar po 70 lir za liter). Z druge strani prihajajo iz cone B v Trst, kjer kupujejo blago, kolesa in manufakture na splošno. Toda treba je vse kaj drugega, da se povrne življenje trgovskemu organizmu, kot je tržaški. In zato je tem manj na mestu davčna strogost, ki ji je prav te dni podvržen.
skega prometa za Italijo, toda, ker je proga enotirna, zadostuje najmanjši plaz, da jo prekine.
Po kriteriju, ki prevladujejo v Italiji, je državna cesta Benetke--Fisi precej dobra: to pomeni, da je ozka, s številnimi o-vinki in nevarnimi prebodi skozi naselja. V nič boljših pogojih so ceste za Gorico in Videm. Kaj je napravila Italija za izboljšanje tržaških komunikacij? Zaenkrat zelo malo:	v
teki: je elektrifikacija Mestre-Tisi. Nič drugega. Sc daleč so podvojitve prog in izgradnja dveh avtocest za Benetke in Videm-Trbiž. V Trstu so upali, da bo obalna avtocesta vključena v prvo skupino gradenj. To. da pozneje je stopila na drugo in sedaj je med zadnjimi še po Napoli - Pompei (ki ni med najpotrebnejšimi), Livorno - Al-topascio in Napoli - Bari. Neizpolnjena želja ostajata tudi metanovod in termoelektrična centrala, kP bi dobavljala mestu večjo količino cenejše energije-
Sedaj, ko se je naša kratka preiskava končala, se moramo ponovno vprašati: ali so Tržačani res namišljeni bolniki? Njihovo nezadovoljstvo je u-pravičeno ali pa je le izraz psi. hičnih motenj?
Naši vladarji so za psihoanalitično razlago. «Ti Tržačani», pravijo, «prihajajo v Rim, neprestano zahtevajo in delajo veliko zgago, brez trohice potrpljenja, kot da bi morala vlada misliti samo nanje. Ali ne vedo, da je naš parlamentarni dnevni red že izpopolnjen? Da bodo čez par mesecev volitve? Ne gospoda; pridejo sem in ti vržejo na mizo kakih petdeset zahtev. Če bi jih hoteli poslušati, bi porabili za njihovo mesto petino vsega, kar načrt Vammi predvideva za vso državo. Strinjamo sc. Trst nam je zelo drag, toda čas je, da stopi v korak z ostalim delom Italije. da potrpežljivo čaka kot vsa ostala mesta, da ne zahteva od nas pasivnih pomorskih prog, neizvedljivih javnih del in davčnih olajšav proti katerim bi se dvignile vse druge po-krajine. Proračun ima svoje zahteve in pred vsem drugim je potrebna dobra administracija».
Zdi sc, da sanjamo, ko jih poslušamo. Ali nam niso oni sami leta dolgo polnili ušesa s politično važnostjo Trsta, ki je premagovala sleherni gospodar, ski razlog? Ali niso nekateri ministri, ki so še vedno na položaju, podpisali 14. oktobra 1954 tisti sklep, v katerem je bila svečana obveza «dati Trstu obnovljeno življenjsko silo, da bi postal osnovni element nacionalnega gospodarskega razvoja»? In ali ni minister, ki je še na položaju, v določenem trenutku poslal divizije na mejo, kot bi nam hotel dati razumeti, da je vlada pripravljena na vse, le da reši Trst?
To je že preteklost, mladostni grehi, sedaj smo za dobro administracijo, za resnost, za nepristransko zadržanje. «Izgubili smo vojno,» pravijo v Rimu, «in moramo plačati. Ni naša krivda, če je Trst izgubil svoje zaledje in tudi nas ni mogoče obtožiti zaradi obstoja železne
st rij a, Madžarska in Češkoslovaška, I i so izven skupnega tržišča. vendarle vključiti v novo organizacijo pa čeprav neposredno.
