Ljubljana, 12. maj 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije V S E B I N A AKTUALNO NAJPOMEMBNEJŠI JE PRVI KORAK________________________________________________________03 DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2008 - KRAŠNJI VRH V BELI KRAJINI______________________04 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PREDSEDNIK DRŽAVE RS DR. DANILO TÜRK SPREJEL DELEGACIJO PZS____________________06 BELEŽKA IZ SKUPŠČINE KURATORIJA ZA VARNOST V GORAH AVSTRIJE__________________07 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA ALPINIZEM_________________________________09 VODNIŠKI KOTIČEK____________________________________10 INICIATIVNA SKUPINA ZA TURNO KOLESARSTVO__________________________________________18 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI_____________________________19 GOSPODARSKA KOMISIJA________________________________________24 ODBOR ZA ČLANSTVO___________________________________27 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE__________________________________________________28 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO____________________________________________________________________________________30 POROČAJO________________________________________________________________________________39 OBVEŠČAJO________________________________________45 OSTALO__________________________________________________________________________________46 MLADINSKA PRILOGA__________________________________________________________________rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE____________________________________________________zelena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 Letnik 34 / številka 5 - 2008 O Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO NAJPOMEMBNEJŠI JE PRVI KORAK Najpomembnejši je prvi korak, odločitev za vzpon, pot. Še posebej za tisto pot in vzpon, ki nas pripelje zanesljivo in varno do cilja in povratka. n ta planinski cilj, da se kot prvo slovensko planinsko društvo ustanovi že pred 136 leti društvo z imenom »Triglavski prijatelji« se žal ni v popolnosti uresničil, ampak se je v vsej administrativni popolnosti izpolnila in uresničila slovenska planinska domoljubna želja šele 21 let kasneje, leta 1893, to je pred 115 leti. S tem je bil dosežen cilj in postavljen temelj slovenskega planinstva s trdnimi in mogočnimi koreninami, ki so skozi čas delovanja »Slovenskega planinskega društva« in naslednice le tega »Planinske zveze Slovenije«, v 115 letih dosegale in rodile sočne, uspešne in svetovno primerljive planinske sadeže. Tako, kot je pri drevesu največ odvisno od korenin, tako je tudi pri planinstvu, ko so prav korenine temelj preteklosti, sedanjosti, prihodnosti in ogledalo stanja, v katerem koli obdobju. Današnje slovensko planinstvo je trdno ohranilo svoje mesto in poslanstvo v novem času tretjega tisočletja. Postalo in ostalo je vseskozi pokončno in popolnoma avtonomno. Čeprav so časi romantike polni svoboščin gibanja in osvajanj neznanega gorskega sveta mimo, pa planinski gorski svet še vedno ostaja kot prostor in okolje za najpopolnejša duhovna in sprostit-vena hranila človeka. So se pa cilji in hotenja članstva v teh nekaj več kot 100 letih vendarle močno spremenili. Ostali pa so plemeniti spomini na preteklost. Sedanje planinstvo seveda nikakor ne more iti mimo ali obiti današnje ekonomsko socialne situacije in stanja. Ekonomski in materialni motiv' vse bolj temeljijo in »odločajo« za včlanjevanje v planinsko organizacijo oziroma planinska društva. Prav materialne ugodnosti v obliki popustov, ugodnih cenejših zavarovanj so vse bolj pomembna in edina osnova za včlanjevanje v planinsko društvo. Pri tem se še posebej ugotavlja, da je vse bolj v ospredju le iskanje pravic, dolžnosti pa so vedno bolj sekundarnega pomena. To je posebnost tretjega, globalizacijsko in tržno naravnanega tisočletja. In to nam omogoča tudi novi zakon o društvih, ki je zakonsko izenačil društveno dejavnost z gospodarsko pridobitno. Na analitičnem »rešetu« se tako pojavi vprašanje resnično dokazljivega prostovoljstva, to je društvu, brez postavljenih pogojev predanega dela. Največja vrednota in razpoznavnost prostovoljstva je »brezplačno delo«. In to prosto-voljstvo, prostovoljno delo je izjemna vrednota in pomoč za državo in obenem velik prispevek k narodnem gospodarstvu. V društvenemu prostovoljstvu tudi ne smemo spregledati, da se v društva včlanjujejo tudi strokovnjaki, osebe z izjemnimi znanji in sposobnostmi, kar omogoča in zagotavlja visoko kvaliteto dela. In to delo se nehote in neposredno kot društveno darilo visoke vrednosti brezplačno implementira v družbo. Z društvenim delom se tako v veliki meri razbremenjuje državni proračun, obenem planinstvo, v najpopolnejši obliki zdravi in ohranja človeka zdravega in produktivno družbeno ustvarjalnega. Prav zaradi omogočanja in privabljanja človeka k vsestransko zdravi in za dušo in telo pomembni izrabi prostega časa je planinstvo zanesljivo najpomembnejša oblika društvene dejavnosti in aktivnosti. Posledica velikega civilizacijskega napredka v Sloveniji je tudi rezultat staranja, doseganje visoke starosti. Prav ta, starejša populacija je močno zastopana v planinskih vrstah. To so osebe z izjemnimi izkušnjami, znanji, ki bi še kako lahko koristili družbi, državi. Modro bi bilo, da tega kapitala in znanja ne bi zanemarjali in ne upoštevali ali ga metali stran. Tudi aktivna izvajanja društvenega dela pri oblikovanju človeka vseh starosti se še kako lahko odlično odražajo na področjih etičnih načel, usmerjanj, nasvetov, presoj in tudi iskanju modrosti. Tudi med aktualno pomembnimi vprašanji družbe in razvoja le te, bi morala biti prisotnost in upoštevanje »društva« bolj zaznavna. To so področja: varovanje narave in planinsko gorskega sveta, izraba naravnih virov, varovanje kulturne in naravne dediščine, skrb za ohranjanje slovenskega izrazoslovja, še posebej gorsko planinskega imenoslovja... V današnjem času smo vedno večkrat na razpotju, ko se dogovarja in pomenkuje o varnosti v gorskem svetu. Popolne varnosti ni nikjer. Vendar pa z ukrepi, predpisi in omejevanji 3 Letnik 34 / številka 5 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije vedno bolj omejujemo tudi človekove svoboščine. In kaj je danes atraktivno? Prosta alpinistična smučanja, plezanja, jadralstvo... vse brez varovanj..; Vse to nam tudi potrjujejo festivali o gorskih filmih., »adrenalini« so na poti in vzponu v množičnost. So se pa seveda izjemno povečale človekove sposobnosti in zmogljivosti. Je pa v gorah je tudi vse več sledi o uporabi »energetskih napitkov«, torej z umetnimi pomagali do cilja, hitrosti in višine. Nesluteni razvoj gre tudi v gorah naprej, se brezkompromisno dviguje in bohoti, ki mu tudi ni mar, kaj bo z našimi zanamci. Nepreračun-ljivo, bolj škodljivo kot koristno potrošništvo, se neovirano bohoti in širi. In kako se bo ohranil svet, človek.. ? Osnova je oblikovanje osebnosti človeka že od vsega začetka, to je od prvih korakov naprej, kajti prav človek je posledica dobrega in slabega. In tudi pri tem si Planinska zveza prizadeva, da bi v redne šolske predmetnike uvrstili tudi tematike o odnosu človeka do narave, gorskega sveta, kako varno hoditi, živeti in preživeti v naravi. To bi bila dobra naložba in odlična dopolnitev k društveni in družinski vzgoji mladega človeka. Bomo uspeli? Za pomoč smo zaprosili tudi predsednika države, ki nam je s pozornostjo in razumevanjem obljubil pomoč in priporočilo za to pristojnim. Kakšni so planinski pogledi, aktivnosti, ukrepanja za bodočnost tega sveta, našega modrega planeta? Najbolj