SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za^četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne“. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ’/ 2 6. uri popoludne. V Ljubljani, v torek 10. februvarija 1891. Letnik XIX. Knez Liechtenstein in verska šola. Veliko je bilo veselje v židovsko-liberalnih kro¬ gih, ko je knez Liechtenstein odložil svoj mandat. To jim je bilo znamenje, da je verska šola za zmi- rom pokopana; kajti sam knez, ki je stavil dotični predlog v zbornici, preveril se je, da je nikakor ni moči doseči, da je zamdn, boriti se proti duhu časa. S knezom Liechtensteinom je pa katoliška stranka bila zares mnogo izgubila. Ta mož je ne le dober katolik, ki ima že po svojem rojstvu velik vpliv v višjih krogih, temveč je tudi dober govornik, bistro¬ umen politik, ki se dobro spozna v vsakem položaji. Zaradi tega je pa liberalce jako poparila vest, da knez zopet hoče kandidovati za državni zbor, in sicer letos v Hernalsu. Njih listi so jeli kričati, da bi bila sramota za ves Veliki Dunaj, ko bi tak reakcijonarec bil v Hernalsu voljen. Nekateri listi so pa hitro razširili vest, da knez ne more biti več voljen, ker ni več avstrijski državljan, gotovo le z namenom, da bi si protisemiti izbrali kakega drugega kandidata. Sedaj je pa knez že stopil pred svoje volilce in jim tudi razložil svoj program. Da je pri tem govoril tudi o verski šoli, je čisto naravno. Ali nemški liberalci ta del njegovega govora tako zasu- kavajo, kakor bi se bil knez letos izjavil proti verski šoli in zatajil dosedanja načela. Radi bi ga razkri- čali za neznačajneža, ki hoče le volilce za nos vo¬ diti. Kdor poznš, židovske liberalne liste, bode že vedel, kako je treba njih izjave presojati. Vse kri¬ čanje je le volilna zvijača. Židje se boje, da bi tak nevaren njih nasprot¬ nik, kakor je knez Liechtenstein, prišel zopet v par¬ lament. Mej drugim je neki liberalen list hitro raztrosil vest, da je knez tudi rekel, da je ponosen, ker je izstopil iz klerikalne stranke; drugi dan je seveda moral že svojo izjavo preklicati. Kaj je pa knez izpregovoril o verski šoli, da se ne ujema z njegovimi prejšnjimi načeli? Rekel je, da on ne bode več stavil takega predloga o pre- membi šolskih zakonov, kakor ga je v minolem za¬ sedanji, kajti tedaj so bile take razmere, da bi bile lahko dovele do federalistiškega ustroja avstrijske države. S tem knez nikakor še ni rekel, da hoče boj za versko šolo opustiti, temveč se le hoče ozi¬ rati na parlamentarne razmere, da pride prej do svojega smotra. Tako ravnš vsak pameten politik, kajti z glavo se ne da prodreti skozi zid. Če knez ne bode ponovil svojega predloga v prejšnji obliki, zaradi tega se mu še ne more oči¬ tati, da se je izneveril verski šoli. V tem predlogu je bilo marsikaj, kar ni imelo z versko šolo ničesar opraviti. Tako se je hotela dati deželam večja avto¬ nomija v šolskih zadevah. To določbo je bil knez vsprejel v svoj predlog pač le zaradi tega, da bi pridobil Cehe za versko šolo. V prihodnjem državnem zboru pa Cehi ne bodo igrali tako važne vloge, kakor so jo dosedaj. Staročeška stranka bode najbrž jako malošte¬ vilna, na Mladočehe se pa itak ni mnogo zanašati. Za versko šolo iskati bodo morali nemški konserva¬ tivci drugje zaveznikov, in se zatorej ni čuditi, če knez svojega predloga, opirajočega se na deželno avtonomijo, več ne obnovi. Slovenci tudi ne bodemo oporekali, če se iz bodočih predlogov za versko šolo manj ozira na av- tonomistiško načelo. Saj so nekaterniki