Ne bi hoteli, da bi nas skupim tržišče našlo nepripravljene. Nasprotno, želeli bi, da bi bile tržaška luka, tovarne in komunikacije v trenutku potrebe v popolnem redu. Zahteve Tržačanov je treba upoštevati tudi s tega vidika, ki svetuje, da se jih . prouči s posebno pozornostjo.
DOMACI PROBLEMI IN VES
Se tri sekcije zaključile obnovitev izkaznic
Prišel je trenutek resnih ljudi
V teku zadnjega tedna so sekeije DOMJO, SV. ALOJZ In SKEDENJ dosegle 100 odst. pri obnovitvi izkaznic za leto 1958. Dober korak naprej sta napravili sekciji Kolonko-vec (90%) in Sv. Jakob (85%).
Večina sekcij se približuje zaključku obnavljanja izkaznic, da bi se potem posvetile pridobivanju novih članov. V zadnjih dneh so tovariši pridobili številne nove člane naši partiji:	6 sekcija na Barrieri v teku praz-
nika razdelitve izkaznic; 5 sekcija Kolon-kovec; 6 Milje (ki je doslej pridobila skp-pno 10 novih tovarišev); 8 sekcija «Curici» (skupno 11 novih); 2 sekcija Školjet in 2 sekcija Magdalena.
Tržačani zahtevajo za svoje pristanišče povrnitev prog za Indijo, Bengala, Zahodno Afri-ko, Avstralijo; razveljavitev železniških poviškov, ki za 160 lir povečujejo tarife na tono in ki pomagajo Beki pri njeni konkurenci; bolj velikodušno ravnanje s Splošnimi skladišči, da bi mogla znižati tarife. Za svojo industrijo zahtevajo Trža-čani točno določeno in psihološko občutno intervencijo vlade Program «FIN Meccanica» predvideva gradnjo novih tovarn tudi v Severni Italiji. Ena ali dve teh tovarn naj se dajo Trstu. Vlada naj prva dokaže, ila se ne boji vlagati kapitale v Trstu, naj se ne omejuje le na vlivanje zaupanja Tržačanom.
Za svojo trgovino zahteva Trst davčne in valutne olajšave in, za vse gospodarstvo, prenehanje osamitve, železnice in ee. ste. ki so mu potrebne. In končno zahteva, da mu priznana in dokončna upravna avtonomija omogoči izvrševanje tiste vloge, ki je Trstu lastna in nima primere v Italiji :	vloge
mednarodna pristanišča in evropskega tržišča.
Trst ne bo volil pri prihodnjih volitvah in njegovi problemi ne bodo uvrščeni v predvolilno bitko. Na to nas opozarja molk patriotskih tromboni. Za Trst je prišel čas. da se zanese na resne osebe. Te osebe, pa naj jih ho malo ali dosti v Italiji, so prav gotovo razumele, da je to pravi trenutek tržaškega patriotizma. One naj vzpod hujajo vlado, da v mejah možnosti izvede potrebne ukrepe ; ne po kapljicah kot v preteklosti, marveč na istočasen in koordiniran način.
Prav imajo Tržačani, ko pravijo: «Naši očetje so bili pripravljeni gledati kako raste trava po ulicah, le da imajo Italijo. Mi pa raje vidimo, da je v Trstu Italija a brez trave po ulicah».
GIORGIO BOCCA
Takšna je izkaznica naše Federacije za leto 1957; na vrhu, ob znaku, nosi napis'. “Proletarci vseh dežel, združite se“, pod tržaško helebardo pa: "KPl Avtonomna tržaška federacija".
Napisa sta dvojezična, izkaznica rdeča
Delavci, vstopajte v Komunistično partijo!
Proti prepovedi odporniškega
ZA TEDEN DNi
Urban. Sladoi
zborovanja
Pismo svojcev padlih borcev
zvezi z omejitvami, ki so preprečile vsedržavno partizansko zborovanje v Rimu, je bilo te dni poslano predsedniku republike Gronchi ju pismo s protestom in prošnjo, naj pred-sednik republike intervenira, da se razveljavi ukrep, ki žali odporniško gibanje. Pismo so podpisali vdova Luigi j a Frausi. na, nosilca zlate kolajne in številni svojci padlih v osvobodilni borbi iz miljskega okraja.