tradicionalna svetovna planinsko alpinistična organizacija UIAA je v upadanju in zmanjševanju članstva. Cilji so, da bi morala nastati in se oblikovati evropska planinska zveza. »Združenje planinskih zvez alpskega« Club Arc Alpin - CAA je zanesljivo najbližja institucija in priložnost, da se to zgodi, uresniči in da se s to avtoriteto varuje in ščiti planinca, alpinista, turnega smučarja, kolesarja.... , enako pa tudi in zlasti gorski svet. Planinsko naravovarstveno sporočilo Evropi, ki je vse bolj aktualno je, da bi se v gorskem svetu zaščitila vsa področja, ki še niso v izkoriščanju ali urbanizaciji. Globalna koordinacija in popolna informatika je nuja za obvladovanje današnjosti, kajti smo v času dnevnih sprememb, katere moramo obvladovati in poznati. Planinska romantika je za nami. Presenečenja in stresi so vsakdanjost. Cilji in želje so znane, hotenja še bolj. Medsebojni človeški odnosi pa ostanejo monopol, od katerih je in bo odvisno vse. Zatorej je prav ohranjanje dobrih medsebojnih planinskih odnosov osnovni pogoj, da bomo tudi v drugem stoletju tretjega tisočletja še naprej vsestransko uspešni na vseh področjih slovenskega planinskega delovanja. predsednik PZS mag. Franc Ekar DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2008 - KRAŠNJI VRH V BELI KRAJINI Dan slovenskih planincev bo v soboto, 7. junija 2008, s pričetkom ob 11. uri na Krašnjem vrhu v Beli krajini (nad Metliko) v organizaciji vseh treh belokranjskih planinskih društev: Metlike, Črnomlja in Semiča. Tako bo letos takšno srečanje drugič v jugovzhodnem delu Slovenije v vsej zgodovini planinstva (prvo je bilo leta 1984 na Miklavžu na Gorjancih). Slovensko planinstvo v letošnjem letu obeležuje 115 let, ko je bilo prvič uradno ustanovljeno »Slovensko planinsko društvo« - SPD v letu 1893. V letošnjem letu Planinska zveza Slovenije obeležuje, kar nekaj pomembnih dogodkov: poleg 115 let Slovenskega planinskega društva, še 60 let Planinske zveze Slovenije, 230 let prvega vzpona na vrh Triglava, 150 let rojstva velikih zaslužnih planincev dr. Henrika Tume in dr. Julijusa Kugyja. Planinsko društvo Metlika, je lansko leto praznovalo 25-letnico aktivnega dela društva, Letnik 34 / številka 5 - 2008 4 Obvestila Planinske zveze Slovenije že dalj časa pa ureja na Krašnjem Vrhu prijetno planinsko postojanko, iz katere je čudovit razgled na vso Belo krajino in velik del Hrvaške vse do vrhov Velebita. Ta planinska točka je skozi vse leto vse bolj obiskana, zlasti pa ob tradicionalnih prvomajskih srečanjih planincev in občanov, ki so na tem prostoru. Zato ni naklučje, da se je PZS odločila, da bo letos 7. junija na tej planinski točki na Krašnjem Vrhu organiziran „Dan slovenskih planincev". PROGRAM: - Pozdravni nagovori predstavnikov PZS, MDO in PD, - Pozdravni nagovor predstavnikov občin, - Slavnostni govor - Razvitje prapora PZS, - Kulturni program bodo sestavila vsa tri PD iz Bele krajine, na njem pa bodo sodelovali: Folklorna skupina OS Mirana Jarca iz Črnomlja, Pevski zbor iz Semiča, Tamburaški orkester OŠ Metlika in Tamburaška skupina Klasje - Program bo vodila in povezovala Maja Kos - Za prijetno vzdušje in ples bo poskrbel ansambel Tonija Verderberja. PONUDBA: Ker planinska koča še ni redno oskrbovana, bo za pijačo in prehrano poskrbelo PD Metlika. Od prehrane bo možno dobiti jedi na žaru -kotlovina (porcija 5 €) ter belokranjski janček in odojek (janjetina - 18 €/kg, odojek - 16€/kg s prilogo). Zaradi priprave ustrezne količine hrane pa je za prehrano potrebno obvezno prednaročilo z naročilnico. Planinska društva zato prosimo za predhodna naročila za prehrano na naslov: PD Metlika, CBE 23, 8330 Metlika (pp. 64). Kontaktna oseba za prednaročila je Stanislav Brodarič, e-naslov: stanislav.brodaric@gov.si, tel: 07/3637471 ali 031/367 119. DOSTOPI: Na Krašnji Vrh je možno priti z osebnimi vozili, avtobusi pa pridejo lahko le do 2 km oddaljene Radovice. Za avtobuse bo organizirano parkiranje pred Radovico na izhodišču planinske poti (40 min.) za Krašnji Vrh, osebna vozila pa bo možno parkirati med Radovico in Krašnjim Vrhom. Krašnji Vrh je oddaljen od Metlike 10 km. Pot pelje iz Metlike (v križišču na Pungartu je smerna tabla Drašiči - Radovica), skozi naselje Svržaki, po cca 500m pa se zavije levo v smeri proti Radovici (8km iz Metlike). POHODI: Iz Metlike in Radovice bo organiziran in voden pohod in sicer: - 7.30 iz Metlike (Pungart-kulturni dom) -Bojanja vas - Krašnji Vrh hoje 3 ure - 9.00 z Radovice - Krašnji Vrh hoje % ure Pot je lahka in primerna za vse. OPIS PLANINSKE POTI METLIKA -KRAŠNJI VRH: Pot se začenja pred pisarno PD Metlika na Pungartu pod kulturnim domom. Markacije nas popeljejo mimo osnovne šole Metlika, kjer ostro zavijemo na levo po cesti. Pot se nadaljuje po pobočju Veselice - hriba nad Metliko, zasajenega z vinsko trto - in naprej v gozd mimo Svržakov. Po eni uri hoje prispemo na travnike in vinograde nad Slamno vasjo. Mimo vodnega zbiralnika nadaljujemo pot skozi ste-ljnike in smrekov gozd do ceste Radovica -Bušinja vas. Prestopimo cesto in sledimo smerokazu za Bojanjo vas. Do vasi se asfaltna pot strmo vzpenja, v začetku vasi pa nas puščica usmeri levo mimo brezna in nabožnega znamenja naprej skozi vas do cerkve. Od tod nas vaška cesta pripelje do obnovljenega vodnjaka Vušivka nad vasjo. Hoje do vodnjaka iz Metlike je cca 2 uri. Od tod je pot zopet makadamska in se položno vije med zaraslimi košenicami. Tu se pot povsem približa državni meji, vendar je ne prestopi. Steza nas pripelje naprej do izvira studenca Orehovec, ki je tik pred našim ciljem. Od izvira nas strma steza pripelje mimo cerkvice sv. Trojice nad Krašnjim vrhom do urejene brunarice PD Metlika, ki stoji na hribčku levo nad cerkvijo v prijetnem akacije-vem gozdiču. Tu je tudi 17m visoki razgledni 5 Letnik 34 / številka 5 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije stolp, s katerega je čudovit razgled po vsej Beli krajini, delu Hrvaške vse do Kleka in vele-bitskih vrhov. Tu je končni cilj poti za katero porabimo 3ure hoje iz Metlike. RADOVICA - KRAŠNJI VRH (40 min.) Pot se prične pred vasjo Radovica, kjer je v ovinku ob cesti usmerjevalna tabla. Pot vodi večji del skozi gozd. Po 20 min. prečka cesto Radovica - Krašnji Vrh, kjer se lahko priključijo pohodniki, ki parkirajo osebna vozila pri športnem igrišču. Berčice-Slamna vas-Bojanja vas-Krašnji vrh-Radovica-Boldraž-Metlika. Na Krašnjem vrhu se lahko povzpne-mo na 17 metrski razgledni stolp. IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PREDSEDNIK DRŽAVE RS DR. DANILO TURK SPREJEL DELEGACIJO PZS 17.04.2008 Ob letošnjih planinskih praznovanjih, kot so 115-letnica ustanovitve Slovenskega planinskega društva, 60 let delovanja Planinske zveze Slovenije kot naslednice »SPD« in 230-letnica prvega vzpona »slavnih Bohinjcev« na vrh Triglava, je predsednik države Slovenije sprejel delegacijo Planinske zveze Slovenije, ki so jo sestavljali vodja delegacije, predsednik PZS - Franci Ekar, Marko Goršič -podpredsednik PZS, Miro Eržen - vodja projekta »Slovenski planinski muzej« in Tone Škarja -načelnik KOTG. To je bila priložnost, da so predsednika države seznanili z delovanjem PZS, slovenskega planinstva in tudi z določenimi sporočili, s katerimi so predsednika države zaprosili za mnenje in posredno tudi za pomoč. Glavna tema pogovora je bil problem, da se v Sloveniji namenja premalo sredstev in skrbi za Letnik 34 / številka 5 - 2008 skrbi za ohranjanje in varovanje gorskega sveta v primerjavi z evropskimi alpskimi državami. V »Alpski konvenciji«, ki v katerih organih sodelujejo tudi nevladne planinske organizacije, in tudi v Sloveniji se