pri nas bas za¬ radi teh določb imeli pomisleke proti Liechtenstei- novemu predlogu in videli v njem nevarnost za šta- jarske, koroške in primorske Slovence. Oe se v dr¬ žavnem zboru stavi zopet predlog za versko šolo, ki se ne bode opiral na avtonomistiško načelo, lahko bi tudi naši radikalci z mirno vestjo glasovali zanj. Knez je potem tako obširno govoril o šolskih zadevah, da ni misliti, da bi bil misel na versko šolo popolnoma opustil. Rekel je, da je s svojim leti, nikakor pa on ni hotel omike prikrajševati. Odločno je pa on za to, da v mestih in industrijal- nih krajih ostane osemurna šolska dolžnost, posebno že zaradi tega, da otroci ne pridejo prezgodaj v tovarne. Posebno je pa naglašal, da bode zanaprej tudi treba z vso silo delati na to, da se v šolah ločijo otroci po veroizpovedanji, da se krščanskim otrokom ne bode v šoli zabranjevalo delati križa. To je bila jedna glavnih točk prvega Liechtensteinovega pred¬ loga. Kdo bode morda pri nas ugovarjal, čemu bi se mi poganjali za razdelitev otrok v šoli, ko ven¬ dar pri nas na Slovenskem itak nemarno drugih šol, nego katoliške. Res je to, ali pravi katolik se ne j bode oziral le na interese svoje ožje domovine, nego na vse katoličanstvo. Dalje pa je treba vedeti, da so mnogokje šole le po imenu katoliške. Ljudje, ki so zoper katoliške misijone v Afriki, seveda tudi ne razumijo, čemu bi se Slovenci morali poganjati, da bi na Dunaji šolska oblastva nalašč otrok tako ne razdeljevala, da je v nekaterih šolah polovica Židov, polovica pa kristijanov. Ko že govorimo o razdelitvi učencev v šolah po veroizpovedanjih, ne moremo zamolčati želje, da bi se ta razdelitev razširila tudi na srednje šole, posebno ker se govori dandanes mnogo o reformi srednjih šol. Seveda tukaj se stroga razdelitev do¬ gnati ne more, ali vsekako bi se moralo gledati, da bi na katoliških srednjih šolah poučevali le katoliški profesorji. Ce predava zgodovino katoliškim učencem židovski ali protestantski profesor, bode gotovo tudi nehote prišel v nasprotje z veroučiteljem, razlaga¬ jočim cerkveno zgodovino in tako v srcih mladine vzbudil nekak dvom, ki gotovo le neugodno upliva na mišljenje mladih ljudij. Iz izjav kneza Liechtensteina vsekako posne¬ mamo, da se bode borba za versko šolo v novem državnem zboru nadaljevala, če tudi ne v dosedanji obliki. Katoliška stranka se tudi boju za versko šolo odreči ne sme, kajti s tem bi zatajila interese kato- Vedno se bodo našli možje, ki bodo predlogom hotel razbremeniti nekoliko kmetski stan, zato je predlagal okrajšanje šolske dolžnosti za dve [ liške cerkve. LISTEK. f Ivan Andolšek. (Nekrolog.) Oj težka pot, oj tožna pot, Ko od srca sred se loči. S. Gregorčič. Neviden pluje čas nad nami, podira in zida, združuje in razdvaja. A časih poseže kar najkruteje mrzla njegova roka v družbo človeško in, kar je najhuje — poseže nepričakovano. In tedaj ritni ne¬ nadno dokaj src, zamori hipno mnogo nAdejo . . . nčujte tedaj, ker ne veste, katero uro bo vaš Gospod prišel." 1 ) Te svetopisemske besede prihajajo nam na misel, ko beležimo tožnim srcem žalno vest o smrti drazega nam tovariša, bogoslovca-prvolet- nika, Ivana An do Iška. Kako tudi ne? Pred štirimi tedni čvrst in zdrav — danes smrti žrtev, tedaj še v naši sredi — danes preseljen „Na tisto tiho domovanje, Kjer mnogi spe nevzdramno spanje, Kjer kmalu kmalu dom bo moj In — tvoj!" Koliko duh£ pretresajočih mislij, koliko čustev v duši! In vendar: „Gospod je dal, Gospod je vzel; *) Matth. 