Protestne manifestacije proti prepovedi vsedržavnega zborovanja, katerih se bodo udeležili bivši partizani, politični preganjanci, svojci padlih in demokratični državljani se bodo vr-
šile v prihodnjih dneh v Trstu, Miljskih hribih in v ostalih .krajih podeželja.
Protestno
zborovanje
v Križu
Jutri, v nedeljo ob 10.30 bo v Ljudskem domu v Križu pro-
testno zborovanje., ki ga organizira enotni odbor obeli partizanskih zvez. Vabimo, da se zborovanja udeležijo polnoštevilno vsi partizani, bivši politični preganjanci, antifašisti in vsi demokratični prebivalci Križa in okoliških vasi.
Umrl ie tovariš
Sedež INAM na Opčinah
je neprimeren
NT prašanje ambulatorija bolniške zavarovalnice INAM
V soboto je po krotki bolezni preminul tovariš Alojz Žerjal iz Bol jam a. zvesti član naše partije in bralec našega lista. Bil je dober družinski mož in oče. ki se je vse življenje mučil na svojem malem posestim, da
na Opčinah ni novo vprašanje in je poslalo že skoro kronično. O njem smo pisali že preti leti in preti nedavnim je za u-gotlno rešitev tega posredovala tudi INČA. O njem se je ob ne-ki priliki govorilo tudi na eni izmed sej mestnega občinskega sveta. Toda kljub temu še vedno ni rešeno.
Prostori tesni in hladni
Premalo časa za zdravniške preglede
Kot je znano, sc nahaja omenjeni ambulatorij v malem poslopju na vrtu Davanzove vile na Konkonelski cesti. V čakalnico vodi vhod naravnost z vrta. Tesna je ta čakalnica, pretesna, tla bi lahko sprejela številne
3 L'V JVUl IlllUC/lt /roet-ot i'	.	*
preživel družino. V vasi je j bolnike, ki hodijo na zdravni
bil splošno priljubljen, kar je ške preglede in povrh tega celo
dokazal tudi njegov pogreb, nezakurjena. Tudi v samem arali je bil v nedeljo. Težko priza- ! bula toriju je pogostoma prema-deti družini izreka sekcija KB lo toplo, kar je združeno z res-
v Bol juncu najiskrenejše sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredniški kolektiv «Delan.
Sožalje
Tržačani niso namišljeni bolniki
Pripraviti se za skupno tržišče
Sekcija KPI v Barkovljah izraža iskreno sožalje tovarišici Emiliji in družini ob nenadni izgubi tovariša Petra Vidriča.
nimi nevarnostmi za bolnike, ki se morajo podvreči temeljitejše, mu pregledu.
Sedanji ambulatorij INAM je morda zadoščal potrebam, ki so obstajale pred več desetletji, ko so bile Opčine še prava vas; danes pa je drugače, saj živi na Opčinah na tisoče ljudi, povrh tega pa je omenjeni ambulatorij namenjen tudi za prebivalce bližnjih vasi kot so Bani,
Češki
odbojkarji
Trstu
Sprejem med prijatelji
Predavanja o deželah
ljudske demokracije
Pristanišče, industrija, trgovina trpijo, kot smo že razume, li. od skupne, bolezni: osamitev mesta, stisnjenega med morjem in Krasom, povezanega z Italijo samo z ozkim hodnikom in zelo slabo preskrbljenega s ee-stami in železnicami.