ugotavlja, da se protokoli »AK«, ki jih je sprejel in tudi ratificiral Državni zbor RS, ne izvajajo in se jim ne namenja dolžne pozornosti. Miro Eržen, Marko Goršič, dr. Danilo Türk, Tone Škarja in mag. Franc Ekar Predsedniku so na kratko prikazali rezultate dela in dosežke komisij za športno plezanje, za alpinizem in za odprave v tuja gorstva. Med drugim so ga seznanili, da bo v letu 2009 obe- 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije ležitev 30-letnice slovenske osvojitve Everesta po zahodnem grebenu, ki še danes velja za najtežji alpinistični pristop na ta vrh, in trideset let šole za nepalske vodnike. Izpostavili so težave, ki jih imajo planinska društva s pravno-lastniškim prenosom tistih postojank, ki so nastale iz nekdanjih obmejnih stražnic ali drugih vojaških objektov. Prav po zaslugi planinske delavnosti in prizadevanjih so se objekti uredili in ohranili, še posebej oni v Posočju, na Zelenici pod Vrtačo, Krimu, Košenjaku nad Dravogradom in podobno. Ker se obisk v gorah iz leta v leto povečuje, bi bilo primerno v predmetnike osnovnih šol vključiti teme o planinstvu in gorskem svetu, o odnosu do varovanja in ohranjanja planinskega sveta, in sploh okolja; usposabljanju za varno gibanje in preživetje v gorskem svetu, naravi in podobno. Predstavljen je bil tudi projekt in vsebina »Slovenskega planinskega muzeja« v Mojstrani, katerega izgradnjo čakamo že skoraj stoletje. Predsednika države so seznanili s knjižnimi deli, izdajami Založbe PZS in Planinskega vestnika. Podane so bile vsebine dela varstva gorske narave, dela z mladimi, itd., z obsegom in delom planinskega prostovoljstva, brez katerega ne bi mogli ohranjati, upravljati in posodabljati planinskih in visokogorskih infrastruktur in planinske množičnosti. Želimo si, da bi se pozornost in odnos do gora in planinstva v Sloveniji lahko primerjal z evropskim. BELEŽKA Iz skupščine Kuratorija za varnost v gorah Avstrije, ki je bila 3. aprila 2008 v Inns-brucku. Skupščino kuratorija predstavljajo predstavniki vseh sedmih avstrijskih regij ter njihovih inštitucij oz, organizacij, zainteresiranih za sodelovanje: Inštituta za znanost v športu, Fakultete za šport, Ustanove »Varno življenje«, Gospodarske zbornice, Hidrometeorološkega zavoda, Policije, Službe za opazovanje plazov, Univerzitetnega kliničnega centra Innsbruck, Zbora planinskih sodnih izvedencev, Planinske zveze, Združenja žičničarjev, Gorske reševalne službe, Gorskih vodnikov, Zveze Smučarskih učiteljev ter Turistične zveze. Delo skupščine je potekalo po dnevnem redu, priloženem vabilu, ki so ga prisotni v njenem začetku potrdili. 1. Ključni podatki o delu Kuratorija Lanska osrednja strokovna prireditev je bil Forum o smučanju izven urejenih smučišč. Vzrok za uvrstitev te problematike pod drobnogled je bilo dejstvo, da je v letu 2006 bilo v Avstriji zajeto v plaz 198 oseb, od tega ob robu ali izven urejenih smučišč kar 96 smučarjev in deskarjev. Skupno je umrlo je 17 oseb. Gradiva na obravnavano temo so obravnavala smučanje izven urejenih smučišč iz pravnega, kazenskega, civilno-pravnega, fasci- 4426 nacije takega smučanja, nevarnosti v plazu, stopnje tveganja tega smučanja v primerjavi z drugimi športi, presoja nevarnosti plazov in vloga dejavnikov, ki lahko zagotavljajo varnost. (*) Sodelavci kuratorija so pripravili tudi še druge strokovne prispevke: o aktualnih spoznanjih pri tveganju v plazovih, obravnavali kanadsko strateško metodo za ocenjevanje ogroženosti zaradi plazov, o telesnih zahtevnostih, ki so jim v visokih gorah izpostavljeni reševalci, o vse večjih razsežnostih ter specializiranosti dela gorskih reševalcev, ki se z vedno novimi športnimi zvrstmi le veča, o nevarnostih, ki jih povzročajo turni smučarji z vse pogostejšo uporabo urejenih smučišč in o opremi planinca na zavarovani poti, zaključili pa z izredno poglobljeno analizo vseh nesreč v plazu v zimi 2006/2007. Vse zgoraj omenjene prispevke so, tako kot vrsto let doslej, zbrali ter objavili v 254 straneh obsegajočem zborniku z naslovom «Varnost v planinskem svetu«. _Zbornih je tudi primeren material za planinsko pedagoško delo in ga toplo priporočam vsem, ki jih to delo veseli. Na novo so pripravili in izdali ali ponatisnili tudi izredno kvalitetne in uporabne priročnike (fibel) žepnega formata iz prve pomoči, športnega plezanja in plazov. Veliko časa in truda jim je vzela priprava spletne strani, s katero bodo dosegli še večjo dostopnost in možnost uporabe njihovih Letnik 34 / številka 5 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Sočasno z izvedbo Foruma sedaj prirejajo tudi Sejem planinske opreme. Koncept lanskega sejma, na katerem je sodelovalo 120 rastav-ljalcev, je bil predstavitev sodobne planinsko-alpinistične opreme in opreme za reševanje zasutih v snežnih plazovih. Sejem je deležen vse več zanimanja, lani preko 8.000 obiskovalcev. Na sejmu so organizirali vrtec, da so si starši nemoteno lahko ogledali razstavo. Obiskovalcem so ponudili preko 80.000 različnih prospektov, informacij ter plakatov. V zvezi z sejmom se je razvnela precej vroča razprava, saj bi moral Kuratoriju kot organizatorju prinesti več sponzorskih sredstev in prihodkov iz kotizacij, kar bi Kuratoriju zagotovilo obsežnejše poslovanje. 2. Finančno poročilo za leto 2007 Prihodke v višini 281.459,83 € predstavljajo prispevki vseh sedmih avstrijskih regij, prihodki od prodaje edicij ter reklam in dobiček od planinskega foruma ter sejma. Realizacija plana je bila v okviru prihodkov oz. načrta. Nadzorni odbor je pravilnost poslovanja potrdil. 3. Plan dela ter sredstev za leto 2008 Plan je domala istoveten z vsebino ter obsegom dela v minulem letu. Najpomembnejši je Planinski forum, v okviru katerega načrtujejo obravnavo standardov za izgradnjo varovanih planinskih poti, varnost pri sankanju, nesreče na smučiščih Avstrije v zimi 2007/2008 (**) in analizo nesreč v njihovih gorah. Navedena gradiva bodo objavili v zborniku »Varnost v planinskem svetu«. Načrtujejo tudi pripravo in izdajo nadaljnjih žepnih priročnikov. Problematika kaže tudi na potrebo po obravnavi nadaljnjih tem: planinstvo in tovariška prva pomoč, usposobljenost vodniškega kadra, planinstvo - dejavnost za vsak dan ter odgovornost urejevalca plezalnega vrtca. Priredili bodo sejem planinske opreme dne 25. in 26.10. 2008. Prisotna so razmišljanja, da bi za organiziranje Sejma planinske opreme ustanovili hčerinsko podjetje. Z Sejmiščem Innsbruck se dogovarjajo o sodelovanju pri tem in se ubadajo s vprašanjem, kakšne naj bo koncept reklamiranja. Za letošnje leto predvidevajo 287.832,00 € prihodkov in odhodkov. 4. Problematika Čeprav opravljajo neprecenljivo strokovno delo, se spopadajo s finančnimi težavami, ki preprečujejo realizacijo še drugih zanimivih projektov. Tako so prisiljeni, da bo potrebno, da bodo za 5 do 8 € podražili ceno zbornika, čeprav se bojijo, da bodo s tem zmanjšali interes po njegovi nabavi. Dražji bodo tudi priročniki žepnega formata. Organe regij bodo zaprosili za zvišanje njihovih prispevkov. 