24, 42. kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo; bodi češčeno Gospodovo ime." 2 ) Kadar se poslavlja z bratom brat, s prijateljem prijatelj, kako bolestno si stiskajo roke govoreč po¬ slednji: „Z Bogom!" A bodi, da so se morali raz¬ dražiti — medsebojni spomin ostane v srcih nji¬ hovih. — S tabo, predragi pokojnik, vezala nas je lepo število let vez prijateljstva, poslednji čas poleg dne — vez duhovnega pobratimstva. Toda „ov oi O-eoc ftkoGaiv, včo? „ Kogar ljubijo bogovi, mladec umrje." Jedva Ti je odcvela v naši družbi prva mladost, jedva si prihitel z nitmi vred za vzvišenim svojim poklicem, jedva govoril v duši svoji prvi mogočni: »Introibo ad altare Dei" — ugrabila Te je smrti kruta roka, poslovil si se od nas, sobratov in prijateljev svojih — za vselej! „Oj težka pot, oj tožna pot, Ko od srca srce se loči!" Kdo ve, če Ti niso ob poslednjem spominu na nas stiskale srca te iste besede, ki vabijo danes nam solza na lica? A zgoditi se je moralo. In bodi si, da smo se morali razdražiti prijatelji po srci in mišljenji — spomin medsebojni ostani med nami! Tebi, prijatelj, »sije poslej lepše solnee, lepša zar’ja rumeni". „Do- ’) Job 1, 21. minus pars haereditatis meae." — „Gospod del moje dedščine", tako si govoril vstopivši s početkom te¬ kočega leta z nami vred v stan duhovniški; sedaj se je izpolnila želja Tvoja: Gospod je postal del Tvoje dedščine in Tvojega keliha; On je, kateri Ti bode, ko te je sprejel, v sredo izvoljencev svojih na vekov veke namestoval dedščino Tvojo. Dej, spo- minaj se v sreči in radosti svoji, katero — trdno upamo — uživaš v nebesih, svojih nekdanjih pri¬ jateljev in tovarišev na zemlji! Vračuje hranili bo¬ demo mi med s&bo — Tvoj spomin. Imel si, dragi tovariš, dokaj vrlin, ki Te tvo¬ rijo vrednega blagega spomina. Vesten in natančen v izpolnjevanji svojih dolžnostij, lepega vedenja družil si v sebi s treznim razumom mehko, čuteče srce. Koliko bi bil naodet s takim značajem storil kdaj v življenji za čast božjo, koliko za domovino svojo, čije blagor in prosveta Ti je tako ognjeno raz¬ grevala mlade prsi! Poslej Te ni! Odeto s sneženim prtom žalu¬ joče prirode počiva truplo Tvoje pod hladno rušo. Počivaj sladko! Duh Tvoj pa se veseli čiste, ne¬ kaljene sreče! — In mi? „Slov6 nam bridke seka rane, Solze rosijo nam oči — Oj z Bogom, drago srce, ti!“ M. Opeka. na daljevali boj, dokler ne zmagajo. Prezgodaj so se naši nasprotniki veselili, če so mislili, da je verska šola že pokopana. Politični pregled. i so pa provzročali javne izgrede. Kakor smo vže po¬ ročali, pozaprli so mnogo upornikov, ki so pa dosledno vsi tajili, kedo jih je hujskal in šuntal k uporu. Toliko je pa znano, da je bil upor organizovan. Kakor je videti, je framasonstvo v belgijski državici močno vkoreninjeno, ko se vže med vojaštvom pojavlja. V Ljubljani, 10. februvarija. Volitve v državni zbor. Sedaj je tudi združena liberalna levica izdala svoj volilni oklic. Novih mislij bi v njem zastonj iskali, razven, da se nekdaj »fakzicijozna" opozicija laski! vladi ter obeta, da se hoče prav lepo in mirno vesti, ako jo vzame vlada med vrste onih, ki sedijo pri polni viadni mizi. — Razvidna je iz tega onemoglost nemšpežnicky, prof. Zitek in pisatelj P. Pravda. V pro¬ slavo slavnega pedagoga Jana Amosa Komenskega v letu 1892 razpisala je akademija nagrado 1000 ■goldinarjev za najboljši spis o Komenskem. Gradec in Zagreb imata svojo »vzpenjačo", a tudi Pražani dobe svojo vzpenjačo, koja jih bode potezala na hrib Petrin na Mali