«Italija se končuje v Mestre», pravijo Tržačani, «od Mestre proti vzhodu se nazaduje za petdeset let». Dobro, naj se le govori, da Tržačani pretiravajo, loda dejstvo je, da proga Trst-Benetke še ni elektrifieirana in je enotirna, tako da brzi vlaki, ki bi jo morali prevoziti z enim samim postankom v Portogrua-ro, sp redno ustavljajo v San Dona del Piave, Motta di Li-veiiza, Cervignano, Tržiču in vsakokrat, ko kako železniško križišče u-lavi vlak, medtem ko skretničar hiti na kolesu premikati skretnice. Isto velja za pontafeljsko železnico, ki skozi Trbiž povezuje Trst z njegovimi naravnimi podonavskimi tržišči. Po tej progi gre 66 odstotkov avstrijskega trgov-
Nihče lic dvomi, da je treba izgubljene vojne plačati. Toda plačati jih mora kolektivno vsa država in ne samo tisti, ki imajo žalostno prednost, da se nahajajo na prvih položajih.
Ni prav reči Trstu, da mora izgubljeno vojno samo on ali v večji meri plačati; in tudi ni nič kaj elegantno očitati Tržačanom, da so nevrotični, kajti zn njihovo namišljeno ali resnično živčno bolezen nosimo tudi mi del krivde. Trst je naprej pomaknjena točka Italije in Italija je od njega vedno zahtevala, da igra to vlogo. Toda Italija naj ve, da se naprej pomaknjene točke plačajo, kot dela Anglija s Ciprom. Nemčija z Berlinom in Amerika in Rusija z vsemi njihovimi vplivnimi področji.
Rekli smo to kot nesmisel, da dokažemo, da bi morali na Trst na vsak način misliti ; sedaj pa lahko dodamo, da bi bila trezna, organična investicija kapi-talov v mestu tudi dober posel. Že pred par meseci so se spet pojavili v mestu angleški, švicarski, ameriški, nemški poslovni možje. Začutili so v zraku vonj skupnega tržišča, prišli so, da pregledajo to luko, ki ji bo skupno tržišče prav gotovo namenilo delikatno a koristno vlogo. Kajti tu se bodo morale podonavske države, kot Av-
VT mesecu novembru je. Cen-' ler za kulturne stike z deželami ljudske demokracije pri-redil zanimivo razstavo antične in sodobne bolgarske umetnosti v prostorih krožka «Tomažič». Razstavo je otvoril prof. Mario De Micheli, ki je govoril o temi «pregled sodobne bolgarske umetnosti», prikazal njen zanimiv razvoj ter vzbudil med poslušalci veliko zanimanje. Reprodukcije najboljših del bolgarske likovne umetnosti so o-slale na razpolago občinstvu teden dni. Ogledali so si jih nešteti amaterji, slikarji in drugi kulturni delavci.
Center je v minulem mesecu priredil tudi razna druga predavanja. Na Greti je govoril Vittorio Poeeeeai o «socialnem in kulturnem napredovanju romunskega ljudstva» ter pripovedoval o naporih tega naroda za dvig splošne kulturne ravni v deželi in za odpravo analfabetizma, kar je pripomoglo obenem k hitrejšemu tehničnemu in industrijskemu napredovanju.
V Podlonjerju je govorila o «razvoju vzgoje na Poljskem» Jelka Gerbec, ter dokazala kako sc je mogel odpraviti analfabetizem z ustanovitvijo novih šol v krajih, ki jih v stari Polj. ski ni bilo. z vzpostavitvijo
odrasle. O kulturnem napredo-vanju v socialistični Poljski je pa govorila * krožku Pisoni.
Libera Sorini je predavala na sedežu o «vlogi žena na Češkoslovaškem». Govornica je prikazala razvoj in poslanstvo čeških žena skozi razne zgodovinske dobe, do sodobnih časov, ko so v novi družbi dosegle enakopravnost z možem.
krcvališča,
itd.
dostojne pokojnine
* * *
Te dni so bili v našem mestu češkoslovaški športniki — svetovni prvaki odbojke, ki so s svojo odlično igro porazili tržaško ekipo. Sedaj nadaljujejo svojo turnejo po raznih italijanskih mestih. Za časa svojega bivanja v Trstu so bili gostje Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije, kjer so se srečali v prijaznem ir, navdušenem ozračju z zastopniki tržaških listov in
Trebče in vasi repentabrske občine ter za istrske preseljence, ki prebivajo v openskem begunskem zbirnem mestu.