5. Sodelovanje PZS s Kuratorijem Predsednik dr. Karl Gabl je v osebnem pogovoru poudaril željo po nadaljnjem aktivnem sodelovanju planincev iz Slovenije. Zanimivi bi bili naši prispevki na razpisane teme, še posebej so zainteresirani za naše sodelovanje pri strokovnih obravnavah na forumih. Izpostavil je pomembnost izmenjave izkušenj ter stališč pri preventivnem delu ter usposabljanju in zagotovil, da nas bodo tudi v nadalje seznanjali s svojimi prireditvami. Interes Kuratorija za sodelovanje z sosednjimi državami za dosego večje varnosti pri planinski dejavnosti se je že izkazal z dosedanjim več desetletnim sodelovanjem strokovnjakov iz GRS, razširili pa so ga tudi že s sodelovanjem predstavnikov iz Nemčije, Švice in južne Tirolske. Zapisal: Danilo Škerbinek V Ljubljani, dne 07.04.2008 (*) O nevarnosti smučanja izven urejenih smučišč govori tudi statistična preglednica o osebah, zasutih v plazu v zimi 2005/2006, ki jo je pripravil IKAR. Statistika zajema 21 držav sveta vključno ZDA ter Kanado. Od 160 mrtvih, ki jih je zajel plaz, je 54 oseb smučalo izven urejenih smučišč. (**) V Avstriji dnevno nudijo zdravniško pomoč od 1.000 do 1.500 poškodovanim smučarjem. Predstavnik iz Švice je ob tem povedal, da bodo v prihodnjem letu tudi pri njih uvedli na svojih smučiščih varnostnike. Letnik 34 / številka 5 - 2008 O Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJE UO PZS POROČAJO KOMISIJA ZA ALPINIZEM SKLEP 21.6.9. - OBVESTILO VSEM ALPINISTIČNIM ODSEKOM IN KLUBOM nšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport bo skladno z določilom 54. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22/98) v naslednjih treh letih obiskal vse alpinistične odseke in klube. Svoj obisk bo predhodno najavil z dopisom. Za pripravo na nadzor in njegov nemoten potek se potrebuje: a) Zadnjo odločbo upravne enote o vpisu v register društev. b) Temeljni akt društva in ostale akte. c) Zapisnike organov društva za leto 2007. d) Pristopne izjave članov. e) Dokazilo o registraciji športnikov v panožni zvezi. f) Pogodbo o sofinanciranju izvajanju programov športa z lokalno skupnostjo za leto 2007. g) Pogodbo z Ministrstvom za šolstvo in šport za leto 2007. h) Pogodbo s Fundacijo za šport za leto 2007. i) Urnik vadbe vseh programov s poimenskim seznamom udeležencev. j) Dokazilo o usposobljenosti strokovnih delavcev (v kolikor niso vpisani v seznam strokovnih delavcev v aplikaciji ŠpaK). k) Osebne mape zaposlenih strokovnih delavcev. l) Potrdilo o opravljenih zdravniških pregledih kategoriziranih športnikov. m) Finančno poročilo o izvajanju programov v letu 2006 z ustrezno finančno dokumentacijo (izpis iz glavne knjige, računi,...). n) Izpolnjen vprašalnik, ki je priloga dopisu. Andrej Štremfelj, Načelnik KA PZS ZBOR NAČELNIKOV - POMLAD 2008 Zbor načelnikov je bil v četrtek, 17. aprila, ob 18. uri v prostorih Mestne občine Kranj. Zbora se je udeležilo 21 načelnikov oz. predstavnikov alpinističnih kolektivov od 38 registriranih. Povabilu se je odzval tudi Tone Škarja, načelnik KOTG. Andrej Štremfelj, ki je bil predsednik zbora je predlagal še naslednja delovna telesa: Gorazd Pozvek in Anja Karničar - člana zbora Matjaž Šerkezi - zapisnikar Matej Kladnik in Miha Habjan - overovatelja zapisnika Tomi Aurednik in Branko Ivanek - verifikacijska komisija. Zbor načelnikov je potekal tekoče po naslednjem dnevnem redu: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in overovatelja zapisnika ter verifikacijske komisije 2. Sprejem predlaganega dnevnega reda 3. Pregled realizacije sklepov zadnjega zbora načelnikov 4. Poročilo o delu v letu 2007 5. Finančno poročilo za leto 2007 6. Plan dela za 2008 7. Finančni plan za 2008 8. Problematika obveščanja članstva 9. Razno Glavna posebej izpostavljena problematika v slovenskem alpinizmu je obveščanje alpinistov o akcijah, prireditvah itd. Alpinisti so danes vse prevečkrat pasivni in brez zanimanja za posamezne dogodke v slovenskem alpinističnem prostoru. To skušamo rešiti z novičarsko listo na spletni strani Komisije za alpinizem, kamor se lahko vpiše vsak, ki želi biti na tekočem z informacijami. Prav tako pa je tukaj veliko na načelnikih odsekov, katerih naloga 9 Letnik 34 / številka 5 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije je, da informacije posredujejo naprej in ne samo posredujejo, ampak skušajo njihove člane za določeno akcijo motivirati in vzpodbuditi. Poročilo zbora boste lahko prebrali na spletni strani Komisije za alpinizem pod rubriko: Zapisnik zadnje seje KA. Matjaž Šerkezi VODNIŠKI KOTIČEK ZAPISNIK 6. razširjene seje Vodniške komisije PZS, ki je bila v torek, 25. 03. 2008 v prostorih PZS Prisotni: načelnik VK, Boris Madon, Klemen Petek, član VK, Janez Uršič, član VK, Mitja Plohl, vodja Podkomisije za kategorizacijo in registracijo, Katarina Filipič, članica VK, Ivan Eder, vodja Podkomisije za usposabljanje, Uroš Vidovič, podpredsednik PZS, Jože Varl, VO MDO Gorenjske, Peter Zmrzlikar, VO MDO Kamniško-bistriški, Stanka Čoh, VO MDO Podravja, Andreja Barl, VO MDO Koroške, Vladimir Lemut, VO MDO Posočja, Drago Metljak, VO MDO Ljubljana in Veronika Susman - Šegatin, strokovna sodelavka VK PZS Opravičeno odsotni: Aleš Glavnik, Peter Nemanič in Marko Goršič. Dnevni red: 1. Pregled in potrditev zapisnika 5. seje VK PZS, 2. Animator pohodništva - delovni naziv (obravnava, seznanitev s predlogom programa in pripombe), Letnik 34 / številka 5 - 2008 O 3. Predstavitev osnutka za vodniško priznanje in zgibanke za večjo prepoznavnost VPZS, 4. Promocija prostovoljnega vodništva (predlogi, strokovna podpora, način izvedbe), 5. Finančni zapleti (sprememba cen tečajev), 6. Vprašanja in pobude (PD Rečica - odvzem licence VPZS, Obvestila PZS - Ruža Tekavec, PD Pošte in Telekom Ljubljana) 7. Tekoče zadeve (zavarovanje VPZS, usklajevanje inštruktorjev, snežna in kopna izpopolnjevanja 2009 - 2011, potek in cene akcij, spletna stran VK PZS 8.Razno. ) Ad 1) Povzetek zapisnika je podal Boris Madon: sklepi so bili izpolnjeni in so točke dnevnega reda te seje. Dana je bila pripomba, naj v prihodnje zapisnike sej VK PZS prejemajo tudi načelniki VO MDO, za kar bo poskrbela Veronika. Ad 2) Na osnovi sklepa 5. seje VK PZS je bila ustanovljena delovna skupina v okviru VK PZS, ki se je sestala 29. 01. 2008 in pripravila izhodišča za program izobraževanja »animatorja pohod- 10 Obvestila Planinske zveze Slovenije ništva«; tak naj bi bil naziv. Program »animator pohodništva« je obravnavala tudi Podkomisija za usposabljanje na seji 20. 03. 2008 in sprejela sklep za nadaljevanje aktivnosti sprejetja programa »animator pohodništva«. Animator pohodništva naj bi bil eden od modulov delavca v športu 1, ki bi poleg tega modula moral pridobiti še dva (ples, kolesarjenje, rafting itd.) Program izobraževanja naj bi obsegal 40 - 50 ur. Program usposabljanja delavca v športu 1 obsega skupno 120 ur. Vodnikom PZS, ki bi se odločili za delo v turizmu, modula »animator pohodništva« ne bi bilo potrebni opraviti, ampak le ostala dva. Nosilec priprave predloga usposabljanja je Bojan Pollak. Predlog programa se posreduje na KUP, ki ga po potrditvi preda na Strokovni svet Vlade RS za šport. Organizator izobraževanj naj bi bila STO, izvajalec pa PZS. Uroš Vidovič poroča, da je STO pripravila gradivo in 11. marca 2008 je bilo ustanovljeno Združenje za pohodništvo, že takoj naslednji dan pa so bili sklicani potencialni partnerji in sprejeto pismo o nameri o partnerskem sodelovanju. Združenje je usmerjeno v trženje pohodniškega turizma. PZS v tej fazi nima nobenih finančnih obveznosti, je pa pomembno troje: vodenje; naše poti se vključujejo v te programe (SPP, E6, E7, Via Alpina); planinske postojanke - preko 90 % SDr5 t J K j L R J 1955 KRIŽNA GORA 2008 AB 220 FROEBE TOM 1950 TRBOVLJE 2010 2009 ABD 1147 ČULK SILVA 1855 ZABUKOVSA 2008 AB 221 FURLAN EDVIN i960 SEŽANA 2008 AB 14-5 ČULK SREČKO 1951 ZABUKOVKA 2006 AB 222 FURMAN VIKTOR 1956 GALKUA 2008 AB 149 DABIČVKTORUA 1941 PTUJ 2008 A 223 FUŽIR SILVA 1947 ČRNA 2010 AB 150 DAJČMAN MARJETA 1962 LJ. MATICA 2010 2010 abd 224 GABERŠČIK DARINKA 1962 POŠTA IN TEL U, 2QQ8 2006 ABD 151 DAJNKO JOŽEF 1959 PRJJ 2008 AB 225 GAČNIK BOŠTJAN 1970 DRAGO BREGAR 2010 2010 ABD 152 DAUGULROMANA 1984 FK3ŠTE IN TEL, CE, 2008 A 226 