strani. Daljina te proge bode 390 metrov; troški so proračunjeni na 80.000 gld. Koncesija je dovoljena na devetdeset let. Otvorjena bode povodom deželne jubilejne iz¬ ložbe. Iz Slivnice, dne 8. februvarija. Mariborčanka je 8. t. m. prinesla čuden dopis. V istem hvali tukaj¬ šnjega č. g. Lov. Krambergerja, ki se kot župnik 12. t. m. preseli na Kebelj, a graja prihodnjega g. kaplana H., češ, da se ga bodo nekateri Hočani radi znebili. Ta dopis so skovali tisti Hočani, ki so komaj tja prišli, a bi radi že prvo vlogo igrali. Neki mariborski mesar je ta dopis, tukaj prečitavši, vskliknil: »Povejte mi, kdo je tako poročilo iz Sliv¬ nice pisal, da mu podarim prav mastno zaušnico." Zagotovili smo ga, da v Slivnici ga ni. Grdo je, da se nasprotniki tacih sredstev poslužujejo. Mi spo¬ štujemo prihodnjega g. kaplana ter mu zakličemo: Dobro došli! Zagotavljamo ga, da mi naše čast. gg. duhovnike, učitelje in uradnike, ki v prav lepi slogi žive, boljše ceniti vemo. Poslovivšemu se č. g. župniku Krambergerju pa želimo, da bi se na svoji novi samostalni službi mnoga leta zdravega in zadovoljnega počutil. Za¬ hvaljujoč se njegovemu odkritosrčnemu prijateljstvu, njegovi blagodušnosti, zagotovimo ga, da nam ostane vedno v blagem spominu. K. Dnevne novice. (Državnozborske volitve.) Minolo nedeljo je bil v Mariboru shod slovenskih zaupnih mož. Zjedinili so se za naslednje kandidate: Za kmetske skupine so kandidatje gg. Miha Vošnjak, dr. Gregorec in Frančišek Robič, za mesto Celje g. dr. Sernee, za Ptuj g. dr. Dečko. Oklic objavi v kratkem »Slov. Gospodar". Program: Vzajemno postopanje vseh slovenskih poslancev. — S Koroškega se nam poroča: Libeliška občina je slovenska in katoliška, toda pri volitvah je že dvakrat potegnila z nemškimi liberalci, ker so naši možje tako malomarni, da se ne vdeležujejo volitev ali pa v tako pičlem številu, da nemškutarji in liberalci zmagajo. Letos pa je več upanja. — Sinoči smo dobili iz Pliberka naslednjo brzojavko: V Libeličah na skrajni meji naši je bil usnovalni shod podružnice sv. Cirila in Metoda kljub vsem oviram sijajen; vdeležencev je bilo do 200 kmetov. Libeliče bodo naše! — To poročilo nas je silno razveselilo. Naj se rodoljubi potrudijo, da iz¬ trgajo nasprotnikom še Šmarjeto pri Velikovcu; zmaga slovenskega kandidata za državni zbor bila bi zagotovljena. — Iz mokronoškega okraja nam piše prijatelj: Pri nas se oglašajo kandidatje kakor gobe po dežju. Poleg g. sodnika Golij e in okr. glavarja g. dr. pl. Thomana se imenujejo ravnatelj me¬ ščanske šole v Krškem g. Lapajne, ribniški okr. sodnik g. Višnikar in svetovalec g. Hren, kise posebno pri gg. uradnikih priporoča. Kaj pa počnete gori v Ljubljani, da ne naznanite kandidatov? — Na to moremo odgovoriti, da doslej kandidatje še niso definitivno določeni, na volilcih je torej, da izbero za¬ nesljive volilne može. To bodi prva skrb zavednih mož. Kakor pa eujemo, tudi centralni volilni odbor ne bode priporočal uradnikov, naj bodo Petri ali Pavli, najmanj pa tacih, ki iščejo na Dunaju le svojo korist. — Iz cirkniškega okraja se nam poroča: Naša cirkniška občina je že večkrat prosila, naj se v Cirknici na¬ pravi okrajno sodišče v zvezi z davkarijo. Te dni pa smo zvedeli, da je prošnja odbita, kar je vzbu¬ dilo občno nezadovoljnost. Oglašajo se odlični možje proti kandidaturi dosedanjega zastopnika notranjskih občin. Mnogi izražajo željo, naj bi se grof Hohen- ženskih, sploh 160 ljudi; leta 1880 152 ljudi. Ko¬ lodvorske ulice, 31 hiš, 147 strank, 297 moških, 