V kolikor nam je znano bo INAM uredila nov sedež v nekem novem poslopju na Opčinah. Toda to je stvar bodočnosti, nevzdržno stanje pa obstaja že danes.
Posebno kritičen položaj sc je pokazal za časa razsajanja azijske gripe, ki je bila prav na Opčinah zelo razširjena. Pa tudi sedaj se položaj skoroda ni izboljšal. Ravno te dni smo imeli priliko videti vrsto ljudi, ki je potrpežljivo čakala na to, da bodo odprli ambulatorij, o-ziroma čakalnico. Zdravniški pregledi se vrše od 11. do 12,45. Slučajno nas je pot vodila mimo ambulatorija okroe 10. Ko smo videli veliko skupino ljudi pred vrati na cesti, smo se usta-vili in počakali, da se na kraju samem prepričamo kako se bo zadeva izpeljala. Ko je manjkalo HI minut do 11. je prišla bolniška sestra in tedaj so se odprla vrata. Pacienti pa so dejali, da nekateri čakajo že pred 10. uro.
Slovensko narodno gledališče
----- v Trstu ------
V soboto 7. t. m. oh 20.30 v Borštu,
v nedeljo 8. t. m. ob 16. in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici
Sobota, 7.
(ščip)
iNeJeìjà, 8. - Brezni, spot Leva
Ponedeljek, 9. - Pelér, Sa Torek, 10. - Melhijor, Sm Sreda. 11. - Damaz. Gojid Četrtek, 12 Maksencij, Al Petek. 13. - Lucija. Lučka
Zjrcdovinsk? dnevi
11. 1918 je umrl veliki pi:
Ivan Cankar. Rodil 10. 5. 1876 na Vrhniki
Pr
ki E
RADI Girnat<
ODDAJE N1 evo
to posred tu. S
SOBOTA: 16. Radijska' *k>čen < verza: O zdravstvu in hi! cinici S dela: «Higiena deia» - 17 *nih pr
JOSIP TAVČAR
Prihodnjo
nedeljo
V nedeljo 8. t. m. ob 17. uri v Ricmanjib nastop gojencev Igralske šole SNG s komedijo
Kako je bolniku, ki mora čakati na ulici v tako mrzlem vre. menu eno uro, je vsem znano ;
Lonjer
zahteva
avtobus
izjema so menda le voditelji INAM, ki tega ne vidijo in ne vedo, zato pa jih s tem vprašali iem mi ponovno seznanjamo. Pa ne le seznanjamo, temveč jih pozivamo, naj takoj ugodno rešijo to vprašanje, kajti openski in okoliški prebivalci imajo enake dolžnosti kot ostali prebivalci Trsta in seveda tudi enake pravice.
Pa se nekaj v zvezi z urnikom zdravniških pregledov. Kot smrt že zgoraj omenili se vrše od 11. do 12.45. Kdor ne pride do tedaj na vrsto se mora vrniti naslednjega dne. Tudi to ni pravilno. Delavec ali nameščence, ki je zaposlen v mestu, mora zaradi zdravniškega pregleda izgubiti najmanj pol delovnega časa, zaradi česar je seveda prikrajšan pri plači.
Nujno potrebno bi bilo, da bi bili zdravniški pregledi tudi ' kasneje, recimo bolj proti ve-I čeru. Z dvema izmenama zdravniških pregledov bi lahko odpravili dolgotrajno čakanje, j zlasti še čakanje na ulici, bi j razbremenili zdravnika, ki pri ] vsej najboljši volji ne mòre I vršiti svoje dolžnosti tako kol i bi jo moral, obenem pa bi nudili možnost ljudem, ki so zaposleni v mestu ali kjer koli, da bi lahko prihajali na zdravniške preglede kasneje in bi jim zaradi tega ne bilo potrebno izgubiti celega dne.