GALUN ALENKA 1968 JAKOB ALJAŽ 2010 2010 ABD 153 DEBELIAJK MfHA 1942 GORENJA VAS 2010' a 227 GARTNER DRAGICA 1953 ZA SELŠKO DiEL, 2009 2008 ABO' 154 DEKLEVA VLAOiMIR 1950 SNEŽNIK ÍLI. BISTR,2009 A 228 GASKJR BOGOMIR 1952 VIDEM 2010 2010 ABD 155 DEMŠiČ ANTON 1935 TAM MARIBOR 2008 A 229 GAŠPAFUC STANKO 1949 REČiCA OB SAVTNJI2009 AB 156 DEHNULC SIMONA 1972 LOGATEC 2010 A 2.50 GATEJ LILUANA 1962 POOBRDO 2010 2003 ABD 157 DCHŽIČ ANDREJ 1955 BREŽICE 2009: 2009 ABO 231 GERMIČ BOŠTJAN 1966 LOVRENC: NA FGH. 2010 AB 158 Divjak antonua 1960 HAKL 2010 a 232 GERMOVSEK RUDOLF 1935 TREBNJE 2009 A 159 DJUHERIč HUSE1N 1950 VELENJE 2010 2010 ABD 235 GLASENČNIK K»OR 1955 OŽBALT -KAPLA 2010 A 160 DMITROVIČ NATAŠA 1948 RADOVLJICA 2009 a 234 GLAVNIK ALEŠ 1970 MARJBOR-MATICA 200B 2008 ABOG 161 DOBNIK JOŽEF 19531 BRKNIK MI/TA 2009 2009 ABO 235 GLEŠČIČ TONI 1953 NOVA GORICA 2010 AB 162 DOBRAVO MIRAN 1963 ŠMARTNO OB PAK12010 A 236 GLOBOČNIK PETER 1940 ISKRA KRANJ 2009 2009 ABD 163 DOBRILA VINKO 1931 TAM MARIBOR 2008 AB 237 GLCOEŽ BOŠTJAN 1982 FRAM 2010 a 164 DOS RILA VOJKO 1954 SlAVKIK 2009 2003 ABD 2*8 GOBEC JOŽE 1936 ŽH.EZAR ŠTORE 2009 AB 165 D06R0VC ANJA 1979 NAZARJE 2009 a 239 gogola BOJAN 1976 BLED 2G08 A 166 DOGÄA DRAGO 1957 APD KOZJAK 2003 A 240 GOLO HERM4NA 1968 PTUJ 2009 A 167 DOLENC GREGOR 1976 LOGATEC 2010 AB 241 GOtČMANJGOR 1965 POŠTE INTEL. CE, 2009 2009 ABOG 168 DOLENC IVANKA 1961 ŠK.OFJA LOKA 2010 2010 ABD 242 GOLE KATJA 1984 GORNJI GRAD 2008 A 169 OOLENŠEK STANKO 1964 ISKRA KRANJ 2009 2009 ABD 243 GOLEČ MAJA 1975 ŽALEC 2008 AB 170 DOLUS CIRIL 1956 TREBNJE 3009 ab 244 GOLEŽ VALENTIN 1955 DRAMUE 2010 A 171 DOUNARALEŠA 1983 KRIŽE 2009 as 245 GOLJA. GREGOR 1975 ŠENTJERNEJ 2010 2005 AD 172 DOLINAR BRANKO 1950 NOVO MESTO 2 OOS 2006 ABOG 246 GOUA MARJAN 1950 GORNJA RADGONA 2C09 2C09 ABD 173 DOMITROVIČ MILAN 1961 VELENJE 2010 2010 ABD 247 GOLJAT BORIS 1957 SLOVENJ GRADEC 2009 2009 ABD 1741 DONŠAFRANC 1947 MURA 2010 A 248 GOLJAT DANlEL 1963 SLOVENJ GRADEC 2009 2009 ABO 175 DORNIKALJOŠA 1975 VTHARNK 2010 2010 ABD 249 GOLMAJER FRANC 1959 RADOVLJICA 2008 2008 ABCDG 17S DRAB JOŽE 1962 U. MATICA 2010 2010 ABDG 250 GOLMAJER NEDA 1961 RADOVLJICA 2009 a 177 DRAGOŠ MILENA 1968 ČRNOMELJ 2008 AB 251 GOLNAR TONE 1961 APD KOZJAK 2010 2009 ÄBCOEGH 17S DRAKSLER BOJAN 1963 ŽELEZNIČAR LJ 2010 A 252 GOLOB ALOJZ SLAVKO 1957 PTUJ 2008 2008 ABD 17» DRAŠČEK PAVEL 1958 NOVA GORICA 2010 2009 ABO 253 GOLOB BOJAN 1968 NAZARJE 2010 2010 ABD m DRAŠLER JANEZ V-1'jO podpsfi-PRESfcR. 2010 a 254 gorenak irena 1971 VOJNlK 2008 ab 181 DREVJURU 19S9 ŠOŠTANJ 2009 2009 ABD 255 GORiNJAK VLADO 1963 SLOVENSKE KONJ, 2Ö08 2008 ABO 182 DRMOTA FRANC 1955 SOVOOENJ 2010 a 256 GORIČANEC MIRAN 1967 VEVČE 2009 a 183 DRMOTA JOŽE 1953 SOVCOENJ 2010 a 257 gorjamc bojan 1963 POSTOJNA 2008 200« ABDG 164 DRNOVŠEK FERDINAND 1974 ZAGORJE 2009 a 258 GORJUP SIMON 1953 NOVA GORICA 2008 2038 ABD 185 DRNOVŠEK MIRO 1946 TRBOVLJE 2008 a8 259 GORŠlC MARKO 1951 PODPEČ-PRESER. 2010 2009 ABD 186 DRDBNIČ ANDREJ 1965 RIBNICA NA DOL. 2008 k 260 GORšIČ MATEJ 1974 PODPEČ-PRESER. 2008 a 187 OROBMIČ katarina 1976 BOHOR SENOVO 2009 a 261 GORTNAR BOŠTJAN 1968 MEDVODE 2009 as 188 OROŽINA MARIJAN 1963 SLAVNIK 2010 2010 ABO 262 GOSKIK FRANC 1953 ČRNA 2010 a 189 ORUŽOVEC BRANKO 1971 HAKL 2010 2010 ABD 263 GOTLIB DEJAN 1981 JESENICE 2008 a 190 DRVAR'lC EVGEN 1932 šoštanj 2008 ab 264 GDVEKAR VINCENC 1947 LISCA 2003 a 19 Í DULAR BRANKO 1972 BOH OR SENOVO 2008 a 265 GRABNAR DUŠKO 1973 VRHNIKA 2010 a 192 DULAR ZORAN 1976 BCHOR SENOVO 2008 a m GRABRIJAN EDVARD 1975 LJ- MATICA 2008 2008 ABD 193 dvanajščak stanislav 1952 BLAGAJANA 2008 a 267 GRAD JERNEJ 1956 domžale 2006 2008 ABD 194 DURIČJOVAN 1949 SLOVENJ GRADEC 2010 2009 ABD 26ft GRADIČ NINA 1978 SLIVNICA PRI CE. 2010 A 195 EDER IVAN 1953 MARIBOR-MATICA 2010 2010 AB0G 269 GRAŠIC JANEŽ 1964 SRED VAS V BOH. 2010 a 196 EDER MIHA 1931 MARIS®.MATICA 2008 a 270 GRAT MATEJA 1965 ŠMARJE PRI JELŠ. 2010 2010 abd 197 EPŠEK MARJAN 1953 dravograd 2010 2010 abo 271 GREGORC BRANKO 1974 RUŠE 2010 a 196 EROLEN ANDREJA 1963 poučane 2009 a 272 GREGORC PETRA 1980 CEUE-MATICA 2010 A m ERŠTE ALOJZU 1949 BRICNIKMLfTA 2009 A 273 GREGCRIČ MARKO 1969 BREŽICE 2009 A 200 erzetič edvard 1939 KRANJ 2009 AB 274 GRETlO JOŽEF 1969 VRELEC 2-009 A 201 F ASIANI MARJAN 1942 KRIŽE 2009 A 276 GRICAR FRANC 1952 ZAGORJE 2010 2009 ABCDEG 202 FAJIČ KATJA 1974 ŽALEC 2010 a 276 GRlL PRMOŽ 1982 JESENICE 2008 a 203 FARA5IN boštjan 1971 drava maribor 2008 a 277 GRLICA ANDREJ 1966 snežnik ill eiSTR.2010 a 204 FARTEK VERICA 1961 GORNJA RADGONA 2010 a 27B GRM SILVA 1974 APD KOZJAK 2010 A 205 FEKCNJA ALBINA 1968 MISLIM JA 2010 A 279 GRMEK ROBERT 1963 POLZELA 2008 a 206 FENZJURU 1971 JESENICE 2010 AS 260 GROHAR marija 1952 LJUBNO OB SAWN, 2010 a 207 FIFOLT DUŠAN 1958 JAVOftNUÍ - KORJB. 2010 2009 AO 281 GROSMAN MARJAN 1350 ZREČE 2008 ab 208 FIGAR SIMON 1976 KOČEVJE 2009 AB 282 GROŠELJ ALOJZ 1953 ZAGORJE 2008 2008 ABO 209 FILIPIČ IVAN 1936 TAM MARIBOR 2013 A 283 GRUDEN EDITA 1972 MORAVČE 2008 a 210 florjančič alojz 1944 LISCA 2cob A 284 GRUDNIKJURE 1984 šoštanj 2003 A Planinska dru&va naprošamo, da vse morebitne pripombe in dopolnila n.a_ geznam poSlicio na naslov Vodniške komisije! Seznam registriranih vodnikov PZS v letu 2008 tOfBtI planmsto dnjSto kopo* sne fcalcgonp rojen ftjnirtsfco d.uitvo kopna vteina talegori^a 1 abram GREGOR 1974 OPO KOPER 2009 2009 ABD 69 BRAČIČ ROK 1979 ŽELEZNIČAR M8, 2010 A 2 AMBROŽ RUDI 1950 RADLJE OB DRAVI 2010 2010 ABD 70 BRAČKO ANTON 1936 TAM MARIBOR 2010 A 3 AMBROŽIČ MATJAŽ 1961 RADOVLUCA 2009 2009 AD 71 BRATINA PEŠEC LUCIJA 1972 ŽALEC 2009 A 4 ANDREJO BRANKO 1949 RPO DOLGA POT 2010 2010 AD 72 BRATOŽ BRANKO 1948 OPO KOPER 2009 ABOG 5 ANDREX DRAGICA 1953 RTO DOLGA POT 2010 2010 AD 73 BRECELJ TOMAŽ 1940 AJDOVŠČINA 2009 A 6 ANŽEL SREČKO 1964 HAKL 2010 A 74 BREČK0 ANTON 1955 OPLOTNICA 2008 A 7 APOTEKARALES 1973 CELJE-MATICA 2008 2008 ABD 75 BREČKO JURE 1961 RADEČE 2009 AB 6 ARL CVETKA 1952 LOVRENC NA POH 2010 AB 76 BREG MIRO 1953 VEČER 2009 2009 ABO 9 AŠEN8ERGERSEBASTJAN 1960 GALICIJA 2009 A 77 BREGAR TADEJ 1981 RASlCA 2009 A 10 AUGUSTMOVIČ FRANC 1941 TAM MARIBOR 2008 AB 78 BRESKVAR KATJA 1942 RTV 2010 A 11 AVGUŠTIN DARINKA 1568 LISCA 2008 A 79 BREŠAN MILENA 1956 TOLMIN 2009 2009 ABO 12 AVGUŠTIN JANKO 1952 LISCA 2006 A 60 BREZAVŠČEK MARICA 1945 IDRIJA 2008 A 13 BASIČ STANE 1960 RIBNICA NA Da. 2010 AB 81 BREZNIK JOŽE 1935 SKALCAHOČE-SL. 2008 AB 14 BAGAftIALEŠ 1968 RADOVLJICA 2C08 2008 ABOG 82 BREZOČNIKALEŠ 1963 FRAM 2008 A 15 BAJT MARKO 1977 SOVOOENJ 2010 A 63 BRE20ČNIK GREGOR 1974 FRAM 2010 AB 16 BAJT SIMON 1978 SOVOOENJ 2010 A 64 BREZOVAR BOJAN 1951 POLET SENTRUP. 2010 A 17 BAJUK STANKO 1958 METLIKA 2C09 AB 85 BREZGVNIK S*.VO 1967 RADLJE OB DRAVI 2008 2008 ABO 18 BAKŠIČ FRANČIŠEK 1954 POLOM 2C09 AB 66 BREŽNIKIVAN 1950 GAtICUA 2006 2008 ABO 19 BALAŽIČ LEOPOLD 1959 POSTA IN TEL. U, 2010 2010 ABD 67 BRICMAN BRANKO 1956 VUZENlCA 2008 2008 ABO 20 BALO« DRAGICA 1954 ZAGORJE 2009 2009 ABCO 68 BRICMAN FRANC 1943 MISUNJA 2010 2010 ABO 21 BALOH JANEŽ 1939 RADOVLJICA 2008 2008 ABDG 89 BRICMAN LUCIJA 1959 VUZENlCA 2009 AB 22 BARBIČ TOMAŽ 1966 NOVA GORICA 2010 2007 ABD 90 BRlSAR BOGDAN 1954 POOBRDO 2010 2010 ABD 23 BARL ANDREJA 1961 SLOVENJ GRADEC 2010 2010 ABD 91 BRLOŽNIK IRENA 1947 VELENJE 2009 A 24 BASTL STANKA 1962 NAZARJE 2010 2010 AD 92 BRODARIČ BRANKO 1961 METLIKA 2010 A 25 BASA KRIST JAN 1978 NOVA GORICA 2009 AB 93 BRSTtO TANJA 1981 OPO KOPER 2009 2009 ABO 25 BAŠaj ALOJZ 1953 SKOPJA LOKA 2009 2009 ABD 94 BUČAR JOSIP 1944 POLET ŠENTRUP 2010 A 27 6AŠKARA0 MARIJA 1976 PTUJ 2008 A 96 BUKOVEC ZLATKA 1961 VRANSKO 2010 A 28 BAVČAR ANTON 1932 AJDOVŠČINA 2009 A 96 BUKOVINSKI DARKO 1954 BREŽICE 2010 A 29 8EČAN ANŽEJ 1977 LOVRENC NA POH 2009 2008 AD 97 BUKOVSEK ANDREJ 1967 ISKRA KRANJ 2010 AB 30 BENEDlCičVERONfttt 1957 ZA SELŠKO D.