349 ženskih, sploh 646 ljudi; leta 1880 689 ljudi. Pred kasarno, 1 hiša, 4 stranke, 9 moških, 15 ženskih, sploh 24 ljudi; leta 1880 14 ljudi. Kravja dolina, 23 hiš, 92 strank, 292 moških, 359 ženskih, sploh 651 ljudi; leta 1880 584 ljudi. Marije Terezije cesta, 13 hiš, 123 strank, 288 moških, 334 ženskih, sploh 622 ljudi; leta 1880 542 ljudi. Nove ulice, 1 hiša, 8 strank, 13 moških, 17 ženskih, sploh 30 ljudi; leta 1880 29 ljudi. Parne ulice, 8 hiš, 17 strank, 47 moških, 49 ženskih, sploh 96 ljudi; leta 1880 28 ljudi. Pokopališka cesta, 2 hiše, 3 stranke, 3 moški, 5 ženskih, sploh 8 ljudi; leta 1880 11 ljudi. Poljske ulice, 10 hiš, 48 strank, 100 moških, 101 ženska, sploh 201 ljudi; leta 1880 58 ljudi. Prečne ulice, 5 hiš, 26 strank, 27 moških, 54 ženskih, sploh 81 ljudi; leta 1880 52 ljudi. Predilne ulice, 1 hiša, 2 stranki, 6 moških, 7 ženskih, sploh 13 ljudi ; leta 1880 10 ljudi. Pristavske ulice, 1 hiša, 3 stranke, 8 moških, 4 ženske, sploh 12 ljudi; leta 1880 14 ljudi. Besslova cesta, (prej Resslov Trg in fabr. ulice) 12 hiš, 74 strank, 196 moških, 257 ženskih, sploh 453 ljudi; leta 1880 116 ljudi. Cesta na Rudolfovo železnico, 4 hiše, 10 strank, 27 moških, 28 ženskih, sploh 55 ljudi; leta 1880 41 ljudi. Sv. Martina cesta, 7 hiš, 18 strank, 47 moških, 43 ženskih, sploh 90 ljudi; leta 1880 27 ljudi. Sv. Petra cesta, 80 hiš, 449 strank, 967 moških, 1154 ženskih, sploh 2121 ljudi; leta 1880 1859 ljudi. Sv. Petra nasip, 5 hiš, 42 strank, 78 moških, 105 ženskih, sploh j 183 ljudi; leta 1880 151 ljudi. Travniške ulice, 5 hiš, 27 strank, 66 moških, 57 ženskih, sploh 123 ljudi; leta 1880 54 ljudi. Sploh 265 hiš, 1476 strank, 3539 moških, 4235 ženskih, sploh 7774 ljudi; leta 1880 6058 ljudi. (Iz Ilir. Bistrice.) Naj naznanim »Slovencu", kot stari prijatelj ranjkega, da je 24. januv. umrl v Gospiču na Hrvaškem dr. Albert Rieger, zdravnik ter jako spoštovan hrvaški rodoljub. Rojen je bil Rieger na Volovskem v Primorju; oče mu je i bil uradnik v Istriji, po rodu Ceh, bratranec slav- I nemu voditelju Cehov; mati mu je bila hči jako bogatega in spoštovanega trgovca Minak-a. Dasi- ravno je bil talijanski vzgojen, je bil vendar pošten in značajen rodoljub in bil tudi dober katoličan. Navzel se je domoljubja na reški gimnaziji, ko so Kurelac, Trdina in drugi vrli profesorji tamkaj mla- , dino poučevali. Bil je priprost in ljubezniv in ljud¬ stvo je do njega, kakor pravi »Obzor", veliko za¬ upanje imelo. Doživel je komaj 48. leto. Naj blaga duša v miru počiva! X. Y. | (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Lju- ; bljani) je imelo dne 4. februvarija svojo XLIII. ; sejo. Navzočni: Tomo Zupan, prvomestnik; od¬ borniki: dr. vitez Bleivveis, Ivan Hribar, Matej ' Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpred- 1 sednikj, dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Za- , meječ, Anton Žlogar (zapisnikar). Od nadzor- : ništva: Oroslav D o 1 e nec. — Blagajnik dr. Vošnjak poroča o denarnem stanji od zadnje vodstvene seje in o sklepnih računih za leto 1890, kar se vzame na znanje. — Istotako naznanja tajnik o prispelih ■ dopisih in o njih rešitvi ter o izvršitvi prejšnjih ukrepov, kar vodstvo odobrujoč jemlje na znanje. I — Posebno vesela so naznanila o »božičnicah" družbenih zabavišč, pri katerih so otroci pokazali j lep napredek, rodoljubno občinstvo pa svojo rado- ■ darnost. V Trstu, Rojanu in Gorici se je posebno i odlikovalo narodno ženstvo; slava mu! — Nekaj prošenj za šolske pomočke je bilo