M. D.
i. A. KR1LOVA
Nauk
hčerama
Na sporedu so tudi folklorni plesi, ki jih bo izvajala folklorna skupina «Breg».
C
k'
m
lj
P
P
Miklavž
za otroke stavkajočih
Zveza demokratičnih žena priredi jutri, v nedeljo ob 10. uri v kinu «Alabarda» matinejo za otroke stavkajočih delavcev GRDA in Arzenala. Po film. ski predstavi bodo otrokom raz. delili slaščice. Delavci, pripeljite svoje otroke, da se malo razvedrijo !
Komemoracija P. Tomažiča
V krožku «Tomažič» je govoril Aleeo Luchesi o temi «socialno zavarovanje na Češkoslovaškem», kjer država ne le zagotavlja delo in zaslužek, temveč skrbi za redne zdravniške preglede, domove oddiha, o-
Zcl&lUpmJM L1 ia.iA.ni	j..
predstavniki raznih športnih i JL krajevnih skupin in združenj.
V imenu Centra je goste po-zdravila v češkem jeziku Jelka Gerbec. Za športnike je pa odgovoril predsednik Češkoslovaškega športnega združenja za odbojko, ki je spremljal skupino, in ki j-- poudaril važnost medsebojnih stikov in prijateljstva med narodi.
Sekcijski kongresi
odružnica Nove Delavske zbornice v Podlonjerju se je žc večkrat zavzela in sc tudi zadnje čase trudi, da bi končno spet začel voziti avtobus do Lo-njerja, ker že dolgo vozi, zaradi popravljanja lonjerske ceste, samo do gostilne Pertot. Že mesece popravljajo cesto in Lo-njerei so pri tem zelo prizadeti, ker morajo hoditi na avtobus na Katinaro ali pa do gostilne Pertot. Zlasti vlada veliko nezadovoljstvo med delavci in mlekaricami, ki morajo biti vsak dan pravočasno v mestu.
Openski partizani bodo prihodnjo nedeljo 15. decembra ob 10.30 na openskem strelišču skupno počastili spomin Cinka Tomažiča in tovarišev. Podrobnosti bomo objavili v prihodnji
roltove zborovske skladi poje moški zbor «.Bojafl er n;gQ iDormberga - 18. Oddaja, najmlajše: N. Nawthorn ^ Javornik:	«Snežni	možic1	Presali
grajo člani Rad. odra - ',°v val Dramatizirana zgodba: J" *> ki je Romanova: «Plačilo za g^ae nači Igrajo elani Rad. odra
NEDELJA: 9. Kmetijski daja - 10. Prenos maše iz niče sv. Justa - 18.30 Gl po željah - 17. Dramatizi zgodba:	Jules Verne - J3
Golias:	«Potovanje	okoli
ne». Igrajo ciani Rad. od 20.30 Zvočni mozaik - 22. delja v športu - 22.10 V $ jazz-a
PONEDELJEK: 12. Iz čevih zapiskov: «Prvi st1 gospoda Lipčeta» - 13.30 f ja glasbenih inštrument6 18.55 Koncert pianista Irv' Schenkmana - 19.15 Rad' univerza: Kako nastane vnik: «Nevidno delo v ur? štvu» - 20. Športni komeH1 20.30 George Bizet: «Car1'1 opera v 4 dej.
TOREK: 13.30 Glasba P1’
Ijah - 18.30 Pisani balo« radijski tednik za najmla-19.15 Zdravniški vedež - &
, talijansko-siovenski kul1' j stiki skozi stoletja: dr. Js J Jež: «Slovenski Italijani5 j zadnjih sto letih» - 22.26
kovski: «Labodje jezero» ta iz baleta.
