Z današnjo številko začenja naš list svoj šestinpetdeseti letnik. — »Učiteljski Tovariš« je torej najstarejši slovenski časopis — priča, da Se stanovska in narodna zavednost med vsemi našimi! stanovi najprej in najizrazitejše planila na dan. To je našemu stanu v čast in v ponos! V teh dolgih letih je imel naš list neprestane boje — dostikrat na vse stranr. Bili so to boji za eksistenco in za — načela. Doslej smo se vedno krepko držali in smo vse boje častno izvojevali. Dokaz: Smo! — z.--'fr& V materialnem pogledu smo žrtvovali za list vse sami, ker nismo še nikdar imeli nobenega mecena. ki bi nas postavil na trdna grnotna tla, cla bi bili rešeni teh večnih in morečih skrbi. Iz sebe— zase; s šolo za kuiturno veličino ljubljenega naroda: to je bil, je in ostane kategorični imperativ naši požrtvovalnosti! Od načel pa nismo žrtvovali nikoli ničesar. Ko bi to storili, bi bil naš materialni položaj danes drugačen. Ali svoje dediščine napredni slovenski učitelj ne proda za skledo leče! — V bojih in naporih, v trpljenju, zatajevanju in v ljubezni — v svojem notranjem svetu torej — smo si zgradili ideal prave ljudske šole, ki naj iz nie kipe vrelci narodne kulture; v hrepenenju in v veri, da zniaga vedno pravica nad krivico, je zrastel v nas ideal pravega učitelja ljudstva; tako smo prišli do maksime: Šola naj bo svobodna vseh zunanjih vplivov in naj služi sarao kuituri naroda;  v tako svobodni šoli bodi gospodar uči-  telj, ki je rešen tnaterialnih skrbi in odgo-  voren za svoje delo svoji vesti m zakonu: torej v svobodni šoli — svobodni ueitelj! Na enakem temelju sloni princip prave ljudske šole v v s a k e rn kulturnem narodu. In že zategadelj, ker umevatno smoter in bistvo narodne izobrazbe, se smemo Slovenci šteti med kulturne narode. Toliko lažje je nam avstrijskim šolnikom kazati na upravičenost tega svojega principa, ker mu je okvir in jedro § 1. državnega šolskega zakona ter členi II., XIV., XVII., XVIII. in XIX. državnega osnovnega zakona! — Preko teh meja nis m o š 1 i s 1 o v e n s k i u č i t e 1 j i n i koli; obratno: zunanje sile so stiskale naše delo v tesnejše struge, nego nam jih dopušča zakon, in so kratile našo stanovsko svobodo, ako abstrahujemo od državljanske svobode! Od leta 1866. dalje — Kraljevi Gradec! — ni bil.o zgodovinskega dogodka tako silnih dejanj, oblik in posledic, nego ie sedanja svetovna vojna — med groznitni najgrozovitejša — da bi se v njem iz krvi potokov, iz kupov .razvalin in mrličev odražala sila junaštva duha, k'v je bila brušena, likana in za boj usposobljena v avstrijski ljudski šoli! Mi kovači bodočnosti narodov in države! Mi berači', kar se plačevanja našega dela tiče. Pa da govorimo špecialno v slovenskem jeziku in smislu: Brez nas slovenskih učiteijev bi ne bilo iunaštva naših slovenskih junakov! To niso samo besede, zakaj — glejte! — kateri stan ima toliko črno' obrobljenih imen, kakor naš stan? Našega stanu iantje in raožje in oeeti ne govcre samo — oni stoje nied prvimi, na čelu svojih učencev in bratov. tam se bojujejo s puško in sabIjo v roki in mrjo za cesarja, ki so ga učili Ijubid, mrjo za domovino, kv. so jo učili spoznavati! — In mi doma — o, mi doma: Morituri vos salutant!... O, domovina, kcliko ti zahtevaš od skromnega svojega učenika! ... Mi doma moramo poleg vseh državljanskih dolžnosti sedanjih dni držati pouk in vzgojo na višini, ki je največ možna z ozirom na razmere in neprilike teh časov, a tudi plamen svojega ognja moramo netiti, da se porazgovorimo med seboj, tesneje zapletemo duševne vezi, prozremo skozi luč upanja v dobo, ki je pred nami — da živimo majhen, vsaj majhen in skromen košček svojega življenja, ki se je že tako veselo in ponosno dvigalo okolo nas in v nas samih! Zato pa ne pozabimo svojega glasila! Samo sedai še žrtvujmo, pozneje bo bolje in drugače! Tako hoče prej imenovani imperativ in prej omenjeni princip! — Najhujše čase itnsmo sedaj, a premagati moramo' tudi te težave! Niti najmanje ne dvomimo, da bi iili ne! Zvesti državi in cesarju, smo> zvesti tudi sebi! Zakaj vsi vemo, da se moramo ohraniti, ker nas bosta rabila narod in domovina! V znamenju novega življenja pozdravUsni vsi, ki ste enih misli z nami! Skozi vihar in tisoč zaprek na eno pot: v bodočnost!