uslišanih. — wart postavil za kandidata na Notranjskem, da No- , tranjci zbrišejo madež iz leta 1873. — Temu do- i stavljamo, da objavljamo posamezne glasove iz vo- | lilnih okrajev z namenom, da se izve pravo mnenje volilcev. Dolžnost centralnega volilnega odbora pa bode, da priporoči na podlagi izjav po svojem naj¬ boljšem prepričanju najprimernejšega kandidata. j (K ljudskemu štetju.) Četrti (železniški) oddelek i ljubljanskega mesta šteje 7774 prebivalcev, ki se : tako-le razdele: Delavske hiše za Bežigradom 4 hiše, 32 strank, 86 moških, 87 ženskih, sploh 173 ljudi; leta j 1880 —. Dolge ulice 5 hiš, 29 strank, 63 moških, i 81 ženskih, sploh 144 ljudi; leta 1880 97 ljudi. ! Dunajska cesta, 34 hiš, 237 strank, 738 moških, | 897 ženskih, sploh 1635 ljudi; leta 1880 1339 ljudi, j Farovške ulice, 1 hiša, 2 stranki, 10 moških, 6 ženskih, j sploh 16 ljudij; leta 1880 13 ljudi. Frančiškanske i ulice, 8 hiš, 47 strank, 89 moških, 148 ženskih, : sploh 237 ljudi; leta il880 178 ljudi. Cesta na j južno železnico, 4 hiše, 36 strank, 82 moških, 78 . Vodstvo sklene v nekem obmejnem kraji osnovati otroški vrt za slovensko deco. (Matica Hrvatska) razpošilja svoje knjige za leto 1890. Člani ljubljanskega poverjeništva prejmo jih te dni. Pri tisti priliki se lahko raznašalcu iz¬ roči udnina za leto 1891. (Iz Cirkuice) se nam piše: Povsod tožijo o hudi zimi in debelem snegu, ki se nam še vedno ponuja. Naš cestni odbor je storil svojo dolžnost, ker dvakrat nam je preoral glavne ceste. Žal, da to le malo pomaga, ker drugi dan pa ga silna burja zopet nanese. Orožniki pridno priganjajo ljudi, da odkidavajo tudi stranska pota, ker sicer bi bili od vseh stranij zameteni. Vsled snega tudi otroci ne morejo hoditi redno v šolo. In kako tudi, saj še odrasel človek nikamor ne more. — Ljudsko štetje je dalo pri nas mnogo dela. Ponosni pa smo, da pri nas ni nobenega nemčurja, kakor so še po ne¬ kod taki murni. Večkrat ste že svarili, da naj ljudje ne kupujejo srečk na obroke, posebno ne od zoititi in nenasitnih zidov. Kdor se da prevariti, usede se na limanico. Tako je nekdo za tri srečke po 5 gld. plačal v obrokih 40 gld. 74 kr., a na dobitek bode čakal zamAn. Torej pozor! Pokažite vrata takim agentom. (Iz Št. Petra) na Notranjskem se nam poroča: V nedeljo zvečer je v Hrastju pogorelo P. Žele-tu gospodarsko poslopje, katero edino je bilo v tej vasi s slamo krito ; druga poslopja je požar pred dvema letoma uničil. Pogorelec je bil zavarovan. Vzrok po¬ žara ni še znan. — V soboto popoldne pa se je prikazal rudeči petelin v dimniku hiše tukajšnjega župana in trgovca g. Špilarja. Ogenj se je razširil po sajah v strešno tramovje, katero je vsled nepre¬ vidnosti zidarjev vzidano v tramovje. Z brizgalnico tovarnarjev gg. Medice in Križaja je bilo tleče tra¬ movje hitro pogašeno, le dimnik se je moral de¬ loma razrušiti. Sreča, da so še o pravem času za¬ pazili nevarnost, sicer bi se bil vsled burje ogenj hitro razširil. Sploh se tukaj malo pazi na dimnike, ker se premalo čistijo in se sploh prenizko zidajo; celo leseni so nekateri dimniki. Zelo potrebno bi bilo tukaj ognjegasno društvo. Tvrdka Medica in Križaj ima dve brizgalnici in nekaj gasilnega orodja, kar bi v prvi sili zadostovalo. Seveda treba bi bilo omenjeni trvdki dati primerno odškodnino za slučaj, da bi hotela prepuščati svoje orodje v porabo. Naj bi merodajni možje ukrenili potrebno. (Osnovalni odbor) društev »Čitalnica v Bre¬ žicah* in »Podružnica društva sv. Cirila in Metoda za breški okraj* javlja