SREDA: 18. Mozart: Ko11 v d-mo!u za klavir in 19.15 Sola in vzgoja: pr01 van Theuerschuh: «Dobr® slabe stran:, inštrukcij»
Slovenski oktet .	21, ^
Praga: «Vzgledna žena», medija v 3 dej. Igrajo c Rad. odra - nato glasben' rie'tè.	j
ČETRTEK:	13..30 GlaS1’
fantazija,- 18.30 Z zača« police: Ivanka Cegnar: nje malega Mirka» - 19.1® dijska univerza: Izumi v dovini civilizacije:	«Leč"
optične naprave» - 21. IN’ rano predavanje: Iz zgod0'. Vikingov:	«Vikinška b°
stva» - 21.40 Pri domač1 gnjišču - 22.15 ,Stravi.nsky:
"njeni ptič» - Suita iz ‘h3
PETEK: 13.30 Glasba P°, ljah - 18.55 Iz Festivala YT v Pc Remu - 19.15 Utrinki iz CKI sti in tehnike - 21. Un)61,, lodarsi in prireditve v Trstu Velika dela slavnih-mojs1«
22. O .glasbilih: Brenkala: fa. kitara, mandolina in la
k
Šl
h
t<
il
P
številki. Žc sedaj pa vabimo
vse antifašiste in demokrate, da se udeležijo komemoracije.
(

mit
ilfgel v "še fe
fočju Nevzi
'pe kri
-brenkala, poroča prof- 'tih še
vie Merkù - 22.15 Bra1*1
Sinfonija št. 1
Sadni
v c-molu oV- ^ ^
-Av CR
K i N
Za živinorejce
Razstava goveje živine sivo-rjave pasme v Bazovici
je
V petek 29. novembra s vršil kongres sekeije KP na Proseku, kateremu je prisostvoval tov. Karel Šiškovič. V imenu odstopajočega komiteja je podala poročilo tov. Vera Husu, ki je opisala izvršeno delo, podčrtala pomanjkljivosti
Vse sekcije so naproše-ne, da čimprej dostavijo zaostalo članarino in zaključijo leto 1957 s pozitivno bilanco izterjane članarine za december.
ki sr je končala z intervencijo tov. Šiškoviča, ki je govoril o važnosti listin, ki so bile nedavno objavljene v Moskvi ter ob-ravnaval razne organizacijske naloge partije, delo za volitve, obnovitev izkaznic in pridobivanje novih članov. Na koncu je kongres s dajnim glasovanjem in odprto listo izvolil sek-eijske vodilne organe.
ki jih je premostiti ter, nakazala potrebo po okrepitvi partije
mreže prevozov, z resnično u- ; in vsega njenega delovanja, zla-
vedbo solske obveznosti za vse otroke, z otvoritvijo tečajev za
sti ob volilni kampanji.
Sledila je živahna diskusija,
Isti dan se je vršil sekcijski kongres na Pončani, kjer je po. dala poročilo tov. Marija Ber-ne tič in kateremu je prisostvoval tudi tnv. Pacco, član federalno kontrolne komisije.
Jutri zjutraj bo kongres sekcije na Greti in kongresu na čast bo popolne ljudska veselica v krožku Rauber. 13. decembra bo kongres sekcije v Križu, 17. t. m. pa kongres sek-cijc na Opčinah.
Že v mesecu septembru sla bivši občinski svetovalec tov. Gombač in tov. Kranjec iz Pod-lonjerja intervenirala pri občinskih oblasteh in pri Selad, da bi se popravila čimprej končala. Tedaj so pri Selad zagotovili, da bo mogel avtobus vo-' ziti do Lnnjerja že čez meseč dui, toda do danes smo še vedno pri starem. Nujno hi bilo potrebno, da Selad pohiti z doli. podjetje pa ki ima progo Trst-Lonjer bi se moralo malo bolj zanimati in urediti tako, da bi avtobus začel takoj zopet voziti. Pravijo, da bo cesta kon. čana okrog božiča, toda ljudje ne morejo v tem letnem času veg čakati, posebno še, ker se stvar čisto lahko zavleče za nadaljnjih par mesecev. Prepričani pa smo, da bi se tudi sedaj mogel najti način, da bi avtobus lahko prišel do Lonjerja.