ŽEL- 2009 2009 ABD 98 BUKOVŠEK VITOMIR 1951 LITIJA 2010 ABO 31 BENLGAR ELIZABETA 1987 SNEŽN« ILI. BISTR.2008 A 99 BURGARNUSA 1980 RASlCA 2006 2006 ABD 32 8ENK0V1Č BOŠTJAN 1973 MATICA MUR. SOB. 2009 A 100 BURGARRUDt 1939 KRANJ 2009 A 33 SENKOVlC IGNAC 1960 MATICA MUFL SOB. 2010 2010 ABD 101 BURGARTONE 1949 JANEZ TRDINA 2010 2010 ABD 34 BERAVSSTARC TANJA 1974 JANEZ TRDINA 2009 2006 AD 102 CAF VINKO 1937 RUSE 2009 2009 ABD 35 BERGANT FRANC 1«6 INTEGRAL 2009 A 103 CAJZEK JOŽE 1904 ŽELEZNIČAR CE. 2010 AB 36 BERGANT MARJETA 1953 NOVO MESTO 2038 A 104 cankar Štefan 193« POLJE 2008 A 37 BERGEURUOI 1569 ŽIROVNICA 2008 AB 105 CEGLARBOfiUT 1962 ZREČE 2006 AB 36 BERGHAUSMAJW*DAl (JAN 1976 MAKS MESKO 2010 a 106 CENCELJ JURE 1980 ŽALEC 2009 2009 5.BD3 39 BERGOČ ANDREJ 1976 SNEŽNIK tU. BlSTR.2010 A 107 CEPEC TONE 1961 OŽBALT - KAPLA 2008 200« ABO 40 BERK FRANC 1957 VRELEC 2010 AB 103 CERAR MARJAN 1969 BLAGOVICA 2010 A 41 berličmiha 1978 KOČEVJE 2008 AB 109 CERAR MOJCA 1973 BLAGOVICA 2010 A 42 BERNIK DARKO 1963 JESENICE 2006 2006 abcde no CERGOL BORIS 1950 OPO KOPER 2008 200« ABO 43 BIBIČ BREOA 1976 APDKOZJAK 2006 AB 111 CERJAK fVAN 1953 ZABUKOVICA 2009 2009 ABO 44 eiRSAtRT 1984 ŽALEC 2D09 A 112 CERK ALOJZ 1953 u. MATICA 2009 2009 ABO 45 BIRSADMITRIJ 1964 POŠTA IN TEL U. 2009 2(09 ABD 113 CERKVENIČ BORUT 1949 DRAVA MARIBOR 2010 a 46 B!RSA OSKAR 1955 NOVA GORICA 2006 A 114 CERLE DEJAN 1977 BOHOR SENOVO 2008 A 47 B&ČAK MARKO 1960 POSTOJNA 2006 AB 115 CESAR MILENA 1962 METLIKA 2010 A ■ta &12jak urSka 1982 IORUA 2010 A 116 ClGALE IVAN 1W5 RAVNE NA KOR 2010 2010 ABC DE 49 BLATNIK LOHl 1961 DOBROVUE-BRAS, 2010 A 117 ciuha janez 1M8 JAVORNIK - KOR B .2010 2009 AD 50 BLAZMŠEK MROSLAV 1951 vojnk 2009 ab 118 COT1Č BORUT 1960 LOVRENC NA POH. 2009 AB 51 BiAŽJČ BORiS 1956 POUČANE 2010 2009 abo 119 CUOER DANILO 1951 TISA 2008 2008 ABO 52 BOSOVNIK JOŽEF 1960 F RAM 2010 2010 abcdegh 120 cunja irena 1970 SLAVNIK 2008 A 53 bd60vnik VUSTA 1960 FRAM 2009 2009 abo 121 CVETKO TATJANA 1960 ISKRA KRANJ 2010 2010 ABO 54 BOGDAN ALOJZ 1936 MURA 2009 ab 122 CVfTKOVIČ ROBERT 19« Črnomelj 2009 a 55 BOHINC MATJAŽ 1970 POLOM 2010 ab 123 čadež marjan 1964 KRANJ 2010 A 56 BOHINC SAŠA 1964 POLOM 2009 ab 124 ČA0EŽ MILAN 1955 DOL PRI HRASTN, 2009 ab 57 BOJANOVIČ BOfttS 1955 DRAVA MARICO« 2 009 a 125 canžek vladimir 1950 GRMADA 2009 ab 58 BOJANOVIČ SIMONA 1961 DRAVA MARISOfl 2008 a 126 CELIK MILAN 1939 ISKRA KRANJ 2009 a ss bokavSek irro: 1977 PTUJ 2008 2006 acd 127 Cerimrajmuno 1942 OPD KOPER 2010 2008 ao 60 bokšangorazd 1965 CELJE-MATCA 2010 2008 abd 128 cesmeu maja 1983 VIPAVA 2009 a 61 BOLJAT stanislava 1947 TOLMIN 2009 2009 ABD 129 černec ciril 1948 OJSTRICA 2010 a 62 BOROVNIK MARJANA 1951 VELENJE 2006 2002 AD 130 ČERNlGOJ VALTER 1970 TOLMtt 2009 AB 63 BORSTNAR BOŠTJAN 1976 JANEZ TRD«A 2010 2010 ABD 131 ČERNJAVIČ JANKO 1962 GORNJI GRAD 2010 a 64 BOfiSTNER ANDREJA 1967 ZABUKOVICA 2010 A 132 ČESNlK MARTINA 1981 SNEŽNIK ILI. BlSTR.2008 a 65 BORUTA JURE 1949 ŽELEZNIČAR U, 2006 2004 AD 133 ČEŠKA BLAŽ 1978 DOMŽALE 2004 2008 ad 66 BOSTjAMClC TATJANA 1954 RTV 2010 A 134 ČEŠKA TADEJA 1967 DOMŽALE 2008 2008 ADG 67 BOŽIČ DARKO 1965 NOVA GORICA 2006 200b abo 135 ČOH miran 1966 OPLOTNICA 2010 2009 ABD 66 BOŽIČ JURE 1959 ČRNUČE 2010 201d abo 136 ČOH STANKA 1969 OPLOTNICA 2009 2009 ABD Obvestila Planinske zveze Slovenije Letnik 34 / številka 5 - 2008 4434 Obvestila Planinske zveze Slovenije I I 2 « i M i M U % II I I i lililí ¡ HI II l!ii¡!iIiIil¡IiÍ¡I¡Jll!lSiii!l3iiI¡iiilsil¡lil¡Islli!i¡i¡ll¡¡liláiiiIl¡ IHIHKillHIlIRiRfiSlKIHIfilllliHIIISKmHSIIlilMilSIMHtlSliillSillR ■MriiiiÉtfHÉÉtfÉyJL. ^^Oššgššisšgšillilsšgglšišš^ .loiaŠiituH«. lili !!„„„ ÜL . § 11 i 1 I I I I i lllllii SI JIlIiililiillfBliIaliiiiiiiiiiiiiililikllsiiIlKriiiiiliEliilliiiiiiiiiii Xi»KRX»IESSIIIIKIISiHH«l»l»iSHII«RSil«RERISISSRHi»l|llSSKiiim« ¡ÉiriiAiAih !lÉgilEESIi8gslSS§8BSSg5S32Sia3ii5Í35s$SIII53Si lili II i IjHJ . ...................................................H......J | lljlilliSsllIlllIlflllllllililliidlliiilliJiaaiiiJilallfliilisllSllilll IIHlIIIIISKliHRIHIHIfllllS ilíÉRllÉÉí I IliXI I XllililIIiliiilipilllllllllIXiilIliliiX j8t§ Zimski pohod po vrhovih planine Soriške V nedeljo, 6. 4. 2008, se je 15 mladih planincev kočevskega planinskega društva pod budnimi očmi vodnika Mihe Brliča ter mentoric planinskih krožkov kočevskih osnovnih šol povzpelo na 1602 m visok Možic na Soriški planini. D Letnik 12 / številka 5 3 Mladinska priloga Obvestil PZS Izhodišče pohoda je bilo pri Litostrojski koči. Ob vlečnici smo se vzpenjali do vrha smučišča in previdno nadaljevali s hojo po zmrznjenem snegu. Po uri in pol naporne hoje smo dosegli vrh Možica. Od zahoda so se že valili črni oblaki, zato smo se nemudoma vrnili proti dolini. V koči smo se okrepčali in zapisali svojo pot v planinske dnevnike. Zadovoljni, da smo vsi dosegli cilj pohoda, smo se polni lepih vtisov s kombijem srečno vrnili domov. Za Mladinski odsek PD Kočevje Zapisala Jana Ambrožič > PO MO SAVINJSKEGA MDO 7. srečanje dijakov in študentov PO MO Savinjskega MDO Leto je tako zelo hitro minilo, da je zopet napočil čas za naše vsakoletno srečanje mladih planincev. Tokrat smo se zbrali 15. in 16. marca na Klemenči jami, na prijetni planini pod severno steno Ojstrice. Večina se nas je zbrala že v Logarski dolini, tako da smo se več ali manj na planinsko postojanko odpravili skupaj. Nočni vzpon s čelnimi svetilkami in tu in tam z malo snega je med klepetanjem in obujanjem spominov prav hitro minila. Zamudniki so se nam pridružili malo kasneje - drugi pa - so nas že čakali v prijetno topli planinski koči, kjer je pečka oddajala toploto in ni bilo malo tistih, ki so se vsaj za trenutek šli pogret ali malo zadremat na peč. Ko smo vsi prišli v kočo, zbralo se nas je dvajset, prišli pa smo iz petih mladinskih odsekov oz. planinskih društev: PD Gornji Grad, PD Luče, PD Vitanje, PD Vransko in PD Zabukovica. Oskrbnik Martin Slapnik in njegova boljša polovica sta poskrbela za našo žejo, kaj hitro pa tudi za naše prazne želodčke. Vsak mladi planinec je dobil dve veliki klobasi, tisti, ki pa so v letošnjem predvelikonočnem času bili na mesnem postu, pa domače ajdove žgance. Po večerji smo pričeli s potopisnim predavanjem. Tokrat so nam člani odprave Letnik 12 / številka 5 4 O PD Gornji Grad predavali o njihovi lanskoletni odpravi na kirgizijske vršace. Po res zanimivem predavanju ob fotografijah, glasbi in videoposnetkih pa se je uradni del srečanja prvega dne končal, sledile pa so družabne igre in klepetanje s starimi in novimi prijatelji. Naslednje jutro smo pričeli z vročim čajem in pečenimi jajčkami za zajtrk. Slabo vreme in bližajoča se nevihta sta nam onemogočila kakšen pohod po okoliških poteh, tako da smo se na hitro odpravili pogledat zelo stare macesne, ki se nahajajo v neposredni bližini. Potem pa smo se vsi skupaj odpravili v dolino, kjer smo si v dežju zaželeli: »Do naslednjega srečanja, če ne prej!