s tem, da bode ustanovni občni zbor za obe društvi v nedeljo dne 15. dan februvarija ob pol 5. uri popoldne v gostilni gosp. Haiderja v Brežicah ter uljudno vabi k obilni vde- ležbi in pristopu. (Kardinal in nadškof zagrebški, Mihalovič) je še vedno nevarno bolan. Kakor poroča „Obzor“, bilo mu je včeraj zjutraj tako slabo, da se je bilo bati smrti. Na to mu je nekoliko odleglo, da je za- vžil malo kave. Že sedem dni bolnik ničesa ne za- vživa, sicer pa je še zaveden. (Petardovca Corettija,) ki je obsojen na tri in pol leta težke ječe, odpeljali so včeraj iz Trsta v Gradišče. (Nesreča.) V Trbovljah je dne 3. t. m. v rud¬ niku kamenje zasulo kopača Lužarja; izkopali so ga mrtvega. (Uboj.) Iz Kamnika se poroča, da sta se dne 3. t. m. Jožef Balantič iz Bsteršice in Val. Komatar idoča iz krčme sprla. Komatar je tako zdelal svo¬ jega nasprotnika, da je ta drugi dan umrl. Ubijalca so že zaprli. Raznoterosti. — Oborožen mir. Koliko stane na leto Državni dolg smo zato tu podali, da si je še laglje predstavljati , kako teži ta »mir* na evropskih državah. Posvetovanja za veliko romanje katoliške šolske mladine povodom sto¬ letne slavnosti sv.Alojzija lepo napredujejo. »Circolo di San Pietro* rešuje vse z mednarodnim romanjem v zvezi stoječe zadeve m skrbi vzlasti za to, da se bo mladim romarjem kolikor mogoče preskrbelo sta¬ novanje. »Circolo della Immaeolata della Gioventii cattolica di Roma* je prevzel skrb za cerkvene slav¬ nosti. kakor tudi veličastno akademijo, ki se bo tem povodom vršila. Ker je romanje določeno v mesecu septembru, upati je na mnogoštevilno ino¬ zemsko vdeležbo. Iz Španije, kjer se škofje jako zanimajo za to stvar, pričakuje se mladih romarjev Izdajatelj: Matija Kolar. v velikem številu. Istotako bo tudi s Francoskega in iz Belgije živahno romanje v Rim. Iz Nemčije in Avstrije ni dobil dotični odbor še nikakega poročila o vdeležbi. — Bogat berač. Peter Mueller v Cikagu, prileten mož, ki ima neki do 750.000 dolarjev ali 1,800.000 gld. premoženja, moral je nedavno zaradi beračenja v posilno delarnico, kamor je bil obsojen na OOdnevni zapor. Dlje časa je bival s svojo ženico v bori koči ob reki Illinois. Ta nenavadna zakonska dvojica se je odrekla vsakateremu vživanju veselja ter je le na kupček nosila, kar je dobila. Okrinkani roparji, ki so pred nekaterimi leti v noči prišli ne¬ povabljeni v njuno stanovanje, ju niso mogli prisi¬ liti, da bi povedala, kje imata spravljen zaklad, če tudi so ja silno mučili. Ko so nekoč Muellerja za¬ radi beračenja vtaknili v zapor, obesila se je žena njegova iz žalosti in odsihdob je živel osamljeni mož še revneje. Ta bogati berač ima dokaj iepe zemlje, vrednostnih papirjev in drugih dragocenosti. — Nov jodov studenec so našli v Galiciji pri toplicah Ivonicz. Telegrami. Trst, 9. februvarija. Knez Nikolaj črno¬ gorski je prišel včeraj dopoldne z vlakom iz Benetek in se nastanil v „Hotel de la Ville“. Opoldne je sprejel knez cesarskega namest¬ nika Rinaldinija. Lvov, 9. februvarija. Deželni osrednji vo¬ lilni odbor je sprejel predlog mladorusin- skega odbora glede na skupno volilno delo¬ vanje ter sklenil, pričeti potrebna pogajanja. Rim, 9. februvarija. Novo ministerstvo je priseglo pred kraljem; v soboto se bo pred¬ stavilo zbornici. Peterburg, 9. februvarija, zvečer. Nad¬ vojvoda Franc Ferdinand je zajutrekoval danes v vojaški kazini gardnega polka na konjih. Poveljnik polku veliki knez Pavel Aleksan- drovič je napil gostu, ta pa je napil carju in polku. V šoli