VAŠČAN
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo ima v načrtu prireditev prve razstave goveje živine sivo-rjave pasme v Bazovici, ki bo prve dni maja 1958.
Razstave se lahko udeležijo živinorejci z govedom, ki je vpisano v rodovniško knjigo ; a tudi nevpisana goveda se bodo lahko udeležila razstave. Obe kategoriji bosta ločeni na naslednje oddelke : telice od 8 do 18 mesecev starosti — junice od 18 mesecev starosti dalje in krave na prvem teletu, krgve na drugem teletu in dalje. Razstavljeni bodo tudi plemenjaki področja ter bikci v reji.
Razstavljena bo goveja živina sledeših vasi : Bazovica, Groča-na, Jezero, Gropada, Padriče, in Trebče.
Najboljša razstavljena goveda bodo nagrajena, a rejcem bivajočim izven Bazovice, ki bodo pripeljali na razstavo živino, bo plačana kiiometraža.
Živinorejci, lastniki neodbra-ne goveje živine, ki se želijo u-deležiti razstave, morajo predložiti Pokrajinskemu kmetij-
skemu nadzorništvu - gl. Ghe-
ga štev. 6 — v roku do 31. decembra 1957 zadevno prošnjo.
Predavanja o Sovjetski zvezi
V preteklem tednu je Združenje za kulturne stike s Sovjet-sko zvezo priredilo v krožku Haas zanimivo predavanje o sovjetski kinematografiji. Govoril je Vittorio Poccecai. ki je prikazal razvoj te važne kulturne panoge skozi zadnja 4 desetletja, ter poudaril njeno napredovanje in razmah po Oktobrski revoluciji.
Drugp kulturne večere je Združenje priredilo za mladince pri Sv. Ani, v mestnih krožkih in pri Sv. Jakobu.
Opčine
0|L
‘rij o
So .
‘V. Vil L za I^Vv
Barvni film cinemi ** izve Nedelja, 8. dec.: se ponto1/»to
; ',e'
Torek, 10. dec.: «Naj.pO0/
Sobota, 7. dec.: «iVihar na.i lu» (Tempesta sul
izsiljevanje» (Ricatto vile): film MGM. Sreda 11. dec.: se pono'’1',
Četrtek, 12. dec.:	«Pus
^ po 'tiisa:
sE'l '"šarit
/žačai
ščina na Kitajskem» __v ventura in Cina); fi^Avčno tlantic.	. L
Petek, 13. dec.: se ponovl' ^
Prosek
Sobota. 7. dec.
Porcelan - Keramika
Jedilni pribor nerjaveč
Vse za dom in kuhinjo
K
erze
Trg San Giovanni 1
°ze, c
. ob 19.30: ^ na; vek brez strahu» (L'11,j 1 senza paura): barvni -»Ino Universal.	.. '«logi
Nedelja, 8. dec. ob 16. nfl' a pa ponovi.	An
Sreda, 11. dec. ob 19.30:	z
pedo smrti» (II siluHJ Pre la morte); film MG®*' 'neči_ !fedm [ Trs:
pt
ZAHVALA «ijstv
"ga
Ginjeni nad tolikimi **( sočustvovanja se toplo zah’ ^ ^ Vo
jemo vsem, ki so počasti ■ ,t. »= min in «premili na zadnJ , i našega dragega moža. °c 0ce deda	.,^1'C
l*s
Alojza Zerja1 ^-,lU
Posebna zahvala naj	’,)(
ljunskim tovarišem za	j ^tje
njeni venec in pevske®1^ (! 'ja z, m Prosvetnega društva 1	*'ko.
ljunca.	^iJ Vat
žalujoča soproga
AJi,a
sin Danilo s sopr
sinčkom Marinom
K
>šk
raz