« > PO MO PODRAVJA IN POMURJA Srečanje mladih planincev Podravja in Pomurja Pokrajinski odbor Mladinskih odsekov za Podravje in Pomurje se je odločil, da bo letošnje srečanje mladih planincev s tega območja na Tromejniku in da bo soorganizator Planinsko društvo Matica Murska Sobota. Obljubljena je bila večja udeležba. Priprave so stekle. S Primožem sva pripravila razpis in pričakovali smo prijave. Ugotavljali smo, da prostor na Tromejniku ne bo ravno pravšnji za 200 do 300 otrok, zato smo se odločili, da bomo srečanju dodali ogled največjega slovenskega gradu pri Gradu na Goričkem in izkoristili prostor pred njim. Sledilo je dogovarjanje z župani občin Kuzma in Grad ter s Krajinskim parkom Goričko, ki ima v lasti grad in njegovo okolico. Prijave so prihajale: bilo jih je 330 pa 420 pa 535 in se PO MO Mladinska priloga Obvestil PZS končno ustavile pri številki nekaj čez 600. Tolikšnega odziva nismo pričakovali niti v sanjah. Postalo nas je kar malo strah, kako zagotoviti vodenje tolikega števila otrok. Da bo še bolj pestro, so petim našim planinskim vodnikom prestavili usposabljanje na Vršiču ravno na ta dan. Nesebično so nam priskočili na pomoč planinski vodniki iz Planinskega društva Mura in vsaj en problem je bil rešen. Slaba vremenska napoved v tistem tednu je botrovala pomislekom direktorja Krajinskega parka glede videza zelenice pred gradom, a nas je iz zadrege rešil župan graške občine, ki nam je zagotovil prostor na nogometnem igrišču. Zagotoviti pa je bilo potrebno tudi zadostno količino jabolk, čaja in drugih pijač za žejne udeležence. Pa tudi pri tem ni šlo brez problemov. Jabolk ni bilo na celem Goričkem. Vse količine so baje pokupili Avstrijci, saj je bila lani pri njih slaba letina, sadovnjake pa so prizadela tudi neurja. Rešitev se je našla v Ivanjkovcih, kjer so imeli na voljo zadosti kakovostnih jabolk. Dežja v petek ni bilo, tako je bila pot na Tromejnik suha. V soboto 15. marca smo že navsezgodaj opravili še zadnje od priprav in že smo se peljali proti Martinju. Uredili smo zasilno pisarno na prostem za zbiranje prijav in žigosanje dnevnikov. Prihajali so prvi udeleženci. Kakšna sreča, da je pri pokopališču velik parkirni prostor, da ni bilo težav s parkiranjem številnih avtobusov. Vendar se je zapletlo s prihodi udeležencev z druge strani Maribora. Pri Pernici je bila zaradi prometne nesreče popolna zapora prometa. Vsaka skupina se je znašla po svoje, vendar se je začetek pohoda zavlekel. Telefon je stalno zvonil, saj je udeležence bilo potrebno usmerjati proti Martinju. Kako prav smo se v odboru odločili, ko smo izbrali Tromejnik. Tako je marsikdo spoznal tudi ta lepi košček slovenske države. Ura je bila že skoraj enajst, ko so zadnji pohodniki zapustili Martinje in se podali proti zaselku Lepošev Breg in naprej ob madžarski meji do Tromejnika, tisti, ki so pričeli pohod prvi, pa so že bili na cilju. Čudovito je bilo spremljati najmlajše iz vrtcev, kako so pogumno premagovali pot, za osnovnošolce pa je bila mačji kašelj. Končno smo bili zbrani v čudovitem okolju Tromejnika. Po malici in čaju so sledili pozdravni nagovori predsednika PD Matica Murska Sobota, načelnika Pokrajinskega odbora MO za Podravje in Pomurje, podpredsednika PZS Uroša Vidoviča in seveda domačega župana, župana občine Kuzma, ki je slikovito in čustveno opisal kraj, kjer smo se nahajali, njegovo zgodovino in pomen v današnjem času. Prisotni so bili tudi člani Gorske reševalne postaje v Mariboru, ki so mladim planincem prikazali reševalno opremo. Še malo druženja in že je bil čas za odhod. Po pol ure hoje smo se vkrcali na avtobuse in se odpravili proti gradu pri Gradu. Del se nas je odpeljal do gradu, drugi pa so izstopili pri nogometnem igrišču in do gradu odšli peš. Kot nalašč so bile tisti dan tudi velikonočne delavnice. Izdelovali so pirhe, medeno pecivo, kvačkali in vezli prtičke in še marsikaj so počeli. Tudi ogled gradu s spremstvom domačih vodičk je bil sila zanimiv. Nenadoma je bilo dvorišče največjega gradu na Slovenskem z baje 365 sobami premajhno za razigrano množico mladih planincev, čeprav se je najmlajših že lotevala utrujenost. Ob prihodu na igrišče pa je bila pozabljena tudi ta, saj so prijazni domačini poskrbeli za nogometne žoge in druženje se je nadaljevalo. Saj ni bilo pomembno, od kod je bil kdo, razumeli smo se čudovito. Za konec nam jo je zagodlo ozvočenje, vendar nam to ni skalilo veselja, pa tudi opravičila domačega župana ni bilo slišati, saj je moral predčasno zapustiti prizorišče srečanja. Tudi ob slabši slišnosti smo podelili zahvale in si zaželeli prijetno druženje prihodnjič. Utrujeni, vendar zadovoljni so se udeleženci odpeljali proti O Letnik 12 / številka 5 5 Mladinska priloga Obvestil PZS domu. In kdo so bili udeleženci srečanja? Bili so osnovnošolci in otroci iz vrtcev, torej mladi planinci iz PD Matica Murska Sobota, PD Gornja Radgona, PD Hakl Sveta Trojica, PD Poljčane, PD Fram, APD Kozjak in PD Drava Maribor, PD Ptuj, PD Cirkulane, PD Oplotnica in najštevilčnejša skupina iz PD Slovenska Bistrica. Skupaj nas je bilo 622 udeležencev. Jože Ružič Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 16 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana NEKAJ MEDNARODNIH... »Najboljše, kar lahko naredite drugim, ni to, da z njimi delite svoja bogastva, ampak da jim razkrijete njihova.« (Benjamin Disraeli) V tokratnih novicah z mednarodnega področja vas vabim na za nas oddaljeni, a tako zanimiv tabor - na Ural in v Sibirijo! Le komu se ni kdaj po glavi že podila želja po raziskovanju daljnih krajev in misel »Ali so tam tudi zanimivi vrhovi, do kod seže razgled, in ali so tudi tam 'fejst' ljudje?« © So, so, pravijo naš prijatelji Rusi, ki nas tja vabijo na kar 3-tedenski tabor, v katerem boste dodobra spoznali deželo in ljudi, naravo in mir noči. Potem pa vas vabim še na mitološki Olimp in sicer ob zaključku OI se bodo na vrhu zbrali mladi z vsega sveta in simbolično ugasnili baklo, počastili pa mir in prijateljstvo med vsemi narodi. Potem pa je tu še čudoviti Kavkaz, zanimiva 5-tisočaka - Kazbek in Elbrus, najvišji vrh Evrope, ter Makedonija s čedalje bolj uspešnim plezalnim taborom. © PLEZANJE BREZ MEJA »Festival Evropa - Azija« (GYS camp): (^)UIAA Global Youth Summit 2008 Plezalna zveza Rusije vabi od 12. 7. -3. 8. 2008 na mednarodni plezalni in gorniški tabor vse mlade med 18. - 25. letom starosti, ki bi radi spoznali rusko deželo na Uralu blizu Ekaterinburga ter stene, vršace in jezera v Sibiriji, pokrajini Zahodni Sayan. Organizatorji namreč organizirajo tabor kot povezavo med Evropo in Azijo, spoznavanje Urala in daljnega azijskega dela Rusije. Tako se boste tekom tabora prepeljali iz Ekaterinburga z vlakom v Abakan in od tam potem v hribovsko področje Ergaki, kjer se boste povzpeli na kar nekaj čudovitih in različno zahtevnih vrhov (Shikhan, Zmajevi zobje, Ptica, Zvezdnyi) . Pa tudi bližnja jezera so čudovita - odsev neskončnega neba, tako jezera Hudozhnikov, Mountain spirits in Svetloye. Plezanje različnih zahtevnosti na Uralu boste kombinirali s tečajem varnosti v skalnem plezanju ter individualnim Letnik 12 / številka 5 6 O Mladinska priloga Obvestil PZS treningom v smereh. Velik poudarek bo na varovanju okolja, ekološkem vidiku ter seveda na družabnosti, glasbi, spoznavanju različnih narodnosti in raznih družabnih igrah. Možno pa se bo udeležiti tudi raftinga. Tabor je torej za vse, ki imajo radi plezanje (dobrodošli tudi začetniki), planinarjenje, dogodivščine in naravo. Nastanitev bo v kočah in šotorih, med opremo pa bodo polega nahrbtnika, spalne vreče in manjšega šotora, sodila še topla in zaščitna oblačila (proti vetru, dežju in mrazu), pohodniški čevlji, plezalniki, vponke, osmica ali gri-gri, pomožne vrvice, vrv, čelada, plezalni pas, kopalke, čelna svetilka, veljavna planinska izkaznica, zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini itd., pa tudi kakšen inštrument in družabne igre so zaželene. Cena tabora na udeleženca znaša 300 EUR, vanjo pa je vključen celotni 3-tedenski program, nastanitev s polnim penzionom in strokovno vodstvo. V ceno niso vključeni prevozni stroški iz Slovenije v Ekaterinburg in od tam do Abakana (ter seveda nazaj). Prijave sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 1. 