vojaških otrok so sprejeli ti igraje avstrijsko himno nadvojvodo; na¬ posled je bil poklican polk pod orožje in stal je v štirih minutah na vežbališči. Med igranjem avstrijske himne je nadvojvoda zapustil polk. London, 11. februvarija. Vnanje minister¬ stvo je doposlalo lord-mayorju pismo s prošnjo, katero je koncem minolega leta odposlal carju v Peterburg, naj bi preklical navedbe proti zidom. Pismo ni bilo sprejeto. g|Z Piccoli-jeva esenca za želodec IJg je želodec okrepčujoče, razmehčujoče, zlato .J zg S žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdra- w vilno sredstvo. Steklenica velja 10 kr. (6) Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmetovalec“ ; s prilogo „Vrtnar“, pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brez¬ plačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (10) Umrli se: Tuje i. 8. februvarija. Pri Maliču : Ranzingeriz Kočevja. — Bruekner, Mraulak Handl, Fisehel, Pluhaezek, trgovci, z Dunaja. — Ginhart iz Št. Vida. — Železnik, vodja vlaka, iz Ljubljane. Pri Utona : Humnier, profesor Chlumetzky, c. kr. tajni svetovalec; Bohringer, Michel; Friedman, trgovec, z Dunaja. — Reinhardt, Gabler, Hinne, Staber iz Nemčije. — Globotschnig, trgovec, iz Kranja. — Weiss, trgovec, iz Gradca. — Mally iz Zagorja. — vitez Springensfeld, e. in kr. nadporočnik, iz Maribora. — Šinon iz Mokronoga. — Ferjančič, župnik, z Notranjskega. Pri avstrijskem čaru z Jerše, nadučitelj iz Trebnjega. ■ Kristina in Antonija Sehuller iz Krope. — Kraus, trgovec, iz Briž. Dolinca, trgovec z usnjem, iz Beljaka. Pri Južnem kolodvoru: Pollajul, potovalec, s so¬ pi ogo, iz Suhe. Moro iz Ljubna. — Pollak, c. kr. živino- zdravnik, iz Logatca. — Sehlamaier, s sestro, iz Kamnika. Schneeweiss, c. kr. nadgeometer, iz Trsta. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura —3'3°, za —0 7° pod normalom Uimafska borza. (Telegrafično poročilo.) 10 februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 davka) 92 gld 25 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „16% „ 92 „ 15 „ 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 40 „ Papirna renta, davka prosta 102 . 05 „ Akcije avstr.-ogerske banke 987 „ — „ Kreditne akcije 307 „ 50 r London 114 „ 10 „. Srebro.— „ — „ Francoski napoleond. ... ... 9 „ 05 „ Cesarski cekini 5 „ 41 „ Nemške marke 56 „ 07%. Stanje avstro-ogerske banke dne 7. februvarija 1891. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 410,200.000 (+ 2,587.000) Kovinski zaklad » 244,992.000 (— 53.000) Listnica » 138,666.000 (— 766.000) Lombard „ 27,975.000 (— 1.659.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 46,480.000 (+ 3,060.000) « Josip Grošelj, £ J podobKC v Seleili (Gorenjsko) se uljudno priporoča visokočastiti duhovščini, cerkvenim iv predstojništvom in sl. občinstvu v izdelovanje vseh v 7^ | podobarsb spadajočih bi § iz kamna, gipsa in lesa, istotako tudi iz marmor- cementa. (8—1) Naročila izvršuje točno, natančno in ceno. 7. februvarija. Henrik Haine, zasebnega uradnika sin. 6 dni, Lončarska steza 3, čeljustni krč. V bolnišnici: 5. februvarija. Marij Juvan, gostija, 87 let, vsled osta- relosti. — Frančiška Ribič, hišina, 21 let, febris septiea. 6. februvarija. Marija Jeglič, kajžarjeva žena, 42 let, I jetika. — Ivan Maček, delavec, 48 let, jetika. — Marija Arloni, i gostija, 57 let, plučni emphysem. j 7. februvarija. Marija Štirn, gostija, 47 let, jetika. a Esu® 3 >□2 M o O tS5 SCO Tisk »Katoliške Tiskarne* v Ljubljani. Odgovorni vrednik : Ignacij Žitnik. m >