6. 2008. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter gorniške in plezalne izkušnje. Vse dodatne informacije (in tudi kompleten program s potrebno opremo): Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka. mi helic@siol. net. Ergaki, vrh "Parabola" 7 D Letnik 12 / številka 5 Mladinska priloga Obvestil PZS j A O A A A (MOSCOW) MOCKBA (Yekaterinburg) EKaTepHHSypr 1500 KM. 2200 km. (Krasnoyarsk) KpacHoapcK 500 KM. (Ergaki) ^, A EpraKH SanadHbiu CaaH © MT. OLIMP - vzpon na grško Goro ob zaključku Olimpijskih iger na Kitajskem, ko naj bi se v nedeljo 24. avgusta mladi z vsega sveta povzpeli na Olimp z namenom počastitve miru, složnosti, prijateljstva in spoštovanja ter dobrih medčloveških vezi in odnosov povsod na svetu, med vsemi narodi (YC UIAA in GYS camp): 0 UIAA YOUTH Organizatorja: Italijanska planinska zveza (CAI) in Grška planinska in plezalna zveza (EOOA) Letnik 12 / številka 5 D 8 Mladinska priloga Obvestil PZS Datum: 22. - 28. avgust 2008 Udeleženci: starosti 16 - 20 let (mlajši od 18 let le v spremstvu vodje ekipe ali mentorja, vodnika), na planinsko zvezo trije do štirje mladi, skupaj vseh udeležencev maksimalno 40. Zborno mesto: Terminal »Prihodi« na mednarodnem letališču v Atenah, v petek, 22. avgusta 2008. Opis, nastanitev in oprema: Vzpon na vrh Olimpa ni tako zahteven, toda potrebne so določene izkušnje vzpenjanja po zahtevnih poteh z žičnimi vrvmi in malo plezanja. Vrh je visok 2917 m in blizu Egejskega morja, tako da sta megla in tudi kakšna nevihta kar pogosta v popoldanskem času. Za nastanitev bo rezerviran hotel, tako pri vzponu na vrh kot tudi na obali, zato naj udeleženci prinesejo s seboj poleg planinske opreme tudi kopalke. Cena: Prevoz do Grčije (letalo, ladja ali drugo) ni vključen v ceno tabora. • Opcija A: znaša 285 €, in sicer za krajši program od 22.- 26. avgusta 2008: Vsebuje vzpon na Olimp in obisk Meteore. Cena vključuje prevoz z avtobusom iz Aten do mesta Litochoro in od tam do Olimpa (in nazaj), ter do fascinantne Meteore; 2 nočitvi v hotelu s 3*** v Litochoru s pol-penzionom, ter vodenje po znamenitostih samostanov, Meteora. Opcija A ne vključuje pijače ob obrokih v hotelu, vstopnine v samostane in arheološka mesta, planinsko vodenje, nastanitev v koči. • Opcija B: znaša 370 €, in sicer za polni program od 22.- 28. avgusta 2008: Poleg vzpona na Olimp in obisk Meteore, obsega tudi kulturni potep po Atenah. Cena vključuje prevoz z avtobusom iz Aten do mesta Litochoro in od tam do Olimpa (in nazaj), ter do fascinantne Meteore, potem pa tudi iz Kalambake do Aten. Vključuje tudi štiri nočitve v hotelu s 3*** (2 nočitvi v Litochoru + 1 nočitev v Kalambaki in 1 nočitev v Atenah) s pol-penzionom; turistično vodenje po Atenah v popoldnevu 27.8. in dopoldne 28.8. Cena ne vključuje pijače ob obrokih v hotelu, vstopnine v samostane in arheološka mesta, prevoz do letališča ob odhodu. Znesek ni mogoče poravnati na licu mesta, temveč le preko bančnega računa. 9 D Letnik 12 / številka 5 Mladinska priloga Obvestil PZS Zavarovanje: Vse skupine morajo imeti urejeno svoje zavarovanje, tako planinsko kot tudi za potovanje, zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Prijave sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 22. 5. 2008. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD), napišite tudi o svojih planinskih izkušnjah. Vabljeni na ta enkraten dogodek! Vse dodatne informacije in program: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@siol.net. © GORNISKI TABOR KAZBEK (GYS camp): UIAA /Mm Global Youth Summit 2008 Planinska zveza Gruzije (MCAG, Mountaineering & Climbing Association of Georgia) vas od 12. - 19. 7. 2008 vabi na gorniški tabor na Kavkaz, natančneje na goro Kazbek (5033 m), enega najvišjih in najlepših vrhov v vzhodnem delu centralnega Kavkaza v Gruziji. Prvi pristop na vrh Kazbeka oz. na Mkinvartsveri, kot se imenuje vrh v gruzijskem jeziku, je uspel leta 1868 D. Freshfieldu. S Kazbekom pa je povezana tudi nesrečna legenda o Promoteju. Nastanitev bo v šotorih in vremenski postaji na 3600 m. Pred samim vzponom na Kazbek bo opravljen tudi aklimatizacijski vzpon. V ceno 230 EUR je vključen polni penzion, malica za na ture, celotni 8-dnevni program, prevoz iz Tbilisija do Kavkaza, skupna oprema, in strokovno vodstvo. Sicer pa naj bi se dobili v Tbilisiju (gl. mesto Gruzije), nato pa krenili proti Kavkazu in doživetjem naproti. Med obvezno opremo sodijo planinska (višinska) oblačila za mrzlo in vetrovno vreme, dobra obutev, spalna vreča, cepin, dereze, čelada, plezalni pas, rokavice, zaščitna krema in očala, čelna svetilka, zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, itd. Zborno mesto je: 12. julija 2008 ob 12. uri po lokalnem času, v Tbilisiju pred St. Philharmony na ulici Costava. Torej vabljeni vsi mladi od 18. - 30. leta. Prijave sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 20. 6. 2008. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi izkušnje v zimskem gorništvu ter vašo dejavnost v hribih nasploh. Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041 / 222 358 ali zdenka.mihelic@siol.net Letnik 12 / številka 5 10 O Mladinska priloga Obvestil PZS o o © MT. ELBRUS (5648 m), NAJVIŠJI VRH EVROPE (GYS camp): Planinska zveza Ukrajine (UMF) in njena Mladinska komisija vas vse mlade med 18. in 30. letom vabi na Mednarodno odpravo na Elbrus, ki bo potekala od 7. - 17. julija 2008. Le-ta naj bi potekal z ruske, centralne strani Kavkaza, pokrajine Karbadino-Balkaria (dolina Baskan). Do tam se boste prvi dan pripeljali z mednarodnega letališča Mineralnyje Vody. Pred vzponom na vrh je predvidenih tudi več aklimatizacijskih vzponov. Lanskega mednarodnega tabora oz. odprave se je udeležilo 57 planincev iz šestih držav Evropske Unije ter Rusije in Ukrajine, vsaka večja skupina pa je na tabor prišla s svojim vodjem. In kar 50 udeležencev se je uspešno povzpelo na vrh (7 se jih je vrhu odpovedalo), ki so ga doživeli v čudovitem jasnem, sončnem vremenu. Nastanitev bo v šotorih, cena 11-dnevnega programa s polnim penzionom, plačanim dovoljenjem za vstop v omejeno cono, pristojbino in strokovnim vodstvom znaša samo 280 EUR. Cena ne vključuje prevoza od letališča do kraja tabora in nazaj, prevoze med taborom (v skupnem znesku okoli 90 EUR), karte žičnice na pobočje Elbrusa (do višine 3900 metrov), takse v Nacionalni park Prielbrusye in lastnih stroškov (telefonski klici itd.). Organizatorji pravijo tudi, da je zaželeno, da za vzpone prinesete s seboj svoje najljubše planinske (energijske) priboljške. Med obvezno opremo sodijo poleg oblačil za čas v taboru še planinska (višinska) oblačila za mrzlo in vetrovno vreme, dobra obutev ('plastikarji' ali usnjeni čevlji), zložljive palice, cepin, dereze, čelada, plezalni pas, 2 vponki, vrv, rokavice, zaščitna krema in očala, čelna svetilka, bivak oprema (šotor, dobra topla spalna vreča, podloga) itd. Turni smučarji bodo lahko z Elbrusa tudi smučali. Prijave sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 7. 6. 2008. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi izkušnje v zimskem gorništvu ter vašo dejavnost v hribih nasploh! Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka. mihelic@siol. net. 11 D Letnik 12 / številka 5 Mladinska priloga Obvestil PZS X © DEMIR KAPIJA - PLEZANJE IN NADELAVA ŠPORTNO PLEZALNIH SMERI V NARAVNI STENI, PLEZALNI FESTIVAL, MAKEDONIJA (GYS camp): UIAA sMw Global Youth Summit 2008 REPUBLIC OF MACEDONIA SERBIA Kur;ii™( Knva Paianka» 111 LGARI A (Tetovo ©Skopji Sve